NAJSTAREJŠA VOLIKA V ZDRUŽENIH DRŽAV, f POROTAJE OPROSTILA KATARINO ROSIER Ko so porotniki izjavili, da je ne smatrajo krivim, je omedlela. — Streljala je v napadu blaznosti. Philadelphia, Pa., 1. novembra. Catherine Rosier, proti kateri se vrši obravnava radi umora njenega moža ter stenografke slednjega, se je danes popoldne onesvestila na svojem stolu in odnesti so jo morali ven. Zdravniki so poslali z predsobe sporočilo, da je dobila močan srčni napad n sodmfc- Barratt je nato odgo-.lil obravnavo za dotieni dan. Napad je prišel po senzacionalnem pričevanju Arthurja Rosier, svaka obtožene ženske. Izjavil je, da je bila Rosier ljubosumna ženska, ki je sitnarila nad otroci ter ponovno pretila, da bo ubila svojega moža, potem ko je izvedela za ljubezensko afero moža s stenografko Reckitt. Govoril je hitro, a mirno. — Jaz te bom ubila! Jaz te bom , ubila, — je čul priča kričati svo- ' ja svakinjo nekega dne. Njegovo stališče napram črni postavi, sedeči na zatožni klopi, je bilo sovražno. Ona ga dolži, da ji je večkrat skušal usiliti svoje pozornosti, ko je živel v hiši svojega brata v Stonehurst tekom pretekle zime. Neka služkinja, za poslena ob onem času v hiši, je potrdila to. Rosier je odločno zanikal, da bi kedaj silil vanjo ter ji ponujal svojo ljubezen. Orisal je samega sebe kot miritelja med možem in ženo, ne pa zdražbarila kot ga je hotela naslikati obtožena. — Oskar Rosier, — je rekel njegov brat. — je bil uzoren mož, ki je ostajal doma ter pazil na o-troka ter tudi brisal posodo. Mrs. Rosier mu je pozorno zrla v obraz, ko je na tak način zavračal njeno lastno povest. Ko je rekel, da se ji ni nikdar približal z ljubezenskimi ponudbami, je obupno zmajala z glavo ter zaprla oči. Celi dan je naslanjala glavo na roko, kot da je izmučena. Sempatam se je obrnila proti sodnijskemu uslužbencu, ki ji je pomolil pod nos dišeče soli. Par trenutekov pred napadom bolezni je rekla s slabim glasom: — Dajte mi nekaj. Čutim, da mi zmanjkuje srca. Dajte-mi hitro nekaj. Nato se je onesvestila ter so jo odnesli iz dvorane. Neka Miss Jones Girl Aid Society, je bila .poklicana kot priča. — Ali je res, da vas je leta 1918 pozvala mati obtožene, kr je spoznala, da izostaja z doma cele noči z dečki in da se je tudi drugače obnašala kot nepoboljšljiva? — so jo vprašali. Miss Joness je nato povedala o konferencah, ki jih je imela z obtoženo, ko je bila slednja stara petnajst let. Ugotovila je, da je bila Catherine zaljubljena v nekega dečka po imenu Richard Bent in da se je hotela poročiti z njim. Miss Jones ji je nato svetovala, naj nima nobenega opravka več s tem dečkom in Catherine j c obljubila. Mrs. Rosier je mirno poslušala izvajanja pomožnega okrajnega pravnnika, ki je napadel njen značaj ter skušal izbrisati ime kot ono nedolžne, varane žene, katero je bil naslikal njen zagovornik Scott in ki se je globoko utisnila v duše porotnikov. Povsem drugačna kot socijal-na delavka pa je bila ženska, ki je poslala zofo v urad Rosierja, — isto zofo, sa kateri je našla Mrs. Rosier svojega moža ter njegovo stenografko v tesnem objemu. Ta ženska je bila Mrs. Tolin, žena najboljšega prijatelja Oskarja Rosier. Nosila je velikanski žametast klobuk ter pojasnil navzočnost sole ▼ uradu NEMŠK! KAJZER V VELIKIH ŠKRIPCIH Prej sni nemški kajzer je žrtvoval ljubezen svojih otrok da se nanovo poroči. — Bojkot kajzerjeve družine. — Poroča Karl von Wiegand. Berlin, a. • ■ . i. . .. : . Soglasno z informacijami, k s» prišle iz takozvanih dvornih krofov, bo večji del otrok bojkotiral poroko prejšnjega kajzerja Viljema s princesinjo Herftiino iz Reussa. S tem, da se bo drugič oženil, bo prejšnji kajzer dejanski žrtvoval ljubezen in reSpekt svojih otrok in njegovi bodoči odnoša-ji z njimi bodo le še skrajno for-! malni. Opozicija v njegovi lastni družini proti poroki, soglasno z viri katerim je položaj dobro znan. se je izkristalizirala v sklepu kaj-/erjevih sinov, da ne bodo prisostvovali korporativno, kot so bili povabljeni, temveč da bodo poslali kot svojega zastopnika princa Eitel Friderika. Eitel je zastopal družino pri vseh pogajanjih, tikajočih se družinskega imetja, ki so se vršila z republikansko vlado ter ima tudi pooblastilo kajzerja, da nastopa v njegovem imenu. Vojvod in ja Lujiza iz Brunšvi-ka, edina hčerka prejšnjega kajzerja, njegova ljubljenka, je baje sklenila slediti vzgledu svojih bratov, kajti izpremenila je svoj načrt, da se vdeleži poroke svojega očeta. V dvornih krogih izjavljajo, da ne more niti kronprinc sprejeti povabila svojega očeta, ker se je baje "poškodoval", ko je imel neko nezgodo s svojim motornim kolesom. Brat kajzerja, princ Henrik in njegova sestra, uriacesinja iz Heesena, bosta prišla v Doorn. Na strani neveste bodo navzoče njene tri sestre obenem z drugimi sorodniki. Pred revolucijo je dobival vsak kajzerjev sin po po $7500 na leto iz družinskega premoženja ter kronskih domen ali posestev. Dohodek iz tega vira pa znaša sedaj le nekako sto dolarjev za vsakega na leto in kajzerjevi sinovi so bili vsled tega prisiljeni prodati nekaj svojih najbolj dragocenih draguljev. Neki tukajšnji zlatar je pred kratkim stavil naprodaj zelo krasen venec biserov in sicer po naročilu žene princa Alberta in princa Avgusta Viljema, ki sta že sedaj zadolžena do skrajnosti. FRANCOZI BODO RAZPRAVLJALI 0 OMEJITVI OBOROŽEVANJA. Washington, D. C., 3. nov. — Francoski senat in poslanska zbornica bosta pričeJd jteku naslednjih treh tednov razpravljati o dogovorih/ ki §o bili sklenjeni v Washingtoinu glede omejitve oboroževanja.- [OR. STEINMiTZ 0 DELAVSKIH MEZDAH I Dr. Steinmetz, slavni električar, pravi, da nima nobena industrija pavice obstoja, če ne more primerno plačevati svojih delavcev. — Minimalna plača mora biti taka, da omogoči človeku dostojno življenje. Schenectady, N. Y.f 3. novembra. — Industrija, ki ne more dajati plač, ki so primerne za spodobno življenje, nima nobene pavice do obstoja, — je rekel dr. Charles Steinmetz, slavni električni izvedence ter kandidat za mesto državnega inžinirja, -nekemu časnikarskemu poročevalcu. Dr. Steinmetz je podal svoje kratko ugotovilo glede mezdnega vprašanja v zvezi z dejstvom, da je železniški delavski svet pred kratkim odklonil sprejeti princip živ-ljenske plače kot temelj za svoje odločitve. Dr. Steinmetz je rekel: — Ce pravim življensko plačo, mislim s tem, da mora biti minimalna plača taka, ki dovoljuje elo veku resnično življenje. Jaz ne morem označiti nobenih plač kot življenskih plač, kajti življenski stroški so različni v različnih delih dežele. Čeprav ni hotel dr. Steinmetz razpravljati o železniškem položaju v splošnem, je vendar rekel, da mora veljati princip glede primerne življenske plače za vse razrede delavcev. Washington, D. C., 3. nov. — Prostost in napredek nista varna, dokler bo obstajal železniški delavski svet, — je izjavil v nekem formalnem ugotovilu Samuel Gompers, predsednik American Federation of Labor. Stari delavski voditelj je izjavil nadalje, da bo tem bolše za Ameriko čimpreje bo izginil tribunal, ki se je izjavil proti principu takozvan« Living wages, to plače, ki je zadostna za primerno življenje. Ugotovilo Gompersa je bilo posledica prošnje Chicago-Alton železnice, naj odpravi železniški delavski svet osemurni delavnik. Po mnenju Gompersa je ta prošnja le pričetek dogovorjene kampanje železnic proti osemurnemu delavniku. V zvezi s tem je rekel Gompers: — Ce se bo Chicago-Alton železnici posrečilo dobiti avtoriteto, da se vrne k praktikam kot so ,bile uveljavljene pred desetimi leti, bodo naprosile tudi ostale železnice, da smejo storiti isto. Prejšnje obnašanje delavskega sveta je mogoče znak, kaj lahko pričakujemo v tem slučaju. Vsak razvoj izza časa, ko je bil ustanovljen ta svet, nam kaže lažnji-vost pojma, na katerem je bil utemeljen. Cela naprava je krivična v teoriji ter nazadnjaška, zatiralna in uničevalna v praksi. SNEG PRI IZVIRU HUDSON REKE. Utica, N. Y., 3. novembra. — Zima se je pojavila krog jezera Tear of the Clouds, kjer izvira Hudson reka. Tako je izjavil gozdar Cunigham iz North Creeka. ki se je ravno vrnil z daljšega in-špekcijskekga pohoda skozi goz-doVe. Led na jezeru je debel par inčev in sneg je visok en čevelj. Mount Marcy in vrh Mclntyre sta pokrita z globokim snegom. z izjavo, da jo je poslala tjakaj, ker sta se ona in njen mož selila v manjše stanovanje, v katerem ni bilo prostora za zofo. Urad Tolina je v istem nadstropju poslopja, v katerem se je nahajala agentura Rosier-ja. Po par nadaljnih govorih državnega pravdnika in odvetnikov so se porotniki podali v posvetovalnico, iz katere so se kmalo vrnili z izjavo, da smatrajo Mr. Rosier nedolžnim. Kpfforhitro je obtoženka to slišala, je omedlela, dočim so vsi, ki so bUi v dvorani, začeli nav-duieno ploakati. jizSfa^i^iira^^A^^ ^^ i a o inj' a pnn ^ r-i i feESEilUii IixlliV/lyix '—zrSi | Za inozemstvo celo leto $7.00 J " I __ 0 , iS List slovenskih delavcev v Ameriki. ^ 75'000 ^^ j TELEFON:. CORTLAWDT ?876. Entered as Second Class Matter, September-21, 1903, at the Poet Office at New York, N Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. — STEV. 259. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 4; 1922 — SOBOTA. 4. NOVEMBRA, 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX ~~ BERWIND DRUŽBA ZLORABLJA LJUDI Komisar Hirschfeld je strogo obsodil načelnika Berwind-White kompanije, potem ko je cul presenetljive in pretresljive povesti ii ust stavkarjev. — Ves okraj je pod popolno kontrolo premogarske korporacije. Johnstown, Pa., 3. novembra. — Komisar Hirschfeld, ki jt- zaključil tukaj preiskavo, katero je odredil posebni komite j župana Hylana, in ki se je pečala z razmerami v tiikajšnih premogovnikih mehkega premoga, je izjavil koiwfin zaslišanj, da bo newvorska občina najbrž v kratkem prevzela ter obratovala podzemljske železnice. R**kel jt% da ne bo obratna or-! tramjuti'tja. ki bo last mesta ter ob rat »v ana o razkril številna naravnost presenetljiva dejstva. Okraj, ki pride pri tem vpo-štev, namreč Somerset okraj, je pod dejansko in politično kontrolo premogarske korporacije, v' kateri je gonilna sila E. J. Ber-wind. Isti E. J. Berwind je na-, «Vlnik sveta ravnateljev Inter-' borough Rapid Transit družbe v New Yorki^ in ravnatelj Pennsylvania ielezni&ke družbe, ki pre-Vaia premog iz rovov v New-York. — Na ta način kupuje Mr. Berwind, m<imiljonar in diktator , od samega sebe, Mr. Berwinda. premogar*kega carja, premog, v i katerega *o vdolbene povesti o /noju, žalosti, trpljenju in razočaranjih. _ — Nobene preiskave ni treba od katerekoli skupine nekontroliranih bitij, za spoznanje, da ni mngoče postopati z ljudmi kot z navadnimi tovornimi živinami. Veliki Berwind-White premogar-ski interesi pa so se očividno jm>-služili teles in duš kakih štiri tiso." mož, da zgrade za same se industrijalno avtokracijo. — konečno so ti možje, ki niso mogli zaslužiti toliko, da bi živeli. zapustili svoje delo, ko se' je njih že itak nezadostni doho- ' • lek znižalo ter jim odločno zani- > kato vsako izboljšanje za njih same in jih otroke. — Ta komitej je čul presenetljive povesti o težkočah, katere so morali pretrpeti premogarji ] in njih uboge družine od 6. apri-I la tekočega leta naprej, ko niso I hoteli še nadalje prenašati udar-eev korporaeijske nagajke. — Noben egiptovski Faraon, ki si je dal v svojo slavo graditi velikanski spomenik, ni priganjal na delo svojih sužnjev trše kot s«» bili priganjani ti premogarji. Noben car ni bil bolj avto-kratičen kot so ti ropaželjni zastopniki velikega biznesa. EVROPA STRAŽ NO VZNEMIRJENA. Pari*, Franeoija, 2. novembra. Vsi evropski kabineti zasledujejo z največjim nemirom fašistov-sko gibanje v Italiji. Tukaj so ^e-lo vznemirjeni raditega, ker ho-1 čejo imeti vse dežele ob Jadranskem morju, ki so bile pripisane Jugoslaviji, kljub vsem mirovnim dogovorom in izvedelo se je, la mobilizirajo vse dežele male antante. Živahna izmenjava depeš se vrši med Prago, Belgra-iom in Bukarešto. V Pragi nočejo nikakor trpeti, da bi prodrli fašisti še nadalje severno v Tirolski. kajti nikdo si ne želi imeli It&ljbne za neposredne sosede. TRAGIČNA SMRT OTROKA. Mount Vernon, N. C., 3. nov. — Domenieo Seapolita iz tukajšnje-?a kraja je prihitel kot blazen v bol mco ter hotel umoriti zobozdravnika, ki je povzročil smrt njegove hčerke. Angeline, stare itiri leta in pol. Zadržala pa je policija. Angelina je prišla v kliniko z materjo, tla si pusti izdreti zob. Otrok pa se je prestrašil, ko so ara posadli na stol ter se boril na vse pretege, ko mu je hotel Fines i Iver pogledati v usta. Konečno je sklenil zdravnik dati leklici mahi plina. Deklica ni prišla več k zavesti ter umrla na ^tolu. Zdravniki v bolnici pravijo, da je bila smrt posledica obolenja i limfatičnih žlez. katero je pogosto zapaziti pri otrocih, čeprav je to bolezen le težko ugotoviti. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom naia banka Urrtnjajo xanasljiyo, hitro in po TfaraJ m Mh aafe mm Urlfiir Jugoslavia: Baipoflllja na ndnja poftta ln Izplačuje "Kr. poitol Cekornl urad tu "Jadranska banka" t Ljubljani, Zagreba, Beograda. Kranja, Celja. Maribora. Dubrovnika. Splita. Sarajera ali drugod, kjer Ja pafi aa hitro Izplačilo najnfodnaja. 300 kron .... $ 1.45 1,000 kron .... $ 4.60 400 kron ---- $ 1.96 5,000 kron ____ $22.50 600 kron .... $ 2.40 10,000 kron .... $44.00 Italija is ta—dano osami ja: Maapoillja na mdaja poftta la hplafnja "Jadranakm banka" t Trato. Opatiji la Sadra. • 50 lir----$ 3.70 500 lir____ $23.95 100 lir .... $ 4.90 1000 lir .... $45.00 300 lir .... $13.95 Za ptinjatva. kt pr^OJ* mak IrajaeUM kras ali pa 4valM Br fctaUoJ— pa aupiFuBlI «a jiulil papwL Tredooat knoaa. dinarjem te Hraaa aedaj al stolna, menja m re&nt te nepri^akoraao; la tags raaftoca nam al mosote podati natančna ena raaprtj. Raftmtteo po coal oocpa toa. ko nam doapa poalanl denar v roka. Qie*t tepta« a ■■wBkfc št»rnrjm glejte pnakao egiae v ti Ihta. Denar nas ja poelatt najbolje pe Domeatic Money Order aU pa Ne« Tork Bank Draft. - - t-o^ FRANK SAKSER STATE BANK tt OnrtlaaH Stmt Vnr York, N. T. ASTOR SE HOČE PRESELITI V ANGLIJO Vsi Astorjevi milijoni bodo najbrž romali v Anglijo, { a on ne bo prodal tukajšnihj svojih dragocenih posestev London, Anplija, 3. novembra. Veliko senzacijo je vzbudila tukaj izjava majorja John .Jacob Astorja. da bo prenesel svoje ame riške posesti v Anglijo. Major, ki se poteza kot konservativec za mesto v angleškem parlamentu, je govoril včeraj v Doverju na nekem zborovanju nezaposlenih, j Tedaj pa je nekdo napravil pri- i pombo, da ne bo mogel človek, ki ima svoje premoženje v Ameriki, primerno zastopati angleških dr-j žavljanov v parlamentu. Tedaj pa je rekel Astor; — Prenesel bom vse svoje pre-1 moženje v Anglijo. Ko je zopet nekdo ugovarjal da bo storil to le raditega, da se izogne višjemu obdačenju, ki bo brez dvoma uveljavljeno, kakor-hitro bo črtan angleški puf v Ame riki, je rekel mladi Astor: — Se predno bo ta dol«* črtan, bo moje premoženje že naloženo v Angliji. HITRA JUSTICA ZA POSILJE VALCA. Muskegon, Mich., 3. novembra. Raymond C. Wilsona iz Grand Rapids, ki je priznal, da je od-vedel ter kriminalno napadel 11-letno Rozalijo Shanty, je bil obsojen danes od sodnika Wander-wecka na ječo od 35 do 40 let. Sodnik je rekel, da mu je žal, da ga ne more obsoditi po postavi na dosmrtno ječo. Wilsona so ta-kaj odvedli v državno kaznilnico. Wilson je trdil, da je pil mun-šajn žganje in da ni vedel, kaj je delal. Odvedel je deklico z avtomobilom na izprehod. Zločin je bil izvršen šele predvčerajšnjem. NEMČIJA NAJ STOPI V LIGO NARODOV. Berlin, Nemčija, 3. novembra. Grof Bernstorff, prejšnji nemški poslanik v Združenih državah, je zagovarjal v svojem listu vstop Nemčije v Ligo narodov. — Mi nočemo naprtiti niti svojemu lastnemu narodu, niti ostalemu svetu bremen nove vojne. Hočemo pa se boriti za svoje pravice, dokler imamo jezik in pero in Ženeva je pravi prostor za to. TURŠKI SULTAN i MORA IZGINITI ' turški nacijonalisti so sploh j sklenili odpraviti sultana. l j Naprava kalifata pa bo se obstajala. Carigrad. Turčija, 3. novembra. Turška narodlTS skupščina v Andori v Mali Aziji je sprejela sklep, soglasno s katerim se je odstavilo sultana z njegovega mesta. Obenem je bilo t ud ^sklenjeno, da ne bo noben nadaljni sultan zasedel prestola. Tozadevni ; sklep pravi, da je visoka porta ■ v teku stoletij neizmerno škodo-' vala turškemu narodu potom { največje korupcije, ki si jo more človek misliti in da je vsled tega prišel čas, ko mora sultan zapu- j istiti svoje mesto, ki bo sploh o-I stalo nezasedeno. l Turški narod bo prevzel vse j pred pravice, katere je užival do-sedaj sultan. Iz verskih obzirov pa bo imenovan veliki kalif, ki pa ne bo imel nobenega opravka s posvetnimi posli in posvetno upravo. Kalif bo seveda prihajal iz družine sultana ter bo najboljši in najpametnejši med člani te družine. KMET PREDSEDNIK ŠVICARSKE REPUBLIKE. Bern, Švica, 3. novembra. — H. i Jenny, voditelj kmečke stranke, je bil predlagan kot kandidat za predsedniško mesto pri prihodnjih volitvah. Volitev najvišjih uradnikov švicarske republike, predsednika in podpredsednika se vrši vsako , leto decembra meseca. Izvoljena i sta za eno leto na skupni seji na- i j rodnega sveta ter zvezne skupšči-I ne in sicer iz vrst načelnikov de-I partmentov v zveznem svetu. — Predsednik republike je izmenoma Nemee, Francoz in Italjan, kajti to so tri narodnosti, zastopane v Švici. SEKAT. BORAH SVARI PRED TRETJO STRANKO. Spokane, "Washington, 3. nov. Senator Borah iz Idaha, ki je na poti v svojo domačo državo, kjer bo imel volilne govore, je izjavil tukaj, da upa, da bo izvedla republikanska stranka preobrat v gospodarskem življenju dežele. Ce ne bo republikanska stranka 1 tega storila, bo poskrbela to kaka druga straaka. Slika nam kaže 103 letno Mrs. Ann Jenette Harvey iz Cincinnati. Ona je gotovo najstarejša volilka v Združenih državah. Ko je bila stara sto let, je vpr vic volila. GLAS NARODA. 4 KOV 192:2 "GLAS NARODA" _____________(V-vVtNIAN DAILY)_ antf Publish«* fry 1«»».|U Publishing Oonpuf £A Corporation) PAANR IAKIIH, l»n«l—nt LOUIS ■KNCDIK, TiMKirir f>lM* mt iMtlnm «f Uv* Corporation and AMrtttM of Abo v* Offloora: M UrtiaoM MfxH. Soroush of Manhattan, Now York City, N. Y, • LAS NARODA (Vote« of tho P«opl«> _____ ItMiOf Kvorr D my Except Sunday« and Holidays. 2a .« - «s. . *«.<* »•* «■•>.<■ ' Za Nco York za celo loto »T.M .n Canada ............H « u pol l«U ...M.n W< Z« pol Mi , —. m.............. »3.00 z« iMnmrtM ta oalo lat« —— 17* la btH lata ......................HJtl_m p«! lata ........ >m Subscription Yaarly ««.M _ Advartlaamanta on AoraamanL _• MOlaa Naroda" Izhaja vaakl dan tzvzcmftl n«d«IJ In praznikov. _ Do»M krta podplaa ta oaobnoatl aa s« priobiujejo. Denar naj a« bl*cor«tt BU)*a po Money Order. I*r1 aprtmembt kraja naročnikov prosimo, da a« M« tad I prejšnjo blvaJlM« naanaml, da hitreje najdemo naslovnik*. Q L A S NARODA 0 Slllawdl SVSSL Borough of Manhattan, N«w York. M. Y. Tslepfrons: Cortlandt W7t______ Sxtgnalnuanaka Ustanovljena L 1898 Katoi. Srimuta Inkorporirana 1. 190/ GLAVNI URAD v ELY. MINN. EVROPA SE TRESE PRED FAŠISTI Y I'.n izu so strašno vzemirjeiii raili dejstva, da so v Italiji zavladali fašisti; da imajo sedaj svojo vlado in da stavi jo zalitt-ve v svojem programu, ki ne morejo pomen jati ni«'- ilru^^a kot izbruh nove vojne v Evropi. S« v< o ^ii v vojno, da zdrol>e nemški imperializem ter oproste tlačene narode. Šli so v vojno, da kaznu-j« |o Winer za njih verolomnost, ko se niso ozirali na po-u«»dho z li lijo, soglasno katero j<- hil nemškim armadam ].t« povedan prehod preko belgijskega ozemlja v slučaju vojn«- med Fram-ijo in Nemčijo. Italijanski fašisti pa ><- Iioeejo polastiti sedaj vseh d« že! ob Jadranskem morju, kater«- so mirovne pogodbe pripisale Jugoslaviji. ••^ud ii«-«t .lovi. non lieet hovi." — Kai* sme storiti •)upit«-r. t«-ua še davno ne sme storiti vol, — so rekli stari liimljani, predhodniki sedanjih fašistov, in njih pregovora se slednji tudi drže. Fašisti so pripravljeni razveljaviti vse sklenjene po-jnn II m ter s«, polastiti ozemlj. ki so pripadla Jugoslaviji. Kaj pogodbe! Nismo jih sklenili mi, temveč Orlando. Nitti in hogve kdo drugi. Mi se ne eiitimo obvezanim j.o p«»godbah. katere mi sklenili in pripisali ti sovražniki našega liaeijoiialistienega gibanja. Prav isto bi lahko rekel v nemškem državnem zboru kaneelar H oil we g, ko je opravičeval obupni korak, katerega je storila Nemčija, ko je navalila na Belgijo. Se-v«-da. oil j«- bil bolj pameten in večji diplomat kot pa jc naš Benito. Rekel je, da v slučaju dejanske* vojne take pogodtic "eunja papirja** in za to so mu naši kreposti zavezniki strašno zamerili ter uporabljali njegovo izjave kot najboljše propagandno orožje proti Nemčiji, kateremu je konečno podlegla eelo Amerika ter šla "reševat' evropske narode, zdihajoče pod tujim jarmom. Fašisti pa niso v nikakih vojni stiski. Oni i maje enostavno program in tega hočejo izvesti in naj stane kar hoče. Kaj jih briga, če be> izbruhnila nadaljna vojna, bol. krvava in obupna kot je bila zadnja? Kaj jih briga, če bo vzel vrag eelo Evropo in njih same z njo vred! Doseč hočejo svoj eilj. izvesti svoj program in potem priele lah ko vesoljni potop. Da je poveril takim fantastom italijanski kralj na i višjo oblast v deželi, je najslabše izpričevale) za njega h obenem za nje gov zavedeni narod. Ostali evropski narodi ne bodo nikdar trpeli na sil .j f italijanskega fašizma, in za enkrat je še uganka, kaj v>e s«1 bo i ze i milo iz tega. K<»t javljajo poroeila. se vrši stalna izmena depeš med Prago. Belgradom in Bukarešto. Mala antanta se zaveda nevarnosti, ki ji preti od stra ni fašizma. 1'rlo < ehe.sle*vaška, ki je v zadnjem času koketirala : Italijo ter skušala svirati na prve gosli v koncertu een t rahio-evropskih držav, se ie streznila, kajti križ je imet Italijana za soseela in še večji križ imeti ga za protektorji manjšinskih pravie. Tak<« erno. kot izgleda na prvi polled. seveda še ni. Sir« koustnost polentarjev je splošno znana in dva krat. trikrat se bo«lo premislili. p red 11 o bodo izzvali vihar v katerem bi m« d drugimi poginili tudi oni sami. Angleško-turski spor v ruski luči. Glavni odborniki. Predsednik* RUDOLF PERDAN, »33 E. lS5tli St., Cleveland. O Podpredsednik. LuUIS BALAXT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. „ -ISML Blagajnik: GEO. L. BKOZICH, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN MOVERN, 412 — 12th At*. East. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik • Dr. JOS. V. GRAHEK, 84* E Ohio Street, N. S., Pittsburgh. Ps. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK. Room 20« Bake well Bldg.. cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. I1L FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street. La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, I>ueblo. Colo. ANTON ~*:LARC, 70« Market Street. Waukegan. 11L Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda'*. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarna pofiiljatv« naj se poSUJ;iJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov ln bolnlika apičevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota bo priporoma vsem Jugoslovanom s& obilen pristop. Kdor Teli postati član te organizacije, naj se xgla?i tajniku bližnjega društva J. 8. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo »e lahko vstann-il s 8 člani ali članicam!. Iz Jugoslavije. r.'ln/aj na vzhodu ni* je izne-nada zopet poostril. Konferenca v Mudaniji no poteka, kakor bi bilo želeti. Angleži zavračajo zato krivdo na Turke, Turki na Angleže. Glede globljih motivov te diplomatiene borbe nas dobro poučuje članek, ki ga je v moskovskih listih objavil znani ruski sov jeuki politik Karel Radek. On pi- v _ me: Sedaj se nahajamo v trenotku, ko se uničuje oni del verzajske pogodbe, kateri se tiče vzhoda. — Turika zmaga nad Grčijo pomeni poraz Anglije. Lloyd George je velik prijatelj grškega bogataša Basilija Zakharova, ki je poglavitni 8t«b?r firme 4*Vickers & Armstrong" in denarni zalaga-telj Grčije. Vsled tega prijatelj- stva je dobila Grčija za vojsko proti Turčiji od Anglije 4 milijone funtov šterlingov. To je zelo bolelo Francijo, ki odnekdaj podpira V eni zel osa. kateri je mož firm "Creusot", Schneider" in "Cnionbanke*\Boj med Konstantinom in Venizelosom ni bil dejansko nič drugega nego boj med angleškim in francoskim kapitalom za nadvlado nad Grčijo m potom nje nad malo in prednjo Azijo. Danes je poražen od Turkov angleški kapitalizem. Vendar pa bi Anglija imela najmočnejšo oporo v rokah, ako bi mogla obdržati v svojih rokah, ako ne Carigrada, vs*j Čanak, ki j# kot trdnjava skoro enakovreden Gibraltarju. Iz vsega tega je jaano razvidno, da ae bo morala Turii- 3282 1ZT1SOV je bilo prodanih z današnjem dnem. Zavedajoč se izborne kakovosti izbrane vsebine Slovenskega-Amerikanskega Koledarja smo letos tiskali 2000 iztisov več kot prejšnje leto. K bogati vsebini koledarja so prispevali: A. J. Terbovec, dr. Grahek, M. Pogorele, F. Oklašen in drugi. Večji in boljši koledar za i$to ceno kot lansko leto. Cena za Ameriko in Jugoslavijo 40c SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street New York ja za Tracijo boriti proti sovražniku. ki je močnejši od Grčije in ji bo posest te na sebi malopo-membne province skušal zagreniti s kakšno važno koncesijo. Anglija je od nekdaj spretna v tem. da zna najeti druge, da se zanjo borijo. Zdaj skuša polkovnik Repington balkanskim državam dopovedati, da bo okupacija ! Tracije od strani Turkov škodovala interesom vseh narodov, ki prebivajo ob Črnem morju. Toda J ob t'rnem morju se nahajajo tudi Rusija. Ukrajina in Georgija in ' to je jako neprijetno za Anglijo. "Sovjetska Rusija se je sicer odpovedala imperialistični politiki, kakor so jo zasledovali earji. — Kljub temu pa ima ona velik interes na tem, da se reši morsko-, ožinsko vprašanje na način, da ne bodo trpeli škode narodi, ki bivajo ob Črnem morju. Ona ne bo , priznala nobene rešitve, ki bi bila sklenjena brez nje." Sicer pa ! je zelo malo verjetno, da bi se balkanske države Angliji odzva-I le, ker ni v njihovem interesu se zavzeti za Anglijo proti Rusiji; niti Romunija tega ne riskira. Anglija, nadaljuje sovjetski politik. pa je še drugod ranljiva. V Egiptu je Lloyd George dal proglasiti neodvisno državo in je 27. februarja v angleški zbornici dejal, da imajo zdaj Egipčani na t razpolago svobodo, da si ustvarijo življenje in zakone po svoji volji. Toda širšemu občinstvu ni , znano, kako ta svoboda v resni-ci izgleda. Voditelj egiptovskega osvobodilnega gibanja Zaglui-. paša je zaprt na Gibraltarju. — 1 Novi voditelji egiptovskega na-i _ rodnega pokreta so dobili pd angleškega vojaškega sodišča po 7 let ječe. Zato sloni nova "neod-1 visna'' egiptovska država zgolj : na bajonetih angleškega vojaštva ob sueškem prekopu, ne pa na volji ljudstva. Točno tak je polo- j 1 žaj v Mezopotamiji. Tam so tu- j d i postavili kralja po angleški mi 1 losti (Faisala) s tem, da so kupi- i U glasove arabskih poglavarjev. < Toda ti so se takoj izneverili, ko 1 so čuli o novi ofenzivi Kemal-pa- 1 ie. Zdaj vlada tam general Cox. ki je vse Faisalove ministre zaprl, I o kralju pa razglasil, da je "obolel na slepiču". Tudi tukaj se ( vzdržuje mir z bajoneti maloštevilnega kora. Radek končuje: '1 Kar označuje angleški položaj na vzhodu, je polom mirov- i nih pogodb. Ta kos papirja je že | ves preperel. Kadar se zgodi, ka-1 kor se je sedaj zgodilo v slučaju? Turčije, da organizirana sila tal papir popolnoma pretrga, tedaj I začno dogodki prehitevati člove-| ško voljo. Drugače gre delo po-. časi. V obeh slučajih pa je končni rezultat isti. Podiranje ver- j zajskega miru se je pričelo in bo J šlo naprej, ker je ni sile, ki bi to : delo ustavila." Bližnja bodočnost pokaže, ali ima ruski politik prav. Na vsak način pa so njegove misli značil-^ ne za smer in duha ruske politi- i j ke in se morajo od naše strani ja-! ko resno uvaževati. . Eno je gotovo, da se Angliji! gre zdaj predvsem za (,'anak. to - je za stalno kontrolo nad ožina- i mi. Iz Slovenije. / Peter Zgaga Govoril sem s prijateljem, ki je irišel iz Jugoslavije. Tekom svojega tamošnjega ob-ska je imel naširoko odprte oči, n vam ve povedati vse, o finan- [ ah, politiki, moralnem in nemo-alnem življenju ter o križih in lebesih majke Jugoslavije. Xe vem, kako je nanesel pogo-or na cerkve in duhovnike. Povedal je. ila je sedaj povsem Irugače kot je bilo prej ter da ;e duhovnikom v gotovih ozirih Jobro, v gotovih pa slabo godi. — X a primer pogrebi — je re-— Pet vrst pogrebov je. — Pet razredov. Pogreb prve vrste itane petdeset tisoč kron. Trije luhovniki spremijo pokojnika na ; pokopališče; če je kaj zvonov v . zvoniku, vsi zvone;. godba igra; družba ministrantov vpokliče ivoje rezerve. Pri pogrebu drugega razreda šo ministranti, dva duhovnika in ' pol zvonenja. * Pogreb tretjega razreda je še slabši. En duhovnik, dva ministranta. Pogreb četrtega razreda: sam mežnar spremi brez ministrantov j in duhovnika pokojnika na poko-; pal išče. Zatem je utihnil. | Kakšen je pa pogreb petega razreda ? — so ga vprašali. Prijatelj je bil v veliki zagati. In iz zagate si je pomagal z be-' vedami : — M rt vac u ne kaže drugega kot da gre sani. brez spremstva, peš na pokopališče. Dne 7. novembra se bo oženil nemški kajzer. (Prav se mu godi!) Kdo bo stokal, on ali ona? ♦ * * Iz Muskegon, Mieh., poročajo: Raymond E. Wilson je nepo-stavnim potom odpeljal mlado deklico Rozalijo Shanty. Oblasti so mu hitro prišle na sled, in sodišče ga je obsodilo na 40 let ječe. V ječi se bo naučil ubogati, pokoriti se in delati. To je nekaj povsem enostavnega. Poznam ljudi, kateri se morajo leta in leta pokoriti in ubogati, ki so si na čisto postaven način vzeli žensko. * * * Iz Nemčije poročajo: Slavni nemški zdravnik dr. Oto Mayer je iznašel izborno sredstvo proti spalni bolezni. Sedaj napeto pričakujem listov iz Jugoslavije in v njih poročila : Jugoslovanska vlada v Belgradu je brzojavno naročila par vagonov tega zdravila. * a * Značilna je tudi naslednja vest: Laški kralj je britko jokal, ko mu je rekel fašist Mussolini, da niu fašisti ne bodo krone vzeli. Poročilo ne omenja, če je jokal od žalosti ali od hvaležnosti. * * * Na velikem newvorškem štoru je napis: 1 Žensko spodnje perilo! Pridite in poglejte! Podjeten fant je sledil povabilu in moškemu nagonu. Dve lepi, mladi prodajalki sta ga dali na mestu aretirati, in sodnik ga je poslal za šest mesecev v kažot. * * * t * J Fašisti pravijo primorskim Slo-| vencem, da so barbari. Najbrže zato, ker ne znajo primorski Slovenci tako grozno div-ijati kot znajo fašisti. — Dva živita lahko ravnotako j poceni kot en sam — je rekel , fant, ko se je oženil. Pa sta mu kmalo mesar in grocer prekrižala račune. • . ? j Ljubezen na prvi pogled je ne-i kaj nebeškolepega. j Vsakemu bi pa svetoval, naj še 1 v drugič in vtretjič pogleda. j * a * Duhovniki pridigujejo, da je na svetu težko najti poštenega človeka. Vprašajte prvega poliemana na komarju, pa vam bo povedal, da je lumpa še težje najti kot pa poštenjaka. .a.iJ9nnni V podporo neodrešenim bratom, j Podružnica Jugoslovenske Ma-j lice v Sškofj: Loki je priredila; cvetlični dan v korist Jugoslovanske Matice. Doprinesel je 24-">0 K v podporo neodrešenim bratom Premeščenje goriškega rojaka. Iz Žužemberka poročajo: Dne 6. oktobra se je poslovil od nas pod-preglednik tukajšnjega oddelka finančne kontrole Fran jo Abram. Abram je rodom Goričan. Po prevratu se je javil prostovoljno na Ivo roško. Po končanih bojih je stopil zopet v finančno službo. Služboval je po najrazličnejših krajih in je moral skoro Jve leti živeti ločene, od svoje družine. Konečno so ga poslali v Žužemberk. Tukaj se je takoj splošno priljubil. Kot vnet naprednjak in Sokol je mnogo storil za napredno stvar in Sokolstvo. Komaj se je pri nas malo odpočil od večnega potovanja, že ga klice dolžnost v Zaton je v Srbiji. Naš Sokol izgubil ž njim idealnega delavca, katerega bo težke pogrešal, kar vemo ceniti tembolj, ker je ves trg z eko-' lieo vred jako nezaveden. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl predsednik višjetra deželnega sodišča Ivan Kavčnik. Pokopali so ga 2. okt.l Sprevod je pričal o splošnem spo-| štovanju, ki ga je vžival pokojni i kot odličen pravnik in organlza-J tor našega pravosodstva ter kot j vzoren značaj ne le v našem prav-j nišketn svetu, temveč v najšii-ših krogih naroda Pogreba so se ude-! le/ili šefi vseh državnih uradov, i Po zelo dolgotrajni bolezni je v nedeljo 1. okt. preminul v Ljub | Ijani dauonik dr. Josip Gruden v ">4. letu starosti. Pokojnik je l>il velik učenjak, ki je dosl.e-j najbolje poznal zgodovino Slovencev. Preprostemu ljudstvu je znan po svoji čudovito lepo in uiično pisani zgodovini slovenskega naroda, ki je v več zvezkih izšla v Družibi ,sv. Mohorja in ki jo ljudje še vedno z velikim užitkom ("it a jo. Poleg *tega je spisal še več drugih znamenitih zgodovinskih del in i razprav. Iz vseli pa izzveneva Iskrena in globoko občutena ljubezen do slovenskega ljudstva. Pogojnik je služboval kot kaplan na 'Bledu, na Igu, v Mošnjah in v 1 Smartnem pri Kranju, petem je bil prefekt in tri'!eta ravnatelj v Alojzi je viŠču, nakar je bil imeno-i van za profesorja zgodovine v bo-I poslov ju in ljubljanskega kanoni-ika. "Zgodovino slovenskega naro-:da'\ ki jo je pisal umrli dr. Josip Gruden in jo je moral radi bolezni prekiniti, bo nadaljeval dr. Mal, ki je strokovnjak v dobi francoske revolucije, kjer je ravno dr. Gruden moral odložiti svoje pero. V mariborski bolnišnici je umrl Stjepan Komes. znan mesar in. gostilničar v Laškem. Rojen Varaž-dinec .ie bival dolga leta v Laškem! ter bil tam vsl< d svoje poštenosti! in solidnosti splošno priljubljen. Kot star hrvatski Sokol je bi1 odločno naroden tudi v težkih pred in medvojnih časih. Na Krki na Dolenjskem je umrli Henrik Lobe. V graški bolniei je umrl Frit? Raich, znani iniejitelj knjigotržni-! ce v (,'eljii, ki je igr«l svoj čas v j celjski nemški javnosti veliko ulo-lo. Vsled nesrečnega padca si je j tako pretresel telo, da je podlegel | svoji dolgotrajni bolezni. V Ljubljani je umrla Gabrijela Lindtner, rojena Eržen. Napaden in smrtno nevarno poškodovan je bil lovski čuvaj Jože Sclan iz Žapuž, občina Zgornja Šiška, ki je v noči od 28. na 29. sept, do U. ure, zjutraj pri posestniku Mihi Kušar-j ,iu v Podutiku kuhal žganje. Ko j je Šel spat v seno nad hlev, ga jej neznani moški napadel z ročico od voza in z nožem. Med Selanoni in napadalnem se je vnel boj na življenje in ^inrt. v katerem je ostal sicer Sclan zmagovalen; v toliko, •la je napadalca porinil iz svisel,j zadobil pa je v tem boju 21 ran po j j glav i, po životu in po nogah. ! j ■ Smrt tihotapca. j Na državni cesti Špilje—Št. IIj j 'Je jugoslovanski obmejni stražnik; |zvečer zasledil dva tihotapca. Ko sta ga zagledala, sta se spustila v 'beg, vsbd česar je stražnik streli jal za ujiina Eden od tihotapcev 'je bil od krogle smrtno zadet. U-mrl je na avstrijskem ozemlju in: b:l v špilju pokopan. Identitete! I doslej niso mogli dognati —--- Dopis. Cleveland. Ohio. j Dne 12. novembra bo kot vsako leto tudi letos pevski zbor "Zar-:jaT* priredil jesenski koncert in jsieer v lio/.eglavovi (bivši Birko-| vi) dvorani. Program je kot navadno precej obširen, pevci m pevke se celo poletje prav pridno pripravljajo. da pri nastopih kolikor j mogoče dohro ustrc/ejc oočinstvu. Kadar nastopi zbor "Zarja", jei vedno dosti užitka za vse. in tako I bo tudi v nedeljo 12. novembra, i Po koncertu bo prosta zabava in ples. Tgra orkester pod vod«5tvom j Mr. Ivanuša. Ka veselo svidenje v nedeljo v Božeglavovi dvorani! Josip |Podbevžek. 1 Miho Mibanovič v Dubrovniku, vi se j*- potopilo v. ."- lnov. U. jih -Te dni s** je pripeljal i/ Južm* je nevihta "dirjala «>d obrežja, j Amerike v Dubrovnik pue-.lsednik V Vel l>ečhert*ku je šrl Sveti-jcentralne Narodne stranke v Iilž slav Cve.iie na polje, kjer ga je z;t-) ni Ameriki, znani dalmath ski r<>- lotila huda ncvih'a. rinuknil s»* je Mihano- poil drev. v katerega j'* udarila j vič, ki je zlasti med xvet«»\n«. v« »j- strela in '.'vejica ubila, no žrtvoval veliko svoto za jutro • j slovansko propagande v Ju/ni A-i j tneriki. Dubrovčani s>o pr-redibi j svojemu odličnemu rojaku slove-j J sen sprejeni. | ' j Obveščanje o smrti ali težki obole- J losti vojakov. Iz Beograda |>oročajo: Vojni j ,, minister je na zahtevo ministrstva1 /a vere izdal ukaz. tla morajo vo-i jaške komande v slučaju s.!iirti ali ležke obolelosti vojakov takoj brzojavno obvestiti občine, kjer žive svojci umrlih ali obolelih vojakov, 'ohlasti pa morajo to protokoiar: no naznaniti roribinam. da eveu-Jtualno lahko brzojaxno zaprisijo /a odložitev pogreba do njihovega ' jjinhoda v dotični kraj. i Čilski konzulat v Beogradu. Konzularni zastopnik južnoameriške republike Chile za Pol jsko in i Jugoslavijo, don Carlos Munjor . j Uurtado, ks je doslej imel uradni • j seilež v Varšavi, se je te dni pre-| > i gozdovih. V Brodil samem so bile ( i ulice vsi'•d plohe pod vodo. Na Sa- Pri nas ne potrebujemo takega zdravljenja. Ni'i;;i italjanska potopisna knjiga iiii\:>.ja tla se bil lu-kega d*ie kciuroški ciavar preveč najedel. K sebi je piiMieal vaškega lekarnarja in čarodejea. Močna u: >/a sta o v ila njegov želodec /. rjuh<» ter s'lirti. V na>i d-, -eli >e na mi ni treba po siuž.evati takesra zdravljenja. -lučajih prenasičeno^ti ter tudi v "ii'ugiii slučajih Želodčnih neredov kot ncprcta\c. zaprtja, naniluije-uosti ali glavobola je Trineijevo C«rcn:,o Vino /clo zan«-sl}ivo zdravih,-. Deluje gotovo brez zapreke .n drugih neprijetnih znamenj. Njegov sloves je dospel v vse kote dežele. Dne 1,^. -epte-ubra nam je jsisal neki lekarnar iz lli;r'i I'- itit. X. C. * Prosii'i, pošljite mi 'J du tate orbjinalnega in prstnega Tri-nerjevega Grenkega Vina Ljudje povprašujejo j>o njem." Vaš le kamar ali pr".la j:i!ce zdravil g i :iiia tii-li v zalogi z druirini! zanev Ijivinii Trine:jevini zdravili Tri-nerjev Mirile«- Kaši ji. Trinerj v Liniment itd.). fAar«rtit«m*ntt O LAS WVTfODA J KOV. 1922 v o n. Jules Lemaitre. Mala župnija Landre-Pleurie je imela star zvon in starega župnika. Zvon je bil tako hripav. da j« bil njegov glas podoben kaši jazi ju stare ženske. Kar hudo ga je bilo poslušati, in če so ga čuli delavci in pastirji, raztreseni po poljih, so postali žalostni. Župnik, abbe Corentin. je bil še krepak, vkljub svojim petinsedemdesetim letom. Imel je otroški obraz, ves v gubah, toda rožnat in v okviru belih las, enakih preji, ki so jo predle dobre žen-v I^andre-Fb-urie. Njegove ov-čice so ga oboževale zaradi njegove dobrodušnosti in radodar-nosti. Ker se je bližal čas. ko bo abbe < orentin izpolnil petdeseto leto bvojega masni kovanja, so sklenili njegovi župljani. mu dati v proslavo te obletniee lep dar. Trij.* f< rk«.vniki so skrivno nabirali po vseh hišah, in ko so zbrali sto zlatnikov, so jih nesli župniku in ga prosili, naj gre v mesto in tain sam izbere nov zvon. — Otroci moji, je rekel abbe < "orentin, moji dragi otroci... to je zares ljubi bog, ki . . takore-koe.... pravzaprav____ In več ni mogel govoriti, tako je bil ginjen; samo mrmral je: — Nune dimitis servum tuum. Domine, secundum verbum tuum in pace. • • Drugo jutro se je napravil abbe Corentin na pot, da kupi zvon. Moral jt iti dve milji peš do trga Kosy les-Roses, skozi katerega se jt- peljala pošta v ljubo mestece pont-1* Archeveque, glavno mesto pokrajine. Bilo je lepo vreme. Drevesa, ptički in koristne ali lepe rastline so se veselile življenja v solneu na obeh straneh pota. Stari župnik je že imel glavo polno lepega bodočega zvonenja in vcsrlo korakal, hvaleč gospoda, kakor sveti Frančišek, zaradi lepote stvarnice. Ko >»• jr približal trgu. videl ob potu izpreien voz komedijantov. Ne daleč od tega voza je ležal na strani star konj, vse štiri noge iztegnjene in trde, rebra in koničaste kosti so gledale skozi obrabljeno kožo. nozdrvi so bile krvave in iz ogromne glave so zijale bele oči. Star mož in stara žena, oblečena v čudne krpe in v jopiče ir rožnatega z zvezdicami posejane ga blaga, sta sedela na robu jarka in jokala nad starim mrtvim konjem. Deklica petnajstih let je vstala iz dna jarka in hitela proti abbeju, rekoč; — Prosim vbofrajme, gospod župnik, prosim vbogajme. Njen plas je bi! zajedno hripav in nežen in je spreminjal njeno prošnjo kakor cigansko pesem. Ko/.a otroka je imela barvo novega usnja, njegova obleka je sestajala iz umazane srajčke in rde-čega krila, toda imela je zelo velike črne nežne oči in ustnice kot zr«'le črešnje; njene rumene lakti so bile tetovirane z modrimi cvetkami in obroč iz bakra je draal črne lase, ki s« bili razstrti pot pahljača na obeh straneh njenega suhega obraza, kakor se to vidi na egiptovskih slikah. Abbe je šel bolj počasi in vzel iz svoje mošnje dva groša. Ko pa je zapazil otrokove oči, se je u-stavil in ga začel spraševati. — Moj brat, je razlagala, je v ječi, k« ; so rekli, da je ukradel kokoš- <>n nas je prežviljal in se-dal že dva dni nismo jedli. Abbe je dal oba groia v mošnjo nazaj in potegnil iz njf srebrn novee: — Jaz znam. je nadaljevala, razne umetnosti in moja mati prerokuje. Toda ne dovoljujejo nam več izvrševati naše obrti v mestih in vaseh, ker smo prerevni. In poglejte, sedaj pa je še naš konj poginil. Kaj se bo z nami zgodilo I — Toda, je vprašal abbe, ali bi si ne mogli poiskati d^la na deželi f V — Ljudje se nas boje in meče-^en^za nami Pa^ tudi se Kretanje parnikov - Shipping News 7. novembra: Maureta.rua. Cherbourg. 9 novembra: Seydlitz, Bremen. 11 novembra: Homeric. Cherbourg: Argentina, Trat. 14. novembra* Aquitania. Cherbourg. America.Cherbourg in Br«»m^n; Ryn-dain, Boulogne. 15 novembra: France, Havre. 18 novembra: Antonia. Cherbourg. 21 novembra: Berengaria. Cherbourg. Volendam, Boulogne. 22 novembra: Hannover. Bremen. Paris. Havre. 25. novembra: Majest.r. Cherbourg: Scythia, Dubrovnik in Trat. 28 novembra: Oeorg Washington. Bremen. Mauritania, Cherbourg. 29 novembra: Saxonia. Cherbourg in Hamburg. 2 decembra: La Savoie, Havre: Noordam. Rnu]r.pr,p. Olympic, Cherbourg. 4. decembra: Aquitania. Cherbourg. 5 decembra: ( Ta« 'rnt nn. Genoa. President Wilson. Trst. 6 decembra: | Yorik, Hremen. Tusoania. Dubrovnik in Trat. ;9 decembra: Homeric. Cherbourg: Rotterdam. Boulogne; America, Genoa. |11 decembra: Rou^siUon. Havre. i '12 decembra: Berengaxia. Cherbourg.. ,13 decembra: ? 1'aris, Havre. 16 decembra: ilajesLio, Cherbourg. 18 decembra: Mauretania, Cherbourg. 20 decembra: Seydlitz. Brrmen. 21 decembra: Antonia, Cherbourg in Hamburg. £3 decembra: Rviidam, Boulogne. 28 decembra: Coif mbo, Genoa. 30 decembra: La S.lvoie, Havre: Olympic, Cherbourg. 2 januarja: EU-r^ngarin, Cherbourg. . 11 januarja: Argentina, Trst. Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju kupijo vožnji listek za pot v Amerike najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar v uradu Jadranske banke v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati .$240. V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Ako kaj ne razumete, pišite nam. da Yam pojasnimo. Frank Sakser Stat Bank, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno. FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročnikom Glasa Naroda v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. JOHN FABIAN, kateri je pooblaščen nabirati na-roenino za naš list. zatorej prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. SI ovenic Publishing Co. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom ''Glasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ANTON SIMČIČ, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za nas list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenie Publishing Co msuucH IJNF Naravnost v JugoaIa7ij0W8 ZNANI PARNIKI. IZRORNfc UGODNOST! Na Irr.ejt« brezpotrebclh »troikov tn ____mud«. ARGENTINA ... 11. novembra. PRES. WILSON 5. dec.; 27 jan. Vnaprej rlačane karte za sorodnike ali prijatelje se la^ko preskrbi pri Dlltn.K parobrodnl »genturl aH pri PHELPS BROS. k CO., Generalni Agenti 2 WEST STREET NEW YORK Glede izplačil v ameriških dolarjih! Po novi odreabt finančnega ni|ni»ier-•tva v Jugoslaviji ie bankam tam »eda prepovedano izplačevanje čekov ali dragih nakazil v tuilh valutah. Ako tort pošljete denar v anerikanski veljavi, bc, disi potom čeka ali nakazila, ya t>anxa v Jugoslaviji ne sme izplačati v do. larjin, temveč do dnevnem tečaju v domači valuti, to Je v kronah oziroma dinarjih H sreči s« j* o- pri m stavi omenjene odreabe vpoštevala cofib« izseljencev v toliko, da zamoremo za st'an k«, ki Imajo potovati v A.nenbo. «vr- iiti ie vedno Izplačila v ameriških dolarjih, vendar pa nakazilo ne sme pre. segati zneska $250.— za vsakega posameznega potnika. Do te svote pa lahko izplačamo poljubne zneske. Ameriiki de* nar se Izplača New v«% BP"k Draft. Frank Sakser State Bank C«"tlandt St. New York. N. V. MOŠKI! Zaščitite se Prsti tub krrsta ■alcsesioa vedno uporabljajte ( Suits rr Kiti Francosko Preprečeni« Tuba 35c Kit (4'n) SI Vsi lekarnarji ali Sao-Y-KitCo 12 Beekman St.. Hew Tork Ne odlašajte do zadnjega časa. ____v ^ BOZIC. - praznik veselja in lepili spominov se približuje. Vemo, da se bodo naši rojaki v Ameriki, kakor prejšnja leta tako tudi letos spominjali svojih v stari domovini po mogočnosti s kakim denarnim darilom. Ako hočete biti sigurni, da bo Vaša pošilja-lev po najnižji ceni obračunana in v pravem času izplačana, Vas vabimo, da se obrnete na nas. Frank Sakser State Bank 82 Csrtlandt Strict - New York, N. Y. ram USkptn JADRANSKE BAKE. _ k __ ____ _ mgk se samo vrteti. Če bi imeli konja. | in malo denarja, da se oblečemo, ] bi mogli še živeti od našega sta- ■ nu.. . Sedaj pa nam ne preosta- , ne drugega kakor umreti. Abbe je spet vtaknil srebrni 1 novae v mošnjo. — Ali imaš rada ljubega bogat je vprašal. — Rada ga bom imela, če nam t bo pomagal, je rekel otrok. < Abbe je čutil na svojem pasu teže vrečice, v kateri je bilo sto zlatnikov njegovih župljanov. Beračica ni obrnila svojih velikih ciganskih oei od svetega žup . nika. — Vprašal jo je: — Ali si pridna? — Pridna? je vprašala ciganka začudeno, ker ni razumela. — Reci: *' Mu j bog, ljubim te!"' Otrok je obmolknil, oči so mu bile point' solz. Abbe je odprl L'ti m be svoje sutane in privlekel vrečico z denarjem. Kakor "pit-a j<> j«- zagrabila ciganka in rekla: — Gospod župnik ljubim vas. In zbežala je proti obema sta- j rima, ki sta še vedno nepremakljivo objokovala mrtvega konja. | m Abbe je nadaljeval svojo pot ^ proti Rnsv-le-Ros^s, premišljujoč veliko revščino, ki jo je bog na- j klonil marsikateremu ustvarjene- i mu bitju, in prosil ga je naj raz- j veseli to malo ciganko, ki očit-j no ni imela vere in ki morda ni niti prejela svetega krsta. Toda nenadoma se je spomnil, da nima več smisla iti v Pont-1* Archeveque, ker ni imel več denarja za zvon. In vrnil se je. Sedaj pa je komaj razumel, ka-! to je mogel dati neznani beračili. komedijantki, tako ogromno I vsoto — ki ni bila njegova. Požuril se je. upajoč, da spet vidi ciganko. Toda ob potu je ležal samo mrtev konj in izprežen voziček. Premišljeval je, kaj je ravnokar napravil. Brez dvoma se je hudo pregrešil: zlorabil je bil za- j upanje svojih ovčic. poneveril de-l nar. ga na nekak način ukradel. In videl je s strahom posledice -voje napake? Kako jo skriti? — Kako jo popraviti ? Kje najti sto Irugih zlatnikov T In kaj naj med •••ni odgovarja onim, ki ga sprašujejo? Kako naj razloži svoje p« »stopanje? Nebo se je stemnilo. Na sivo bledem obzorju se je motno črtalo zeleno drevje. Težke kaplje so padale. Abbe Corentin je postal žalosten nad ustvarjenim svetom. Vrnil se je v župnišče. ne da bi *a bil kdo opazil. • —Vi ste že tu, gospod župnik ? e vprašala njegova služkinja, stara Šolastika. Torej niste šli v Pont-i' Archeveque? Abbe si je izmislil laž: — Zamudil sem pošto v Rosv-!*>s-Ros**s. . . . Sel bom drugič. . . Toda. čuj, ne črhni nikomur be-sediee, da sem se že vrnil. Drugo jutro ni Čital maše. O-stal je zaprt v svojo sobo in si ni upal niti na sprehod v svoj J sadni vrt. Naslednji dan so ga pa prišli j iskat, da nese sveto poslednje o- j !je bolniku v vas Clos-Moussu. — Gospoda župnika še ni nazaj je rekla služkinja. — Elastika se moti, jaz sem že tu. je rekel abbe Corentin. Na povratku je srečal enega ^ svojih najbolj ^»obožnih župlja-' nov- — No, gospod župnik, ali ste dobro potovali? Župnik je v drugič govoril neresnico : — Izborno, moj dragi izborno. — In zvon? Abbe se je znova zlagal, žali-bog tolikokrat, da laži že več ni mogel šteti. — Krasen je dragi moj, naravnost krasen! Kakor bi bil iz čistega srebra. In kako lep glas ima. Če ga udariš samo s prstom, brni tako dolgo, kakor ne bi sploh več hotel nehati. — In kdaj ga boste videli? j — Kmalu, moj dragi, kmalu, i Toda najprej je treba vrezati ▼ j njegovo kovino njegovo krstno j imeni botra in botriee in par j vrstic iz sv. pisma. In to traje pre-; klicano dolgo. • - — Šol a stik a, je rekel abbe, vrni v.š i se, če bi prodali naslonjač, stensko uro in omaro, ki so v moji sobi, kaj misliš, da bi za to dobili sto zlatnikov? —Se treh srebrnikov bi ne do-; bili. gospod župnik, kajti, boste ; že oprostili, ampak vse vaše pohištvo ni vredno niti štirih gro-! šev. ! — šola stika, je nadaljeval abbe, i nič več ne bom jedel mesa, kajti ^ ne stori mi dobro. — Gospod župnik, je rekla stara služkinja, vse to ni v redu in gotovo tiči za tem nekaj.... To je od onega dne, ko ste potovali . v Pont-1" Areheveque. Kaj se vam j je vendar pripetilo? Tako dolgo ga je nadlegovala z vprašanji, dokler ji ni nazadnje vsega povedal. — A, je rekla temu se ne Čudim. Vaše dobro srce vas bo pogu-bilo. Toda ne skrbite se, gospod župnik. Jaz prevzamem razlago zadeve, dokler se vam ne posreči zbrati novih sto zlatnikov. • In tako je torej Šolastika izna-j šla eno pravljico za drugo in jih pripovedovala vsakemu, kdor je prišel k njej: 4'Ko so nalagali no-' vi zvon na voz, da bi ga odprevi-I li. so ga pokvarili Ln morali so ga preliti. Ko je bil zvon prelit, je i prišlo gospodu župniku na misel, poslati ga v mesto Rim, da ga blagoslovijo naš sveti Očepapez, in to je dolga pot____" Abbe jo je pustil govoriti, toda bil je vedno bolj nesrečen. — Kajti ni si očital samo lastnih la/i. temveč čutil se je odgovornega tudi za Šolastikine in to je tvorilo skupaj s ponevrjenjem denarja župljanov sčasoma strašno pezo grehov. Klonil je pod njo in polagoma je tvorilo skupaj s po-neverjenjem njegovih posušenih licih rdečico njegove nedožne in krepke starosti. • Dan, določen za praznovanje župnikovega zlatega mašnikova-nja in zvonovega krsta je bil že zdavnaj pretekel. Prebivalci žup-I nije so se čudili tej zamudi. Nastale so razne govorice: Karigoul, vaški kovač, je pripovedoval, da so videli abbeja Corentina v družbi sumljive ženske v okolici od Rosv-les-Roses. in pristavil je: — Jaz vam pravim: zapravil je denar za zvon z ničvrednimi ženskami. Cela stranka je nastala zoper vrednega služabnika božjega. Če je šel po cesti, so nekateri klobuki ostajali na glavah, in ko je šel mimo. je slišal sovražno mrmranje. Ubogi sveti mož si je delal hude očitke. Spoznal je vso obsežnost svoje napake in postal zarad tega globoko žalosten, vendar pa vkljub vsemu ni mogel priti do popolnega kesa. Kajti čutil je dobro, da je bil dal to nespametno vbogajme, ta milodar tujega denarja, nekako zoper svojo voljo in ne da bi bil imel svobodo nad tem razmišljati. Rekel si je da bi bil mogel biti ta nespametni milodar za nevedno dušo komedijantskega otroka najboljše božje okritje in začetek notranje prosvitljenosti. In vedno so mu prihajale pred oči črne in nežne oči male ciganke, polne solz.. Naslednjo nedeljo je stopil po evangeliju na lečo in, bolj bled in trd vsled nadčloveškega napora I kot mučeniki v areni, je začel: — Moji dragi bratje, moji dragi prijatelji, moji dragi otroci! Moram se vam izpovedati.... V tem trenotku je zapelo jasno, Čisto, srebrno zvonenje iz zvonika in napolnilo staro cerkev.. . Vse glave so se obrnile in začudeno šepetanje je spreletilo klopi vernikov: — Novi zvon, novi zvon! • Ali je bil to čudež? Ali je bog dal po angelih prinesti novi zvon, da reši čast svojega radodarnega služabnika ? Ali pa je Šolastika pravila o obupnem položaju svojega starega gospoda onim dvem amerikan-skim damam — saj veste — Suzani in Bettini Pereival, ki sta stanovala v tako lepem gradu, tri. milje i oni, — neizključno Jeremije Pitta, v kojega krvi je bil klic morja ustrajen in zapovedovalen. — ki so pobegnili a IViroro Hloodom s plantar i j na Barbados, in ki niso kot on sam vedeli, kam naj se obrnejo, trdno sklenili pridružiti se veliki Bratom ><"im obali. k'>t ne imenovali ti pustolovci in piratje. Svoje glasove v) pridružili glasovom drugih, ki so prepričevali Blooda ter zahtevali. naj ostane njih vtxlitelj še nadalje, kot je bil izza časa, ko j so zapustili Barbados. Prisegali so mu. da mu bodo lojalno sledili, kamorkoli jih bo povedel. Blood >e je konečno vdal temu zunanjemu in notranjemu pritisku ter >.»• izroči 1«»ku usode. Kila že resnica. Ko je premagal tudi to, je bila še vedno neprestano navzoča misel na njo. »sklenil je vsled tega kompromis z vestjo, katero je vzdržal spomin na njo tako neprestano aktivno. Zaobljubil se je, da bo ohranila mivel na njo njegove r«»ke tako čiste kot jih pač more imeti človek,1 ki je lotil tako obupnega posla. Čeprav je mogoče gojil izbeglji-vo upanje, da bo mogoče enkrat vendar njegova ali da jo bo vsaj zopet enkrat videl, je vendar živel spomin nanjo v njegovi duši, kot bladko-trpek. očiščujoč upi i v. Ljubezen, ki se ne more nikdar uresničiti, ostane pogosto vodilni ideal človeka. Kakorhitro je napravil svoj sklep, se je aktivno lotil dela. Oge-ron. najbolj popustljivi in prijazni med governerji, sveta, mu je po-boiiil denar za primerno obnovljenje Cinco Llagas. katero je Blood imenoval sedaj Arabella. To pa je storil šele po daljšem obotavljanju. Njegovi prijatelji z Barbadosa so smatrali ti le za izraz njegove vedno navzoče ironije. Dvajset svojim pristašem katere je že imel, je pridružil še šestdeset nadaljziih, katere je izbral z veliko skrbjo iz tolp "pustolovcev na Tortugi. Bil je namreč izvanredno dober poznavalec človeških značajev. .S temi je sklenil pogodbo kot je običajna v Bratovščini obali, na temelju katere naj bi dobil vsak mož gotov delež pri plenu. V drugih ozirih pa so bili njegovi pogoji drugačni. Na krovu Arabelle ni hotel trpeti one razuzdanosti in onega pomajkanja discipline. kot ga je bilo ponavadi opaziti na takih ladjah. Ljudje, ki so 1 se vkrcali na njegovo ladjo, so prisegli zvestobo in pokorščino njemu in častnikom, imenovanim potom volitev. Komur niso bili ti po- i goji všeč, je lahko sledil kakemu drugemu voditelju. Proti koncu decembra, ko se je izdivjala sila hurikanov je od-plul na morje v svoji dobrozaloženi in dobro opremljeni ladji in še predno se je vrnil s svojega daljšega ter doživljajev polnega križanja v naslednjem maju, se je razširila slava kapitana Petra Blooda po celem Karibejskem morju. V prehodu med dvema otokoma se je takoj od pričet ka spoprijel z neko špansko galejo. Boj se je končal s potopom španske ladje. Vprizoril je nadalje drzen naval na špansko biserno brodovje v Rio de la Hacha in plen je obstajal i/, velike množine dragocenih biserov. Vprizoril je tudi ekspedicijo k, zlatim poljem v Sancta Maria. To je bilo kaj drzno podjetje, s katerega so se vrnili pristaši Blooda z bogatim plenom, čeprav ne brez ran. ^ Na ta način se je razširila slava Arabelle ter kapitana Petra Blooda od Bahamas pa do Windword otočja, od New Providence pa do Trinidada, še predno se je vrnila Arabella v maju nasled-! njega leta nazaj na Tortugo, da se nanovo opremi in založi z vsem ■ potrebnim. k Odmev vsega tega je dosegel celo Evropo in na angleškem dvoru se je neprestarfc» pritoževal španski poslanik, kateremu so pa odgovorili, da ne sme domnevati, da ima ta kapitan Blood kako komisijo od angleškega kralja. Ta človek je nasprotno obsojen ustaš, pobegel suženj in kralj James II. bo kordijalno odobril vsak korak, katerega bo storilo proti Bloodu njegovo katoliško veličanstvo. I)« »n Miguel de Espinoza, admiral ftpanske v zapadni Indiji ter njegov nečak, don Esteban, ki se je vozil z njim, sta si na vse mogore načine prizadevala spraviti tega pustolovca na vešala. Za nju je bila zadeva zajetja Blooda, ki je postala med tem časom že mednarodna zadeva, obenem tudi družinska zadeva. Španska ni varčevala s svojimi pretnjami, katerim je dala izraza potom Don Miguela. Poročilo o teh pretnjah je dospelo na Tortugo obenem z zagotovilom, da nima Don Miguel za seboj le avtoritete svojega naroda, temveč tudi avtoriteto angleškega kralja. Ta vihar, ki se je zbiral nad njegovo glavo, pa ni vzbujal v Bloodu uikake bojazni. Raditega pa tudi ni pustil, da bi pričela njegova ladja rjaveti ter razpadati v varnosti Tortuge. Za vse, kar je pretrpel iz rok Človeka, je sklenil napraviti odgovorno Špansko. fc> tem je služil dvema namenoma: jemal je osveto ter ob istem času služil, ne stuartskemu kralju, katerega je zaničeval, temveč Angliji in s tem tudi celemu ostalemu civiliziranemu svetu, katerega je skušala okruta, izdajalska, požrešna in bigotna Španska izključiti iz Novega sveta. Nekega dne. ko je sedel s Hagthorpora in Wolverstonom pri steklenici ruma v neki smradljivi beznici ob vodni fronti, se mu «je približal pustolovec, oblečen v sijajno obleko z temno-modrega sa-tina. — C'est TOUS quean appelle Le Sangf Ali se vi imenujete Le Sangf — ga je vprašal. Kapitan Blood je dvignil oči, da si ogleda vprašalca, predno mu odgovori. Mož je bil visok, močan, dobrorasel in njegovo temno, orlovsko lice je bilo brutalno lepo. Zelo dragocen demant je blestel na njegovi nepreveč čisti roki, ki je počivala na ročaju rapirja. V ušesih je nosil velike uhane, katere so le napol pokrivali njegovi mastni, temnorjavi lasje. Kapitan Blood je vzel pipico iz ust. — Moje ime,--rekel, — je Peter Blood. &panci me poznajo pod imenom Don Pedro San gre in Francoz me lahko imenuje Le Bang, če ne mu ljubi. Ta nenmlkriljiva skupina 110 kosov po- 12 skodtlic s«>de. s začetnicami na dveh prostorih i,.^ji(,žnikov 12 skodelic za zrnate € infev vmi u, s peter<»kutrvnimi ukruaki na Vfc-Likeni k«.su in s pozlačenimi ročaji sestoji iz: 12 obalnih krožnikov. 9 inčev * 12 poselmih kružnl- 12 poso višnjevim VAŽNO ! Hartman garantira, da je vsak kos v tej skupini prvovrstne kakovosti — ne drugovrstne. To je stalen, ali "odprt** vzorec. Xado-mestilni kosi se l;ihko dobe v treh letih. Vsak cos je zavit v svilen papir. Tzborno zavito, da se ne pobije. Pošlje se takoj. :io I »NI NA I'RoSTI l'nSKI'SXJI. In če nist«* v kateremkoli in Ha rt man vam l>o vrnil $1 ter plačal pošiljalne stroške za obe strani. <"> obdržite. VAM VZAME SKUHAJ ENO LETO ZA PLAČATI. Malo vsak iupspc, i ločim uporabljate. Vaša začetnica v zlata, z zlatim vencem na dveh krajih vsakega kosa. Bf^kri,i Vsi ročaji so solidnega vzroca, pokriti z zlatom kot jih najdete le pri najbolj dragocenih skupinah. Vsak kos je okrašen z ^bogatim zlatim roboen. obd.i-nim z mazarinsko višnjevim krogom in dve čisto zlati začetnici, staroangteškega vzorca, obdani z zlatim vencem. Posoda j<- belobliSčeča, napravljena iz najboljSepa domačepa in im-i'. i-tiranena porcelana. Občudovali boste tudi umetniško, simetrično obliko, k. je tako prijetna za oko ter je onemu, ki jo uporablja, v neprestano ves»-lje. 110 čudovitih t i sov vsepra skupaj. I'reerlejte zgornji seznam Vidite, kako popolen je — niti enega kosa ne manjka. In vse to je vaše za ceno. ki j»- ena največjih razprodajnih cen na svetu. Te prilike ne smete zamuditi. Naročite danes. Naročite štv. 320DDMA16. Razprodajna cena $24.95. Plačajte $1 sedaj. Ostanek $2.50 mesečno. i.j«» i:.,... TtuT-tm-.novo ugotovilo resnično ter so prepričani, da boste zadovtj FURNITURE & CARPET CO Dept. 4919 SSSZi:2JSo CHICAGC Tat; «y ZASTONJ Ka^tro°i^ni Ta veliki V.rezpl:. *-»ij 368 strani olisegajoč ivnik1 predstavi presr-fc*^™ m ™™ SeiVepori»iItvaJ HARTMAN FURNITURE & CARPET CO. preprog, linoleja. I Dept. 4919 CHicago. III. peči, ur, arehr- ■ , rtine. posode. I PrilaRam $1. Pošljite 110 kosov z vlfinjevim in zlatom pralnih in šival-1 okrašene namizne pos zato ns meram popolnem« rswaasd la epeanau vašo bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč In zdravje. Cktl S M mm prldebll poeebno •kuisjr prt ozdravljenju metki* »iisznl. Zato ee mara— popolnoma zaneetl na amna. maja ekrb pe Je. da vae pe»Binarna eodra-vlm. Na edlalajta, ampak prldlta Cimpreja, Jaz esdravlm zeetrupljane kri, ma^uije In Mee pe teleesi. >n Irani v grla la« padanja las, toMilni v »-eeteh.etare rane;oeUbe«eet« živčne m uoiranl v meHv« Ju ledlceh. ktrah, ielodcu. rmenlco ravmetlxem; katar; zla«« tile. nadulia Md. Uradna urei T ponedeljek: ar s to ta petek a« t. dnpoMne lo •. nnlhU T torek. Četrtek la sobota o« a dopoldne de a, evefiar; v mMJU la