/
Poglejte na itevilke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameijki.
{Telephone: CHelsea 3-1242

-	****** stpitmbtt ŽSth. iMt mt the P-t Office rt New Vetk, N. ¥„ undor Act »I Cn«r— »I March IrJ,^/f fif -
NEW YORK, MONDAY, MARCH 23, 1942 — PONEDELJEK, 23.

J T«0 KOV
HA DAN DOBITftYI
C "GLAS NARODA"
PO POfiTl NARAVNOST XI I >< STOJ DOM (lm«« mM i ><
I-
:: Citajte, kar Vat zanim VI
No. 57 — Stev. 57
Volume L. — Letnik L.
WAINWR1GHT SE NE
ZA
V tem času narodne sti-like potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno Defense 'Stamps in bonde.
Guerilske čete v Sloveniji
JAPONSKI^ POVELJNIK TOMAYUK1 YA-MASITA JE POSLAL~GEN. WAINWRIGH-TU ULTIMATUM ZA PREDAJO. — AME-RIKANCI SE NISO ZMENILI ZA NJEGA
Včeraj opoldne jo potekel uit imat um, ki ga jo poslal japonski poveljnik ameriškemu poveljniku na Batannu genera-!n Jonathan« MAVainwrightn, da se poda in s tem prepreči nepotrebno prelivanje krvi.
General Wainwright je v Washington sporočil, «»n je ultimatum sprejel, d:r pa nanj ni odgovoril, r«-koč, da ultimatum ni bil vreden odgovora.
Ultimatum je bil lepo natiskan in so ga japonski letalci v vež izvodih spustili na tla v kositarnih škatljah, na čijih vna-nji strani je ibil napis: Vsakdo, ki dobi to pismo, je naproxen, da pošlje poveljniku ameriške armade." Poziv za predajo se glasi:
" X" j ego v i ekselenei generalu Jonathanu M. Wainwrightu vrhovnemu poveljniku armade Združenih držav.
Vaša ekselenoa:
< ast nam je obrniti so na vas v soglasju s človečanski-mi načeli 'Sbušila'' — japonskega vojaškega pravilnika.
^o je v spominu, da Je bil nedavno vrhovnemu poveljniku vn*ših čet poslan poziv, ki je svetoval častno predi. o.
odgovor do sedaj še ni prišel.
Od naišega prihoda na Filipine s cesarsko japonsko ekspedicijsko armado so že potekli trije meseci, tekom katerih so se, navzlic porazu vaših zaveznic, Anglije in Holandske Vzhodne Indije, ameriške in filipinske čete navzlic brezštevilnim težkočam pod vašim poveljstvom junaško borile.
Sedaj pa smo v položaju, ko lahko rečemo, da moremo z vojaki i7i opremo, ki prekaša po številu in kakovosti vojake in opremo pod vašim poveljstvom, poljubno napasti in uničiti ali pa popolnoma izstradati vašo jirmado v tesnih mejah polotoika Bataana.
Vaša ekselenca gotovo jasno vidi bodočo usodo filipinskih in ameriških vojakov pod vašim poveljstvom.
Žrtvovali dragocena življenja teh mož v popolnoma brezpomembnem in brezupnem boju bi bilo naravnost v nasprotju z načeli človečanstva.
Poleg tega pa bi tudi tako delo omadeževalo čast-vo-jaka.	_
Vaša ekselenca:
Bojevali ste se že po vsej svoji zmožnosti. Kakšna sramota bi tedaj bila, ako bi sledili zgledu hraniteljev Hongkonga, Singapura in Holandske Vzhodno Tmlije, aiko sprejmete časten poraz? Vaša ekselnca: »Svojo dolžnost ste izpolnili.
Sprejmite naš odkrit nasvet, i n rešite življenje častnikov in vojakov pod vašim poveljstvom. Mednarodno pravo bo japonska cesarja armada v , polni meri vpoštevala in v soglasju s tem se bo postopalo z vašo ekseleneo in s častniki in vojaki pod vašim poveljstvom v veselje in srečo onih, čijih življenje bo ohranjeno, ter veselja in odrešenja njihovih dragih ne bo mogoče izraziti z besedami. Poživljamo vas, da to pomislite z raaumom. Ako na ta nasvet od vaše Okselence ne bo sprejet odgovor po posebnem odposlancu opoldne 22. marca, 1042, tedaj bomo smatrali, da nam je na prosto dano pričati, kar hočemo.
Vrhovni poveljnik cesarske japonske armade in monnice."
General Wainwright je v Washington sporočil, da je sprejel ultimatum, toda je rekel, da nanj ne bo odgovoril.
Hitler klice svoje generale
Gen. Brauchitsch je že na ruski fronti. Rommel je bul odpoklican iz Afrike.
Gen.
Pribižno 2000 Slovencev se bori v Julijskih Alpah in v Karavankah. — Slovenec, stotnik Pipan, je prvi pomočnik gen. Mihajlovica.
Predno so prišli Nemei
Poročila, ki prihajajo iz Nemčije v Berij v Švici, naznanjajo, da se je Hitler z ozi-rom na resni položaj v Rusiji odpovedal svojemu "navdah-nenju" in je zorpet poklical
yfeli najvišjih nemških generalov.
Vse te častnike je bilo v ponedeljek videti v Berlinu, ge-v nerala Guderian in Rundstedt
služSbo skoro vse generale, ki: pa sta že na fronti pri Hitler-
ju.
Foldmaršrl von Brauchitsch, o katerem je bilo rečeno, da je
jih je v decembru odslovil, ali so pa sami iz "zdravstvenih razlogov*' odstopili.
Hitler s o .je sedaj prepričal,^^ u„ ^^ da vojne ne more sam	je v Berlinu in je toliko o-j
kreval, da bo zopet mogel pre-
kakor jo mislil v decembru, ko je odslovil feldmaršala Wal-terja von Brauchitsch a ter sam zavzel njegovo mesto kot vrhovni poveljnik nemških armad.
Med generali, ki jih je Hitler zopet poklical, so na^ied nji: ?old marša I Fodor" von Book, »ki je'bil izbran, dabo poveljeval na južni fronti, ker je nenadno umrl foldmaršal Walter von Reichenau; general
vzeti vrhovno poveljstvo. Na' priporočilo feklmarša'la von Brauohitscha je tudi Hitler poklical iz Afrike feldmaršala Rommela, kar je vse skupaj v zvezi s Hitlerjevo pomladno o£e*ttivo. ——--
Sedaj je bilo oznanjeno, da je 14. februarja feldmarsal v. Brauchifcsoh obiskal Hitlerja v njegovem glavnem stanu na Heinz Guderian, ki je najbolj- ruski fronti. Listi so tudi pri-
rn
Italjani -v Slovenijo, so Slovenci razstrelili letalske iu vojaške naprave ter so porušili železnice in mostove. Odkar so v Sloveniji Nemci in Italijani, so vedno boji meti Nemci, Ita-Ijani in S loven H, ki se skriva jo po gozdovih. V krajih, ki jih imajo zasedene Nemci, so največ, boji v Julijskih Alpah, v krajih, (kjer so Italjani, pa največ okoli Krima.
Okoli 2000 Slovencev se bori z Nemci in Italjani v Julijskih Alpah in v Karavankah. Poleg tega pa- je tudi n nogo Slovencev v balkanskih gorah v armadi generala Mihajlovica. Borba Slovencev pod nemško oblastjo pa je mnogo hujša kot pa' v Srbiji.
Takoj, ko so pričeli Nemci seliti Slovence, so pričele sjiibotaže. Mladi fantje so po-
ši nemški izvedenec v tankih in čegar fronta je bila sredi decembra razbita v Tula-Sta-linogorsk predelu; gen. Kari von Rundstedt, ki je vodil o -fenzivo v Ukrajini in slednjič feldmaršal Walter von Brauchitsch, s čegar nenadnim odstopom ali odslovitvijo ^so se pričele odpovedi in odslovitvc
nesli sliko, ki kaže smehljajoči Hitlerjev obraz, ko sega v. Brauohitschu, v roke. Nemški vojaški krogi pa se čudijo, da se je Hitler toliko ponižal, da je zopet poklical k sebi von Branch i t soli a1. S tem je jasno pokazal, da se je prepričal, da sam ni kos veliki nalogi, da bi vodil nemške armade.
Nemci morajo dobiti petrolej
Rusko-japonska ribiška pogodba
R ue^ka vlada je včeraj naznanila, da je bila med Rusijo in Japonsko ribica' pogodba, ki je potekla 31. decembra lanskega leta, podaljšana eno leto.
ea
Tozadevna pogodba je bila poitpisana v Kuilbiševu in jo je za Rusijo podpisal vnanji podkomisar Andrej J. Višinski,
za Japonsko pa odstopivSi poslanik general Josicu^u Take-tawa.
Po novi pogodbi so se Japonci zavzeli, da izmed 12 ribiških okrožij ne bodo na dražbi prodali pet okrožij. Japonci bodo tudi plačali 20 od-jstotkov več, kot pa lansko leto.
.Nedavno je nek nemški general v Berlinu rekel nekemu nevtralnemu diplomatu, ko sta se pogovarjala o spomladni o-fenaivi: ''Petrolej moramo.na vsak način dobiti kjerkoli v šestih mesecih in ga bomo tudi dobili." .
Sporočilo o tem razgovoru je prišlo v London, kjer so pričeli ugibali, kam bo Hitler spomladi vdaril, da pride do tako potrebnega petroleja. In prišli so do zaključka, da bo moral vda-riti na Kavkaz, ali pa na Turčijo, skozi katero bi mogel priti do Irana in Iraka.
General je tudi rekel, tla je, odkar je Hitler prevzel vrhovno poveljstvo v Rusiji, prišlo do večjega razkola med nemškimi generali in nacijsko stranko. Vodstvo vojne je popolnoma v rokah nacijske stranke, ki jo vodijo politični in gospodarski nagibi in tudi določa, kdaj in kje se bo pričel kak napad.
Generalni štab je sestavljen samo iz tehničnih izvedencev, ki morajo izvršiti povelje stranke, ne glede na to, ali je mogoče pričakovati kak vojaški uspeh. "Vsled tega se bomo lotili marsičesa," je rekel .general, "o čemer vemo, da je iz vojalskega stališča nespametni in v nepravem času izvedeno, samo zato, ker to stranka zahteva."
18. septembra so uporniki napadli avtomobil, s 'katerim sta se peljala dva nemška in-žinirja i it štirje častniki. Bili so na potu, da* določijo novo mejo. Avtomobil je vozil S?o-venee, ki je bil geometer. Vsi štirje so bili obiti. To se je zgodilo pri Rašici pod Šmarno goro v mengeški fari.
20. septembra ob 8 zjutraj so Nemci zažgali R;ušico in prebivalec odpeljali naprej v Št. Vid nad Ljubljano, pozneje pa nekam proti jugu. Mnogo mož je že prejšnji dan odšlo iz vasi, ostale pa so Nemci polo vil i. Vaščani Rašice s*o bili obdotžoni, da so pomagali j»o-beglim guerilskim četam. V Rašici je bilo 19 posestnikov; danes je vas s cerkvijo vred kup razvalin.
begnHi v gore, mesto da br-rH -1- septembra. -- Od sobaL^] ca so prepeljali v bolnišnico v
z drugimi ljudmi v živinske vagone.
V	maju lanskega h ta so po rušili mosttfve, razdejali ceste in železniške predore.
V	juniju so se pričeli napa-,^> Nou>oi .V-H'1 četaša Andreja d L na manjše vojaške garnizije.
na nedeljo so orožniki lovili pobeglo četaše v Možaki j n. Tedaj so Nemci vstrelili nekega kmeta z Jesenice, ker je četa-šem nesel kosilo. Na Pokljuki
velesejm v Ljubljani. Četrti dan se je ob vhodu razletela bomba. Istega dne je bila deloma razdejana železnica med Trstom in Ljubljano. Škoduje bilo dva biljona lir.
Ko je bil otvorjen velesejm v Ljubljani, so 'bile razobešene po oknih slike kralja Viktorja Kmanuela in Mussolini ja. Tretji dan so policisti in mestni lisi užbenci snemali slike. Zjutraj istega dne so dotbili naročilo, da slike ne smejo biti razobešene. Slike pa' so že izginile prej, predno se je izkazalo, da je bita odredba ponarejena.
8.	oktobra je vojno sodišče obsodilo na smrt Slavkota(t), Marjana Vodeta' in Arpada Ba-lasa. fi. oktobra so bili aretirani in pri njih so na^li strojnice, revolverje in mtinicijo.
9.	oktobra so guerilske čete napadle Nemce blizu Litije. Ea Nemec je bil u4>it, dva pa sta bila nevarno ranjena. Ranjen-
<i. septembra srta bila ubita dva italjanska vojaka v boju v ('rnomJju.
8. septembra sta bila ubita on italjanski častnik in on rojak na železniški progi Ljubljana-Novo mesto.
11. septembra je bilo nad celo ljubljansko provinco nenadoma razglašeno obsedno stanje. f
Prešerna iz Gori j.
29. septembra je bil v Ljubljani vstreljen notar Janež, kor je držal z Nemci.
1. oktobra je prišlo do spopada med orožniki in guerilsti-mi četami 'blizu Vodic in dva nemška orožnika iz Jesenic sta bila ubita. Več orožnikov pa so četa Š i vjeli.
S. oktoibra je italjanski ini-nri^ter za korporacije otvoril
Ljubljano, kjer pa je eden u-mrl.
10. oktobra so guerilske čete zažgale žatro Lancev pri Radovljici, so prijeli lastnika in nekega nemškega nadzornika. Nemške oblasti so ukazale, da četaši izpuste oba* Nemca do 15. oktdbra, ker drugače bodo morali Slovenci za to trpeti. Četaši Nemcev niso izpustili in zato je bilo vstreljenih 200 Slovencev.
14. oktobra je nekdo umoril Nemca Chiodvja.
17. oktobra so Nemci vstrelili kot talce 15 mož in eno ženo.
Kot pravi general, je arrna-dno poveljstvo popolnoma odvisno od stranke in je ta oblasti mnogo strožja, kot pa oblast političnih komisarjev v ruski armatli. Dodal je še, da imajo ruski generali tako v svojem glavnem stanu kot na bojnem polju večjo svobodo, kot nemški srenerali.
Velike nemške izgube pri Kalininu
V bližini Kalinina so Nemci poleg mnogih mrtvih izgubili tudi dosti vojnega mater jala.—Nemški letalci iz Afrike skušajo prebiti obkolitev.
•Sinočno poročilo ruskega vr-|	---
pa ; hov noga poveljstva posebno o-J Vse kaže, kot da so Rusi že menja velike boje okoli Kali-'pričeli svojo veliko spomladno nina ter pravi, da so Nemci v j ofenzivo, kajti 35 divizij je s desetih dnevih izgubili 12,000 tanki in strmoglavci vdarilo na mrtvih in mnogo vojnega ma-j močne nemške ]>ostojanke se-terjala, med katerim je 66 to-! verozapadno od Vijazme. Ru-
Se več presenečenj za Nemce
Jugoslovanski četniki, ki so lansko leto delali Nemcem ve- kar zadostuje za več kot eno like preglavice, bodo s priho- divizijo, dom pomladi le še povečali svo-
pov in 257 velikih
je delovanje in jim bodo pri-
Poročilo sioer tega ne ome
nesli še mnogo večja p reso ne- 7m*l*T,Vn. ^^ sPada, ^ -„„*„	okrozie Ivalimna tmh predel
con ja.	w
In to bo njihov odgovor na i n... v Trm •	, . x .v -i Rusi so ziivzeli ver obljude-
Hitlerjevo zadinjo odreiSbo, da ... . . , , J..
bo za vsakega ubitega Nekca .n]h. k™>ov	5 ,,emsklh
Jugoslovanov, utrJenih ^to^
vstreljenih 100 za vsakega ranjenema Nemca pa 50.
Poročilo dalje pravi, da so Nemci tekom dneva izgubili 53
Cetniško delovanje je Srbom a-eroplanov, Rusi pa 14. Poseže v krvi, kajti četniki so sejbno poročilo, ki ga je zjutraj borili proti Turkom in so sled- izdalo rusko vrhovno povelj-
njič osvobodili svojo domovi-
no. In med srbskim narodom gre glas:
"Kadar gora ozeleni, tedaj
pridejo četniki in se bojujejo."
V nekaj tednih bo fflcopnel sneg po visokih vrhovih Hercegovine in Srbije. Tedaj bodo četniki prišli iz svojih zimskih stanovali-šč in bodo zopet drzno napadali nemške postojanke.
stvo, pravi, da so bile te izgube večinoma na Krimu, kjer so Nemci vprfeorili končan protinapad na polotoku Kerču. In poročilo dostavlja, da so bili Nemci odbiti in da1 so izgubili več sto na mrtvih iu na vojnem materjalu. Nemci e=o tUai. yypi-
strojnic> j ski padalci neprestano prihaja- [ jo v velikem številu za nemške črte in razdirajo železnice in eesite. Uničili so tudi mnogo municijskih karavan.
Tudi na Krimu so pričeli jRuisi vel-lio prodiranje v oKoli-ci Theodozije. L'etam na kopnem mnogo pomaga ruska vojna mornarica. V bližini Ičke, sredi med Theodozijo in Dzan-jko so Rusi zavzeli močno ru-muns'ko postojanko. Rusi so vzdrza'li 9 ur silovitih napadov, slednjič pa so postojanko zavzeli in uničili skoro celo divizijo.
^Nek vjet nemški letalec je povedal, da so Nemci vzeli svoje aeroplane z osrednje fronte in celo iz Libije, da bi prefoili obkolitev svoje 16. armade pri Staraj i Rusi. Toda1 ruski letal-
je bilo 8 v poIb^Jn nem stanju.
njjma
bili 17 tankov, od katerih jfti: "bi dobro pazijo nad c^lim pre-
delom in nemški aeroplani ne
morejo obkoljeni armadi pri-'stari 18 let.
nest i živeža in vojnega mater-jala.
Neko včerajšnje poročilo naznanja, da so Rusi zavzeli železniško postajo, ki se nahaja dve in pol irulje od Stara je Ru.se; en mehaniziran oddelek pa je ba'je že vdrl v mesto. Glavna ruska armada pa se iše vedno nahaja vzhodno od Stara je Ruse, Nemci pa porabljajo svoje zavlnje streljivo, ki jim je še na razpolago.
Na rusko fronto so prišli že tudi najnovejši ameriški bombniki Airocobra. Ti aeroplani so bili v Rusijo poslani v posameznih delih, ruski in angleški inžinirji pa so jih sestavili. Vsak tak bombnik ima poleg strojnic tudi en top. Nek ruski inžinir je rekel, da so Airoco-bre hitrejši kot pa nemški aeroplani Messersehmidti.
Ruska poročila s fronte pra-tijo, da prihajajo nemške rezerve iz Fra/noije.
Poročilo iz Berna v Švici pa pravi, da nemški list prinašajo seznam umogib net »škili u-bitih vojakov, ki še n: » Liii
"6L1B NABODA" — New I«
- -
Monday, March 23, 1942
ftmOTLJI« L liti
=====
GLAS NARODA"
cvoio or ram
OvMl aad PubUabed By BI«vm1c PakliaMa« OMf Frank Sakaar, PrctMent; I. Lopaba, Sm. '- Plač Mrporatioa aad iddrwMi at above otneara: 21« V — -NEW YORK. N. X.	Mf, (A Oorpoi * ot traalneee WT 180» BT	nttoa). of toe sui,
49 th Year		
*«Ua Haroda" la laauod ovary day except »a aad BoUdaya. Bubocrlptloa Xearlj H-. AdverUaament	tnrdaya, Budi	
Ba Mlo loto velja llat aa Ameriko la Kanado m «acrt leta $1^0. Sa New York aa celo leto 17 Ea trni—Ho aa oelo leto fT.—; aa pol	aa pol leu aa^pol leti	k W W.
"•Ui Naroda" labaja vaak] dan laraemil eobot.	nedelj to pra	IBlkOT.
*6LAI NAKODA." 11« WK8T 1IU BTEKET, ftlulmi CHeUen •—1S4S	NEW IOU,	m. i.
Nai položaj tu ip doma
Velikemu in svečanemu shodu primorskih Slovencev v Cle-velandu prožlo nedeljo, je sledila večerja v počast dr. Fur-lana, in sicer v restavraciji Jo-' sipa Flevnika. kjer sem imel priliko poznati se z mnogimi rojaki. Mr. Marjan Urbanič se je odrezal z Lepim nagovorom, ua kar j«1 'želel ožkveti goste z dovtipi. Prišlo je do 4'križanja ''"dovtipov in v tem je Mr. Plevnik nadkrilil Mr. Urbanei-ča, ali bil je šara poražen od Mr. Trošfta, ki je povedal še "boljšo."
POMLAD
V	>oboto v zgodnjih Jittranjih urah je prišla v deželo pomlad, ki se sicer še m odela x prijetno, mlado pisano oble ko, toda po računih zvezdoznancev je uradno tukaj.
Pomlad—doba upov in pričakovan;!
In kaj naj upamo, kaj naj pričakujemo letošnjo pomlad?
Prav ničesar!
Poteptana, ]>omandrana je naša domovina, naši bratje, naše sestre ječe poti peto ntfšega smrtnega, tisočletnega sov-vražnikiu lu pomagati si ne morejo in kar je še najhujše: tudi mi jim ne morem pomagati. Saj niti ne vemo, kje so. Ali to 'še pod domačo streho? Ali so kje v Srbiji? Ali so v Nemčiji * V tovarni, v rudniku t Kakšno delo jim je odkaz&not
Vemo, da je namen Nemcev uničiti naš narod in zato g:, strahovito mučijo in zatirajo in ga silijo, da dela zanje, za plačilo pa mu dajo — smrt.
Delaj in — pogini!	_
Prej tako vesela1, mnogo obetajoča pomlad, letos ni več prišla za naš narod, kajti mesto upov se je v srcih naših JjiNli naselil oftmp, srd in stud.
Pa kaj mar trpljenje narodov onemu, ki jih je zasužnil!
Njemu je pomlad ona dofoa, ko se zopet razgibljejo njegove sile in oživi nov fpohlep po novih pridobitvah, po novih za vo jeva njih.
Da, Hitler sedaj dokončuje svoje načrte za nove osvojitve. Zopet je poklical k sebi odslovljene generale, da mu po-i.ingajo pri izdelovanju načrta s svojimi nasveti.
Ko jeseni njegovi generali niso mogli nemških armad pripeljati v Moskvo, jih je kratkomalo odslovil, misleč, da bo sam to kaj lahko dosegel. Toda od dne, ko je prevzel vrhovno poveljstvo, je šlo vse narobe. Nikamor naprej ni mogel več. Niti enega najmanjšega uspeha ni do&egel. Do 6. decembra je ■bil zateleban sam v svojo vsemogočnost; prepričan je bil, da j nore doseči vse, kar si je za-sanjal v svoji veliki prešemosti; zagrizel se je v vero, da zanj ni nobene ovire, pa Če bi bilo treba iti do konca sveta, magari na — sonce.
V	svojem "navdahnenju" je videl samega sebe že stati na svetovnem pozorišču kot osvojitelj celega sveta. Aleksander Veliiki, Cezar, Čingiz Kan, Napoleon — to so ibili pritlikave! proti njeTjm!
Toda iz svojega "navdahnenja" se je slednjič zbudil in prestrašen, z delbelimi očmi je zagledal bridko resnico: — vsake stvar do svoje meje!
Letošnja .pomlad mu je prinesla nove velike skrbi, kako bi mogel Rusiji zopet kazati prsi, mesto hrbta. V tej veliki stiski se je ponižal in zopet poklical k sebi zavržene generale.
Ali mu bodo mogli pomagati ? Kot pravijo .poročila ,ki Skriva j prihajajo iz Nemčije v svet, sami generali dvomijo o t«Sfl.
Pomlad, tako zelo zaželjeni letni čas, dolba ropa-nj in pričakovanj! „
Toda, kot izgleda, te pomladi za Hitlerja ni več. In Hitler tudi ne bo več doživel pomladi, ki bi mu prinesla cvetja.
Mi pa trdno vernjemo, da bo za nas Še prišla cvetoča pomlad in za prvo pomladjo, ki nam bo pripesla cvetja, bo
prišlo še več pomladi, katerim bodo sledila poletja in jeseni z obilico sadežev.
In ravno v tem trenutku sem občudoval svoje rojake, ki jim ni bilo do m* ha, pac pa so želeli stvarnih razgovorov.
Rojak Ivan Tomažlč je želel slišati mnenje dr. Pnrlana o stališču in položaju naše rodne grude in pa kakšen vtis je najpravlla nanj Amerika v zvezi z našim tozadevnim položajem. Na prošnjo vseh navzočih dr. Furlan je ugodil vsem, ter nam v stvarni razpravi razložil nešteto problemov in težav ki ogrožajo položaj naše stare domovine. Stvarno premišljeno razmotrivanje je sledilo — in dr. Furlan nain, je pokazal, kako globoko pojmuje naše probemp, čeravno je komaj ne kaj mjepecev pi?4 nami, vendar jih je proučil tomeljito ter jltl pozna bolje, kakor pa Ampri-kanci sami.
Kato se je razvila živahna debata, v katero so se spuščali vsi rojaki brez izjeme, posebno pa rojaki Tomažič, Jerko Lah, Štefani t in Zalokar in drugi. Dr. Mally je z zanimanjem sledil razpravi in tudi pridal nekaj "fcnovi," pose£>no nam pa ugajal, ko nam je razode:
nimi ameriškimi državnimi u-rudniki. N;ji!h delo opazite le, ako ste v stikih z njihovimi organ izac i jaani, ali pa ako točno sledite njihovemu gibanju. 2e samo dejstvo, da s6 ameriške oblasti izvzele "avstrijce" pri registraciji -■' 4' nepri jat oljskih tujcev," kaže, da je njih delo skrbno začrtano. Kljub temu mi dobro vemo, da je mnogo baš "avstrijskih'' Nemcev, ki so bol^ zagrizeni in fanatični kakor pa pravi Nemci iz Nemčijo. Siicer je bil vsakdo iz nas prepričan, da bo ameriška vla-
da izvršila registracijo vseh tujcev in vedeli smo tudi za in-ternacijska taborišča, ki se pripravljajo za nedržavljane — Ameriki sovražnih držav. Vse kakor ?mo pa pričakovali, da bo jugoslovanska diplomacija vsaj toliko dosegla — kakor je avst r i jsko-habMbunška. Toliko bolj čudna se nam. zdi nedelavnost jugoslovanskih diplomatskih krogov, posebno ker so bili na to dejstvo opozorjeni. Je-li temu kriva nesposobnost ali nemarnost ?
Nekateri takozvani "demo-
kratični in liberalni" Italijani so si pridobili dostop do vseli važnih in odločujočih o-sebnosti v naši ameriški upravi, neverjetne kako velik vpliv ima na 4'demokratiene V Aine-rikance prazen :«i bankroiiran plemski naslov. In vendai je to falct. Da ti gospodje niso in ne bodo delovali v našo korist, mislim, da smo st lahko gotovi
Saj vsakdo iz n&i.eijn Pri.aorja ve, da so počela italijanska zve-rinstva nad našim narodom takrat, ko je vodil mSmstnsfevp za zunanje zadeve baš isti "demokratični in »liberalni" grof Sforza. Ali naj nasedemo zo pet lažem teb laži-demokratov!
V tej točki smo J>ili vsi pre pričani, da moramo na delo vsi in brez odlašanja, dn se preprečijo mahiuacije italijanskih demagogov in laži-demokiatov.
Opazil sem, da smo mnogi navzoči čutili potrebo — direktne akcije, ne, da bi to o-menili. Končno je nekdo sprožil tudi to vprašanje. Ko smo se razšli, ni bilo več dvoma, da so vsi navzoči fcUi prepričani, da bodemo morali organizirati direktno jfkeijo a to čimprej — tem bolje.
KOPBIVŠEK In njefor
Terezluka Polka
Na planlncab—valček Št*. H 57«
in PCQOKNE UNIVERSITY # TAMB URICA — itv. M 5*1
Za to*. cenik In cene plow bp obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 Wert 42nd Street, New Vork
Ameriški junaki inozemskega --potomstva—:--
Dne 13. februarja je pred-jskega porekla. C-tiran je ail
sednik podelil križe za odlično'za hrabrost v službo (Distinguished Service, Cross) šeetorici borilcev, ker so potopili ali onesposobili sovražno podmornico ob Atlantski obali. Njihova imena so tip iona, ker označujejo, kako je eriaka vojaka sesta\ ljeji$ in so prispevki ameriške
neki svoj načrt za delo v prid[u^^e.	>arod' ___:____. . r Inoatnra m plemenskih izvirov.
njegovo gerjtorica borilcev so poročnik
AbernatSiy, narednik Tokar,
kapral Djuffy in prosta k i Day,
Kash, in Baher. Abernathv je
našemu narodu m za oevdbojenje. Imenovane predloge naimeravam podrobno o-pisati pozneje, ker so velikega

potrebovali kaj več takih konzulov. ker dvonidni.. da imamo se kaikaga te v rute,v Ameriki.
Veselilo me je slišati mnenja rojakov, ki so bili večinoma vsi veterani narodnega dela iz po-^ *ve svetovne vojne, ter je vsakdo izmed njih govoril s stvarnostjo. ki izhaja samo iz dolgoletnih izkušenj.
Stališče m položaj našega naroda v starem kraju je namreč zelo težak — in to celo na-1
ca, Tokar je Slovan in Duffy je Irčan.
Nedavno je bil ugledno pohvaljen za junaštvo neki ameriški fant italijanskega izvora. Njegova citaeija se glasi: ,
i fKo je strelni voj neke druge stotnije dobil povelje izbrisati dve močni sovražni mitra-ljeiški gnezdi na BataanuT je poročnik Biandii ia svoje lastne inicijative prodrl naprej « svojim vojem, vodeč del svojih mož. Ko je bil ranjen po dveh
vega napada proti Japoncem £>rug ameriški Skandipavcc, poročnik Marshall Anderson, je. bil eden izro^d prvil^ ki so dali svoje življenje na Pacifiku. Predno ga jt japonska krogla zadela, ko je spuščal iz letala e para«UEo:n, jc nosil vojni križ Extinguished Service Cros^, ker je bil dol ustrelil večje ptevilo japoaskih leta i.
'Prvi Amerikanec, ki je dobil Cqi*gre«sipzial Gledal of Ilonor v tej vojni, je bil poročnik Ar-
niki so bili iz Nemčije. Ninnin ger je bil odlikovan za junaštvo v borbi za japonskimi linijami. Poročnik Boyd Wagner, dru-
Lufther Harr, odvetnik za stranke, ki uporabljajo m^hki premog, je svetoval, da bi se postavil vlsek za ceno mehkega premoga.
Atr. Harr je mnenja, da je inebki premog drugi v vrsti produktov, ki so potrebni za vojho.
NewyorSki državni Mediation Board naznanja, da je bilo v državii N. Y. prejšnji mesec samo 12 stavk, v katerih je bilo prizadetih 1649 uslužbencev.
Lord Stra«bolgi je v soboto izjavil, da bodo Japonci skoro-gotovo skušali vpasti v Ceylon. Ako zavezniki izgubijo o-tok Ceylon, so Japonci in Nemci v stann si podati roke na Srednjem iztoku.
Reuterjeyo poročilo pravi, da je 'Nizozemska vlada v Londonu naznanila, da je majhna holandska ribiška ladja, potem Tudi v Neu Babelribergu, <v|ko je všla napadu nemškega središču filmiske industrije |bonA>nika, re&l-a 77 brodolom-
cev neke potopljene angleške ladje in jih srečno pripeljala na suho.
Kapitan ribiške ladje, pripoveduje, da je plul proti potapljajoči ladji in vzel na krov 77 mornarjev, ki so všteti njegovi posadki, napravili število 90 mož na mali ladji. Četudi je bil -krovu ribiške ladj$ skoro pod vodo, so srečno pluli v pristanišče s tovorom 'brodo-lomcev namesto rib.
ročje, anupak je tudi učinkovito orožje S filmom je moči poučiti in zabavati domeče ljudstvo, zabavati vojaštvo in informirati javnost tudi v inozemstvu. V<se to so taki razlogi, ki zahtevajo, da se delavnost v filmskih ateljejih spet oživi.
Tako se je v Haverfordwest u, majhjn«m gnezdu nekje na zahodu angleške province Wa-le.«a, nasta<nil angleški proizvajalec Aleksander Korda, s svojimi ljudmL Ta eeta se je sicer malce skrčila, toda blagohotno informacijsko ministrstvo in generalni štab sta mu dovolila. da sme ondi dokončati srvoj barvasti film "Tat iz Bagdada/' Za tem filmom bodo priredili še nekaj drugih.
Tudi ateljeji v Joinville. ki je nekakšen francoski Hollywood so odprli svoja vrata. — Francoski generalni komisari-jat za informacije, ki vsebuje tudi oddelek "film," je dal na posredovanje "tehniškega odbora" še pobudo za proizvajanje filmov.
Nemčije, so spet začeli proizva-vodstvu tanko-1 jati filme, in sicer kratke fil-
me, kulturne in tedenske filrn^.
NAVIDEZNO OROŽJE PRI ŽIVALIH.
V naravi se ne krije vedno zunanji videz z resničnim namenom. Mnogo je živali, ki s»c po videzu zelo bojevite- v resnici pa od narave danega orožja ne uporabljajo niti za napad niti za obrambo. Tako so dobili na primer kameleoni v Ma-
dagaskarju m Afriki zelo bo- ^ Port More^v poročajo, jevrfo ^anaDjost.po dolgrh ro- da ^ ^ lvprav«teljev pUn
govih, ki jkn v parih ali po
eden štrle iz glave. V resni ei paiŠe nihče ni opazil, da bi ka-n^eleon kdaj uporaibljal te ro-
gi ameriški vojak nemškega žičke v boju s isowaznikom. Za-pokoljenja, je letalec, ki no?i|radi velike okornosti .ie kamena prsih pinstinguiihed Serv i-'leon za napadanje sploh nepri-
ZBACNA ZDEAVU/IŠCA OB TEČAJIH
Če smemo verjeti trditvam ruskih učenjakov, zračnih zdravilišč v nekoliko letih ne bomo več nahajali v tropih, v Egiptu, v srednjeevropskih gorovjih, temveč ob — tečajih- Na visokem severu so ugotovili, da ima sonce tam svojevrsten in zelo močan učinek ter da je njegova zdravilna' sila dosti inočnejša nego drugje. Oba tečaja sta človeštvu malodane dostopna, treba bi bilo tam narediti torej samo še zdravilišča.	-
--1—i-
SČIP IN SELITEV PTTC
Vpliv polne lune na življenje na zemlji še ni točno pojasnjen in znanost še vedne i»če vzrok lnnatičnosti. Nomški u-čenjak J. N. Doeri je proučeval selitev ptic. Ta pojav je naravoslovcem tudi še vedno za-gonetkff. Nihče ne more pojasniti, kako to, da ptice selivke
vedno Ubero pravo pot in da nikoli ne zgreše varnega cilja. Tudi nagon, ki sili nekatere ptice, da se selijo v daljne kraje in zopet vračajo, drugih pa ne, še ni pojasnjen. Nemškemu učenjaku se je posrečilo vsaj ugotoviti Čas odhoda ptic selivk.
Ptice qdlete, ko zažari na nebu polna luna. Pri 14 vrstah ptic selivk, ki jih je opazoval nemški upenjak, se datum odhoda točno ujema s polncr luno. Pri 14 drugih vustah pa gre samo za razliko enega dp dveh dni. Samo pri grlicah je razlika večja in znaša štiri dni in pol. Luna je morski svetilnik ptic selivk. Njihova seliitev v tople kraje se ujema tudi z luninimi fazami, ki se pojavljajo po 19 letih. Čez 19 let se začne točno mkij in ščip kakor pred 19 leti in isto velja za seliiui kvartal naših ptic, pa naj bo vroče ali mrzlo, ptice vedno počakajo do prihodnje polne lune.	*
ve lic vsem izjavam Icmdons^es? ni wftavji, marveč kakor tudi ameriške vlade. Tu se dela uairp-eč od .dveh strani, da bi se držalo naš Tiarod v suženjstvu in »icer od ^trani habp-burišanov in od strani italijanskih takoavanih "liberalnih" zastopnikov italijanskega naroda. -H>boji si žele našega «n-enitva. ,4 - - |
NSe smemo pozabiti, da imajo HaffSbliržani veliko oporo med aoigleskim pleimstvom, kakor imajo mnogo prijateljev med ameriškimi milijonarji, a-meriškimi polu-inteligenti in celo med nekaterimi zelo vpliv-
ne je iznebil svoje puške in za čel streljati iz revolverja. Našel je lego enega mitralješkega gnezda. Vdrugic ranjen po dveh mitreljeških kroglah, je splpzal na vTb tanka, lot jI protizračne mitrajleze na Ibtem in streljal v močne pozicije, dokler ga ni tretja težka rana avmila z vrha tanka."
Brvi amerSki vojak sedanjega nabora, ki je dpbil najvišje vojaško odlikovanje. Congressional Medal of ftonor. ie b:l narednik Leroy Ab^^*0"« a-meriški mladenič skandinav-


KUHARSKA KNJIGA:
Recipes $f Ali Nations
' (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
^•Knjiga J> trdo vezala in ima 821 strani"^!?
i!
i »i r«
Hi
##
n
f
('i
i 'l
Recepti so napisani v angleškem jedka- ponekod pa so tndi y jeziku naroda, ki mv je kakft jed posebno ▼ navadi i
'i Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo zaf
krmanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati ip • izpopolniti.	" - ---- -
^^^^^^^^^^.Naročite pri
KNJIGARNI SLOVENIO PUBLISHING CQ.
216 W«t 18th Street :	Hew tork, N. I.
ce Crofis. ker je sestrelil 30 japonskih letal. .
Eden izmed prvih jnnakov te vojne je bil češki fant, ki služi z ameriško vojsko na Filipinali. Citaeija vojnega departmenta 22. dec. 1941 se glasi:
"S dvojim razkazom osebnega junaštva in en ta dolžnosti je tehnični narednik Holmb ne le ohranil veliko ^kodo .-veje-mn letaku, marveč je .služil kpt vjfpodbipajoča inspiracija in vzgled moštvu svoje enote.*'
Dasi Anthony Hbirub, ki je postal \faster SeTgeant. je sin stare matere it <čeftite češke družine, ni ameriški državljan on nosi odlikovanje Distinguished F^ii^f Oo«8, k«rf je re-šil moštvo težkega bombnika tekom japonskega zračnega napada na 'Filipinih.
FILM V VOJNI.
V pršili tednili po izbruhu vojne so ostali tudi filmi v ate-tjejiji bojujoeih se držav, osagru-Ijeni, in časopisi so objavljali slike o zvezdnikih v uniformi, kot pe^ce, tankove šoferje ali pomomeake. To niso posnetki za filme, to je bila k-rata resničnost, daleč proč od ateljejev in njih ibleseečiih žarometov.
Bp prvih, tednih se je pa to ie temeljito spremenilo. Film ni samo važno industrijsko pod-
Rojake prodmo, k o pošljejo za naročnino, da se poslninJ«j<i — UNHID STATSS
OAM1DIAK
ORDER, ako je vam I« priroteo

ipraven. da naenkrat spremeni barvo. Med ribami je tudi ve? takih vrst, ki so okrašene z lepimi rogovi, ki pa so nesposdbne za boj. Take rogove opažamo tudi pri hroščih, polžvh. pa po jim zopet le samo v okra*.
»»wiiuisCTjag^
IZŠLA JE NOVA KNJIGA V AN-GLgŠČIM O ŽIVLJENJU AMERIŠKE DIVJAČINE POD NASLOVOM
AMERICAN
WIID LIFE
V knjigi je natančno popisano 11 v-Ijenje posameznih iivall, živetih na suhem, t morja ln t zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo^ ln njeno pestro Živalstvo, knjigo braf x velikim zanimanjem, ker bo v njej nadel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu doeedaj Se al bilo znano.
Prvotno Je btlo nameravano to veliko delo Izdati T petih knjigah, toda je slednjič izšla v eni saini knjigi, kt pa pri vsem svojem skrčenju prisada POPOLNI POPJ8 ŽIVLJENJA A}IE-RIŠKK DIVJAČINE.
Knjigo bo z užitkom bral lover, ker navaja in popisuje vse Živali, ki jih Je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribi*, ker so v knjigi naitete VSE HIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH.
> Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 321 SLIK (tomografij) ; 6 slik v naravnih barvah, v velikosti cele strani, Mr ima 778 strani. Velikost knjig« je 9 z 6 Infer. Knjiga opisuje stsftvce, ptiče, ribe, k* fe i* živali, id m rmvnotak« n subca kot t vodi doma. — Vezana je v močno platno s zlatimi črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO:
Sedaj $3.50
Naročilu poSljite . . . . KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 W. 1^1» STREET. NEW YORK,
taž in več rudarjev, ki so dospeli v mesto, povedalo, da so domačini v Sepik dolini, 275 milj zapadno od Huon preliva, pričeli vojno medseboj.
Boji so večinoma v okraju, kjer so Japonci postavili postojanke. Vstaja med domačini se je pričela taikoj, ko je bila odstranjena ljudska adrnint-.^tra'cija.
Rečeno je, da je 5=amo malo belcev v Sepik okraju. Nekaj jih je misijonarjev. Nevarnost je velika, četudi še ni bil povzročen nobesn napad na belce,
Skupini belcev, ki so dospeli v Port Moresby, je vzelo 30 dni vožnje v majhnem motor-; nem čolnu. Rekli so, da se je vstaja pričela v njuni naselbini dva- dni potem, ko so Japonci pričeli okraj bombardirati. Poslopja na plantažah so bila podrta in divjaki so celo delili kar so pobrali z plantažnimi delavci in z "divjimi možmi * z gorah Nove G-uineje.
Avtomobilski Klub v Ne\r Torku priporoča1 lastnikom, da ko izpraznijo *' anti-freeze'' iz radiatorjev, da ga shranijo za uporabo drugo zimo. Rečeno je, da bo ethylene glycol sestavina proti zmrznjenju vode v radiatorjev kar težko dohiti drugo zimo.
Anekdota. — Mozart je bil sam gla«foeno čudežno dete, a prezgodaj dozorelih talentov vendarle ni maraL Nekoč je u-godno ocenit nekega desetletnega goslača. Mali se mu je zahvalil in dejal, da bi rad tudi kaj kompondral. Kako se to napravi? 4'Mnogo se moraš učiti in postati starejši,*' je odgovoril skiadatelj "Dona Juana". "Zakaj*" je vprašal deček, — 'saj ste vi vendar tudi že kom-ponirali z desetim letom." — "Res je,*' je odgovoril Mozart, "a tedaj tudi nisem nikogar spraševal, kako se to napravi.'*

■o LAB H A E O D A" - T«t»
Monday, March 23, 1942
TI1AR0VtIIR tliii
PRIDk>LIX ŽOLNA.
O agah in medvedih, vžigalicah in popovi hčeri
Ne vem, ali spada stvar v listek, ali med članke, pa kakorkoli. da le pride poklicanim krogom pred oči.
Gre namreč za industrijo.
Me je bila usoda vrgla za par dni na naš jug, v mesto z belimi minaret i, nirko kavo in rdečimi fesi. Imel sem odprte oči in ušesa, v rokah svinčnik, nisem bil skop z vprašanji, a gospoda je bila ustrežljiva z odgovori, tako se mii jc dale izvedeti marsikaj.
Je na primer pripovedoval gospod okrnžnik kaj vem kaj in je d ejal, da to ni njegov eef. Ptosil som:
"Kaj je čef?"
.Pa mi jo uprav z jugoslovansko ljubeznivostjo odgovoril, da jo to me rak #!ef da je me-rak. Zahvalil sem >e mu v svojem imenu kakor v imenu vseJi Slovencev; zdaj vemo. da je čefmerak.
Tako sem potem še dognal, da je efendija vsak musliman, kateri*zna pisati in brati; bdor nosi boljšo obleko, je aga; ha-dži pa se imenuje oni, kateri je bil v Meki oziroma je tja namenjen ali bi se mu vsaj spo-
kavarno, kadar pride, me pa pokliči 1"
'Pero čaka, res prikobaca medved, ugieQal Pera, holaj! — koj pokonci in nadenj- Pero za debelo bukev, medved za njim in sta se lovila okoii buk
dobilo romanje v Meko. Hodžave. Slednjič se je Petru po-
da je muslimanski katehet, vendar ni čissto nič domišljav in poleg dušebrižnS&tva rad se .prevzame službo uradnega sluge. Hodtža, donosi kave! Hodža, loži peč! Hodža to in hodža ono! — in niti ni treba hodži poljubiti roke. . -
Tik do mesta segajo prostrane šume, v njih še prebiva med ved kosmatim Iu *o mi povedali resnično zgodbo o agi, to je o'bolje obleč<Hiem muslimanu. kako je šel lovit medveda. S seboj si je vzel čivčijo, podlem iga kmeta, in mu ukazal:
"Pero," mu je dejal, "tukaj čakaj medveda! Jaz grem v
sreči lo, da je zagrabil medveda za eno taco, zgrabil ga še za drugo in ga držal, kolikor so
je veselje.
No, niso te stvari poglavitne. Le razodevajo naj- koliko različnega zanimivega gradiva nu d i naw jug z vodljiv emu sodobniku.
'Pa sem bil poleg drugih posebnosti zapazil kot pivi dan: vsaka moška glava puši, a ni-kdo g ima vžigalic. Le drug preži na drugega in na gorečo njegovo cigareto, da ob njej zapali svojo.
Dejal sem si: za hip jo pao pošlo todle blaga to vi ste
Toda sem se motil; viii^lic ni nedostajalo. Jugoslavija ima pet tvoraic za vžigalice, največja teh tvornie pa je haš v mestu, ki o njem pripovedujem in je imela-v svojih skladiščih uprav velikanske zalojre. Sam sem jih videl na svoje oči in sem gledal v*- proizvajanje,
mu dale kite, bnkev'pa je"bila kako PO^ka smrekl' v ;uml vme*	j do parafinirane vii^alico, od
"Aga. čuješ.aga, medved je'^ave ^^ 4° zam10tt» ;ka" došel1"	*	jtljie. opremljena z državnim
Aga polagoma popije svoj < Polnim znakom. In m« je po črni fildžan in nride.	'tvormci spremljal osebno od-
poslanec beograjske državno *\Pomozi mi, aga ako znaš l<prfivet vrlo ljub zniv mlad Boga! Prinii ga za šapo, eto ti :*rbjajjski go«po<l. ki je ondi u-jo- in še za to. Dobro ga drži, £}Vft] dnevnice in prigovarjal zdaj ti z njim okoli bukve, da grem jaz (V kavarno.**
In elektriko ima mesto tudi
in jo ima napravljeno na do/..
Ob suš: sešiš v temi; kadar pa zdravo lije.„žarnice zas»t;e, da
tvornici, da v prid državnim porezom poviša šv^jj produkcijo.
Dejal je, naj pozdravim v*e Slovence.
J^udi ra vnatelj t\ornice jo
bil vrlo ljubezniv čicvek, ali je
tožil, kako težko jo dobiti potrebnih kemičnih &uuv: ...
Počasi .se mi je pričelo svita-ti in gem uganil in se uvtiil, zakaj o^dotni narod r.r uporablja vžigalic. V žiga L e je bilo, bogme, dovolj, ali tužua ti maj-ka; brate, vžigalice so bile take, niso gorele.
Proti par meseci je bil položaj šo kolikor toliko ugoden. Vzorne in brez mackža sicer niso bile vžigalice niti tedaj, vsaka se ni vnela, ali na šest do osem jalovih je vendar prišla, ako Bog da, ena dobra, da si zapalil si cigareto pa mirna Bosna. In za deset dobrih v vsaki škatljici ti je, brate, tvor-ni'ea celo jamčila.
Ali sedaj — bolj in bolj primanjkuje potrebnih klinični Ji «ncvi, proizvajanje pa še je po hvalevredni državni vzpodbudi ponifnožilo — tako ti Bog«, brate, sedaj se ti ne vname ne ena iz vse škatlje. Džaba tvoj trud — džaba tvoji upi! Džaba je zastonj. To je fakatl In tod tiči vzrok, zakaj narod v senci minaretov, mrke kave in rdečih fesov ne uporablja vžigalic.
V prijaznem razgovoru z ravnateljem sem se rahlo dotaknil te činjenice.
Ravnatelj je jako izobražen človek, in mi ni zameril moje opazke. Tužna senca mu je iz-pmletela inteligentno čelo pa
ZALOGA SLOVENSKIH KNJIG SE DNEVNO ZMANJŠUJE. CE ŽELITE KAKŠNO KNJIGO NAROČITE JO ZDAJ

—n

SLOVENSKE KNJIGE
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
I Ji* -t /t/i r
idiot
SpUal F. M. Pff^yihl^ _ TRI KNJKJE—NAD 6M str.
Krasen roman enega najboljših ruskih pUatelJev. — Opis mladeniča, ki je imel že ▼ najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis Je živahen ln ne utruja kot nekateri drugi romani Dostojevskega.
Cena $2.25 listki	iiiu
Spisal Ksavar Meik«.
(144 strani.)
Cena 70c marko senjanin —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c
MILIJONAR BREZ DENARJA
Spisal Phillips OppenhetoL
(92 strani.)
Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppen-helm Je znani angleSkl romanopisec poznan po celem »ve-
ji srce
(Finžgar)
Tisto knjigo, ki jo bi radi brali to zimo« naročite še danes!
malenkosti
Spisal Ivan Albreht.
(120 strani.)
Cena 75c otrpcisolnca
Spisal IVAN PREGELJ
Pogon nI slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnca In senco hladne severne nod.
cena $1.—
sodnikovi
Spisal JOSIP 8IBITAI
Starosta r**«b p*«4teUSt Ml pravzaprav ude pravilne, slo-ven#filoe r tem svojm romanu IIto in Zanimivo popisni« življenje na deželi.
cena $1.75
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8tH Street	New York City
gBrrwwroiiR^^ jpopWHli -
TO JE
»■ POUČNI SPISI
ANGLEŠKO SLOVENSKO
tu.
Cena 75c V BOBSTVU
MOŽJE
Hugh.
(209 strani.)
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu Citatelju. Prevod prav nlC ne zaostaja ta originalom.
Cena $1.50
med padarji in zdravniki
Spisal Janko Kn*.
(117 strani.)
Štajerski rojak Kač nI do svojega Štiridesetega leta stopil v javnost. Nato Je začel pisati kraj Se črtice, ki Jih vsebuje ta zbirka, nato Je pa zaslovel s svojim romanom — "Gruntom."
Cena 85c
nadežna
NIKOLAJEVNA Spisal T. M. Gartln.
(112 stranL)
Junaki tega romana blodijo ln tavajo skoal temo življenja. Vspenjajo se kvllku, a sredi pota omagaj«.
Cena 3Gc
Naročite knjige Se danes!
Spisal Ivan Mattftt.
(255 «t»nl.)
Iran Slatičič je eden tistih redkih naJSlh ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati.
<Cena $1.25
zadnji val Spisal n o SORLi
Poznani slovenski pisatelj oam v tej knjigi podaja zelo zanimive podatke / o svojih flcSlTUlJU* v RogaSkl Slatini.
cena $ 1.—
znanci
Spisal SAP9 MURNI*
Poznani humorist v tej gl kaže razne značaje ter knjigo sam označuje ko| "Pov*stf ln oriaL"
KNJIGA
katero boste Z VESELJEM CITALI
ŽIVI IZVIRI
Spisat IVAH MATIČIC
cena $1.25
Knjiga. Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst redov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovenstvu do danainjega dne. Knjiga Je verno zrcalo naBega Življenja ln trpljenja, ln kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot ma nore nuditi katerokoli nafie zgodovinsko delo.
Defense Savings Znamke lahko dobite po 10c, 25, 50c, $1. in po $5. Na prodaj so pri lokalni posti in tudi po bankah in večjih trgovinah.
13 POGLAVIJ — «1» 8TRANI V PLATNTJ VEZANO
*2,
Peiinlna plačana
BERILO
(F. J. Kernt — Zvezano
' Cena fl.—
Bodoči državljani naj narirfljo knjižico — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF TUB UNITED STATES**
V tej knjigi so vsa pojasnila ln zakoni za naseljence.
Cena 35 centov
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK 7
Sjiisal Franjo Dular. — 278 strani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za vsakega živiaorejea; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike.	Cena $lm
GOVEDOREJA
Spisal R. Legvart. 145 strani s slikami.	Cena *l—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU
111 stranL	Cena 50 centov
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje ln fannerje v splošnem.
Cena 50 centov
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
strani, ezana. — Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žolezolivarstvn.
Cena $1.—
umni Čebelar
Spisal Frank Lakmayer. Iff? str.
Cena
ZDRAVILNA ŽEUŠCA
62 st™nt-	Cena 35 centov
RA ZPRODAJA
SLOVENSKIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek
Andrej Ternsvac (Ivan Albreht) BeSe noB mali jvnak. (DesteJevsUj) Filozofska zgodb« (Alejz JiraMU
Na raslitelb potih <Fme Friseh) Pravica Kladiva (Vladimir Uvtfft) Vene duše v vieah (Prosper Mlitee) Zapiski Iz mrtvega d*u (A. BL De* atsjevaid) "
Po 75c zvezek
Belfeger U Po strani
Po $1 zvezek
Veridiens (Pater Kajetan) Sivko (E. & TbSMPfoa) Rudarska balada (MarUa MakrJcra) Pri godbe tebelice Maje UHnHmV BOB ssla)
Pingvin ski otok (Ana tole fVaaee) Pisane zgodbe (Janke Kad
Po $1.50 zvezek
Zločin in kazen (F. M. DostojevsldJ) Histerija (Gustave le Ronge)
KUPUJTE DEFENSE QOND8 in DEFENSE SAVINGS STAMPS
sem tudi ibrez besede raoMnel
njegcuvo bol.
Bnatko ?em spoznal, da niti državnemu odposlancu, Ijmbe-irni mi prijatelju iz Beograda, omenjena cinjenica ni docela po volji. Dkejal je, da se mu adi, da je nje*govi misiji v pri-jastn.4-m tem mesta kraj in da ee mu bo skoro povrniti, odkoder je prišel. Pa sem videl, da mu je žal slovesa iu da ga bo tudi ondotna družba živo pogrešala, kajti ie bil samec ^n nikdar pred tretjo uro zaspan.
Industrija ni moja* stroka, ali mi je vendar pri srcu.
In mi je prišla misel.
Sloyencem se **pIoh včasi posreči kaka mistl. Spominjairt le na slovenski izum- da na kla-vi:7u igraš gosli, in še se nam obeta, da bomp na go^li svirali klavir, a na boben flavto.
!Pa je tudi njeni šinil slfozi možgane izum — taki domisle-ki so dar božji, izsiliti jib ne
moreš.
tSkozi osem strojev gre le« in postane vžigalica; se en stroj bi dodal — to je bila moja ideja — pa bi bil položaj re£on za tvornico, za državo, za prebivalstvo in sploh za industrijo. In bi bil doticni stroj -čisto pri-proat in poceni. Stroj, ki ne bi imel druge naloge, nego da vžigalice na drugem koncu ^pi <*i. Ako jim je usojeno od ne
vrt
SA in ST,
BONDS
ba, da ne gore. da vsaj služijo kot zobotrebci.
To%sem razložil ipilerrru prijatelju, vladnemu odposlancu.
•Pogledat me je s krajem o-česa, in je gloiboko šel po sapo. Vprašal me je in glas mu je bil tuj in hladen, kakšno nakano da gojim 6 to :dejo. turške vere, nakane prav nika-razipolago moja ideja, a v prvi kel Vesoljnemu svetu da je na razpolago moja ideja,§ a v prvi vrsti njemu, milemu mi prijatelju in bratu.
•Tedaj me je zagrabil s tako silo. kakor da sean bu-kev in om medved, ln me je poljubil na obe liiei in je dejal in refcsl. da sedaj lahko še pol leta ostane tukaj.
Jaz se ne bi baš poganjal za oni kraj. Jaa ne! *Poda vsakdo ima svoj eef — eef, to je me-rak — in pravi pregovor, da je temu všeč pop, dragemu popova žena, tretjemu pa popova hči. Pa ko mi je potekel moj posel in je p riiSla ura za ločitev, mi je še enkrat naročil pozdrave na v«e Slovence in Je je dostavil, da se tudi za slovensko industrijo adravo zanima.
Vladno stališče glede vojnih vesti

Vlada držav se je obrezala dajati ameiržkemu občinstvu vojne vefiti. dobre ali slatbe, ako objavljanje istih ne bo dajalo pomoči in olajšave sovražnikom.
Potom odbora o vojnem ofo-vešeevanju, ki je pod uradom o dejstvih in podatkih, je viada izdala naznanilo, ki obsega vse točke o njenem staliSČn, kar se tiče objavljanja vojnih vesti, vštevfei dolgo pričakovano odločbo glede objavljanja imeni ka zgub iz tega ali onega kra ja. Xadaljno obljubo kolikor mogoče najpopolnejšega obve-šoevanja — obljubo, ki dokazuje, da vojska in mornarica »ta se odločili sodelovati na informacijski fronti ramno tako, kakor na bojni fronti — je vsebovala objava- da šef vojnega štaba in vrhovni,poveljnik bro-dovja Združenih držav, bosta od časa do časa objavljala skup na poročila, ki bodo občinstvu "nudila autoratativ<?ii splošni pregled o vojnem položajn na raznih boji^eih.,,
Naznanilo odbora o vojnem obveščevanju je izjavilo:
"To stališče vlade temelji na trdnem prepričanju, da ljudstvo ene deznokracije je vpra-viČeno znati za vsa dejstva, dali so dobra ali slaba, vesela ali žalostna. Na drugi strani, naše občinstvo bo rade volje ostalo brez znanja onih dejstev, katerih razodetje bi utegnilo pomagati sovražniku, da nam škodi. Kjerkoli javno obvefioe-vanje in vojaška varnost bi bi li v protislovju, poskušalo se bo na vse načine dajati obvestila v taki obliki, da bo občinstvo objveSoeno, pri tem pa čim manj mogoče riskiralo v vojaškem pogledu. Pod nikakimi okoliščinami vlada ne objavlja informacij,, o katerih se ana, da niso resnične. Pod nikakimi o-kolilčinaani vlada ne zatajujje dbčisnstvu nikakih vesti iz razloga, da sq slabe ali žalostne. Ako se vesti namenoma zatajujejo, zatajujejo se le iz Razlogov vojaške varnosti."
"Naznanilo razlaga, da v slu čajih vojne akcije na morju, se bodo vesti o vničenju ameriških bojnSh ladij oibjavijak samo, ako taika obvestila bodo broz vrednosti za sovražnika. V vsakem slučaju pa se bodo taka poročila zadrževala za 4£ ur od časa, ko je mornariški department imel priložnost začeti obveščati najbližjega sorodnika.
O poSkodibi ameriških bojnih ladij se bo poročalo, ako se je poškodba zgodila pred očmi
sovražnika, ali o obsegu pp-škodbe se po navadi ne bodo izdajala poročila, dokler ne bodo izvršeni popravki.
V slučaju izgub trgovskih ladij ee imena in tonaža po pravilu ne bodo cfofvešcala in vgsti o izgubah se ne bodo izdajale, dokler mornariški department mornariška komisija in lastnijki parnikov ne bodo obveščeni in najbližji sorodnik ni imel priložnosti dobiti Vitjst o nezgodi.
"Treba zavedati ee," pravi naznanilo, "da se podrotaioBti o akciji na morju redkoma dobivajo, dokler ne mine nekaj dni in celo tednov, odkar se je akcija zavrnila, kajti radio signali bi dajali sovražniku priji-ko. da takoj po izve za Jego jla-ših ladij okoli bojišč."
Niaznanilo objasnjuje nuvna-nje, o katerem se je mnogo razpravljalo, glede vesti o potop-Ijatnjn sovražnih j>odau©rtic. IHočim se o vničenju ali poškodovanju sovražnih površinskih ladij bo poročalo, čim se to ugotovi, se bodo vesti o poto-pljen^u ali verjetnem (vničenju sovražnih podmornic zadrževale iz treh razlogov: Pr^ič, ker Je težko ugotoviti taka potqp-l.jen.va; drugič, ker zadrževanje vesti o potopljenju podmornice ima "neugoden psiholcgič-ni" vpliv na sovražnika in Kofn-čno. ker sovražni^, a^o izve; da je b ila p ofimornica potopljena, bi bil v stanu od poslati «lru-go podmornico za takojšnjo (namestitev.
!Vesti o akcijah v zraikn bodo naznanjale število letal izgubljenih v zraku, q letalih pa, izgubljenih na Ueh, se ne fcodp takoj izdajala poročila. Baalog za to razliko je okolšcina, da sovražni letalci morejo le težko ugotoviti poškod/be letal, sto-jerah na tleh.
'''kjerkoli mogoče," naznanja poročno, "bo taka informacija vsebovala podatke o izgubah sovražnika, objavo o, sovražnih silah, ki so bile angažirane, in o pridobljenih, oziroma izgubljenih postojankah. Xe bo pa navadno vsebovala •podatkov o moči ali razpostav-ljanju naših sil, kajti kaj takega 'bi dajalo sovražniku informacije yelike vrednoeti." .
Naznanilo se nanaša tudi na vesti o vojni produkciji, ravno tako kot na vesti o dogodkih na bojnem polju. War Production Bqard, kakor se je izjavilo, bo v pogostih presledkih objavljal obvestila o produkciji. "ki bo dajala občinstva priložnost- da samo sodi, da-H (produkcijski program napreduje povoljno ali ne,"
♦
-ti L A B NARODA' — New let«
Monday, MarcK 23, 1942
Vlf lROVEJIll C. 1 t 9 ■
iMiiiiiiiiitiiii:^

Kakor plaz...
ZGODOVINSKI ROMAN.
59
iii:^:itiiiiiiiiiiiiiit:^:iiii!it!ii
"Nimam po^ibuega veselja, ako mislim na to, da me aprej-iiin v rodbinski krog samo ht milosti kot nujno zlo. Ako ve iiadrogvodinj« za svojega j-ina primernejšo partijo, se ji jaz ne noiu vsiljevala."
"Ne bodi tako nebrzluna, Žita," jo je opominjala mati, "sedaj lahko prepu«tia afere meni in teti. Ne boj se, da bi igrala vlogo pepelcice."
Nadvojvodinja je dvignila lornjon in zrla v park.
"Karel prihaja. Re», lep fant je!"
Piim-ezinjo je oblila rdečica in je hotela oditi. —Nadvojvodinja jo je zadrževala. .
"Ali nun naj mama odreče tvojo roko, ako jo zaprosi! Deček se mi zdi nad vse odločen in se bo nemara res Ohrabril."
Princezinja se je tiho nasanejala in se izvila iz tetinih rok.
"Nočem so sedaj ž njim srečati. Ako bi me iekal. me najele fv glasbenem salonu."
Jadrno, kakor je p nšla, je tudi odhitela. Nadvojvoda j<. stopil na teia«o in se oziral okrog, kakor da bi nekoga iskal. Nadvojvodinja mu je nau«. gnila, naj pride bližje.
"Kaj pa izgubil, Kr.rel, da se talko v skrbeh oziraš? Ali koga iščeš?*
Nadvojvoda je bil v zadregi, nato pa je vzkliknil:
"^[i^lil sem, da je tu prinoezinja Z ta. Videl sem, da je tekla po stopilLeah."
"Bila je tu, Karel. Ali ji imaš kaj povedati? Oaka v ^odbeikcn salonu."
Nadvojvoda jo zarde«, njegove oči so postale nemarne.
Govor ministra Fr. Snoja v Milwaukee, Wis.
šo zaise ne. Nemčija, ki nam!ležni poslušalci nagradili z dol-je bila za naše žito in druge jgotrajnim odobravanjem, ■"» poljske pridelke dolžna največ in bi nam namesto denarja mo-
;rala dobavljati orožje, pa nam razumljivo —■ slednjega ni
je
minister ljubeznivo, jasno in natančno odgovai^jal na vprašanja, ki so jih postavljali po-edini dborovalci.
prvič imel pred soboj «soraaaner no enako število Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so v«i z enako radostjo pozdravili vest o njegovem prihodu, vsi z enako vnemo poantagali v pripravah za čim večji iwpeh nameravanega zborovanja in vsi z enako žel.jnastjo pričakovali ujegove-
(JOO.) — Doslej je minister gosta pozdravil John Armč, v hotela poslati. Tako smo mogli! Nato *o bile piečitane in spre Snoj govoril po večini samo|imenu Hrvatov Josip Jurinec manevrirati samo s časom in W sledeč* resolucije: Pred-Slovencem,—v Milwaukee pa je in v imenu Srbov Milan Rada- prklobM &mo dva dragocena'sedn i ku Roose vel tu državnemu
kovic. Pozdravno brzojavko n^eca, ki hodita sedaj Hitlor-ko odličnemu jugoslovanskemu ju na R^kem presneto narobe, gostu poslali tudi bratje Ohi 0d tedaj lrm <.ploh vge hodi na iz Milwaukee.	'robe/*
Minister Snoj je takoj po po-j minister Snoj ]o dalje opiso-zdi avnih govorih povzel besedo ral dogodke, ki'so povzročili in v dolgem, nad poklrugo uro podpis znanca pakta, otetre-tra.mjočem govoru posegel naj- Jjevanje Beograda, ki ga je pro j v nastanek Jugosla%nje,'primerjal zahrbtnemu napadu ga govora in poroči! iz naše njen razvoj in njene notranje Japoncev na Pearl IBarbor, da-skupno domovine.	jboifbe, "pojasnjeval one težke borbe letnikov, med kateri-
Na sli od u -so bili resnično vkiitrenottke, ko je grozila vojnajm| je tudi mnogo Slovencev, sloji, v-e politične in verske; in opisoval strahote poznejše- j Hrvatov in Srbov pod Hitler-struje mod nami; manj zmerni ga uničrvanja in sedanje stra-1jevimi in Paveličevimi kmiiki. in zmerni socialisti in katoliki hovito-ti zasednih oblasti. ' " V Slovmiji. ki jo je zasedel med Slovenci, ter vsi Hrvati in i <>y«i Jugoslovani — Sloven- Hitler, kmalu ne bo nobenega
Sloveraea več," je dejal. "Po zanesljivih' poročilih, ki jih iz tajnih virov dobiva jugoslov
......... ......„„„,____vlada v Londonu iz zasedenih
din. Min sfer je imel v soboto|dolžno5;t ^ ja jih podpremo, dne 28 febr. zelo dobro uspeljpodp!]i pa jft, bomo, če bomo
shod v dvorani sv. Cirila m Me-|složni	mom videti, vene? skoraj iz vseh krajev Go-
toda v Shebovganu, ki ga je„ložne siovenco, Hrvate in Srbe ren>kf. Štajerske in zgornjega sklicala tamkajšnja slovenska las,ti v .Vmriki. kajti po nas roba Dolenjke ob Savi, s Kr-sokjeija JPO. 1 delež do *e za ie ho podila tndl na~e brate v do. škim in Brežicami vred, ter soj
če hočemo, da bn nn njihove kmetije naselili
KUPUJTE
Srbi, z love in z de*ne. No«re-lc| Hrvatje in	— hočejo
ea nase skupne domovine je J^^lavijo," je dejal govor-zbližala tudi nas v tujini v*e. nik <<Za njo trpc/za Bj0 s0
Minister Snoj govonl po ra- lKire in 7a nio nmirajo; naša
krajev Jugoslavije, so do konca leta 1941 NenVci izgnali Slo
flicala t ap^k a jšn j a slovenska '^la^ti v kicija .TPO. Udeležilo 50 ga je bo podi], okrog 500 os^b.	,
V nadeli o zjutraj pa je bil po dogovoru z radijsko postajo
postaji v okvirju iniro^lov. ra-
g
spoštljivim pok Ion on je hotel oditi, toda nadvojvodinja ga je	na ,mi!lwam5ki *****
zadržala. .
"Ali nočeš prejo goveriti z njeno visokostjo, gospo voj-vodinjo. Zdi se mi, da matere rade čujejo, ako kdo ljubi nje-n hčerke; in če se no motim« je ta slučaj tak."
Pro»oč pogleil, s katesim je nadvojvoda presekal njene nadaljnji' besede, je po veda' vse. Vojvodinja-vdova je dobrohotno pripomogla, da bi mu pomagala iz zadrege:
"Žita je bila tu in mi ji p riznala vse. Ako bi cesarska \i>ok< >t, resno zaprosili za nt>eno roko, lahko računate samo
movini •
podpirala borbo za Jugoslavijo. Taka »sloga pa je potrebna no samo zaradi borbe za Jugo-...	.	slavijo, amrpak tudi zaradi A-
di^ko ure prirejen program, na ^riko -ame. Tudi Amerika
katerem je minister Snoj v 15 ^ v voijli }n p^^je minutnem govoru podal glavno 3n rTlotnoct; „ vsebino svojega jw>pr klanskega I
sloge
Nen*ce. Mnogi slovenski fantje in možje so pobe^mili V hribe in SfOBdove !n opj?aniziraii skupine slovenskih četnikov, od koder napadajo Nemce ter jih pobijajo"kolikor morejo. Nemci pa .so potem ma.Vnjojo nad talci, ki jih imiaio v zaporih, ter
tajniku Hull-u; ruskemu posla niku Litvi no vu; angleškemu premijerjn Qhundhillu, kralju Petru II. predsedniku jugoslov. vlade Slobodanu Jovanoviču, jugcslorv. narodnemu junaku in vojnemu ministru Draži Mihaj-loviču (brzojavko mii bodo pre-čitali po radiu v Londonu) pod predsednikom vlade dr. Jura ju Krnjeviču in dr. Mihi Kreku in končno ministru Snoju samemu.
• Skupna večerja.
Zvečer jjo zborovanju, je bila v hotelu Amlbassador skupna večerja, ki so se je udeležili minister Snoj in mnoge ugledne osebe iz natega i^seljeništva in aaneriškega javnega življenja. Mnogi govorniki so pozdravili ministra Snoja, Slovenci, Hrvatje in Srbi. Vsi so poudarjali potrebo složnega sodelovanja, ako resnično hočemo pomagati našim bratom v domovini moralno in material-S:'be=ki in hrvatski govor-
DEFENSE BONDS in STAMPS
■	I ri	i	!••♦»•» m J"1 IIIXI IU » MIIIUI
govora, ki so ea poslušali mno-l « ozirom na vlogo ki jo je jih streljajo v oddaljenih naselbiJ wmla zavlace\-alna politika ju-r	'
Potek zborovanja.
lOinalu po 1. uri popoldne so
v dvorano začeli prihajati po-'nioremo dolgo in uspešno
ed^nci in <kuoine ki «o se koru--! stavljati z našimi noži in puška i nagijeno prisegel m not*s postati menin, CU•i1(;, 11 h«p»nef ki .očesom- -	, , ^ .
Žito v (iPi.nii <1m ii ho« lmheaniv' no z]>ra,t* v »množico prtbližno mi Hitlerjevim bombnikom m NadeJa!rt <1a	ljU,WiTllV 11500 lju<li. Slovencev Hrva- tankpm. Vedeli sno pa tudi,
tov in Srbov, kar pomeni do-|<l8 ves č»s, ki ga utegnemo sloj največjo udeležbo od viseli pridobiti z zavlačevanjem popri reditev naših izsi 1 jencev V|-a iani- dragocen za naše zavez-zgodovini milhvaušk.- naselbi- njk(i' <h{ katerih sicer takrat
nismo mogli pričakovati nobene izdatne pomoči. Anglija je svoje tanke in svoje aeroplane '-ama krvavo potrebovala. A merika je bila predaleč in takrat prav_za prav še sama ni zavrtela svojih koles za voino industrijo v današnjem obsegu. Prej se na njsmo mogli pripra viti. tudi če bi se radi, ker sami nismo imeli razvite, vojne industrije. Francija ni mogla izdelovati orožja dovolj naglo
z našim blagoslovom. Žita sama vaše prošnje ne bo odklonila."
"Kes ne?*' je radostno zaklical Karel. "Visokost, dovolite m;, da vas prosim za roko princezinje Zite. Prisegel sem, da mora ona ali pa nobena postati moja žena."
K«*r je vojvodinja še prenuisljala- je mlločuo izjavila nad-vo/jvodrnja Marija Terezija:
"Ako si tako prenagljeno ptisegel m nexw^ po.-tati menili,
se moraš poročiti z t-&p rog."
"Nosil jo bani na rokah," je zatrj fval nadvojvoda in se nagnil nad roko vojvodinje, ki mti jo je prijazno smehljaje nudila. "I>ajte na:na svoj materin blagoslov, visokost." Pokleknil je pred vojvodinjo, ki ga je poljubila na čelo. "Bog naj vas blagoslovi, osrečite moje dete!" Stara nadvojvod nja so jo zglasila:
"Pam ten mladenič si Karel, in odkril si pravi biser. Tudi moj blagoslov te spremlja. Sedaj pojdi v salon in pribori si besedo svoje neveste."
Jadrno «e je dvignil. "Babica, neizrečno sem srečen!" Poljubil je roko stari danv in hitel k prineezinji.
Sedela je, zatopljena v mislih, pred klavirjem, nemirno : široko odprtimi očmi zroč v daljavo. Tiho so drčali prsti pre ko tipk. Pa«amezni zvoki so še drhteli >v ozračju. Ko je nadvojvoda vstopil, ie je dvignila s *sedeža. V tem hipu je bil že pri nji in jo vroče in hrepeneče oibjel z mladimi krepkimi rokami. Njen odpor je izginil, njena glava mra je klonila na rame.
"Tvoja mama, Žita. mi je dala besedo in še danes se od-; peljem k svoji materi. Rad te imam, neiam^rno rad. Ali me[ moreš imeti rada tudi ti?"	i
Njegove ustnice so isk?de njena usta. Poljub je ustvaril ^.vezo dveh src. Ta njen odgovor mu je zadostoval. Med neštetimi poljubi je šepetal:
"Mama mora š<* danes določiti dan javne zaroke. Komaj "akam- da bi ti lahko rekel:'"Moja rnala ljulba, ženica!"
Zunaj na terasi je zmagoslavno govorila nadvojvodinja: "No, ali ti nisem pravila? Karel je ljubezniv m5adeni<č, ki osreči Žito."
Stara nadvojvodinja jt vsekakor imela proroški talent, /akaj nadvojvodi Karlu se je s ilno mudilo, da bi se javno razglasila njegova zaroka. Bilo je že kasno zvečer, ko se je z avtom odpeljal s «cbw»irzauskega gradu in se ustavil pred ; alačo Augarten na Dunaju. Kljub pozni4 nri je dal vprašati svojo mater, ako ga »loče sprejeti. Pozna doba je pač nadvoj-vodinjo spravila na r.iisel, da gre za kako neugodno novico. Z nemirnim obrazom je sprejela svojega -sina in ga nestrpno
vprašala:	_
44Ali se ti je kaj zgodilo, Karel?"
"Da. manta! Izgubil sem svoje srce in te prosim za ma-temi blagoslov. Zaročil sem se princezinjo Žito Bourbon--ko. Ti si prva, ki naj "zve to novico.*'
Nadvojve>dinja je oklenila glavo, da bi prikrila bolesten izraz na svojih licih. Kar je pričakovala in predivickvala, se jc zgodilo. Dasi je sama p ritrjevala Mariji Tereziji, ko je predlagala princezinjo Žito, vendar ji je bilo neprijetno že izvršeno dejstvo zaroke. Z negotovim glasom je pripomnila "Saj vendar niti ne poznaš princezinje, ki jo hočeš vzet: za ženo."
"Mmna, zadostuje, dr. rem jo videl enkrat in da sem spoznal v nji najbolj Ipibko in očarujoče žensko bitje, kar sem jih srečal v svojem življenju. Zaljubljen sem, kakor dijaček, imam pa popolnoma resne misli. Moja življenska sreča j^ od visna od njene posesti."
Marija Jožefa j-1 vzdihnila. Čustvo ljubosumnosti se je ielo pojavljati v nji. To mlado dekle, ki jo je jedva spoznal, mu je bila že vec kot mati. ki je desetletja zanj skrbela. Hladno je pripommila:	x
"Dobro je tako, Karel. Oficijelno bont obvestila o zaroki cesarja in ga prosila za njegovo dovoljenje."
Vv*. : . (Nadaljevanje.) _____ i.
g! tisoč; v nah. Mnojro me<l njimi jo srn vor ministra Snoja oo privabil na oopoldansko zboro-, vanj? v Milwaukee, "Wis.
politika ju goslovansk^ vlade v pogajan-radiul-i^ s Hitlerjem, na poznejši po-.itek vojnih dogodkov pa je minister Snoj dejal: "Jugoslavija je p rekrižala Hitlerju \"se,njegov o račune z oz!rom na Rusijo " Mi jimo ve<leli, da se ne in uspešno n-
V z\ ezi s Paveličem je minister Snoj dejal, da je v začetku morda bilo nekoliko Hrvatov, ki so mu verjeli, da jim prinaša njihovo la^^tno 4'neodvisno" državo, a čim so spoznali, da so prevarani in da jim je najlepše kraje — zlasti Dal-
ne.
Po od igranju amer iške in jugoslov. himne, ki ju je od igri a slovenska godba iz West AI lis. ter po vrsti narodnih pesmi, ki so jih zapeli mnogi srbski, hrvatski in slovenski pevski zbo-ri, predstavil odvetnik Anton OloyeK'k med burnim odobravanjem ministra Franca iSnoja. V imenu Slovencev je
IIIUillllllllHIllllllllillllllllllllllllllillllfl
no.
niki so poudarjali, da je vse, kar sedai potrebujemo, skupna Jugoslavija Srbov, Hrvatov in Slovoncev. v katero morajo priti tudi vsi Slovenci in Hrvati iz Primerja, Istre, Koroške. Štajerske in JVelcmurja. o njeni notranji ureditvi pa naj govore naši bratje v domovini sami. kvecjerrfri. Če bodo hoteli poslušati tudi naše nasvete v niiho-vo lastno doVo. na-^vete, ki jih dajemo kot izkuš ni državljani te velike in demokratične zemlje.
"Vsi smo-v srcu Jugoslavije.
MiliiiiiiiiiniiiHiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Note	|
za	=
PIANO-	m HARMONIKO a 1 i
KLAVIR	=
ranc*jo, pljuča lHrvatske — vze-j hočemo samo da imajo naši
la Italija ter jim celo postavila italijanskega kralja, so mu o-braili hrbet in danes ga sovražijo in zaničujejo. Za seboj ima Pavelič danes samo plačane izdajalce in zločince, ki izkoriščajo priložnost, da lahko po ljubi volji ropajo in strahujejo nobeni hivatski narod prav tako kakor Srbe in Žide. Mnni ster Snoj je omenjal tudi Ne-d:ča, srbskega Kvizlimra in njegovo žalostno vlosro. ki jo igra na povelje nemških generalov.
■Minister Snoj odgovarja na vprašanja. — Vitanje rcsolucij.
Po končanem govoru, za katerega so ministra Snoja hva-
BliEEZES OF Sl'KI.NO	==
TIME OF BLOSSOM (Petni gas) =
slovenski fantje vse bom r rod al .a
SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA
PO JE39EKU KOLO
OHIO VALLEY SYLVIA POLKA
tam na vrtni qred1 maribor waltz
SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ
bra-He v bodoče več nrnvie in enakorprarmmti v njei. ter obsojamo izdajalsko početje Pa-veVča." je bil glas Hrvatov. Srbi ko c -ponosom crovorili o cvrpem Tnnakn Draž' ^f'bailn-vičn. o kat'rem o^ pošteno priznavali, da ne bori sam temveč da se nvmo S^bov bore ž niim tudi tisoči Slovervvv '.n Hrnratov ne 7» veliko Srbiio, temVeč za veliko Jugoslavijo. Priznavali so tudi. da vsakecra Srba nedvomno boli, ko čita o T^ozrde^tvJh rind njibevinn" brati T>od PaveliČevo sodrsro. a zavedaio se tudi. da za ta irro-7ode^stva ne moro b ti odgovoren ves hrvatski nare>d,
(Nadaljevanje prihodnjič.)
dekle na vrtu
OJ, MARIČKA. PF.GLJAJ
Zidana marela draik«)
VBSEIJ BRATCI (mazurka >
BARČICA
MLADI KAPETANB
KO IT1CICA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ
pojdi Z menoj" dol s planine
oremo na Štajersko StajeriS
5 VA2NO ZA NAROČNIKE
Pole* uailoTi je razvidna do kdaj Imate plafiano naroCnlno. Prt* Številka pomeni mesec, drug* dan ln tretja pa leto. Da nam prihranit* nepotrebnega dela ln itrofikov, Vra proalmo, da akuiate narofiol-no pravo^aano poravnati. PofilJIte narotalno naravneet nam aU Jo pa plavajte nafiemn zastopnike ▼ Vafiem krajo all pa katsremo IsmeQ sastopnlkov, kojlb Imena ao tiskana s debelimi črkami, ker so apravl-&>nl oblnkatl tu'ii druge naselbine, kjer Je kaj Ba«b rojakov aar« ljenib. Za »topa. k bo Vsm IsroCU potrdilo ss plačano naročnino
happy polka ^e na tujem
35 centov komad == 3 za $1.	=
moja dekle je &e mlada	= Po komad:
Naročite pri	——
KNJIGARNI	=
si.m'ENic PiwjsniNr. ro.	=
SI* Wefit IRtb Rt^ New York	=
Till* N G \Y
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
Spisal znani profesor na Stevens Institute of Technology r angleščini GEORGE VV. BARNWELL
Podlago za meliaulčDo znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleščini). Ta velika knjiga popisuje in v sliknb pokaže temeljna dela mehanike. Razloži vse natanko, kar mora znati najboljši mehanik; pojasnuje vporabo vsakega stroja, o-rodja In meril. Pouči vas, kako Je treba v po rabi tli načrte (blue prints) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste fiele početnik. vam bo ta knjiga zelo koristna in mnogo vreana. — 1000 slik ln rlzb. r,7G strani, trdo vezana knjiga stane
Samo $1.98
Naročite pri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 West 18th Street New York •
CALIFORNIA:
ttan Francisco, Jaeeb Laoahln
iOLORADO: Pueblo, Peter Cullg. Walaenburg, M. J. Hmjmk
INDIANA:
Indianapolis: Frank ZupančU ILLINOIS: Chicago, J. BevčU Cicero. J. FaMaa (Chicago,
in Illinois)
Jollet, Jennie Bamblch La Salle, J. Speltcfa Maseoutah, Martin Dole'ic North Chicago In Waakegan, War** MARXLAND:
Kltamilier. It. Vodeplves MICHIGAN:
Detroit. L. Plaakar MINNESOTA: Chlsbolm, J. Lakanlcb Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Lonla Oools -.Gilbert, Lonla Vessel Hibblng. tpbn Povie MONTANA: Roundup. M. M. Panlaa Washoe. L. Champa
NEBRASKA:
Omaha. P. Brodertek VRW YORK: Brooklyn, Antbeoy Svet Oowsnda Kari Mi alalia Little Fans. Frank Masi« Worcester, Peter OHIO: Barbertoa,
Cleveland, Anton Bobek. Ckas. Kar linger, Jacob Reulk. Job- aiapnls GlrarU, Anton Nagods Lorain, Loula Balant, Jobs Komis Toonsstown, Anton KlkaU
OUEGON:
Oregon City, J. Koblat
fONNSILVANLa: Bessemer, Jubn Jevnlkai Conemaugb, J. BmavM Coverdale In okolica, Jos. P» >rnel Export, Louis Supančič FarreU, Jerry Okoni Forest CUy. Matt Kamta Fr. Biodnlkar Greensbnrg, Frank Novak Homer City. Fr. Kerencbsk
Imperial, Vence Palcieh
Johnstown, Ma Pelaats Krayn, Ant. TaoielJ Loserne. Frank Ballock Midway. Jouu 2nst Pittsburgh to okolica, Pkl!l» Frags Steel ton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Befetfnr West Newton. Jc*e?b J ovsa
WISCONSIN. Milwaukee, West Allla, Fr. Sheboygan,
WYOMING: Bock SpHngs, Leala Diamondvllle, Joe Bolte*
k katere Je pnJtL
lain »atiille t» sv«
mi?A 'BUI MIOIM
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY
PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2.50
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
Moje ime----
Št., ulica ali Box št----
Mesto in država----;-
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda"
216 WEST 18th STREET	NEW YORK
4848534853235323534853535348