Šolska »prašanja na drugem zasedanju bartovinskega sveta, (Nadaljevanje.) DEBATA ZA ŠOLSTVO IN NARODNO PROSVETO. G. k r u 1 e j jc pripomnil, da se mu zdi veriga izobrazovanja naše mladinu ncsmotre* na. Tako manjka med srcdnjo šolo in ljudsko šplo vzgojni zavod, ki bi usposobil mladino za praktične poklice. Meščanska šola rcs vrši svojo nalogo, toda njeni absolventi po nava= di ne pridobe praktične izobrazbe, ki bi jih usposobila za obrt. Meščanska šola naj bi sc iznebila tudi svojcga odvratnega imena in naj bi se prckrstila v višjo obrtno šolo. Višji razredi ljudske šole pa naj bi bili nckaka nižja obrtna šola. S to reformo bi sc vzgojil primcren naraščaj za našo obrt, ki je podlaga našc industrije. Na vprašanje g. 2 u p a n č i č a , ali ne bi bilo mogoče odvzeti občinam bremcna za stanarino in kurivo za učiteljstvo, jc banov po= močnik dr. P i r k m a j e r pojasnil, da dda tp vprašanje banski upravi znatne skrbi. Ker imamo pri nas šibkc 6bčinc, te ne morejo gladko zadostiti tozadevnim odredbam zakona. Banska uprava jc dobila od občin mnogo pritožb glede teh bremcn in je izdelala pred* lpge ter jih poslala ministrstvu za spremembo teh odredb. Ustanovili naj bi se posebni banovinski fondi, iz katerih bi dobivak podporo občine, ki ne morejo izplačevati učiteljstvu stanarin, kakpr določa zakon, zaradi svoje šibke davčne moči. Za spremembo načina plačevanja učitelj^ stva in stanarin za učiteljstvo so se zavzeli tudi gg. Gajšek, Litrop in dr. Bratkovič. Dr. Bratkovič je prcdlagal tudi, naj bi banska uprava podpirala akcijp za nedeljeni ppuk na srednjih šolah, dočim jc g. Župančič predla* gal, naj bi se ob zimskih mcsecih začel pouk na ljudskih šolah na dcželi zaradi prikladnosti šele ob 9. uri. Dr. Senčar je prosil bansko upravo, naj bi zavzela načelno stališčc glede na vesti, da se bo proračun ministrstva za prosveto še izdatneje reduciral, v tem smislu, da naše razmere ne dopuščajo nobenih demontaž srednješolstva. G. ban je k temu pripomnil, da sc ne vc, v koliko bi posredovanje banske uprave gkde tega bilo uspešno, njegovo mnenje pa je, da naše srednje in meščanske šole ustvarjajo v resnici intelektualcn proktarijat in da bodo zaradi tega reforme teh panog šol= stva potrebne. Razmere so take, da država pač ne more dati vsem absolventom takih šol takoj kruha. Gosp. Jereb je glede podppre za Sokola predlagal, naj sc ta vsota zviša, ker je bilo ustanovljenih mnogo društev, zlasti pa kmečkih sokplskih čet, ki so brez srcdstev in ka= terim je treba pomagati. Naposled je še prosil bansko upravo, naj pomaga pri prizadevanju Konjičanov za ustanovitev meščanske šole v Konjicah. Gosp. Šolar predlaga, naj banska uprava ukrene potrebno, da občinam nc bo treba kuppvati drv za učitelje, ker to učiteljem samo škoduje na ugledu. G. Babnik prosi bansko upravc, naj de= Iuje na to, da se zakon glede naturalnih sta= novanj sprcmeni. G. Zadravec naglasi potrebo, da bi bilo treba prilagoditi meščanske šole čimbolj okolici, tako, da bi naj bile v trgih in malih mestih predvsem prilagodcne šole kmečkim in obrtnim potrebam, v večjih mestih pa trgovskim. G. Pfeifer meni, da bi morale meščanske šole posvetiti več ppzornpsti kmečkim strokam. G. Jereb je mnenja, da bi bilo trcba demontirati predvsem privatne šole. G. Zadravec prosi bansko upravp, naj gleda na to, da bo pri obrtnih nadaljevalnib šolah nastavljeno zadostno število moških učitcljev, da si ne bo treba sposojati moških učiteljskih moči iz drugih šol. Ženske niso primerne za te šole. G. dr. Senčar prosi, naj se banska uprava v primeru redukcije srcdnjih šol odločno za= vzame za ptujsko gimnazijp in meščansko šolo; g. Bajuk pa predlaga, naj se ukrene potrebno, da bi bila v vsakem šolskem vrtu tudi drevesnica. G. podban dr. Pirkmajer odgpvarja na pripombe govornikov. 2e sedanji predpisi glede prilagoditvc šol. krajevnim razmeram urejajo šole tako, kakor so izrazili svoje želje nekateiri govorniki. Glede šolskih vrtov je banska uprava ukrenila vse potrebno, da se nadzirajo in izpopolnjujejo. Dajatve drv in skrb za naturalna stanovanj učitcljstvu so določene po zakonu. Banovina za sedaj ne more prevzeti teh vsot v svoj proračun, aka pa bi se pokazala finančna možnost, bi to gptovp napravila. G. Babnik prosi, naj bi se pri rešitvi redukcijskega vprašanja upoštevak vse kra= jevne razmere, nc samo število učencev. G. Šolar predlaga, naj bi banska uprava omogo* čila šolam, ki stoje ob električnih napeljavah, električno razsvetljavo. G. ban pojasni, da izvaja banska uprava ekktrifikacijo banovine po načrtu. Prispevek za elektrifikacijp je za enkrat zamišljen za ožja elektrifikacijska dela, vendar pa se bodo izdatki za razsvetljavo šol lahko krili iz drugih postavk. G. Pfeifer opozarja na visoke pristojbine, ki jih morajo plačevati zlasti soikolska društva za svoje prosvetne prireditve; kazalo bi prilagoditi te pristojbine krajevnim potrebam. G. Krulej priporoča, naj bi učiteljstvo posvetilo posebno pozornost perutninarstvu in kuncereji. Gg. Jereb, dr. Lipold in Pfeifer priporočajo, naj se postavka za Spkolstvp zviša na 1 milijon. G. Lovšin poudarja veliko kultur« no ulogo gledališč in prosi, naj bi se postavke zanje ne znižale. Ban dr. Marušič vidi v prcdlogih glede Sokolstva kpo stremljenje. Sokolstvo ima res tako pkmenite cilje pred sabo, da zasluži vso podporo. Postavke 500.000 Din, ki jc prcdvidcna v proračunu, jc namenjcna predvsem sokolskim župam, sokolska društva pa so na= vezana na lastna srcdstva in lastno delo. To si je Sokolstvo samo pridržalo iz važnih društvenih in pedagoških razlogov. Pač pa je banska uprava pozvala občinske zastope, naj se pri sestavljanju občinskih proračunov ozirajo na svoja sokolska društva. Vrh tega pa ima banska uprava za sokolska društva z lastnimi telovadnicami, v katerih sc vežbajo učenci naših šol, še posebne kredite. Podban dr. Pirkmajer navaja, da so veselične pristojbine žc diferencirane po krajih (plesne takse n. pr. znašajo za mesta 300 Din, za trgc 200 Din, za druge kraje 100 Din), dr* žavne in banovinskc takse pa so itak odstotne. Razprava o postavkah prpsvetnega prpračuna. Nato sc je začela podrobna razprava o proračunskih postavkah prosvetnega oddelka. Gluhpnemnica v Ljubljani izkazuje izdatkov 463.220 Din, dohodkov 21.200 Din, banovinske dotacije 442.020 Din; deško vzgajališče v Ponovičah izdatkov 562.000 Din, dohodkov 142.000 Din, banovinske dotacije 420.000 Din; zavod za sffepo deco v Kočevju pa izdatkov 360.250 Din, dohodkov 20.250 Din in bano* vinske dotacije 340.000 Din. Debate o teh postavkah ni bilo. Postavka za pompžne šole znaša 145.000 dinarjev. Potreba je zaradi npvega osnovno šolskega zakona, ki predpisuje vzpprednice za defektno deco. Na tcritoriju Dravske banp« vine jc kakih 1000 dcfcktnih otrok. Poleg podpor za zidanje in prezidavanje novih šol (2 milijona), predvideva banovinski proračun še 1 milijon Din za ustanovitev posebnega gradbenega fonda. Podban dr. Pirk^ majer pojasni, da lctos ne bo mogočc dogra* diti več kakor enega do trch šolskih objek* tov, da pa se bodo te podpore morale porabiti za anuitetno službo raznih občin za v zadnjih letih zgrajene šolc. Banska uprava pa želi ustanoviti trajen fond, iz katerega naj bi se podeljcvale podpore siromašnim občinam za gradnjo in popravilo šol. Dr. Sajovic opozarja na kočevske Slovence, med katere naj bi češče prišli predavatelji in jih utrjevali v narodni zavednosti. Banovina naj bi to akcijo podpirala. Pri razpravi o podpori za Sokola je g. ban prcdlagal, da bi se vnesla nova postavka v znesku 50.000 Din za Ikmečke sokoi.skc čete, ki so podporc najbolj potrebne. Predlog so člani banovinskega sveta sprejeli z živahnim odobravanjem, nakar je bila dopoldanska scja zaključena. Banov pomočnik dr. Pirkmajer je pojasnil, kako je z nagradami za veroučitelje. G. dr. Goričan je opozoril, da mora biti vsako delo plačanp in se mora vprašanjc nagrad za veroučitelje nekako urediti, da njihovo nakazovanje ne bo odvisno od dobre volje občinskih svetov. Inspektor dr. Kotnik je nato ppročal o uspehih na meščanskih šolah v letu 1930./31. in s tem odgovoril na vprašanja in iznešene predloge. V Dravski banovini je bilo v čctrtem razredu na vseh meščanskih šolah v 1. 1930./31. 891 učencev. Ti so dcloma nadaljevali študi* je, deloma stopili v službo. Samo 1 absolvent je nadaljeval študije na srednji špli. V trgpvske šole in akademije je šlo 39 moških in 166 ženskih absolventov. Na učiteljišča je šlo 41 moških in 121 ženskih, na srednjo tehnično šolo 66 moških in 15 ženskih, na druge šole pa 34 moških in 49 ženskih absolventov. Študije je torej nadaljevalo 532 absolventov meščanskih šol, in sicer na šolah s praktičnim smotrom. Za poduradnike v pisarne je šlo 7 moških in 22 ženskih absolventov, v trgovino 19 moških in 43 ženskih absolventpv, v obrt 54 moških in 30 ženskih absolventov, v raznc poklice in domačije 30 moških in 31 ženskih absolventov. V službo je šlo torej 359 abspl« ventov, torej nad polovico vsch absolventov, kar je dokaz, da meščanske šole že zdaj ustrezajo namenu, kakor ga je določil novi meščanskošolski zakon. Podpore v prpsvetne svrhe. K ppstavki za vzdrževanje srednješolskih zgradb (800.380 Din) je banov ppmočnik g. dr. Pirkmajer pojasnil, da so izdatki potrebni glede na novi zakon, da mprajo banovinc skrbcti za matcrijalne potrebe srednjih šol. Največje breme sta kurjava in vzdrževanje poslopij. Potrebni pa so tudi drugi, v prora* čunu predvideni izdatkr za srednjc šole. Za neobvezne predmete na srednjih in meščan- skih šolah n. pr. ni kritja v državnem proračunu, študijski fpnd za znanstveno izpopolnjevanje in za vseučiliške ekskurzije (100.000 dinarjev) je zamišljen kot fond, iz katcrega bo uprava dajala brezobrestna posojila v ta namen. Podpore in štipendije (290.000 Din) se bodo izplačevale od 200 do 600 Din mesečno. Podpor za dijaškc kuhinje, domove in zavpde (60.000 Din) bodp deležni siromašni dijaki. Potrcbne so podpore muzejskim in zgodovin* skim društvom (240.000 Din); iz pozicije za odkup umetnin (100.000 Din) bo banska upra= va nakupila dragocene ali zgodovinske predmete in jih izročila muzejem in galerijam. Za varstvo zgodovinskih predmetov in starin je določenih samo 50.000 Din, ker je v ta namen znesek predviden tudi v državnem pro- računu. Nepkrnjene naj ostanejo tudi postav= ke za gledališča (500.000 Din), ker so žc tako minimalne. Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani je nekaka naša aka= demija, kjer je konccntrirana slovenska znanstvena produkcija in jc za njo določena podpora 40.000 Din. Prispevke za glasbene šplc in za povzdigo glasbenc kulture (80.000 dinarjev) bodo dobili glasbeni zavodi, ki vzdržujejo šolc. Vsota 200.000 Din za zgradbe, popravila in opremo cerkvenih in župnijskih poslopij je določena za poslopja, ki so zgpdovinskc vrednosti. Za ureditev vojaških pokopališč je določenih 40.000 Din, za izpopolnitev banske knjižnice pa 20.000 Din. G. Golouh opozarja na pedagoški krožek v Mariboru. G. Ciril Pirc priporoča dijaško kuhinjo in glasbeno šolo v Kranju, gg. Gori= čar in dr. Goričan pa Muzcjsko društvo v Celju in prof. Brodarja, ki z velikimi žrtva= mi raziskuje prazgodovinskc izkopanine v Olševi. Dr. Senčar priporoča Muzejsko društvo in glasbeno šolo v Ptuju. Na vprašanje g. Babnika, kako je zamišljena podpora ljubljanskemu gledališču za podpiranje podeželskih odrov, pojasni dr. Pirkmajer, da je cilj te postavke, da podpre ljubljansko gledališče in mu obenem ^ialoži obveznoat, da daje podeželskim odrom dcl svpje garderobe, tekstov in drugega inventarja zastonj na razpolago. Dr. Bratkovič opozarja na zgodovinske in umetniške dragocenosti v gradu Puhen* steinu, g. ban mu odgovarja, da ima to stvar v evidenci. Na vprašanje dr. Scnčarja pojasni g. ban, da je podppra za gostovanja v znesku 50.000 Din določena za ljubljansko in maribor^ sko gledališče. H koncu razprave o proračunu prosvetnega oddelka jc g. Lavtižar opozoril na zanemarjene vojaške grobove v okolici Kranjske gore in Boh. Bistricc, g. Bajuk pa na pozabljene grobove treh žrtev narodne zaveJnosti, ki so bile ustreljcne med vojno pri Boh. Bistrici. Priznanje učiteljstvu. Glede na razna vprašanja na dopoldan* ski seji je pojasnil šef odseka za osnovnp šolstvo g. Rapc, da se po meščanskih šolah kmetijski pouk že vrši dve uri na teden. Na izjavo, naj bi učiteljstvo ostalo v službenem kraju tudi v prostem času, je g. Rape pojasnil, kako tcžavno je delo učitelja in mu zaradi tega ni zavidati oddiha, ki si ga privošči o prostem času izven svojega službenega kra-ja. Strogo se pa itak pazi, da učiteljstvo ob raznih prireditvah v svojem službencm kraju prisostvuje tem prireditvam. G. Rape se je ob tej priliki zahvalil vsem članom banovin* skega sveta, ki so se pri razpravi toplo zavzeli za naše učiteljstvo in pokazali, da znajo ceniti njegovo naporno in odgovorno delo. V imenu učiteljstva se je zahvalil vsem, ki so z dobro besedo dali učiteljstvu o priliki zasedanja banovinskega sveta priznanje in novo pobudo. S tem je bila razprava o proračunu prosvetnega odseka zaključena. STROKOVNO ŠOLSTVO. Iz poročila načelnika g. dr. Marna na seji banovinskega sveta posnemamo: Strokovnemu šolstvu je banska uprava posvečala največjo pažnjp, zavedajoč se, da se morajo v banovini čim bolj dvigniti industrija, trgovina in obrt, ker se preživlja samo s kmetijstvom komaj polovica prebivalstva. Stroikovne šole so sicer po večini državne, vendar pa jih mora banovina z izdatoimi zneski podpirati, zlasti v pogledu praktičnes ga pouka. Kjer ni dovolj državnih učiteljev, se nastavljajo tudi učitelji na banovinski ra= čun; celo tehniška srednja šola ima take uči= telje. Pletarska šola v Ptuju ima tri banovinske nastavljcnce in sc v resnici lepo razvija. Tudi na tekstilni šoli v Kranju je banska uprava morala nastaviti pomožnega učitelja in mnogo prispevati za ureditev delavnic. Na novo je pričela ta mesec delovati šola za glasbila, ker hoče banska uprava, da postane izdelovanje glasbil domača obrt. Tckom lanskega kta sc je na novo ustanovil pletarski tcčaj v Sodražici, ki bo, kakor oni v Lužarjih, postal stalna pletarska šola. Obrtnos in trgovskp-nadaljevalnim šolam se posveča posebna skrb, ker se sikrbi za izobrazbo kvalificiranih učiteljev za te šole, dajc izdatne ppdpbre in jih skrbno nadzoruje. Za industrijo in trgovino skrbi banslka uprava v tcm pogledu, da daje stipendije marljivim dijakom, da posečajo v inozemstvu višje strokovne šole ali pa da si praktično izpopolnjujejo svoje znanje. Strokovno izobrazbo obrtnega naraščaja je skušala banska uprava dvigniti tudi s po= delitvijo primernih podpor za posečanje domačJh in inozemskih strokovnih šol in za prirejanje poučnih ekskurzij. K PRORAČUNSKI DEBATI. G. Zadravec o.bžaluje, da je proračun oddelka za trgovino in obrt znatno znižan, pozdravlja pa postavko 80.000 Din za stro* kpvno izpopolnitev učiteljstva pbrtno-nadaljevalnih šol. Ta postavka naj se v prihodnjem proračunu še zviša. Banovina naj določi večji znesek za nižjo obrtno šolo, 'ki jo je država obljubila Maribpru. Priporoča usta« novitev vajeniškega doma v Mariboru in sploh čim večjo skrb za obrtniški naraščaj. Navaja nato še podrobno razne predloge glcde pospeševanja obrti, zlasti domače. Končno opozarja na predpisc novega obrtnega zakona glede obveznih obrtniških organizacij; banska uprava naj temu vprašanju posveti stvarno pažnjp. G. Litrop pravi, da je prpračun trgovskoobrtnega oddelka zelo pičel, saj ima od tujskega promcta in domače obrti tudi 'kmečki stan velike koristi. Kmcčki naraščaj gre večinoma v obrt, zato pomagamo tudi kmctu, ako pod= premo obrt. Mnpgi kmečki ppsestniki sp po* leg tega tudi obrtniki. Predlaga, naj sc povišajo postavkc za pospešcvanjc stro^kovnega šolstva in domačc industrije, ki rabi zlasti v Prckmurju znatnejšc ppdpore. G. dr. Sajovic opozarja na potrebo srednješolskih in visokošolskih strokovnjakov za našo industrijo. Oblasti pa morajo tudi poskrbeti, da bodo ti absolvcnti res nastavljeni in da ne bodo najboljših mest v naši indu= striji zavzumali tujci. V podrobni debati o posamcznih postavkah so gg. člani banovinsikega svcta izražali razne konkretne želje, med drugimi g. Rudolf Golouh željo po kreditu za organizacijo poklicnih posvetovalnic, ki sp tudi pri nas nujno pptrebne. Trcba jc končati dosedanjp navado, da prepuščamo izbiro poklicev golemu slučaju. Podban g. dr. Pirkmajer potrjuje izredno važnost tcga vprašanja. Za enkrat pa bi se najlažje rešilo s privatno inicijati>vo, a s podporo banovinc in občin. Ban g. dr. Marušič pristaja na to, da se v to svrho vstavi v proračun 10.000 Din. Podban g. dr. Pirkmajcr pojasnjuje konč* no postavko za šolo in glasbila in paudarja veliko važnost take šole, ki bi pri nas ute* mcljila novo obrtno panogo.