112 | 
EKOLOŠKO GIBANJE V 80. LETIH 20. STOLETJA
Ecological Movement in the 1980s
dr. Božidar Flajšman
POVZETEK
Najpomembnejši ekološki dogodek, zaradi katerega je v začetku 
osemdesetih let v Sloveniji nastalo močno ekološko gibanje, je bila 
sredi leta 1984 javno razkrita ekološka katastrofa s polikloriranimi 
bifenili (PCB) na reki Krupi, ki jo je povzročila tovarna Iskra Semič. 
Čeprav je laboratorijska analiza že avgusta 1983 ugotovila, da je Krupa 
onesnažena s PCB, je to skoraj leto dni ostalo zamolčano. 
Razmerja, glasilo metliške mladine, je o tej katastrofi prvo obširno in 
objektivno obestilo slovensko javnost. Preostali (osrednji) mediji sprva 
niso poročali o tem (niso si upali!?) ali pa so objavljali zavajajoče podatke. 
Zaradi takratnih političnih oblasti in režimu zvestih znanstvenikov, ki 
so poskušali prikriti ta ekološki zločin, so se novinarji Razmerij tesno 
povezali tudi s prizadetimi prebivalci ob reki Krupi. Z delegacijo krajanov 
so obiskali takratni Izvršni svet SRS in zahtevali takojšnje učinkovito 
ukrepanje. Ker so s kritičnim obravnavanjem aktualnih tem in z ekološkim 
aktivizmom presegli lokalne okvirje mladinskega časopisa, so se začeli 
pojavljati močni pritiski takratne oblasti. Oblasti so novinarjem Razmerij 
očitale, da skušajo razvrednotiti pridobitve revolucije in povojnega 
razvoja, družbo pa prikazati kot nedemokratično. Zaradi takšnih ocen 
in pritiskov so se nekateri posamezniki obrnili na Russellovo razsodišče 
oziroma na njegovega takratnega predsednika Vladimirja Dedijerja. 
Sledil je protestni zbor, ki je Russellovemu razsodišču predlagal, da 
obravnava problem in razsežnosti ekološkega genocida v sodobnem 
OD KRUPE DO ZELENE STRANKE
FROM KRUPA TO A GREEN PARTY
UDK: 502.175''198''
Razprave | 113
Od Krupe do Zelene stranke
svetu ter nevarno prakso nadnacionalnih družb, ki izvažajo za okolje 
nevarno tehnologijo v manj razviti svet. 
Primer onesnaženja Krupe je bil pomemben, celo ključen povod 
za nastanek ekološkega gibanja in kasnejši nastanek politične stranke 
Zeleni Slovenije. 
Takratni ekološki aktivisti so s svojim civilno družbenim delovanjem 
naposled le dosegli začetek sanacije reke Krupe. Opravili so pionirsko 
delo na področju ekološkega aktivizma v Sloveniji in veliko pripomogli k 
nadaljnjemu razvoju ekološke zavesti.
Ključne besede: Krupa, ekologija, ekološko gibanje, Zeleni, politika
The most important ecological event that gave rise to a strong 
ecological movement in Slovenia in the early Eighties was the 
ecological catastrophe that was publicly revealed in mid-1984 involving 
polychlorinated biphenyls (PCBs) in the Krupa River caused by the Iskra 
Semič factory. Even though a laboratory analysis conducted in August 
1983 showed that the Krupa River was contaminated with PCB, it was 
kept secret for almost a year.
Razmerja, the newsletter of the youth of Metlika, was the first to 
inform the Slovenian public about this catastrophe, extensively and 
objectively. The remaining (leading) media did not report about this at 
first (did not dare to!?) or published misleading data. Because of the 
political authorities of the time and the scientists loyal to the regime, who 
attempted to cover up this ecological crime, the reporters of Razmerja 
closely collaborated with the affected inhabitants along the Krupa 
River. With a delegation of locals, they paid a visit to the then Executive 
Council of the Republic of Slovenia and demanded immediate effective 
action. As their critical reports on current affairs and their ecological 
activism surpassed the local context of the youth newspaper, the 
authorities began to exert great pressure. The authorities reproached 
the reporters of Razmerja with attempting to devalue the achievements 
of the revolution and of the post-war development, and with portraying 
society as undemocratic. Due to such judgements and pressures, certain 
114 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
individuals turned to the Russell Tribunal or to its president at the time, 
Vladimir Dedijer. This was followed by a protest rally that proposed 
to the Russell Tribunal to address the problem and proportions of 
ecological genocide in the modern world, and the dangerous practice 
of transnational companies that export technology hazardous to the 
environment to the developing world. 
The case of the contamination of the Krupa River was an important, 
even crucial reason for the emergence of the ecological movement 
and for the subsequent formation of the green political party Zeleni 
Slovenije. 
Through their civil society activities, ecological activists eventually 
brought about the rehabilitation of the Krupa River. They did pioneering 
work in the field of ecological activism in Slovenia and made a great 
contribution to the further development of eco-consciousness. 
Keywords: Krupa, ecology, ecological movement, Zeleni, politics
Razprave | 115
Od Krupe do Zelene stranke
V začetku 80. let prejšnjega stoletja so po smrti predsednika 
Jugoslavije Josipa Broza - Tita razmere v takratni državi postajale vse 
bolj zatohle, država je drsela v gospodarsko in politično zmedo.1 Pravice 
do vrednot okolja so bile določene v zvezni in republiških ustavah in 
mnogih zakonih (zakon o vodah, zraku, gozdovih, kmetijskih zemljiščih, 
naravni in kulturni dediščini, varstvu pred hrupom, urbanističnem 
planiranju itd.). Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije 
(SFRJ) iz leta 1974 je določala: 
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične 
skupnosti krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in 
skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev in 
razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja ter 
preprečevati in odpravljati škodljive posledice, ki z onesnaženjem zraka, tal, 
vode, vodotokov in morja s hrupom ali kako drugače ogrožajo te vrednote 
ali spravljajo v nevarnost življenje in zdravje ljudi.2
Kljub temu so se začeli kopičiti ekološki problemi. Najpomembnejši 
ekološki dogodek, zaradi katerega je v začetku osemdesetih let v 
Sloveniji nastalo tudi močno ekološko gibanje, je bila sredi leta 1984 
javno razkrita ekološka katastrofa s polikloriranimi bifenili (PCB) na reki 
Krupi, ki jo je povzročila tovarna Iskra Semič.3 Ugotovljeno je bilo, da 
voda Krupe in njeni sedimenti vsebujejo PCB in to v koncentracijah, ki 
so od 300- do 400-krat večje, kot jih dopuščajo ameriške norme. Po 
mnenju Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki je opravil te analize, 
je postal izvir Krupe eden najbolj onesnaženih izvirov na svetu, vsekakor 
pa prvi v Evropi. Koncentracija se je približala številki ob katastrofah v 
ZDA in na Japonskem. Do prve množične zastrupitve (1000 ljudi) s temi 
snovmi je prišlo leta 1968 na Japonskem, ker so uživali riževo olje, ki je 
vsebovalo PCB. PCB so bili spoznani za toksične snovi, ki povzročajo 
1 Božo Repe in Darja Kerec sta takratno stanje označila takole: »Ko je umrl Josip Broz – Tito, zdravstveno 
stanje Jugoslavije ni bilo dosti boljše od predsednikovega, le da so ga prikrivali«; Repe, Božo in Darja 
Kerec. Slovenija moja dežela, Družbena revolucija v osemdesetih letih. Ljubljana: Cankarjeva založba, 
2017, 14.
2 Ustava SFRJ, 1974, člen 87.
3 Razmerja, številka 12, 15. julij 1984, posebna izdaja; Razmerja, 24. avgust 1984; Razmerja, številka 13, 
29. november 1984. Prvo vestičko o obstoju PCB v Krupi je sicer zaslediti v študentski Tribuni, april 1984. 
Podala jo je Alenka Bizjak.
116 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
predvsem tumorje v jetrih, tako maligne kot benigne. Pri poskusih na 
opicah pa so bile ugotovljene tudi motnje v razplodnem sistemu.4
S to zdravju nevarno snovjo so v DO Iskra Semič od leta 1962 pa 
vse do 1. februarja 1985 polnili kondenzatorje.5 Proizvajalec PCB, 
francoska firma Prodelec, je leta 1976 uradno obvestila Iskro Semič, 
da so prepovedali uporabo PCB v ZDA in na Japonskem in da tudi 
Evropska gospodarska skupnost (EGS) pripravlja prepoved uporabe 
PCB.6Uradni list evropskih skupnosti NoL262/201, 27. julij 1976. In res je 
bil kmalu prepovedan, v deželah EGS se je uporaba dokončno ustavila 
do konca leta 1979. Francija je smela PCB proizvajati še naprej, vendar 
pod pogojem, da gredo ti kemični produkti v izvoz – v dežele tretjega 
sveta, kamor je spadala tudi Jugoslavija.7 V Iskri Semič so potemtakem 
leta 1979 vedeli, s kakšnimi snovmi imajo opravka, kar tudi niso zanikali. 
Trdili so tudi, da so od takrat naprej s PCB ravnali skrajno previdno in da 
so tudi prenehali z odlaganjem odpadka v deponije.8
Iz poročila republiške sanitarne in vodnogospodarske inšpekcije, 
ki sta 14. marca 1984 opravili skupni pregled DO Iskra Semič, pa je 
razvidno, da je bilo ravnanje s PCB zelo nemarno. Pretakališče piralena 
ni bilo zgrajeno v skladu s predpisi o skladiščenju in transportu nevarnih 
in škodljivih snovi, platoji v tovarni so bili nepravilno urejeni, tako da 
je prihajalo do odtekanja olj v podtalje, neurejeno je bilo dokončno 
odstranjevanje surovin oziroma odpadlih snovi ter proizvodnega 
4 »Problematika onesnaženosti vodnega vira Krupica, Republiški komite za varstvo okolja in urejanje 
prostora in Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, Ljubljana, 8. junij 1984.« Razmerja, 24. 
avgust 1984.
5 Bezek, Mirjam. »V Iskri končali z bifenili.« Dolenjski list, 28. februar 1985.
6 SOZD Iskra DO kondenzatorji Semič, informacija o uporabi PCB v Iskra- industrija kondenzatorjev 
Semič, 28. avgust 1984. Informacija vsebuje še pet prilog, med njimi: Piralen in okolje, dopis firme 
Prodelec od 14. december 1976 in Navodilo Sveta EGS z dne 27. julij 1976 (Arhiv Razmerij); glej tudi 
Razmerja – posebna izdaja, 24. avgust 1984.
7 Uradni list evropskih skupnosti NoL262/201, 27. julij 1976.
8 SOZD Iskra DO kondenzatorji Semič, informacija o uporabi PCB v Iskra- industrija kondenzatorjev 
Semič, 28. avgust 1984. Informacija vsebuje še pet prilog, med njimi: Piralen in okolje, dopis firme 
Prodelec od 14. december 1976 in Navodilo Sveta EGS z dne 27. julij 1976 (Arhiv Razmerij); glej tudi 
Razmerja – posebna izdaja, 24. avgust 1984.
Razprave | 117
Od Krupe do Zelene stranke
izmeta, ki vsebuje PCB.9 To se je dogajalo in tako se je ravnalo do 
obvestila francoske tovarne v letu 1976, pa tudi potem, četudi so v Iskri 
trdili drugače. 
Do onesnaženenosti Krupe s PCB je nedvoumno prišlo zaradi 
nepravilnega in nevestnega ravnanja v sami tovarni, pri transportu, 
skladiščenju, uporabi in končnem ravnanju z odpadki oziroma ostanki 
in izmetom iz proizvodnje. Velika količina teh odpadlih kondenzatorjev 
je končala v bližnjih vrtačah in voda jih je začela spirati v reko Krupo.10 
8. junija 1984 sta na osnovi analiz republiška komiteja za varstvo okolja 
in urejanje prostora ter za zdravstveno in socialno varstvo sestavila 
zapis o problematiki onesnaženosti Krupe. V njem so bile predstavljene 
ključne ugotovitve pristojnih inšpekcijskih služb, govora je bilo o tem, kaj 
so to PCB, da je bila izdana prepoved pitja in napajanja iz Krupe (kot 
bomo videli v nadaljevanju ni bila izdana še nobena prepoved, čeprav 
v zapisu piše, da je potrebno kontrolirati, ali se dosledno izvaja ukrep 
o začasni prepovedi uporabe vode iz Krupice za pitje in napajanje; 
opomba avtorja članka), in o tem, kdo so nosilci nalog pri saniranju 
Krupe: SOZD Iskra, Gospodarska zbornica Slovenije, Republiški komite 
za varstvo okolja, Republiški komite za kmetijstvo, Republiški komite za 
zdravstveno varstvo, Republiški komite za informiranje, občini Črnomelj 
in Metlika, Zveza vodnih skupnosti Slovenije in druge uprave in institucije.
Tu je treba posebej poudariti, da je laboratorijska analiza že avgusta 
1983 ugotovila, da je Krupa onesnažena s PCB.11 To je skoraj leto dni 
ostalo zamolčano. Če zadeva ne bi bila razkrita, bi PCB zastrupil vso 
9 »Problematika onesnaženosti vodnega vira Krupica, Republiški komite za varstvo okolja in urejanje 
prostora in Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, Ljubljana, 8. junij 1984.« Razmerja, 24. 
avgust 1984.
10 Prav tam.
11  Prav tam.
118 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
tamkajšnjo naravo in ljudi. Razmerja, glasilo metliške mladine,12 je o 
tej ekološki katastrofi prvo obširno in objektivno obvestilo slovensko 
javnost, ter izdalo tudi posebno številko časopisa.13 V tej posebni izdaji 
je bila objavljena vrsta prepričljivih dokumentov, pa tudi primerjalni 
podatki o posledicah enakega onesnaževanja v ZDA – reka Hudson. 
Pisanje in tudi naslovno podobo posebne izdaje Razmerij (Iskrino tablo 
kot bombo) sta skoraj v celoti povzeli Mladina14 in Delavska enotnost. 
15Kmalu se je angažiral tudi Radio Študent (Gorazd Suhadolnik, Leon 
Magdalenc, Darinka Pek), ki je z Razmerji navezal stik že marca 1984,16 
in novinar Marjan Jerman z Vala 202.17
Preostali (osrednji) mediji sprva niso poročali o tem (niso si upali!?) 
ali pa so objavljali zavajajoče podatke. Šele 11. junija 1984, skoraj 
leto dni po odkritju PCB v Krupi, je bila v TV dnevniku podana tudi 
prva uradna informacija o zastrupljenosti Krupe. Dal jo je predsednik 
republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, ki je rekel, da 
Krupa res spada med 10 najbolj zastrupljenih voda na svetu, vendar 
pa da situacija ni tragična, ker te vode nihče ne uporablja za pitje in 
12 Takratni mediji so bili režimski, izjema so bila predvsem redka študentska in mladinska glasila, ki 
niso izhajala zgolj v Ljubljani, ampak tudi na periferiji. Med mladinskimi glasili je bilo najbolj kritično in 
odmevno glasilo metliške mladine Razmerja. Razmerja so odpirala vprašanja prikritih zgodovin, kot 
so bili procesi proti nekaterim preživelim v nemškem koncentracijskem taborišču Dachau, svobodne 
volitve, enopartijski sistem, sindikati, pozidave na najboljših kmetijskih zemljiščih, problem Jugoslovanske 
armade, dan mladosti – ritual posvečen pokojnemu predsedniku Titu, usode posameznih podjetij, 
romska problematika, umetnost, kultura … Razmerja so se uradni distributerji bali prodajati, zato je 
bil način prodaje aktivističen na ulici, po pošti, v lokalih, restavracijah, trgovinah s tehničnimi predmeti 
in nekaterih večjih knjigarnah. Formalno, ker drugače tudi ni bilo možno, so Razmerja izhajala 
pod okriljem takratne Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) Metlika. Ker pa so s kritičnim in 
prepričljivim obravnavanjem aktualnih tem in z ekološkim aktivizmom presegla lokalne okvirje 
mladinskega časopisa, so se začeli pojavljati vse močnejši pritiski takratne oblasti. Flajšman, Božidar. 
»Razmerja and Ecology.« V: The Long 1980s, ur. Nick Aikens, 164–168. Amsterdam: Valiz, 2018, 164–168.
13 Razmerja, številka 12, 15. julij 1984; Razmerja - posebna izdaja, 24. avgust 1984; Razmerja, številka 
13, 29. november 1984.
14 »Aktualna tema PCB, Ekološka katastrofa v Razmerjih.« Mladina, 20. september 1984.
15 Ivo Kuljaj: »Ekološka katastrofa »PCB v Krupi« v očeh metliškega mladinskega časnika »Razmerja«, 
Belokranjci bijejo plat zvona.« Delavska enotnost, 13. september 1984.
16 »Mali raport z dne 17. in 18. marca in vmes.« Razmerja, številka 10, 27. marec 1984.
17 Borut Mehle. »Razpad Zelenih jemljem kot osebni poraz, Intervju z Dušanom Plutom.« Dnevnikov 
objektiv, 13. junij 2009.
Razprave | 119
Od Krupe do Zelene stranke
napajanje živine. Groba laž, ki so jo ponovili naslednjega dne v Delu.18 
To neresnično trditev so razkrila Razmerja julija 1984, ko so objavili 
anketo, opravljeno med ljudmi ob Krupi in Lahinji. Citat: »vodnjak smo 
napolnili spomladi, mi to vodo pijemo, druge nimamo. Kdo nam bo zdaj 
vodo dal?« 2. citat: »Narod bi treba pošteno obvestit. Gasilska društva 
bi treba obvestit, da naj ne polnijo vodnjakov z vodo iz Krupe.« 3. citat: 
»V Iskri so delali greznico za odplake, prišel je inšpektor in videl, da to 
dobro požira, ker je kraški svet, in normalno, takoj je izdal dovoljenje 
za uporabo.«19 V posebni izdaji avgusta 1984 pa so objavili fotokopijo iz 
dnevnika gasilskega društva Stranska vas (vas ob Krupi), iz katerega je 
bilo razvidno, da so v letu 1983 iz Krupe v vodnjake načrpali 1.512.000 
litrov vode. V letu 1984 so jo nazadnje črpali 19. maja. Ta voda je bila 
še vedno v vodnjakih in ljudje so jo uporabljali.20 Na svojstven način so 
stanje komentirali tudi vodilni ljudje v Iskri Semič. En citat: »Menim, da 
očitki v časopisju niso pošteni, saj flora in favna v Krupi nista okrnjeni, 
voda ni mrtva, ljudje jo pijejo.«21
20. julija 1984 je Vladimir Krivic, podpredsednik Zveze društev za 
varstvo okolja Slovenije (ZVOS) in član Sveta federacije, poslal dopis 
Dušanu Šinigoju, predsedniku IS SRS in Francu Šetincu, predsedniku RK 
SZDL, kjer piše: »V zvezi s hudo onesnaženostjo vodnega vira pitne vode 
v Krupi nujno prosimo za popolno informacijo o dosedanjih ukrepih za 
odpravo zastrupljene vode …«22 IS SRS je odgovoril tako, da je poslal 
ZVOSu poročilo dveh republiških komitejev (zdravstvo in varstvo okolja), 
kjer je podana splošna informacija o onesnaženosti Krupe.23 Odgovor RK 
SZDL pa je bil, naj se zveza obrne na republiški komite za varstvo okolja 
in na občino Črnomelj.24 Komite je potem odgovoril z isto informacijo 
kot IS SRS, občini Črnomelj in Metlika pa sta odgovorili septembra in 
18  Silvestra Rogelj. »Proizvodnja kondenzatorjev je močno onesnažila Krupico.« Delo, 12. junij 1984.
19  »Krupa.« Razmerja, številka 12, 15. julij 1984.
20 Razmerja – posebna izdaja, 24. avgust 1984.
21  »Semiška afera, skrb za okolje ali navadna gonja?« Teleks, 28. junij 1984.
22 Arhiv Razmerij.
23 »Problematika onesnaženosti vodnega vira Krupica, Republiški komite za varstvo okolja in urejanje 
prostora in Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, Ljubljana, 8. junij 1984.« Razmerja, 24. 
avgust 1984.
24 Arhiv Razmerij.
120 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
našteli, kaj je storjenega za sanacijo. Tu najdemo zagotovila, da se na 
tem dela, da so zagotovljene cisterne za oskrbo z vodo, da se vodijo 
aktivnosti, da se sprejemajo odloki, da so postavili opozorilne table, da 
je v izdelavi analiza, da se pripravlja akcija po navodilih republiških 
strokovnih inštitucij, da so v stalnem stiku z Iskro glede aktivnosti …25
13. avgusta je bil redni sestanek krajevne skupnosti Semič. Posebna 
točka v dnevnem redu, ki so jo zahtevali krajani Stranske vasi (ob 
Krupi), je bila Problem Krupe. Od povabljenih se sestanka niso udeležili 
predstavniki komunale občine Črnomelj, predsednik komiteja za 
družbeni razvoj, dolenjska zdravstvena skupnost, predsednik izvršnega 
sveta občine Črnomelj, predstavniki komiteja za splošni ljudski odpor, 
sanitarna inšpekcija itd. Vodstvo KS Semič je pred sestankom hotelo 
odstraniti osemčlansko ekipo novinarjev Razmerij, češ da niso dobili 
uradnega vabila in da vabilo tovariša Jožeta Pera (predsednika 
vaškega odbora SZDL Stranska vas) ni dovolj, vendar so se temu uprli 
vaščani ob Krupi in dosegli svoje. S sestanka citiram izjavo vaščana: 
»Če hočejo, da se prebivalci odločijo za kak samoprispevek, dobimo na 
kupe gradiva in informacij. Ko gre za človekovo zdravje in življenje, kot 
zdaj, ni nikogar blizu.«26
14. avgusta je novinarska ekipa Razmerja šla k podpredsedniku 
Izvršnega sveta Občine Črnomelj. Izvleček iz intervjuja:
Razmerja:
Skoraj tri mesece je že od obvestila iz republiških institucij, da je treba 
prepovedati in takoj nehati z uporabo tiste vode.
Podpredsednik:
Mi smo ljudi obvestili, da vode ne smejo piti. (NIKOGAR NISO URADNO OBVESTILI)
25 Dokument z naslovom: Zadeva: Onesnaženost Krupe in Lahinje – Ukrepi, štev.: 354-02/84-1 z 
dne 10. september 1984, naslovljen na Zvezo društev za varstvo okolja v Sloveniji, sta podpisala Jure 
Penko, predsednik skupščine občine Črnomelj in Janez Gačnik, predsednik skupščine občine Metlika. 
Arhiv Razmerij.
26 »Sestanek Krajevne skupnosti Semič na dan 13. avgusta 1984.« Razmerja - posebna izdaja, 24. 
avgust 1984.
Razprave | 121
Od Krupe do Zelene stranke
Razmerja:
Ampak oni jo morajo uporabljati, ker druge nimajo. Priskrbeti bi jim treba 
zdravo pitno vodo.
Podpredsednik:
Kdo nima vode? Katera vas? (VODE NIMA 6 VASI. IZ TEGA JE RAZVIDNO, KOLIKO 
VODILNI ZNAJO O SVOJIH LJUDEH IN KRAJIH)27 
Šele konec avgusta 1984 sta IS občine Črnomelj in Metlika izdala 
odlok o prepovedi uporabe vode iz Krupe in Lahinje pod sotočjem s 
Krupo za pitje, ribolov, kopanje in napajanje.28 Nameščene so bile tudi 
opozorilne table.29
Od 15. do 20. septembra 1984 je bilo na pobudo krajanov in 
novomeškega zavoda za socialno medicino in higijeno opravljeno 
izpraznjenje in čiščenje vodnjakov v vaseh ob Krupi. Čistilo se je s 
krtačami in alkoholom. Po tem čiščenju je bil organiziran dovoz pitne 
vode s cisternami.30
21. septembra pa so bili pri funkcionarjih črnomaljske občine na 
obisku predsednik Predsedstva SRS France Popit, član Predsedstva 
Lojze Briški in republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Na 
občini so jim dejali, da se tudi v Beli krajini pojavlja opozicija. O tem so 
poročali naslednji dan v Delu. Krupa ni bila omenjena.31
25. septembra je prišel ob Krupo na pobudo RK ZSMS in Zveze za 
tehnično kulturo Slovenije Peter Kampmeier, ekolog iz stranke zelenih 
27 »Pogovor s članom izvršnega sveta občine Črnomelj.« Razmerja - posebna izdaja, 24. avgust 
1984.
28 Izvršni svet Skupščine občine Črnomelj je 14. avgusta 1984 izdal obvestilo-prepoved koriščenja 
vode iz reke Krupe in Lahinje (podpisal ga je Janko Gladek), z obvestilom, da bo glede tega kmalu 
sprejel tudi ustrezni odlok. Enako obvestilo je 21. avgusta 1984 podal tudi izvršni svet Skupščine občine 
Metlika, podpisal ga je predsednik Milan Vajda (Arhiv Razmerij).
29 »Prepovedali piti vodo iz Krupe ter z njo napajati živino.« Delo, 27. avgust 1984; »Tudi Lahinja 
zastrupljena, Nevarna snov PCB prišla iz Krupe tudi v Lahinjo – prepovedano pitje, napajanje živine, 
kopanje.« Dolenjski list, 30. avgust 1984.
30 Ekološki genocid, gradivo za tiskovno konferenco na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 26. april 1985 
(Arhiv Razmerij).
31  Milovan Dimitrič. »Bolj prisluhniti ljudem.« Delo, 22. september 1984.
122 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
v ZRN.32 Med drugim je povedal, da je čiščenje vodnjakov povzročilo 
lahko le to, da se je PCB prenesel na drugo mesto. Pravzaprav bi bilo 
treba preprečiti vsako nadaljnje spuščanje teh reči v okolje in odstraniti 
mulj iz reke.33
Ker s strani odgovornih ni bilo več nobenih ukrepov, so krajani 
prizadetih vasi 6. novembra poslali nenajavljeno delegacijo petih 
predstavnikov na republiški izvršni svet. Pridružilo se jim je še pet 
predstavnikov Razmerij in trije predstavniki Zveze društev za varstvo 
okolja v Sloveniji.34 Tu je delegacija od podpredsednika Borisa Frleca 
izvedela, da je ravno prejšnji dan koordinacijska komisija izvršnega 
sveta skupščine SRS imenovala strokovno komisijo (v nadaljnem tekstu 
KOMISIJO), ki naj bi pod vodstvom predsednika republiškega komiteja 
za zdravstveno in socialno varstvo zagotovila izvedbo potrebnih 
opravil okoli sanacije Krupe. V to svežo imenovano komisijo je bil na 
željo krajanov sprejet tudi Jože Per, predstavnik vaškega odbora SZDL 
Stranska vas. Delegaciji je bilo zagotovljeno, da bodo analize hrane 
živalskega in rastlinskega izvora končane najkasneje do 9. novembra, 
kajti kmetje so postavili vprašanje, kaj naj počnejo z jajci, perutnino 
in živino, 29. novembra so namreč po navadi koline.35 Neposredno 
prizadeti so podpredsedniku izvršnega sveta izročili tudi pismo s podpisi 
250 krajanov, živečih ob reki Krupi. V njem so med drugim zapisali, da 
je bila prisotnost PCB v vodi in sedimentih ugotovljena avgusta 1983. 
Ukrepalo pa se je skoraj leto dni kasneje, ves ta čas je vodo iz Krupe 
uživalo 293 krajanov in 372 živali. Zastrupljalo se je z vednostjo pristojnih 
in brez naše vednosti.36
32 “Detektiv za varstvo okolja in Aktivist »zelenih« na obisku v Sloveniji.« Delo, 25. september 1984; 
»Ekologija, Dopotoval ugledni gost iz ZRN.« Tribuna, 22. oktober 1984.
33 »Sumljivi tipi.« Razmerja, številka 13, 29. november 1984.
34 »Bilo nas je 13.« Razmerja, številka 13, 29. november 1984.
35 Zapis razgovora »onesnaženje reke Krupe«, ki je bil opravljen v kabinetu predsednika Izvršnega 
sveta Skupščine SR Slovenije, dne 6. november 1984. Zabeležili: dr. Boris Frlec, Borut Miklavčič in dr. 
Metka Macarol-Hiti.; Razmerja, številka 13, 29. november 1984.
36 »Krajani vasi Krupa, Praprot, Stranska vas, Moverna vas, Vinji vrh, Brstovec, pismo izvršnemu svetu 
skupščine SRS.« Razmerja, številka 13, 29. november 1984.
Razprave | 123
Od Krupe do Zelene stranke
Takoj po vrnitvi delegacije so miličniki zasliševali nekatere vaščane, 
češ, kaj so iskali v Ljubljani, kdo je bil, itd.37
Rezultati obljubljenih analiz niso bili objavljeni nikjer. Pač pa je 
Republiški komite za informiranje 23. novembra v Delu poročal, da 
so na treh kmetijah ob Krupi »izločili iz uporabe nekatera živila (jajca, 
perutnina). Na širšem območju šestih vasi pa je posebej urejena 
uporaba jajc in mleka, vsa ostala živila pa so neoporečna.«38
Ta informacija je bila prirejena za širšo javnost. Več resnice je 
razkrila v celoti publicirana (v Razmerjih)39 Zabeležka 1. seje KOMISIJE, 
ki se je sestala 9. novembra 1984 po opravljenih analizah. Očitna je 
precejšnja kontaminacija vseh živil živalskega izvora. Rezultati analiz 
so bili vaščanom ustno sporočeni. Otroci in nosečnice naj domačega 
mleka ne bi uživali. Nekaterim kmetom so pobrali prašiče, perutnino, 
jajca in mast ter povrnili škodo. Mleko s tega področja je šlo še zmeraj 
v odkup.
Konec oktobra je bilo zdravniško pregledanih 21 delavcev iz Iskre, ki 
so delali s PCB. Ugotovljeno je bilo, da »je 5 popolnoma zdravih, 5 jih 
ima okvare sluha, pri 8 do 10 so ugotovili sum okvar na jetrih.«40 Vendar 
to niso bile analize kontaminiranosti s PCB!
22. decembra je občina Črnomelj prejela veliko plaketo oboroženih 
sil SFRJ za leto 1984, in sicer za dolgoletne uspehe pri razvoju in krepitvi 
ljudske obrambe in družbene samozaščite.41
37 Ekološki genocid, gradivo za tiskovno konferenco na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 26. 4. 1985 (Arhiv 
Razmerij).
38 »S preventivnimi ukrepi skušajo odpraviti posledice onesnažitve, Komisija republiškega IS 
je ugotovila, da doslej sprejete ukrepe za odpravo posledic onesnaženja reke Krupe učinkovito 
uresničujejo.«  Delo, 23. november 1984.
39 Zabeležka 1. seje komisije za koordinacijo strokovnega dela pri reševanju problematike 
onesnaženosti Krupe, ki je bila 9. 11. 1984 v sejni sobi Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno 
varstvo v Ljubljani, Kodričeva 5; Razmerja številka 13, 29. november 1984.
40 Bezek, Mirjam. »S piralenom le še dva meseca. Semiška Iskra bo 31. januarja 1985 dokončno 
ukinila proizvodnjo s piralenom, ki je povzročil zastrupitev Krupe.« Dolenjski list, 6. december 1984.
41  “Črnomlju velika plaketa oboroženih sil.« Dolenjski list, 27. december 1984.
124 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
V januarju 1985 so sledili javni množični protesti in zahteve.
Združenje borcev metliške občine v Dolenjskem listu pravi, da so 
ljudje ob Krupi premalo obveščeni, da je treba pisati več, ker se sicer 
pojavljajo vse mogoče govorice, tudi take, da je strup zašel še v druge 
studence. Zanima jih, kako nameravajo, če se sploh da, Krupo očistiti, 
od kod bo sedaj Bela krajina dobivala pitno vodo itd.42
24. januarja so v Dolenjskem listu ribiči tega področja zahtevali 
odškodnino in protestirali zaradi slabega obveščanja in neaktivnosti. 
Niso vedeli, kolikšna je stopnja zastrupljenosti rib, saj jih uradno ni 
nihče obvestil. Edini uradni zapis o prepovedi ribolova so bile za njih 
opozorilne table na bregovih Krupe in Lahinje.43
25. januarja je imelo svojo skupščino Društvo Bela krajina v Ljubljani, 
ki je takrat imelo 629 članov. Sestavilo je zahteve po takojšnji in koreniti 
sanaciji Krupe in odlagališč PCB. Med drugim tudi zahtevo, da se 
vasem ob Krupi in Lahinji, ki še nimajo vodovoda, v letu 1985 napelje 
vodovod. Zahteve so bile dostavljene 26 najodgovornejšim republiškim 
institucijam, komandam JLA in sredstvom informiranja.44
Februarja 1985 objavi Mladina posebno prilogo Prizma posvečeno 
primeru Krupa.45
Zaradi ignorance in neučinkovitega ukrepanja takratne lokalne in 
državne oblasti pa so v Razmerjih pisali zelo kritično že novembra 1984. 
Tako so v uvodniku v 13. številko med drugim zapisali:
Deželica zlatih src, Mala Rusija, partizanski raj, Bela krajina – je dobila v 
zahvalo za svojo gostoljubnost ekološko katastrofo. Kdo je kriv? Nihče. Vsi 
42 Bartelj, Andrej. »Naravnost in konkretno, Metliški borci o vseh stvareh, ki težijo občino pa tudi širšo 
skupnost – IMV in Krupa.« Dolenjski list, 10. januar 1985.
43 Bezek, Mirjam. »Ribiči zahtevajo odškodnino.« Dolenjski list, 24. januar 1085.
44 Dokument z zahtevami je podpisal predsednik društva mag. Anton Rems dipl. iur. (V arhivu 
Razmerij); »Zahteva društva »Bela krajina«, Na letni skupščini o ekološki katastrofi, zastrupitvi s PCB.« 
Dolenjski list, 14. februar 1985; »Društvo Bela krajina izraža zahteve.« TV 15, 21. februar 1985; »Zahteva 
za zaščito Krupe.« Delo, 21. februar 1985.
45 Plut Prizma, Dušan. »Ekološko razpotje – primer Krupe.« Mladina, 12. februar 1985.
Razprave | 125
Od Krupe do Zelene stranke
dvigajo roke, ljudje ob Krupi in Lahinji so ostali sami. Kje so zdaj tisti, ki so se 
desetletja vozili k nam žret in nacejat ob naših staroslovanskih grudih? /.../ 
Ko pa bo spet vojna, kje bo najboljše zaledje za našo vojsko? Bela krajina. 
Kdo bo dal največ borcev? Bela krajina. Demagogi – glavešine dobro vedo: 
osel gre ne samo enkrat na led. Osel gre na led kolikokrat hočeš.
Počemu torej reševati matjuško Malo Rusijo? Prava mati nikdar ne zameri.46 
Sledil je odziv sveta za informiranje pri OK SZDL Metlika, ki je na seji 
31. januarja 1985 ugotavljal:
Svet nadalje ugotavlja, da so se v Razmerjih začele pojavljati nekatere 
negativne tendence, zlasti v iskanju ocen in stanja iz naše polpretekle 
zgodovine in sicer preko različnih intervjujev.47 Po zastavljeni vsebini 
vprašanj v intervjujih s strani Razmerij ni težko ugotoviti, da nekatera 
vprašanja že sugerirajo določene odgovore.48 Prikazati želijo nekatere 
dogodke in razvoj predvsem negativno, s čimer se lahko razume, da imajo 
namen razvrednotenja pridobitev revolucije in povojnega razvoja, našo 
družbo pa prikazati kot nedemokratično. Tudi zvezo komunistov in ostale 
družbenopolitične organizacije vključno z zvezo socialistične mladine se 
skozi to prikazuje le v negativni luči. Odgovornost za različne pomankljivosti 
in slabosti v družbi pripisujejo izključno le zvezi komunistov. Ob tem je 
možno zaslediti poizkuse iskanja partnerstva zvezi komunistov. /…/ Takšna 
usmeritev pisanja Razmerij je dosegla višek v uvodniku 13. številke z grobim 
46 "Bela Krajina." Razmerja, številka 13, 29. november 1984.
47 V Razmerjih je izšla serija intervjujev, denimo s sociologom dr. Zdenko Roterjem (26. 11. 1983), 
narodnim herojem Jožetom Borštnarjem (27. marec 1984), tožilcem na prvem dachauskem procesu 
Vladimirjem Krivicem (29. november 1984), pesnikom Milanom Apihom (15. julij 1984), pisateljem in 
obsojencem na dachauskem procesu Igorjem Torkarjem (15. julij 1984), pisateljem Radkom Poličem 
st. (18. maj 1984), Gustijem Fuxom, komercialnim direktorjem Inex Adrie Avioprometa (18. maj 1984) itd.
48 Na ta očitek je uredništvo Razmerij odgovorilo tako: »Gotovo je, da nekatera vprašanja sugerirajo 
določene odgovore, nihče od intervjuvancev pa ni bil drogiran, nihče jih ni tepel po podplatih in nihče 
od nas jim tudi ni prižigal papirčkov med prsti na nogi z namenom, da bi govorili resnico.« Odlomek iz 
neobjavljenega odgovora Uredniškega konzilija Razmerij, februar 1985. Arhiv Razmerij. Do objave ni 
prišlo, ker so Razmerja po 13. številki prenehala izhajati.
126 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
in žaljivim odnosom do nosilcev odgovornih funkcij v republiki. Na zaničljiv 
način je prikazana tudi gostoljubnost Belokranjcev.49
V Razmerjih so že pripravili odgovor, ki pa ni bil v celoti nikoli 
objavljen, ker Razmerja niso več izšla.50 Del odgovora je bil objavljen 
šele leta 1988 v reviji Dialogi.51
 Posebej ostro so se na uvodnik Razmerij odzvali tudi v Odboru 
aktiva partizanskih novinarjev52 in v predsedstvu Skupnosti borcev XV. 
udarne divizije NOVJ.53 Obema je uredništvo Razmerij tudi odločno 
odgovorilo.54 Med drugim z zapisom, da so dosedaj poskušali že vse 
mogoče. Kot vztrajni raziskovalci vzrokov in stanja, posledic in možnih 
posledic zastrupljanja z mutagenimi in kancorogenimi kemikalijami so 
v Razmerjih objavili vse možne dosegljive in težko dosegljive podatke in 
dokumente. Pomagali so tudi Mladini, Našim razgledom, Nedeljskemu 
dnevniku, Delavski enotnosti, televizijski in radijski ekipi, da bi tudi oni 
povedali javnosti kar največ. Nekaj njihovih sodelavcev je šlo z delegacijo 
prizadetih občanov na slovenski izvršni svet. Nadalje so zapisali, da so 
poskusili vse, naposled pa so se polotili še psovanja, saj je očitno, da 
ljudje, ki imajo v rokah moč in sredstva za ukrepanje, čakajo (najbrž 
nemirno in z jezo), da se vsi pisoči in prizadeti upehajo in resignirajo, 
češ, saj vse skupaj nič ne pomaga. Na koncu borce pozovejo, da se 
opredelijo za ljudi v Beli krajini. Javno in dejavno naj jih podprejo in 
storijo vse, kar je v njihovi moči, da pokrajina čimprej ozdravi.55
49 Toni Krašovec, sekretar OK SZDL Metlika, »Ocena Razmerij.« TV 15, 21. februar 1985; Gre za Stališča 
s seje sveta za informiranje pri OK SZDL Metlika z dne 31. januar 1985, glede vsebinske zasnove 
Razmerij – glasila OO ZSMS Metlika ter ocena skladnosti dosedanjih številk z vsebinsko zasnovo (Arhiv 
Razmerij).
50 Arhiv Razmerij.
51  Jani Bevk. »Razmerja-spomini na sedanjost.« Dialogi, št. 1-2, 1988.
52 »Odbor aktiva partizanskih novinarjev, Nevarna (metliška) razmerja.« TV 15, 24. januar 1985.
53 »Predsedstvo skupnosti borcev XV. Divizije NOVJ, Kaj sploh hočejo?, Obsodba uvodnika v metliških 
Razmerjih.« Dolenjski list, 14. februar 1985.
54 »Uredniški konzilij Razmerij, Razmerja odgovarjajo.« TV 15, 21. februar 1985.
55 »Uredniški konzilij Razmerij, Kaj mislimo in hočemo, Uredniški konzilij Razmerij odgovarja 
predsedstvu skupnosti borcev XV. Divizije.« Dolenjski list, 21. februar 1985.
Razprave | 127
Od Krupe do Zelene stranke
Februarja 1985 objavi Mladina posebno prilogo Prizma posvečeno 
primeru Krupa.56
Stanje ob Krupi pa je najbolj razvidno iz članka v Dolenjskem listu z 
naslovom Strogo zaupna usoda ljudi, ki žive ob Krupi. Citat:
Prebivalcev se še bolj kot jeseni loteva na eni strani malodušje, na drugi 
nestrpnost, strah, dvom. Slabo so obveščeni o reševanju njihovih težav ali še 
to ne. Predstavniki krajevne skupnosti, skupščine občine, družbenopolitičnih 
organizacij, jih ne obveščajo o ničemer; tisto, o čemer se pogovarjajo člani 
komisije za koordinacijo strokovnega dela pri reševanju problematike 
onesnaženosti Krupe, ki jo je imenoval republiški izvršni svet, pa je celo strogo 
zaupno /…/ Nekateri se ne dotaknejo živil, katerih so jeseni prepovedali, 
oziroma jo niso priporočali, drugi jo zamenjujejo, tretji jo uživajo, ker menijo, 
da je bilo vzetih iz živil premalo vzorcev, da bi bili merodajni. Zamrznila je 
voda v nekaterih cisternah, ki so jih dobili ljudje brez vodnjakov, ker kljub 
obljubi odgovornih cistern niso izolirali. Edino, kjer krajani vidijo, da se je 
le premaknilo, so zdravstveni pregledi prebivalcev, a tudi tu je moč očitati 
počasnost.57
Jože Kavčič, predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja, je v 
Delu 23. februarja med drugim izjavil, da se pripravljajo razni sanacijski 
ukrepi in da je milica intenzivirala poizvedbe in identificirala vsa znana 
odlagališča kondenzatorjev.58
28. februarja v Dolenjskem listu vaščani ob Krupi odgovarjajo 
na neresnične trditve občinskega izvršnega sveta, ki jih je ta objavil 
teden prej v istem listu.59 Citat: »Prav tako ne razumemo pojasnila 
črnomaljskega izvršnega sveta /…/, kjer je govora o minimalnem vnosu 
PCB v organizem. Vemo pa, da imajo nekateri krajani tudi 200 do 
56 Plut Prizma, Dušan. »Ekološko razpotje – primer Krupe.« Mladina, 12. februar 1985.
57 Mirjam Bezek. »'Strogo zaupna' usoda ljudi, ki žive ob Krupi.« Dolenjski list, 7. februar 1985.
58 »Preprečujejo nadaljnje onesnaževanje.« Delo, 23. februar 1985.
59 »Skupščina občine Črnomelj, Izvršni svet, Pojasnila izvršnega sveta o Krupi.« Dolenjski list, 21. 
februar 1985.
128 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
500 krat prekoračeno količino PCB v maščobnem tkivu (po ameriških 
normah).«60
Marca 1985 je Delo objavilo članek, ki ga je poslala KOMISIJA (za 
koordinacijo strokovnega dela pri reševanju … do aprila je imela že 8 
sej) z naslovom Vsebnost polikloriranih bifenilov se zmanjšuje.61 Na ta 
članek so prebivalci ob Krupi poslali protestno pismo, ki je bilo objavljeno 
v Delu in v katerem piše, da taki članki zavajajo javnost v zmoto, kajti 
KOMISIJA pravi, »da se stanje ob Krupi normalizira in da prebivalci tega 
predela niso več ogroženi.«62 Sledijo javna vprašanja. Kot prvo vaščani 
sprašujejo, komu so namenjene lažne informacije. Nadalje sprašujejo: 
Zakaj zdravstvena služba ne objavi rezultatov preiskav prebivalcev, saj 
je znano (imamo dokaze), da imamo prebivalci PCB v krvi in tkivu. Zakaj 
avtorji članka trdijo, da zdravniški pregledi ne kažejo organskih okvar, ko 
vendar točno vedo, da je vpliv PCB dolgotrajen proces in se vplivi prisotnosti 
PCB v krvi lahko kažejo šele na potomstvu. Zakaj izvidi prihajajo z oznako 
STROGO ZAUPNO – POKLICNA TAJNOST in o rezultatih prebivalci ne smemo 
biti obveščeni? Kdo torej sme biti obveščen in odločati o naši usodi?63
16. marca 1985 je Delo objavilo pismo slikarke in nekdaj partizanke 
Alenke Gerlovič. Med ostalim piše:  »Če je mogoče v primeru vojne 
opraviti mobilizacijo takoj, če lahko ob prometni nestreči ukrepamo v 
najkrajšem času, kako za vraga ne bi bilo mogoče nemudoma ubraniti 
prebivalcev partizanske Bele krajine pred nadaljnim zastrupljanjem, 
ustaviti nevarno proizvodnjo, opozoriti ljudi na nevarnost, jim pripeljati 
zdravo vodo in živila in brez odlašanja odstraniti odlagališča strupenih 
odpadkov?!« Pismo končuje tako:
Žrtve ekološke katastrofe v Bhopalu tožijo nadnacionalno družbo zaradi 
izgube zdravja. Bo Iskra odpravila Belokranjce kar z odškodnino za 
“perutnino, prašiče, jajca in mast”? Ali prizadeti ne bodo obtožili krivcev 
60 »Vaščani šestih vasi ob Krupi, Še pojasnilo vaščanov.« Dolenjski list, 28. februar 1985.
61  »Vsebnost polikloriranih bifenilov se zmanjšuje.« Delo, 14. marec 1985.
62 »O Krupi in ureditvi razmer. Šest vprašanj prebivalcev ob Krupi in odgovor komisije za koordinacijo 
strokovnega dela pri reševanju problematike onesnaženosti Krupe.«  Delo, 26. marec 1985.
63 Prav tam.
Razprave | 129
Od Krupe do Zelene stranke
za večno skrb zaradi usode bolezni, ki se utegne pokazati šele čez leta, 
krivcev za brezperspektivnost mladine, ki bi želela ustanoviti družine, roditi 
otroke? Po vsem tem ne moremo reči niti, da je Belokranjce zadela naravna 
katastrofa, niti da se je zgodila ekološka nesreča. Dogodku se najbolj prilega 
ime – ekološki zločin.64
Po medijih se je pisalo in govorilo veliko več, kakor kaže po tem 
pregledu. Režiser Andrej Mlakar je posnel tudi dokumentarni film Kjer 
kukavica gnezdi, prikazan na TV slovenija 20. februarja 1985. Bilo je 
vse več odzivov in protestov, odgovori z republiških instanc pa so bili 
megleni in izmikajoči se. Vsakdo bi se rad otresel odgovornosti. Skrajno 
nesprejemljivo je bilo, da sanacija še ni stekla. Že davno bi morali biti 
odnešeni in izkopani kondenzatorji s površine in iz jam. S tem bi se 
preprečilo nadaljne pronicanje strupa v podtalje.65
Zadeve s Krupo so se spomladi 1985 tako zaostrile,66 da se je z 
zadevo začelo ukvarjati tudi Russllovo razsodišče, časopis Razmerja 
pa je prenehal izhajati. Nekateri člani uredništva Razmerij so takrat s 
pomočjo Zdenka Roterja67 in Rudija Rizmana navezali stik z Vladimirjem 
Dedijerjem, takrat predsednikom Russellovega razsodišča, sicer 
znanim Titovim biografom.68 Kmalu po prvih kontaktih z Razmerji je 
Dedijer članom Russellovega razsodišča poslal pismo, v katerem jim je 
predlagal, da pretehtajo predlog za oblikovanje vprašanja ekološkega 
genocida. V pismu zapiše, da ga je zelo prizadelo onesnaženje vode v 
64 Alenka Gerlovič. »Naravna katastrofa v Beli krajini naj bo poduk drugim.« Delo - Sobotna priloga, 
16. marec 1985.
65 Draga Ahačič. Krupa, Obljuba dela dolg, ki bo poplačan z zdravjem.« Mladina, 29. november 
1985. Podrobneje v zapisu: »Pusti crknit Belokranjce.« Dolenjski list, 6. november 1986.
66 M. Bezek. »Obsojen uvodnik zadnjih Razmerij.« Dolenjski list, 7. februar 1985.
67 Zdenko Roter je v knjigi Padle maske opisal svoje sodelovanje z Razmerji. Med drugim je zapisal: 
»Že takrat se je pokazala usodnost nenadzorovanega industrijskega dobičkarskega grabeža, a mu je 
bila civilna pobuda (Razmerja) takrat še kos in je morala takratna država poklekniti, čeprav nerada. 
Čudi se, kako je mogoče, da novodobne analize disidenstva (političnega in kulturnega) še nikoli niso 
navedle primerjave z Razmerji, ki bi si to vsekakor zaslužila, vesel pa je, da je vsaj malo botroval temu 
gibanju in bil zanje vsaj v določenih pogledih koristen mentor.« Roter, Zdenko. Padle maske. Ljubljana: 
Sever&Sever, 2013, 347–348.
68 Pismo uredništva Razmerij Vladimirju Dedijerju, 4. marca 1985 in pisni odziv Vladimirja Dedijerja, 
11. marca 1985. (Arhiv Razmerij)
130 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
Beli krajini.69 26. aprila 1985 je sledila na Filozofski fakulteti v Ljubljani 
novinarska konferenca pod naslovom Ekološki genocid, ki pa je prerasla 
v protestni zbor. Zbralo se je okrog 150 ljudi in ne samo novinarji.70 
Omenjeni zbor je Russellevemu razsodišču, ki sta ga zastopala Vladimir 
Dedijer in Rudi Rizman, predlagal, da na posebni seji obravnavajo 
problem in razsežnost ekološkega genocida v sodobnem svetu ter 
nevarna praksa nadnacionalnih družb, ki izvažajo za okolje nevarno 
tehnologijo v manj razviti svet. Na protestnem zboru je predstavnik 
Razmerij podrobno predstavil akutni primer Krupe, opozorjeno pa 
je bilo tudi na nekatere druge ekološke primere v Sloveniji in širše v 
tedanji Jugoslaviji.71 Radio Študent je celoten protest posnel in izdelal 
tudi magnetogram.72
Podpredsednik Izvršnega sveta dr. Boris Frlec pa je septembra 1985 
na problemski konferenci o ekologiji v SOZD-u Iskra izjavil: 
Zaskrbljenost zaradi stanja okolja je upravičena in terja takojšnje ukrepanje. 
Vendar so klici po čistem okolju mnogokrat tudi histerično obarvani, 
imajo čustven značaj, zato so reakcije neracionalne. Tuji zgledi kažejo, 
da ima gibanje zelenih vedno politične prizvoke. Tako uporabljena skrb 
za čisto okolje je dobrodošel konj, s katerim se z veliko demagogije, s 
polovičnimi informacijami in znanjem, z manipulacijo s podatki in z zelo 
malo odgovornosti dosegajo politični cilji. Animacijo širše, nepoučene in 
neobjektivno informirane javnosti je mogoče zlahka doseči. Od tu dalje pa 
je argumentiranje težko, objektivne informacije, ki jih lahko nudi le stroka, pa 
so vnaprej diskvalicirane …73 
V primeru Krupe so neposredno prizadeti prebivalci, Razmerja, 
nekateri novinarji, vrsta posameznikov in različnih organizacij in 
društev velikokrat javno zahtevali od stroke pojasnila, strokovna 
69 Pismo Vladimirja Dedijerja članom Russllovega razsodišča, 25. marec 1985. Arhiv Razmerij.
70 Gregor Pucelj. »Russelovo razsodišče se bo lotilo ekoloških genocidov«, Delo, 29. april 1985.
71  Srečo Zajc. »Russel brani Krupo.« Mladina, 9. maj 1985; Rudi Rizman. Izzivi odprte družbe. Ljubljana: 
Liberalna akademija, 1997, 273.
72 Arhiv Razmerij.
73 »Diskvalifikacija strokovnih informacij.« Delo, 21. november 1985.
Razprave | 131
Od Krupe do Zelene stranke
mnenja in ugotovitve.74 V najboljšem primeru je KOMISIJA dala v 
javnost »pomirjajoče in zavezujoče ugotovitve«, eksaktnih podatkov pa 
nobenih.75
Direktor Univerzitetnega inštituta medicine dela, prometa in športa, 
doc. dr. Samo Modic, je to pojasnil tako: »Mi smo delali, to jamčim, 
pošteno. Je pa res, da smo bili zdravstveni delavci pri tej stvari med 
mlinskimi kamni. Nekateri so zaradi premajhne natančnosti povzročali 
prevelik preplah. Drugi so hoteli od nas, da rečemo, da vse skupaj nič ni 
in nič ni bilo. Vsekakor bi nas morala v Sloveniji ta nezgoda osvestiti.« 76
Kdo takrat dejansko stroke ni upošteval, je razvidno iz delovanja 
skupine za oceno posegov v okolje (SEPO), ki je bila leta 1974 ustanovljena 
pri Inštitutu Jožef Štefan. Do začetka leta 1985 je SEPO ocenil 352 
načrtovanih naložb, od katerih je bilo 108 ekološko problematičnih. 
Večina projektov je bila vseeno uresničenih.77 24. marca 1980 je izdelal 
tudi oceno ekološke obremenitve okolja za DO Iskra Semič,78 vendar 
se ti predlogi niso upoštevali kot zavezujoči.79 Dogajalo se je tudi, da 
so celo najvišji politični upravni organi dali blagoslov za investicijo, ki 
zanemarja strokovno utemeljene ocene ekološke obremenitve okolja, 
npr. za prašičje farme oz. ihansko tehnologijo vzreje prašičev.80 
Agroemona Domžale in TOZD Prašičereja IHAN sta odpadne vode 
74 Vrsta teh zahtev in njihovih avtorjev (npr. Jože Kranjc, ZZB NOB Metlika, Metliški ribiči, Društvo Bela 
krajina, ZVOS, Alenka Gerlovič, Igor Jugovič, Draga Ahačič …) je navedena v članku: »Krupa: Ali res 
blatenje stroke?« Dolenjski list, 16. januar 1986; glej tudi: Svetozar Polič. »Ali res diskvalifikacija strokovnih 
informacij?« Delo - Sobotna priloga, 8. februar 1986.
75 »Komisija za spremljanje onesnaženosti Krupe: pomirjajoče in zavezujoče ugotovitve.« Delo, 9. 
november 1985.
76 Milovan Dimitrić. »Koliko tvegam, ker živim ob Krupi?« Teleks, 15. maj 1986.
77 Ekološki genocid, gradivo za tiskovno konferenco na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 26. april 
1985; Pogovor avtorja članka s Svetozarjem Poličem, leta 1985 vodjem skupine SEPO, Ljubljana, 15. 
september 2020.
78 Ocena ekološke obremenitve okolja zaradi predvidene zgraditve proizvodnih objektov DO ISKRA 
– Industrija kondenzatorjev, Semič, S-SP-11/80-389, 24. marec 1980. Dokument so podpisali Mgr. S. 
Polič, prof. dr. J. Marsel, in direktor prof. dr. Boris Frlec (arhiv Razmerij).
79 Božo Flajšman. »Komisija za spremljanje onesnaženosti Krupe: pomirjajoče in zavezujoče 
ugotovitve.« Delo - Sobotna priloga, 14. december 1985.
80 Pogovor avtorja članka s Svetozarjem Poličem, leta 1985 vodjem skupine SEPO, Ljubljana, 15. 9. 
2020.
132 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
spuščala v Kamniško Bistrico. Ob 35-letnici obstoja je bila ta farma 
»za posebne zasluge in uspehe pri delu, pomembne za gospodarski 
napredek države« na podlagi ukaza predsedstva SFRJ odlikovana z 
redom dela z zlatim vencem. Onesnaževanje okolja in mrtva Kamniška 
Bistrica nista bila pomembna.81
Nadaljna dogajanja ilustrira ugotovitev Belokranjcev, da kratica 
PCB ni samo oznaka za poliklorirane bifenile, ampak glede na ravnanje 
odgovornih in strokovnjakov tudi vse bolj očitno geslo: »Pusti crknit 
Belokranjce.«82 Leta 1986 so zaradi zastrupitve s PCB pri triindridesetih 
letih upokojili delavko Iskre Semič Anico Krašna,83 ki je zaradi te 
zastrupitve morala narediti tudi splav.84 
Zaradi nedopustno počasnega in necelovitega reševanja ekološke 
katastrofe, ki jo je v Beli krajini povzročila zastrupljenost s PCB, je iz 
Zveze komunistov Jugoslavije izstopil ekolog Dušan Plut, ki je tudi tesno 
sodeloval z Razmerji, kasneje pa je postal prvi predsednik politične 
stranke Zeleni Slovenije. Med drugim je izstopil tudi »zaradi skrajno 
žaljivega odnosa predsednika predsedstva CK ZKJ (Milanka Renovice) 
do vseh alternativnih gibanj«, (Delo, 2. 12 1986.) kamor sodi tudi 
ekološko … M. Renovica je sodil, da ta gibanja zagovarjajo politični 
pluralizem, zahtevajo spremembe političnega sistema, razvednotujejo 
revolucionarne pridobitve boja delavskega razreda, zmanjšujejo vlogo 
ZK itd. Družbena gibanja so po njegovem mnenju v neskladju z našo 
ustavo, zakoni in politično usmeritvijo …”85
81  Uradni list SFRJ, številka 34, 29. junij 1984, 907; Alenka Bizjak. »Zmeda v Uradnem listu in Druga plat 
medalje«, Delo, Sobotna priloga, 1. september 1984.
82 Božo Flajšman. » Pusti crknit Belokranjce.« Dolenjski list, 6. november 1986.  
83 Andrej Bartelj. »Primer Anice Krašna, PCB ali pusti crkniti Belokranjce.« Dolenjski list, 22. oktober 
1987.
84 Marjan Horvat. »Zeleni zardevajo.« Mladina, 17. oktober 1990; Rezultat analize kromosomov Anice 
Krašna z dne 15. 5. 1987. Arhiv Razmerij; »Anica Krašna je leta 1986 odšla, spremljal jo je dr. Žiga Tretjak, 
na zdravljenje v ZDA. Marjan Raztresen, Strupeni semiški vitamini. Anica Krašna, delavka iz tovarne v 
Semiču, se je v ZDA zdravila za boleznijo, ki jo je dobila v svoji tovarni, kjer uradno ne trgujejo s strupi.« 
Teleks, 13. avgust 1986.
85 Dušan Plut. »Izstop iz ZK Jugoslavije.« Mladina, 29. maj 1987.
Razprave | 133
Od Krupe do Zelene stranke
Kljub temu so se v osemdesetih letih ekološka gibanja vse bolj krepila 
zaradi vrste ekoloških problemov, tako na lokalni kot svetovni ravni. Še 
posebej so ga krepile ekološke katastrofe (Krupa), na svetovni ravni 
pa gotovo najbolj černobilska (1986). Ob prvi obletnici černobilske 
katastrofe (1987) so bile v Ljubljani velike protijedrske demonstracije 
z napisi: »Jedrska elektrarna – draga smrt«, »Jugo atom – oblastniški 
sindrom«, »Gospod, usmili se jih, saj ne vedo, kaj počno«, »Zemlja nima 
zasilnega izhoda«, »Polonij, cezij, jod, živel mladi rod!«86 Posamezniki 
so si nataknili plinske maske ali so na svoje obleke narisali okostnjake, 
demonstranti pa so nosili tudi velik transparent z nekoliko preoblikovano 
kopijo Picassove slike Guernica, ki je nedvomno sporočala, da so nove 
»guernice« posledica človekovega neodgovornega odnosa do narave/
okolja.87 Okoljski aktivisti so 8. novembra 1987 organizirali v Velenju tudi 
velik ekološki protest proti odlaganju radioaktivnih odpadkov v Velunjski 
graben.88
Dvig ekološke zavesti je razbrati tudi iz ekoloških sondaž oz. 
raziskav slovenskega javnega mnenja (SJM 1984–1992). Leta 1984 se 
41,1 % anketirancev ne bi strinjalo z gradnjo druge jedrske elektrarne v 
Sloveniji.89 Leta 1987 se je ta številka povečala na 81.8 %.90 Černobilski šok 
se je izrazil tudi v izostritvi drugih vidikov ekološke zavesti; v odnosu do 
propadanja gozdov, onesnaževanja vodnih virov, zraka in še posebej v 
odklanjanju gradnje energetsko požrešnih industrijskih objektov.91
Glede ekoloških gibanj pa podatki kažejo, da se je s trditvijo “gibanje 
za varstvo okolja predstavlja le grupa nezadovoljnežev, ki nasprotujejo 
vsakemu napredku” leta 1986 popolnoma ali v glavnem strinjalo 13,9 % 
86 http://arhiva.velenje.si/0-www-4/Datoteke/Galerija%20na%20prostem/GNP08-eko%20
revolucija.pdf (dostop: september 2020).
87  »Protijedrski dan, Od kod teh stotisoč?« Mladina, 8. maj 1987. Demonstracije so bile 23. aprila 1987, 
černobilska katastrofa pa se je zgodila 26. aprila 1986; Božidar Flajšman. Vizualna ekologija, Ekološki 
nagovori vidnih sporočil. Ljubljana: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, 2006, 57.
88 http://arhiva.velenje.si/0-www-4/Datoteke/Galerija%20na%20prostem/GNP08-eko%20
revolucija.pdf (dostop: september 2020).
89 Vrednote v prehodu I. Slovensko javno mnenje 1968-1990, Dokumenti SJM, Ljubljana, 1997, 479.
90 Prav tam, 570.
91 Ekološke sondaže, Iz raziskav slovenskega javnega mnenja 1984-1992, Dokumenti SJM, Ljubljana, 
1992, 5.
134 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
anketiranih,92 leta 1990 pa 12,9 %.93 S to trditvijo pa se popolnoma ali v 
glavnem ni strinjalo leta 1986 59,8 %,94 leta 1990 pa 68,7 % vprašanih.95
Leta 1988 pa smo namesto podatkov o pregonu ekološkega kriminala 
dobili posplošeno obsodbo alternativnih gibanj, še posebej ekološkega. 
Republiški sekretariat za notranje zadeve je izdelal poročilo o nevarnih 
dejanjih, ki kakorkoli ogrožajo jugoslovansko ureditev, njene ekonomske 
in politične temelje, notranji red ter varnost ljudi. Predstavil ga je 
republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, ki je med drugim 
dejal: 
V Sloveniji so pred leti z dovolj simpatije sprejeli nekatera tako imenovana 
alternativna gibanja. Spričo ekoloških težav je bilo pričakovati, da se bodo 
ta gibanja zavzemala za večanje ekološke zavesti ljudi. V resnici pa se je 
pokazalo nasprotno. Nobeno teh alternativnih gibanj se vse do zdaj ni 
razvilo v tej smeri, pač pa se je zaprlo v posamezne skupine, ki izvajajo 
predvsem razne pritiske, tako na družbene kot politične inštitucije.96
11. junija 1989 je bila v Mostecu v Ljubljani ustanovna skupšina Zelenih 
Slovenije (ZS), nanjo je vabil plakat, ki ga je oblikoval Novi kolektivizem, 
izdajatelj pa je bila RK ZSMS, s katero so takrat Zeleni tesno sodelovali. 
97Za predsednika ZS je bil izvoljen pobudnik za njeno ustanovitev 
Dušan Plut. V programu so se zavzeli zlasti za zdravo okolje, suvereno, 
demokratično in pravno državo ter sonaravni socialno-ekonomski 
razvoj; izrekli so se za čimprejšnje zaprtje Nuklearne elektrarne Krško 
in Rudnika urana Žirovski vrh ter za opustitev jedrskega programa. 
Stranka se je pridružila Demokratični opoziciji Slovenije (Demos), na 
92 Vrednote v prehodu I. Slovensko javno mnenje 1968-1990, Dokumenti SJM, Ljubljana, 1997, 532.
93 Prav tam, 773.
94 Prav tam, 532.
95 Prav tam, 773.
96 Žarko Hojnik. »Organi za notranje zadeve se zavedajo zapletenosti in občutljivosti razmer.« Delo. 
25. julij 1988.
97 Flajšman, Vizualna ekologija, 135.
Razprave | 135
Od Krupe do Zelene stranke
skupščinskih volitvah 1990 je dobila v družbenopolitičnem zboru 8 
poslanskih mest in se vključila v vlado koalicije Demos.98
Tu velja omeniti, da ekološka gibanja na prvih večstrankarskih 
volitvah po 2. svetovni vojni v letu 1990 v nobeni jugoslovanski republiki, 
razen v Sloveniji, niso doživela politične uveljavitve. V Sloveniji pa je 
ekološko gibanje s stranko ZS pridobilo pomemben del politične moči. 
Po obsegu svoje parlamentarne moči so daleč presegli podobna zelena 
gibanja v drugih zahodnoevropskih državah.99
Od vsega začetka so se v ZS delili na t. i. zmerno in radikalnejšo krilo, 
kar je kasneje preraslo v levo in desno strujo. Ta delitev se je kazala 
v različnih političnih, ideoloških in nazorskih izhodiščih ter nesoglasjih 
zlasti glede delovanja Demosa, politike vlade in odnosa strank Demosa 
do idej ZS.100 Zato so le s preferenčnim glasom predsednika izglasovali 
vstop v koalicijo Demos.101 Eden prvih ukrepov ZS je bil tudi ta, da je dr. 
Leo Šešerko, član ZS in podpredsednik Izvršnega sveta RS, 10. oktobra 
1990 sklical najodgovornejše na sestanek, na katerem so obravnavali 
nadaljne aktivnosti glede sanacije onesnaženosti s PCB območja reke 
Krupe ter predlog nadaljnih aktivnosti glede zdravstvene ogroženosti 
ljudi.102 Toda tudi vlada Demosa ni pokazala pravega zanimanja za to 
problematiko, ker je najprej obljubila 4 milijone dinarjev za raziskave o 
vplivih PCB in drugih snovi na zdravje ljudi, nato pa se je odločila, da 
denarja ne da.103
98  Miran Lesjak. »Zeleni Slovenije.« V: Enciklopedija Slovenije 15 (gl. ured.: Dušan Voglar, odg. ured.: 
Martin Ivanič), Mladinska knjiga, Ljubljana 2001, 152.
99  Ekološke sondaže, Iz raziskav slovenskega javnega mnenja 1984-1992, Dokumenti SJM, Ljubljana, 
1992, 65–66.
100 SI AS 2117 Zeleni Slovenije, 1990-1993.
101  Pogovor avtorja članka z Dušanom Plutom, 22. maj 2020.
102 Vabilo Izvršnega sveta RS, štev. 353-02/90. Arhiv Razmerij.
103 »Primer Krupe in PCB še vedno ni končan, Vlada ne da denarja za raziskave, dr. Leo Šešerko se 
distancira od odločitve izvršnega sveta skupščine Slovenije.«  Dnevnik, 11. oktober 1990.
136 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
Po razpadu Demosa so ZS podprli Janeza Drnovška,104 ki je s 
konstruktivno nezaupnico spomladi 1992 zamenjal vlado Lojzeta 
Peterleta,105 ZS pa so postali del njegove vlade.106 Na drugih volitvah 
leta 1992 so ZS dobili pet poslancev.107 Zaradi vse večjih razhajanj je 
vseh pet poslancev in večina vodstva stranke marca 1993 ustanovila 
Zelene – ekološko socialno stranko,108 ki se je marca 1994 združila s 
Socialisti, Demokrati in LDS (Liberalno demokratsko stranko) v novo 
LDS (Liberalno demokracijo Slovenije).109 Z vključitvijo v Liberalno 
demokracijo Slovenije je ZS prenehala obstajati, je pa znotraj nove LDS 
začel delovati Ekološki forum.110 Preostali del stranke ZS je ohranil staro 
ime, vse do danes pa niso več prišli v parlament.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja brez prizadevanja 
posameznikov, kot so bili nekateri pogumni novinarji, prosti strelci, 
podpisniki peticij in zahtev, različnih društev ter brez prizadevanja 
neposredno prizadetega prebivalstva v odnosu do okolja ne bi kaj 
prida napredovali. Danes so razmere zelo podobne, če ne celo slabše. 
Naši aktualni vladi so zelo v napoto predvsem okoljevarstvene nevladne 
organizacije. Zato jih skuša s spremembo zakonodaje izriniti ali pa 
104 Predsedstvo ZS je na seji 16. aprila 1992 sprejelo priporočilo poslanskemu klubu, da Drnovška 
podpre, v kolikor bodo izpolnjeni programski in kadrovski pogoji. Zapisnik 3. seje predsedstva ZS;  SI 
AS 2117 Zeleni Slovenije, 1990-1993.
105 Veso Stojanov. »Drnovškova poskusna doba.« Delo, 24. april 1992.
106 »Izvoljeni funkcionarji in ministri Zelenih Slovenije. « Zelena priložnost: revija Zelenih Slovenije, 
pomlad 1992.
107 Poročilo državne volilne komisije. https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv/dz1992/sestava 
(dostop: oktober 2020).
108 »Razbite iluzije, Jasna politična opredelitev Zelenih Slovenije je nujnost predlog večine vodstva 
Zelenih. « Delo -Sobotna priloga, 19. december 1992; Božidar Flajšman. »Ekološko gibanje, ZS, Zeleni 
ESS, Ekološki forum.« V: Stranke in strankarstvo (Zbornik referatov), ur. dr. Igor Lukšič, 205–207. Ljubljana: 
Slovensko politološko društvo, 1994, 205–207.
109 Vladimir Vodušek. »Združitev štirih strank v liberalno demokracijo.« Delo, 14. marec 1994; Sonja 
H. Vogrič. »Štiri stranke so se združile v novo sredinsko LDS, ki jo bo vodil Janez Drnovšek.« Dnevnik, 
14. marec 1994; Tanja Starič. »Liberalna demokracija Slovenije je zdaj stvarnost.« Republika, 13. marec 
1994.
110 Programski dokumenti Združitvenega kongresa Liberalne demokracije Slovenije, sprejeti 12. 
marca 1994 na Bledu.
Razprave | 137
Od Krupe do Zelene stranke
jim vsaj močno omejiti možnost sodelovanja pri upravnih postopkih z 
namenom ohranjanja narave.111 
SLIKOVNO GRADIVO
Slika 1: Idilični izvir Krupe, 1. oktober 2020. 
Fotografiral avtor članka.
111 Maja Prijatelj Videmšek. »Poslanci glasovali proti naravi.« Delo, 13. maj 2020; Pia Nikolič. »Labodji 
spev, Vlada z novelo zakona o ohranjanju narave brani lastnike kapitala.« Mladina, 15. maj 2020. 
138 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
Slika 2: Anketa med krajani vasi ob Krupi
Razmerja, 15. julij 1984.
Prisotnost PCB v vodi in sedimentih 
(od 300- do 400-krat večja, kot jih 
dopuščajo ameriške norme) je bila 
ugotovljena avgusta 1983. Ukrepalo se je 
šele skoraj leto dni kasneje, ves ta čas se 
je 293 krajanov in 372 živali zastrupljalo z 
vednostjo pristojnih.
Slika 3: 
Onesnaženost Krupe, Lahinje in Kolpe s 
polikloriranimi bifenili (PCB) junija 1984.
Razmerja, 29. november 1984.
Razprave | 139
Od Krupe do Zelene stranke
Slika 4: 
Naslovnica posebne izdaje Razmerij, 24. avgust 1984. 
V obliki bombe prikazuje resnično obcestno tablo, ki je sredi 
Semiča prikazovala pot do Iskrine tovarne.
140 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
Slika 5: 
Prometni znaki v Semiču s tablo, ki prikazuje pot do Iskrine tovarne.
Razmerja, 15. julij 1984
Slika 6 (desno): 
Uvodnik v posebno izdajo Razmerij, 
posvečeno izključno onesnaženju reke Krupe, 
24. avgust 1984.
Razprave | 141
Od Krupe do Zelene stranke
Slika 5: 
Prometni znaki v Semiču s tablo, ki prikazuje pot do Iskrine tovarne.
Razmerja, 15. julij 1984
Slika 6 (desno): 
Uvodnik v posebno izdajo Razmerij, 
posvečeno izključno onesnaženju reke Krupe, 
24. avgust 1984.
142 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
Slika 7: 
Fotokopija iz dnevnika gasilskega društva 
Stranska vas (vas ob Krupi), iz katerega 
je razvidno, da so v letu 1983 iz Krupe v 
vodnjake načrpali 1.512.000 litrov vode. V 
letu 1984 so jo nazadnje črpali 19. maja. 
Ta voda je bila še vedno v vodnjakih 
in ljudje so jo seveda uporabljali.
Razmerja (posebna izdaja), 24. avgust 1984.
Slika 8: 
Obvestilo izvršnega sveta občine 
Črnomelj, s katerim so 14. avgusta 1984 
obvestili vse krajane KS Semič in ostale 
občane občine Črnomelj, da je do 
nadaljnega (do preklica) prepovedana 
vsakršna uporaba vode reke Krupe, 
tako za pitje, napajanje živine, kopanje 
kot tudi ribolov. Pri tem poudarijo, da je 
onesnažena tudi reka Lahinja, in sicer 
od pritoka Krupe do izliva v Kolpo.
Arhiv Razmerij.
Razprave | 143
Od Krupe do Zelene stranke
Slika 9: 
Obvestilo Izvršnega sveta občine Metlika, 
s katerim 21. avgusta 1984 obveščajo vse 
krajane KS Dobravice, vasi Primostek v 
KS Podzemelj in ribiško družino Metlika 
in tudi ostale občane občine Metlika, 
da je do nadaljnega prepovedana 
vsakršna uporaba vode reke Krupe in 
Lahinje, tako za pitje, napajanje živine, 
kopanje in ribolov. Na območju občine 
Metlika to pomeni, da je onesnažena 
Lahinja od izliva Krupe v Lahinjo do 
izliva Lahinje v Kolpo. Za reko Kolpo 
prepoved koriščenja vode ne velja.
Arhiv Razmerij.
Slika 10: 
Zaradi ignorantskega ravnanja 
lokalne in državne oblasti pri 
reševanju onesnaženosti reke Krupe 
s PCB je trinajstčlanska delegacija 
predstavnikov prebivalcev vasi 
ob Krupi, metliškega mladinskega 
časopisa Razmerja in Zveze 
društev za varstvo okolja 6. 
novembra 1984 nenapovedano 
obiskala slovenski izvršni svet.
Razmerja, 29. november 1984.
144 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
Slika 11: 
Pismo s petimi vprašanji in podpisi 250 krajanov vasi Krupa, Praprot, Stranska vas, 
Moverna vas, Vinji vrh in Brstovec, ki ga je trinajstčlanska delegacija predstavnikov 
prebivalcev vasi ob Krupi, metliškega mladinskega časopisa Razmerja in Zveze društev 
za varstvo okolja v Sloveniji 6. novembra 1984 izročila Izvršnemu svetu skupščine SRS.
Razmerja, 29. november 1984.
Razprave | 145
Od Krupe do Zelene stranke
Slika 12: 
Spominska obeležja v krajih ob Krupi in Lahinji s tablami, ki prepovedujejo pitje, 
napajanje živine, kopanje in ribolov v reki Krupi in Lahinji (do preklica).
Fotostrip v Razmerjih, 29. november 1984. 
Slika 13: 
Kopija in prevod (na naslednji strani) pisma Vladimirja Dedijerja 
članom Russllovega razsodišča, 25. marec 1985.
Arhiv Razmerij.
146 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
Dragi prijatelji,
Zaradi številnih prošenj z vsega sveta in še posebej iz Tretjega sveta 
naprošam člane Russellovega tribunala, da pretehtajo predlog za 
oblikovanje vprašanja ekološkega genocida. Delo na tem področju bi 
lahko potekalo v obliki posvetovanj ali objavljanj znanstvenih izsledkov. 
Odgovorne vlade bi bile povabljene, da argumentirajo svoje primere, kot je 
bila praksa že v prejšnjih postopkih.
Vedno bolj je jasno, da ekološke katastrofe ogrožajo človeštvo in naš planet. 
Njihov vpliv na naravo in njihovo ogromno škodo za človeštvo, kar je še bolj 
pomembno, si je težko predstavljati. Svetovno javno mnenje se tega še ne 
zaveda povsem, kar me kot zgodovinarja spominja na predolgo ignoriranje 
usode Judov v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno.
Ne glede na svoj ideološki vzorec vlade skrbijo samo za dobiček in 
kratkoročne interese, pri tem pa zaradi vsakodnevnih koristi žrtvujejo 
sedanjo in prihodnje generacije. Na področju ekologije nastaja vedno večja 
razpoka med bogatimi in revnimi prebivalci tega sveta. Tehnologija, ki 
uničuje naravo in vse življenje na planetu, je enostavno prenesena iz bolj 
razvitih v manj razvite države. Ta diskriminacija revnega sveta uvaja nove 
načine izkoriščanja s strani bogatih. Zelo me je prizadelo onesnaženje vode 
v Beli krajini v Sloveniji (kjer živim), ki je doseglo katastrofalne razsežnosti. 
Skupina zaskrbljenih prebivalcev iz tega območja me je prepričala, da sem 
se odločil za ta poziv. Člani Tribunala bodo prejeli dokumentirano poročilo 
o tem edinstvenem primeru.
Prosim vas, da mi čim prej sporočite svoje mnenje o tem primeru. Čez 
štirinajst dni nameravam potovati v nekatere države Zahodne Evrope in 
ZDA, kjer bom imel možnost navezati stike s starimi in morebitnimi novimi 
člani Tribunala in slišati več pametnih mnenj o vsebini mojega predloga.
S spoštovanjem, 
Vladimir Dedijer
Razprave | 147
Od Krupe do Zelene stranke
Slika 14: 
S protestnega zbora z naslovom “Ekološki genocid na Filozofski 
fakulteti v Ljubljani, 26. aprila 1985. Povod za protest je bilo 
onesnaženje reke Krupe s polikloriranimi bifenili (PCB) in 
odgovornost takratnih političnih oblasti in uradne znanosti 
pri prikrivanju tega ekološkega zločina. Omenjeni zbor 
je Russellovemu razsodišču, ki sta ga zastopala Vladimir 
Dedijer in Rudi Rizman, predlagal, da na svoji posebni seji 
obravnava problem in razsežnosti ekološkega genocida v 
sodobnem svetu ter nevarno prakso nadnacionalnih družb, 
ki izvažajo za okolje nevarno tehnologijo v manj razviti tretji 
svet. Predstavniki in sodelavci Razmerij, glasila metliške 
mladine, so poleg podrobne predstavitve omenjenega 
akutnega primera opozorili tudi na nekatere druge primere 
v Sloveniji in širše v tedanji Jugoslaviji.Sedijo od leve: Andrej 
Vidic (Razmerja), Dušan Plut (sodelavec Razmerij), Božidar 
Flajšman (Razmerja), Vladimir Dedijer in Rudi Rizman.
Arhiv Razmerij
148 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
Slika 15: 
Protijedrske demonstracije 
v Ljubljani, 23. april 1987.
Mladina, 8. maj 1987.
Slika 16:  
Novi kolektivizem, Pozivamo na ustanovno 
skupščino Zelenih … Fotografiral: Franci Virant.
Izdajatelj RK ZSMS, 1989.
Razprave | 149
Od Krupe do Zelene stranke
Slika 17: 
Tomo Lavrič. »Zaprtje JE Krško.«
Zelena priložnost, pomlad 1992.
Slika 18: 
Tomo Lavrič. »Mavrični bojevnik.«
Zelena priložnost, pomlad 1992.
150 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
VIRI IN LITERATURA
Arhivski viri
Arhiv Razmerij, glasila metliške mladine.
SI AS 2117 Zeleni Slovenije, 1990-1993.
Literatura
Ekološke sondaže, Iz raziskav slovenskega javnega mnenja 1984-1992, Dokumenti 
SJM (ur. Niko Toš), Ljubljana, 1992.
Flajšman, Božidar. »Ekološko gibanje, ZS, Zeleni ESS, Ekološki forum.« V: Stranke in 
strankarstvo (Zbornik referatov):Politološki dnevi Dolenjske toplice, 27. in 28. maj 1994, 
ur. dr. Igor Lukšič, 205–207. Ljubljana: Slovensko politološko društvo, 1994.
Flajšman, Božidar. Vizualna ekologija, Ekološki nagovori vidnih sporočil. Ljubljana: 
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, 2006.
Flajšman, Božidar. »Razmerja and Ecology.« V: The Long 1980s, ur. Nick Aikens, 164–
168.  Amsterdam: Valiz, 2018.
Repe, Božo in Darja Kerec. Slovenija moja dežela, Družbena revolucija v osemdesetih 
letih. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2017.
Rizman, Rudi. Izzivi odprte družbe. Ljubljana: Liberalna akademija, 1997.
Roter, Zdenko. Padle maske, Od partizanskih sanj do novih dni. Ljubljana: Sever&Sever, 
2013.
Vrednote v prehodu I. Slovensko javno mnenje 1968-1990, Dokumenti SJM (ur. Niko 
Toš), Ljubljana, 1997.
Uradni list SFRJ, 29. 6. 1984.
Ustava SFRJ, 1974.
Ustni viri
Pogovor avtorja članka z Dušanom Plutom, Ljubljana, 22. maj 2020.
Pogovor avtorja članka s Svetozarjem Poličem, Ljubljana, 15. september 2020.
Časopisni viri
Ahačič, Draga. »Krupa, Obljuba dela dolg, ki bo poplačan z zdravjem.« Mladina, 29. 
november 1985.
»Aktivist " " na obisku v Sloveniji.« Delo, 25. september 1984.
»Aktualna tema PCB, Ekološka katastrofa v Razmerjih.« Mladina, 20. september 1984.
Razprave | 151
Od Krupe do Zelene stranke
Bartelj, Andrej. »Naravnost in konkretno, Metliški borci o vseh stvareh, ki težijo občino 
pa tudi širšo skupnost – IMV in Krupa.« Dolenjski list, 10. januar 1985.
Bartelj, Andrej. »Primer Anice Krašna, PCB ali pusti crkniti Belokranjce.« Dolenjski list, 
22. oktober 1987.
»Bela krajina.« Razmerja, 29. november 1984.
Bevk, Jani. »Razmerja-spomini na sedanjost.« Dialogi, številka 1-2, 1988.
Bezek, Mirjam. »S piralenom le še dva meseca. Semiška Iskra bo 31. januarja 1985 
dokončno ukinila proizvodnjo s piralenom, ki je povzročil zastrupitev Krupe.« Dolenjski 
list, 6. december 1984.
Bezek, Mirjam. »Ribiči zahtevajo odškodnino.« Dolenjski list, 24. januar 1985.
Bezek, Mirjam. »Obsojen uvodnik zadnjih Razmerij.« Dolenjski list, 7. februar 1985.
Bezek, Mirjam. »V Iskri končali z bifenili.« Dolenjski list, 28. februar 1985.
Bezek, Mirjam. »Strogo zaupna« usoda ljudi, ki žive ob Krupi.« Dolenjski list, 7. februar 
1985.
»Bilo nas je 13.« Razmerja, 29. november 1984.
Bizjak, Alenka. »Zmeda v Uradnem listu in Druga plat medalje.« Delo - Sobotna 
priloga, 1. september 1984.
»Črnomlju velika plaketa oboroženih sil.« Dolenjski list, 27. december 1984.
»Detektiv za varstvo okolja.« Delo, 25. september 1984.
Dimitrić, Milovan. »Bolj prisluhniti ljudem.« Delo, 22. september 1984.
Dimitrić, Milovan. »Koliko tvegam, ker živim ob Krupi?« Teleks, 15. maj 1986.
»Diskvalifikacija strokovnih informacij.« Delo, 21. november 1985.
»Društvo Bela krajina izraža zahteve.« TV 15, 21. februar 1985.
»Ekologija, dopotoval ugledni gost iz ZRN.« Tribuna, 22. oktober 1984.
Flajšman, Božo. »Komisija za spremljanje onesnaženosti Krupe: pomirjajoče in 
zavezujoče ugotovitve.« Delo - Sobotna priloga, 14. december 1985.
Flajšman, Božo. »Krupa: Ali res blatenje stroke?« Dolenjski list, 16. januar 1986.
Flajšman, Božo. »Pusti crknit Belokranjce.« Dolenjski list, 6. november 1986.
Gerlovič, Alenka. »Naravna katastrofa v Beli krajini naj bo poduk drugim.« Delo - 
Sobotna priloga, 16. marec 1985.
152 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
Hojnik, Žarko. »Organi za notranje zadeve se zavedajo zapletenosti in občutljivosti 
razmer.« Delo, 25. julij 1988.
Horvat, Marjan. »Zeleni zardevajo.« Mladina, 17. oktober 1990.
»Izvoljeni funkcionarji in ministri Zelenih Slovenije.« Zelena priložnost, revija Zelenih 
Slovenije, pomlad 1992.
»Intervju z Alenko Bizjak.« Tribuna, april 1984.
»Komisija za spremljanje onesnaženosti Krupe: pomirjajoče in zavezujoče ugotovitve.« 
Delo, 9. november 1985.
»Krajani vasi Krupa, Praprot, Stranska vas, Moverna vas, Vinji vrh, Brstovec, pismo 
izvršnemu svetu skupščine SRS.« Razmerja, številka 13, 29. november 1984.
»Krašovec, Toni, sekretar OK SZDL Metlika, Ocena Razmerij.« TV 15, 21. februar 1985.
»Krupa.« Razmerja, števika 12, 15. julij 1984.
Kuljaj, Ivo. »Ekološka katastrofa »PCB v Krupi« v očeh metliškega mladinskega časnika 
»Razmerja«, Belokranjci bijejo plat zvona.« Delavska enotnost, 13. september 1984.
Lesjak, Miran. »Zeleni Slovenije.« V: Enciklopedija Slovenije 15 (gl. ured.: Dušan Voglar, 
odg. ured.: Martin Ivanič), Mladinska knjiga, Ljubljana 2001.
»Mali raport z dne 17. in 18. marca in vmes.« Razmerja, številka 10, 27. marec 1984.
Mehle, Borut. »Razpad Zelenih jemljem kot osebni poraz, Intervju z Dušanom Plutom.« 
Dnevnikov objektiv, 13. junij 2009.
Nikolič, Pia. »Labodji spev, Vlada z novelo zakona o ohranjanju narave brani lastnike 
kapitala.« Mladina, 15. maj 2020.
»Odbor aktiva partizanskih novinarjev, Nevarna (metliška) razmerja.« TV 15, 24. 
januar 1985.
»O Krupi in ureditvi razmer. Šest vprašanj prebivalcev ob Krupi in odgovor komisije 
za koordinacijo strokovnega dela pri reševanju problematike onesnaženosti Krupe.« 
Delo, 26. marec 1985.
»Pogovor s članom izvršnega sveta občine Črnomelj.« Razmerja – posebna izdaja, 
24. avgust 1984.
Plut, Dušan. »Izstop iz ZK Jugoslavije.« Mladina, 29. maj 1987.
Polič, Svetozar. »Ali res diskvalifikacija strokovnih informacij?« Delo - Sobotna priloga, 
8. februar 1986.
»Prepovedali piti vodo iz Krupe ter z njo napajati živino.« Delo, 27. avgust 1984.
»Preprečujejo nadaljnje onesnaževanje.« Delo, 23. februar 1985.
Razprave | 153
Od Krupe do Zelene stranke
»Predsedstvo skupnosti borcev XV. Divizije NOVJ, Kaj sploh hočejo?, Obsodba uvodnika 
v metliških Razmerjih.« Dolenjski list, 14. februar 1985.
»Primer Krupe in PCB še vedno ni končan, Vlada ne da denarja za raziskave, dr. Leo 
Šešerko se distancira od odločitve izvršnega sveta skupščine Slovenije.« Dnevnik, 11. 
oktober 1990.
»Problematika onesnaženosti vodnega vira Krupica, Republiški komite za varstvo 
okolja in urejanje prostora in Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, 
Ljubljana, 8. 6. 1984.« Razmerja, 24. avgust 1984.
Programski dokumenti Združitvenega kongresa Liberalne demokracije Slovenije, 
sprejeti 12. marca 1994 na Bledu.
»Protijedrski dan, Od kod teh stotisoč?« Mladina, 8. maj 1987.
Prizma, Dušan Plut. »Ekološko razpotje – primer Krupe.« Mladina, 12. februar 1985.
Pucelj, Gregor. »Russelovo razsodišče se bo lotilo ekoloških genocidov.« Delo, 29. april 
1985.
»Razbite iluzije, Jasna politična opredelitev Zelenih Slovenije je nujnost (predlog večine 
vodstva Zelenih).« Delo - Sobotna priloga, 19. december 1992.
Razmerja, številka 8, 26. november 1983; št. 10, 27. 3. 1984; št. 11, 18. 5. 1984; št. 12, 15. 7. 
1984; št. 13, 29. 11. 1984 in posebna izdaja, 24. 8. 1984.
Raztresen, Marjan. »Strupeni semiški vitamini. Anica Krašna, delavka iz tovarne v 
Semiču, se je v ZDA zdravila za boleznijo, ki jo je dobila v svoji tovarni, kjer uradno ne 
trgujejo s strupi.« Teleks, 13. avgust 1986.
Rogelj, Silvestra. »Proizvodnja kondenzatorjev je močno onesnažila Krupico.« Delo, 
12. junij 1984.
»Semiška afera, skrb za okolje ali navadna gonja?« Teleks, 28. junij 1984.
»Sestanek Krajevne skupnosti Semič na dan 13. avgusta 1984.« Razmerja – posebna 
izdaja, 24. avgust 1984.
Starič, Tanja. »Liberalna demokracija Slovenije je zdaj stvarnost.« Republika, 13. 
marec 1994.
Stojanov, Veso. »Drnovškova poskusna doba.« Delo, 24. april 1992.
»S preventivnimi ukrepi skušajo odpraviti posledice onesnažitve, Komisija republiškega 
IS je ugotovila, da doslej sprejete ukrepe za odpravo posledic onesnaženja reke 
Krupe učinkovito uresničujejo.« Delo, 23. november 1984.
»Skupščina občine Črnomelj, Izvršni svet, Pojasnila izvršnega sveta o Krupi.« Dolenjski 
list, 21. februar 1985. 
»Sumljivi tipi.« Razmerja, 29. november 1984.
154 | Razprave
Od Krupe do Zelene stranke
»Tudi Lahinja zastrupljena, Nevarna snov PCB prišla iz Krupe tudi v Lahinjo – 
prepovedano pitje, napajanje živine, kopanje.« Dolenjski list, 30. avgust 1984.
»Uredniški konzilij Razmerij, Razmerja odgovarjajo.« TV 15, 21. februar 1985.
»Uredniški konzilij Razmerij, Kaj mislimo in hočemo, Uredniški konzilij Razmerij 
odgovarja predsedstvu skupnosti borcev XV. Divizije.« Dolenjski list, 21. februar 1985.
»Vaščani šestih vasi ob Krupi, Še pojasnilo vaščanov.« Dolenjski list, 28. februar 1985.
Videmšek Prijatelj, Maja. »Poslanci glasovali proti naravi.« Delo, 13. maj 2020.
Vodušek, Vladimir. »Združitev štirih strank v liberalno demokracijo.« Delo, 14. marec 
1994.
Vogrič H., Sonja. »Štiri stranke so se združile v novo sredinsko LDS, ki jo bo vodil Janez 
Drnovšek.« Dnevnik, 14. marec 1994.
»Vsebnost polikloriranih bifenilov se zmanjšuje.« Delo, 14. marec 1985.
»Zabeležka 1. seje komisije za koordinacijo strokovnega dela pri reševanju 
problematike onesnaženosti Krupe, ki je bila 9. 11. 1984 v sejni sobi Republiškega 
komiteja za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani, Kidričeva 5.« Razmerja, 29. 
november 1984.
»Zahteva društva »Bela krajina«, Na letni skupščini o ekološki katastrofi, zastrupitvi s 
PCB.« Dolenjski list, 14. februar 1985.
»Zahteva za zaščito Krupe.« Delo, 21. februar 1985.
Zajc, Srečo. »Russel brani Krupo.« Mladina, 9. maj 1985.
»Zapis razgovora »Onesnaženje reke Krupe«, ki je bil opravljen v kabinetu predsednika 
Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, dne 6. 11. 1984. Zabeležili: dr. Boris Frlec, Borut 
Miklavčič in dr. Metka Macarol-Hiti.« Razmerja, 29. november 1984.
Spletni viri:
Volitve v Državni zbor 1992. https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv/dz1992/sestava 
(dostop: september 2020).
Razstava ob 30. obletnici ekološkega shoda v Velenju. http://arhiva.velenje.si/0-
www-4/Datoteke/Galerija%20na%20prostem/GNP08-eko%20revolucija.pdf 
(dostop: september 2020).