Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
)gi Je moč!	GLASILO SVO^ODOMISELMIH SLOVEJVCEV V AMETUK.I	Od boja do zmage
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Ste-V. 26.
Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903. at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, III., 25. junija 1909.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto VIII
SVETOVNI PREQLED.
Austrija.
Dunaj, 22. junija. Medsebojno pogajanje čistilnic petroleja so se zjediuile. Sedem društev z celotnim prispevkom petroleja tri in pol milijonov kivintalov aLi meter-.škili stotov, je ustanovilo centralni prodajalni urad'.
iS tem je nevarnost odstranjena, katera je pretila od “Standard Oil Co.,y Čistilnice so našle pri vladi neomejeno .podporo, da se zabrani vsiljenje ameriškega olj-trusita v dvojni monarhiji.
Vlada namerava načrt (zakona v državnem zboru predložiti, po katerem 'bi bilo potreba posebne koncesije za napravo cevnih vodil. Tudi s tem se misli načrt “Standard Oil Co.” prekrižati.
Potemtakem se je avstrijski >pe-troleoini ikartel nenadoma hitro sklenil, ko se je popred 'že leta brezuspešno na to delalo.
Dunaj, 20. junija. Dunajskega župana in vodjo krščanskih socialistov, je nesreča dohitela da je oslepil, kar so zdravniki že leta sem pričakovali. Bolezen na obistih se je razširjala,'kar je povzročilo da je mož oslepel. Dr. Lueger se je s politiko silno «ba-vil, bil je strasten preganjalec vsega slovanstva in 'odločen nasprotnik socialdemokracije.
( Op. ur. Predno .je dr. Lueger v politično življenje stopil, bil je odločeni socialdemokrat. Prelevil je svoje mišljenje, postal krščanski socialist ter 'nastopil kot kandidat županskega stola drž. glavnega mesta in bil je županom izvoljen, toda cesar izvolitev ni potrdil. Prišlo je-do druge volitve in Lueger je bil v drugič iavoljen, a cesar je rekel: “Kar sem rekel, sem! nikel; Duegerja nočem!” Prišlo je bilo do tretje volitve in izvoljen je bil Strohbach. Le-ta je bil županom pd cesarja potrjen in župani! je samo na papirju, kajti dejansko je Bueger županil. Bilo je vse to. manever krše. socialistov. Čez nekoliko mesecev se je IStrohbach (županstvu v prilog Luiegerju odpovedal in cesar je Luegerja županom — potrdil. To pripombo smo zaradi tega zapisali, da cenjeni citat el ji vidijo da tudi kronane butice svoje besede — požro.)
Nemčija.
Berolin, 20. junija. Vojno sodišče 1. gardne divizije je poročnika pl. Jastrzembsky od 3. gardnega polka na dva dni zapora obsodilo, ker je 1'Oletnega učenca s sabljo ubil. — —
— Karlsruhe, 21. junija. N e niški-Američan profesor Karl Huu, kateri je bil leta 1907 zaradi u-mora svoje tašče na dosmrtno ječo obsojen, je vložil prošnjo za novi proces, pa jo bila zavrnjena.
Francija.
Pariš, 21. junija, V Parisu vlada .zopet razburjenost. Prvokrat letos, kar zgodovina dirkanja pomni se je prigodiilo, da se ni predsednik udeležil pri otvoritvi dirkanja.
Unija hlapcev dirkališčnih konj je zast a vtkala, ter je 'bil predsednik francoske republike telefoni-čno svarjen, da se otvoritve naj inikar ne udeleži. ¡Zmešnjava na dirkališču je bila velikanska in štrajkarji so lope požgali.
!St a vkarji ¡zahtevajo dnevno plačo po 6 frankov, boljše stanovanje, boljšo brano in zavarovanje proti nezgodam.
Angleška.
London, 20. junija. Pri današnji delavski demonstraciji, je drž. poslane James Keir Hardie v svojem govoru vlado silno napadal, ker ona ruskemu čaru pri sestanku s angleškem kraljem, meseca avgusta v Orowu prijateljsko roko podaja.
“Car”, je zaklical Keir Hardie, “je na Angleškem toliko ognu-sen. da se ne upa na angleško zemljo stopiti. Ako bi se javno na cesti prikazal, bi ,ga ljudstvo izžvižgalo.”
Toliko daleč še ni ■prišlo v Angliji, da bi kakšen Ruski car v London prišel, brez da ne bi bil žaljitvi izpostavljen.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
Delavske plače.
New Yorski “Licenz”-urad je pred kratkim poročilo priobčil v katerem so plače zaznamovane, katere dobavljajo italijanski delavci.
Leta 1908 so dobili italijanski delavci, kateri so bili iz New Yor-ka pogodbeno, vposleni ipo 15 centov na uro. Povprečno se je računalo na dan $1.50 a na mesec $20.
Od’ maja meseca lanskega leta pa do maja .t.l. je bilo iz N'Uw Yor-ka 7500 Lahov k gradjaim železnic odposljanih; 3500 je bilo drugod vposlanifa.
Skupno 'število je za 9000 ma-nje kot leta popreje; kar kaže izborno “prosperiteto”. To dokazuje tudi dejstvo, ko se italijanskim delavcem sedaj še manje plačuje, kot popred. Dobijo povprečno po 12% e. na uro, ali pa $1.25 na dan, računjeno .po $15.00 na mesec.
“Vlada bo poravnala stavke”,
tako se poroča iz Washington, D. C. Pri prihodnjem zborovanju se bo stavil predlog iza skovanje postave, na podlagi katere bo imela vlada pravico poseči vmes pri vsakem štrajku, posebno pa tam, kjer se škoda dela občinstvu. T'o-raij če, bo ta predlog sprejet, potem bo vsaka stavka za delavce nesmiselna. Vlada bo, dokler je v rokah kapitalistov, vedno na strani kapitala in branila ljudske — kapitalistične — interese. Za delavca se itak nihče ne briga. Vlada že sedaj pošilja milico nad delavstvo, ko vendar ni nobene postave nierodajtae za tako postopanje. Kaj pa bo še le potem, če se ta zakon uveljavi ?!
Dva usmrčena.
Pompton Lakes, N. J., 21. junija. Pri razstreljbi v tovarni Macbeth Kuse Works v Pompton Lakes, ‘N. J. sta bila dva delavca u-smrčena; štirji ranjeni, trije od' njih težko. Bile «ti dve zaporedni eksploziciji, vsled katerih je šest poslopij porušenih.
Železniške nesreče.
—	Mount Carmel, 111. 21. junija. Dva osebna vlaka ¡Southern R. R. sta medi Belmont Id Browns skupaj udarila. Poštni uradnik je bil takoj mrtev in strojevodja je ranjen. Potnikom se ni nič žalje-ga prigodilo.
—	South Bend, Ind. 20. junija.
Sinoči sta dva . električna voza “Chicago Lake (Shore & ¡South Bend” železnice skupaj trčila. Deset ljudi je ubitih in 40 ranjenih. Oba dva vozova sta popolnoma razbita.
—	Danes opoldne ie povozil vlak med Green Ridge in Nili-wood neko žensko ter jo grozno razmesaril. — Naročnik.
Pri sklepu lista došlo.
Turčija.
Dunaj, ¡23. junija. Iz Meskueb, evropska Turčija, se poroča, da je bil general D ja vid paša blizo P,eč od 14.000 Albaneev poražen, ko jih je hotel iz neke soteske pregnati. Izgube Tuučinov se računa na 14 (častnikov in 350 mož. Med (mrtvimi se nahaja Kiamil Bey, eitlen mlado turških vodij.
Mexiko.
Mazatlan, 28. junija. Isaura Villanuveo, 'španska gospa, katera je pri novejši ustaji Yaqhi-In-dijaneev senzacijonelno vlogo i-grala, se je sarma usmrtila, stem da se je z bodalom 9 krat zabodla. Izdajala se je za Jeanno d’ Are (Orleansko devico.) Yaquijev in jih vodila v boj proti mexiikan-ski vladi..
Rusija.
Moskva, 21. junija. Kakor je ¡bil ministrski predsednik (Stoly-pim obljubil je obsedno stanje nad Moskvo- preklicano, toda u-redlbe so še zmerom silno ostre; «osebno tiskovna svoboda je skrajno omejena.
Kaj je z onim novim naročnikom?
DO 100 MRTVIM.
VELIKA EKSPOZIJA V LACK-AWANA PREMOGOKOPU V WEHRUM, PENN.
Do sedaj so našli številno trupelj, na katerih so pojavi groznih o-peklin. Ogenj razsaja po rovu.
POROČILO RAVNATELJSTVA.
Pitsburg, Pa. 23. junija. — Danes jutro ob osmi uri se je pripetila grozna eksplozija v rovih Lackawana Coal družbe v We-hrum, Pa.., v Indiana okraju, kakih 75 milj severovzhodno od Pittsburga.
Definitivne informacije se ne more dobiti radi isolacije tega kraja.
Približno 100 do 150 delavcev je šlo v jutro malo. časa pred eksplozijo v rov na delo in ob 10 uri. ko je komaj par delaveev prišlo na površje je zavladal še večji 'strah 'med ljudstvom, ki se je kar gnelo pred vbodom v jamo.
Par mož, kateri so se rešili in one 'katere se je rešilnemu moštvu posrečilo rešiti, so vsi opale-ni in zakajeni, kar 'znači, da je bila moč eksplozije nekaj groznega. Nifcdo rešencev ni mogel dati kakega poročila o početku in vzroku eksplozije.
Ogenj še vedno razsaja r>o rovu, kar grozno ovira napredek rešilnega moštva.
Ob 10:45 so spravili na dan 3 trupla, ki so vsa razmesarjena in 10 delavcev, še pri življenju, ¡za katere se pa dvomi, da ostanejo živi.
Prizori pred vhodom v rov so grozni. Matere, očetje, žene, otro-i ei, sestre, brati sorodniki vse vpije kot zadete šivati in nestrpno pričakujejo novic. Nekatere ženske so hotele celo poskakati v odprtino rova.
Ravnatelj oziroma nadzornik W. K. Johnson je rekel poročevalcem: “ Ne želim, da bi se več poročalo, kot je resnica, .ampak samo fakti, kateri bodejo pa dovolj žalostni. Eksplozija se je pripetila ob 8. uri in vzrok iste je še neznan. Do sedaj je še neznano, koliko žrtev je zahtevala ta eksplozija in tudi ne koliko je škode, pač pa mislimo da lidta mrtvih bo večja 'kot se je v začetku sodilo. Še več 'bo pa poškodovanih in ranjenih.”
Rojak umrl.
Iz Granville, 111. 20 iunija se nam poroča, da je 'dne 1. junija t. 1. rojak Martin Klemenc, v Granville, 111. nenadoma umrl. 27. ¡maja je zbolel in 1. junija je bil mrtev.
Umrli je bil vseskozi značajn človek in vrl član in ustanovitelj tukajšnjega podpornega k S. N. P. Z. v Chieagi, 111. urimadajočega društva. — Lahka mu tuja zemlja! (Dp. ur. Kakor smo od gl-tajnika obveščeni, je pogrebnina $100 ¡že nakazana.)
Srkal lastno kri.
Los Angelos, Cal. 22. junija. Izraela Swartz, bogataša iz Bostona, ki je prišel v Califomijo ¡pred tremi meseci da si ogleda neke rudokope, v Inyo okraju, v katerih je imel nekake interese, so našli danes v puščavi 20 milj severno od 'San Bernardine, ravno ko je sesal kri iz žile, katero si je prerezal za pestjo. Bil je žejen. Ko so ga prospektorji našli je izpovedal, da je bil brez vsake pijače že čez 4 dni.
— Green Ridge, Ul. 21. junija. Danes jutro ob 4. uri je napadel neipozinan črnec tukajšnjo poštno upraviteljico, ter jo hotel oropati. Prišel je skozi okno v spalno sobo. Ko se je ona ž njim borila — pravi, da je za revolver držala — in klicala za pomoč, ie en zbežal a dvakrat na njo streljal ter jo nevarno ranil. Zatem je vstavil nek tovorni vlak in se odtoeljal do Carlinville, kjer so ga orejeli in pravici izročili.
Ravno tisto moč jie oropal tudi tisti ropar v eni drugi hiši.
Čudno je to, ker tukaj in v o-kolici ni črncev.
RAZNE NOVICE.
Verski fanatizem.
se je pokazal pri kriminalni o-bravnavi proti Robertu M. Wood, kateri je ubil svoio nečakinjo Amelijo Roche, ma njenem domu v New Yorfcu. Na smrt obsojeni je izjavil pred norotniki, da mu je nebo velevalo uboj.
No, država bo uibila pa njega. Tako daleč prfvede ljudstvo verski fanatizem.
Predrago.
Washington, D. C. 23. junija. Načrt naprave 14 čevliev globoke vodne ceste iz St. Louisa v Mexi-kanski zaliv s'o inžinirii na kongres nepovoljno označili. Vodna pot se znači kot nepriporočljiva. Zgradba 'bi stala 128.000.000 in letno vzdržavanje $6.000.000, kakor inlžiniirji tudijo. (Op. urad. Pred vsem je treba vediti, da so to vojaški iinžinirji, ki tako trdijo. Vse države skozi katere bi bila vodna cesta izgraiena so navdušene za to delo, a vojaški in-žinirji pa slikajo vraga na zid. Se ve, premisliti je treba, da bi bile razne železnice 'pogubomosno prizadete vsled konkurence; železnice imajo denar in kdo mora v edit, od kod je to napovoljno 'poročilo dnspirirano. Da bi prišlo do gradnje omenjene vodne ceste — kar bo skoraj gotovo vzlic vojaškemu mnenju — tako bi imelo ogromuo število delavcev za več let posla.)
Pravica za poc’t.
Flandreau, S. D. 22. junija. — Gospa Emma Kaufmann, katera je svojo deklo umorila, bila je krivim spoznana in sodnik jo je obsodil v $100.00 globe — katero je takoj plačala.
Kaj bi bilo, če ¡bi ¡bila pa dekla gospo umorila? Ali bi bila razsodba tudi toliko milostna? Ne! Za pntimiisliti' je o ameriški enakopravnosti, ko je oni re.vni bedak v Syracusi, N. Y. kateri je par kokoši ukradel in zato dobil dosmrtno ječo. “Pfuj Teufel!” bi rekel Nemec.
Vročina.
—	Boston, Mass. 21. junija. —' Dva mrtva in 15 obolelih je posledica najbolj vročega dne v tem letu. V vremenskem uradu je bilo 88° a v mesto 90 stopinj.
—- Harrisburg, Pa. 21. junija. Hipoma je nastopila silna vročina. Toplomer kaže 95 stopinj, toda obolel še ni nikdo vsled neznosne vročine.
—	Philadelphia, Pa. 21. junija. V «pon del jek popoldan je kazal toplomer na pošti v Philadalphi-ji 92 stopinj, na cestah je vročina nastopila ma 96 stop. in zvečer je kazal toplomer še vedno 90 stoipinj.
(Philadelphia, Pa. 23. junija. Vsled neznosne vročine so' danes tukaj 3 mrtvi, 8 zadeti od> solnč-narice in en samoumor.
Fin sodnik.
Velika porota se bo b a vila z mirovnim sodnikom Freíd Beis-wanger v Niles, 111. zaradi nepravilnih «mahinacij. On ie proti 20 oštirjem. aretaJcijiskc povelje izdal, a jih je preklical, ko so oštirji po $20 kratkim, potom plačali brez da bi bili (zaslišani.
Dolgi prsti.
New York, junija. Clinton fili-jalka Jefferson banke, mali zasebni institut, naznanja, da je iz njene blagajne $40.000 izginilo. Govori se, da poneverjenje se je 1. 1903 pričelo *in da manjka $75.000.
Iščejo ga.
J.	E. Marceli je pred petimi leti ogoljufal Highland Banko v Kansasu, pri kateri je bil za blagajnika za $300.000. Tudi chica-ške, st. louiške in Njujoršike banke so bile potiegnene za marsikak dolar. Sodišče ga je obsodilo na 35 let ječe, a pred dobrim, letom je bil pomiloščen. —
Seveda velik lopov je takoj dobil delo v bankah v Kansas City in zopet poneveril $25.000, svojega očeta je pa ogoljufal za $2600, ter pobegnil neznano kam. The American Bankers Association ga išče.
DEKAN ŠPEKULATOR.
Ogoljufal svoje farane za več tisoč dolarjev.
John MeLaughlin, dčkan v Manteno, 111. je skočil z vso besnostjo nevarnega špekulanta v pšenično borzo, ter prav pošteno zgubil namesto obogatel. James A. Patten, “pšenični .kralj”, ki je s svojo dobro premišljeno špekulacijo napravil miljone je pahnil v n)' Isrečo gori omenjenega dekana.
Neumno, toda vemo ljudstvo je svojemu dušnemu pastirju, kateri je bil ob ¡enem oskrbnik ondotne-ga elevetra za žito, ki je last Bartlett, iPatten & Co., izaupalo vse, denar in Kraje.
Z denarjem in zrnjem, katerega mu je ljudstvo zaupalo je špekuliral, toda spekulacija se mu ni obnesla in zgubil je ves zaupan mu denar in žito v vrednosti od $50.000 do $75.000.
McLauiglhlin je ziginii kot kafra in oblasti, kakor tudi tvrdka, za katero je oskrboval 'ondotno podjetje je prišlo na sled raznim poneverbam in falsifikacij.am raznih listin.
Tudi neko vdovo je potegnil m 1394 mernikov .koruze, katero je še meseca decembra pripeljala v mesto, da se shrani v elevetru. Gospa Skiinner, tako je ime vdove, je večkrat prišla k dekanu in ga vprašala, če ni že ugoden čas ■za prodati koruzo. Seveda dekan je vedno trdil, da čas še ni za to in da cena bo šla v kratkem’ višje. ¡Sedaj se je pa dokazalo, da je dekan MeLaughlin koruzo že drugi dan po prejemu prodal po 54e. mernik. A kaj je ¡z denarjem storil se ne ve. Najbrž ga je zaigral.
¡Verujemo, da klerikalni Francove v Manteno in okolici zgube popolno vdanost in (zaupnost v gospode v črnih frakih.
Specijalna spomenica.
Washington, 16. iuniia. Predsednik Taft je na ktougres speei-jalno spomenico poslal v kateri dvojno priporoča, in sicer prvič, da se dva odstotni davek od čistega dohodka od vseh korporacij v deželi pobira in drugič, da se dodatek k ustavi sprejme, s katerim bo zvezna vlada opravičena direktni dohodninski davek 'pobirati, brez razdeljitve na posamezne države na podlagi števila prebivalstva.
Predsednik je izjavil, da je deficit v državni blagaini hitro na-rastel, in kongres gotovo zakon o davku od dediščini ne bo sprejel; tedaj je potrebno da si zvezna vlada v «pokritje iprimankljaja gotovih dohodnih virov zagotovi.
¡Nadalje raizmotriva predsednik o razsodbi višjega sodišča, vsled katere so bili zakoni o dohodninskem davku, kot ustavi nasprotujoči proglašeni, in daje navodila po katerih bi se dali ustavni po-miselki odstraniti.
Predsednikova poslanica je 'bila dopoldne v posebni seji posve-tovana, kateri sta tudi senatorja Aldrich in Root prisostovala. — Dva odstotni davek bi drž. blagajni $25.000.000 donašal.
Roparji.
Green Bay, Wise. Dva maskirana roparja sta v noči 22. junija vdrla v pisarno United «States Express družbe, prisilila uradnika, da je odprl blaganjo, v kateri se je nahajalo $5000 gotovine, ter jo «potem srečno odkurila neznano kam.
DENARJE V STARO DOMOVINO
• pogiljamo:
za $	10.35 ................. 50	kron,
za $	20.55 ................ 100	kron,
za $	41.10 ................ 200	kron,
za $	102.75 ............... 500	kron,
za $	205.00 .............. 1000	kron,
za $1020.00 .............. 5000	kron
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic PostalMoneyOrder alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St., New York 8104 St. Clair A ve., N. E.	Cleveland, Ohio
ČITATELJEM IN NAŠIM ZASTOPNIKOM NA ZNANJE.
Zadnji teden razposlali srno o-pornine na vse eo. gg. (naročnike, za katere izkazujejo naše upravne knjige, da jim. je naročnina potekla. Sedaj smo prejeli več pisem od raznih naročnikov, v katerih, se ti sklicujejo na fakt, da so naročnino že plačali zastopnikom — vendar dotični zastopniki nas še o- tem niso obvestili, in radi tega prosimo naše c. g. zastopnike da nas v najkrajšem času tozadevno obveste, da me borno po •nepotrebnem nadlegovali naše naročnike.
Redi in točnost mora povsod vladati, potem še le smemo upati na kak usipeh.
Kar se ,pa tiče krize, ki nas je •potipala izadnjib par tednov, pa moramo reči da nas še ni izpustila iz svojih krempljev. Na naš poziv oglasilo1 se je precejšnje število ob. naročnikov, ki so poravnali svoj zaostali dolg in ponovili naročnino. Iskrena jim hvala za hitro «pomoč! Veliko pa jih je, ki Ikar molče in se za vse opomine toliko ¡brigajo kot lanski sneg, To ni prav! (Svobodomisleci naj 'bi podpirali svoje glasilo in s tam pripomogli do večjega napredka in razširjanja svobodno misli.
Mlačnost ui nikjer dobra, pa tudi tu ne!
Toraj kaj je s naročnino?!
Upra. “¡Glas Svobode”.
Zahvala.
Tem potom naznanjam vsem cenj. znancem in prijateljem, da sem se srečno in zdrav s potovanja vrnil, ter se najtoplj.e zahvaljujem iza vsestranski prijateljski sprejeto in ižbomo .postrežbo. — Torej' še enkrat:	Najtopljeja
hvala!
•Chicago, 111. 24. junija 1909.
M. V. Konda.
Obvestilo !
Dol goje žičnemu in lažnjivemu obrekovalcu Jože Zavertniiku, naznanjamo, da se je M. V. Konda, to je tisti, o kujem so nesramni lopovi kvasili, da je pobegnil, (zopet domov povrnil. Glas Skob. Go.
Listnica uredništva.
M. G. M. Olive; Poročevalec, Cl. O'.; Mooin Run, Pa., kakor vsim ostalim: Dopisi pridejo prihodnjič na vrsto; za sedaj «premalo prostora. Zdravi vsi!
NAZNANILO.
Vsi bratje društva št. 1 S. N. P. Z. v Chicago, se tem potom poživljajo, da se polnoštevilno udeleže redne mesečne seje v nedeljo dne
27.	t. m. ob 2 uri pop. v navadnih prostorih g. J os Stastnya na Blue Island ave.
Na dnevnem redu je volitev delegatov za prvo konvencijo S. N. P. Zveze in drugo. —
Vsakteri, ki se ne udeleži te seje, se bo kaznoval s globo 25c.
Toraj vsi na sejo!
Odbor S. N. P. društva št. 1.
ŽENITNA PONUDBA.
¡Mladenič 26 let se želi seznaniti s mladenko 18 do 23 let, ki ima nekoliko izobrazbe in je zmožna saj deloma angleščine. Samo resne nonudbe s .sliko vred se v ozir jemljejo. Na zahtevanje sč pisma in slike vrnejo.
Pisma je nasloviti:	“B. 158”
Glas Svobde Cb., 597 W. 20th iSt. Chicago, 111.	26-25-28,
ŽENITNA PONUDBA.
•50 let star vdovec, ki ima lastno hišo se želi seznaniti s vdovo, v starosti, od 40 do 50 let, brez o-troik in ki ima nekaj .premoženja. Na narodnost se ne ozira. Pisma s slikami vred se naj naslovte na: M. Mlakar, L. Box 158, Staunton, 111.	26—27.
Öitajte “Glas Svobode!”
Strahovalci dveh kron

=¿1
ZGODOVINSKA POVEST.
DRUGI DEL.
Spisal FRANJO LIPIČ
XXXV.
Lipa ;ti je gora Romani j a,
Još' je lipiši Cipar nasrid mora, U njem raste biliea pšenica,
Rujno vino kano malavazrja. Po Cipru so bijeli gradovi, [Rano bile ptice labudovi. INajlepša su dva rada bi jela: Jednom ime Ni.koži.ia biše,
. A drugi se Farna irošta zvaše.
Hrv. narodna.
Tekom nekaterih mesecev so velike beneške alere pripeljale na otok Ciper nad 20.000 mož i:n. dovažale so vedno nove čete, kajti republika je natančno vedela, da je nova vojna, s Turki neizogibna. Beneški1 “bailo”, kakor so imenovali poslanika republike na suita, novem dvoru, je bil dožu že davno sporočil, da hoče Turčija za vsako ceno dobiti Ciper v last in da zbira ogromno armado v ta namen.
Tüdi plemič Andrej Kržan in njtegov sluga Tomo sta bila na Cipru. 'Ni jima bilo mar. da sta na klasičnih tleh. Razvaline mogočnih templjev in palač ju niso zanimale, toliko bolj pa življenje. Ciper je 'bil tedaj najbogatejša kolonija 'beneška. V krasnih gradovih so vladali kakor mali kralji beneški plemiči in 'živeli prešerno in razuzdano. ¡Podložni so bili pač beneški republiki, a nič bolj, kakor srednjeveški vladarji nemškemu cesarju. Zemlja je bila rodovitna in skrbno obdelana ter je donašala obilno dobička. Cvetelo je rudarstvo in cvetela je trgovina, tako da so se v posamičnih ro-> kiah kuipičila ogromna bogastva. Ciper jie pripadal bizantinskemu cesarstvu do leta 1184. Tedaj je nastala na otoku revolucija, 'kateri je stal na čelu princ Izak Ko-mnenos, ki je vodil vojno proti cesarju Andronikosu I. tako spretno, da je ¡Bizanc obupal, da še kdaj zmaga. Leta 1191. je angleški kralj Rikard I. podelil otolk grofu Lusignanu, ki je bil dotlej kralj jeruzalemski. Gvidon Lu-signan je postal kralj ciperski in njegov rod je vladal ta otok skoro tristo let. Ko je zadnji Lusig-nan umrl, je prišel na prestol njegov nezakonski1 sin Jakob, ki je bil oženjen z Benečanko Katarino Kornaro. Bo Jakobovi smrti je Katarina vladala otok za svojega nedoletnega sina, a beneška republika jo je prisilila, da se je leta 1489. zase' in za svojega sina od-povedela kraljevski kroni in prepustila. republiki bogati otok. Republika je Katarino Kornaro pregnala v malo vilo p'ri Trevisu, odkoder se ni ganila do svoje smrti.
¡Pod vlado beneške republike se je Ciper posebno razvil. Bil je glavna postojanka za trgovino s Perzijo, z Egiptom in z Indijo in je imel skoro poldrugi milijon prebivalcev, kar je za tiste čase ogromno mnogo.
Kržan je zapustil beneško gale-ro v pristanu glavnega mesta ci-.perskega, v Famagušti. Velikansko mesto s svojimi krasnimi palačami in cerkvami, katerih je bile do tristo, in s svojimi silnimi u-trdbami je napravilo nanj mogočen vtisk. V ulicah je bilo1 še živahnejše vrvenje, kakor v samih Benetkah, saj pa so tod prebivala tudi najrazličnejša plemena, Grki in Italijani, Židje, Arabci in Zamorci, poleg teh pa še mnogoštevilno vojaštvo vseh narodnosti.
Proveditore, to je namestnik beneškega doža, v Famagušti, je bil mladi Antonio Bragadino, hraber mož, kateremu je bilo vojskovanje naj večje veselje na svetu in ki je 'posvečeval pripravam za vojno s Tirrki največjo pozornost. Danmadan je vežbal vojaštvo ali pregledoval silne utrdbe, ki jih je bil dal napraviti okrog mesta. 'Pri teh vajah je spoznal Kržana in ga uvrstil med svoje ,podočnike, na največje začudenje Kržana samega, ki si ie bil svest, da je v armadi mnogo spretnejših oficirjev, ki bi bili zaslužili tako mesto.
'Minilo je več mesecev. Kržan je pri vojaštvu, ki .it bilo poslano iz Benetk, pogostoma novnraševal, če kdo kaj v.e o vojvodi Dali Ferro in o njegovi hčeri Asunti, a izvedeti ni mogel ničesar. Indi po generalu Franu deli a Croce „ je poizvedoval, a ni mogel več do-
gnati, kakor da je na nekem otoku nameščen kot proveditor.
V tem se je začela vojna s Turki. Turško brodovje je priplulo piri d Ciper in je izkrcalo veliko armado, ki je zasedbi en del otoka in začela oblegati drago mest" cipersko, Nikozijo.
Proveditor Bragadino ie bil ves i/. sebe, ko mu je prišlo sporočilo, da se je 'Turkom posrečilo, izkrcati na otoku svojo armado.
—	Sami bomo 'krivi, če v tej vojni propademo, je rekel Kržanu, begajoč po sobi svoje palače somintja. Na pomoč ue smemo računati. 'Nemški cesar je sklenil s Turki premirje in se ne bo ganil, Francija nima mornarice in vrhu-tega ima unijo s Turki. Genova nam iz stare zavisti ne bo pomagala. Beneško brodovje pa, namesto da bi stražilo' Ciper, leži v pristanu Jasa in čaka boliših dni. 84 galer je v Ja-si, a se ne ganejo, češ, da morajo počakati na ladje, ki so jih obljubile Savojska, Florenca, Genova in Malta, v tem pa dovažajo tulrške ladje vedno več novih vojakov.
Kržan je uvideval, kako opravičena in utemeljena je razburjenost Bragadinova, a svetovati mu ni mogel.
—	Pomagati si moram sam, je nadaljeval 'Bragadino. Turški armadi, ki' je že 'izkrcana, smo še kos. 'Piali-paša, ki zapoveduje turškemu brodovju, mora biti na straži, da ga beneško brodovje ne preseneti. Ko bi zdaj imel pirate na svoji strani, bi mi vsaj toliko pomagali, da bi Turki’ ne mogli več -ali le iz težka dovažati vojakov.
—	Slišal sem, da se piratje vedno vojskujejo na strani beneške republike, je skromno pripomnil Kržan.
—	Vojskovali so se, je potrdil Bragadino, toda moralo se je nekaj zgoditi, da so se umaknili in da ni ničesar slišati o njih.
Bragadino je zopet nekajkrat premerili sobo in se potem nenadoma ustavil pred Kržanom. Pogledal mu je globoko v oči, kakor bi mu hotel videti na dno duše.
—	Do vas, plemič Kržan imam posebno zaupanje. Odkod izvira, to vam povem pri drugi priliki, zdaj še ni čas za to. Prav ker vam zaupam, vam hočem poveriti nevarno, a hvaležno nalogo in če jo izvedete, vas čaka bogato plačilo.
—	Ukažite — storim vse, kar je v mojih močeh, je kratko, a odločno izjavil Kržan.
—	Prav tako, prijatelj! In sedaj eujte me: Vaša naloga, je, poiskati piratskega kralja 'Gjačiča in ga pridobiti, da nam pride na pomoč. V ta namen vam prepustim jadrenieo, ki leži v pristanu. Težka bo ta naloga, ker ne vem, kje je Gjačič, a povem vam različna skrivališča njegova in od piratov bodete že izvedel-i, kje da je. Nevarna pa je ta naloga, ker nadzira. Piali-paša vse morje jako skrbno in vas čaka strašna smrt, če mu pridete v roke. Premislite si torej stvar do jutri.. Jaz obvestim o vaši nalogi beneško vlado, do jutri pripravim tudi pismo na kralja Gjačiča in v.a.m sestavim navodilo' za vaša pogajanja.
—	Premišljati nimam ničesar več, je odgovoril Kržan; pripravljen sem izpolniti to nalogo.
Bragadino je podal Kržanu obe roki.
—	Vidim, da ste res junak in da sem si izbral pravega moža za svoj namen.
¡Naslednji dan sta se Kržan in Tomo z Bragadiinovo' jadrenieo odpeljala iskat piratskega kralja.
XXXVI.
A trese se drol.ie i kamenje Oko gore, visoke planine,
Od topova, šiba i pušaka Od' j¡mka ranjenih junaka.
Nad 'Nifcožijom sunce pomrčalo Od črnoga praha, i olova,
A zidovi krvavi 'bijahu
iSve od krvce Muždovih delija.
Hrv. narodna.
Že več mesecev je turška armada oblegala mesto Nikozijo, a ves trud; zavzeti to mogočno utrdbo, je ¡bil brez uspeha. Poveljnik turške armade Mustafa-paša je poganjal dan na dan nove čete na naskok, a vselej so bile odbite. Na
tisoče turških mož je že padlo v teh ¡bojih, a še se niso vdali Benečani in proveditore Dándolo je prisegal vsako jutro, da se ne vda pod nobenim pogojem, pa če bi moral zadnji boj dobojevati sam.
Napadi Turkov so bili strahoviti. Bombardirali so mesto neprestano tako, da so bila poslopja le še razvaline, a Dándolo ie skrbel, da so ljudje vsak dan Dopravili škodo, ki so jih turške kroglje napravile na mestnih utrdbah in je boj nadaljeval. Bolezni so divjale med beneškim vojaštvom in ■pomorile na tisoče ljudi, a proveditor Dándolo se le ni vdal.
¡Naposled pa je le napočil dan, ko je omagala, beneška armada. Piali-paša je bil na svojih ladjah pripeljal novo armado pred Nikozijo i'n š temi m^čmi je Mustafa-paša napravil odločilni naskok. Tri dni 'in tri noči je trajal boj brez prestanka. .Zemlja se je tresla od streljanja topov in ótenmelo je celo solnce od silnega dima. Kri j.e tekla v potokih, na. tisoče Turkov je pokrivalo1 bojišče in čez ta trupla je peljal Mustafa-paša svoje čete na zmago.
Po večmesečnem obleganju so Turki končno zavzeli zidove, ki so obkrožali Nikozijo in silne turške čete so se kričaje vsule med razvaline .mesta in klale in ropale, kar jim je prišlo pod roke. Bila je noč groze in trepeta za nesrečno mesto. V tej noči je bilo poklanih trideset tisoč ljudi.
Mustafa-paša je izmed ljudi, ki so v tej noči utekli smrti, izbral vsa najlepša dekleta, ki jih je v dar namenil turškemu sultanu. Od hiše do hiše so hodili vojaki in zganjali ljudi na obrežje, koder so 'poveljnikovi zaupniki izbirali dekleta in jih razdelili na posamezne ladje, ki naj bi iih odpeljale v Carigrad. Vse ostale ljudi je dal Mustafa-paša umoriti in njihove glave natakniti na kopja., ki so jih nosili pred vojaštvom, ko je zapustilo razvaline Nikozijo in odkorakalo proti Famagušti. Prav spredaj na desni in na levi od Mustafe-paše so nesli glavi proveditora Bandola in škofa Kontarina.
Bo odhodu turške armade je ostal en del turškega brodovja še v pristanu, d očim je drugi del odjadral v Famaguisto. Prvi del je imel namen, odpeljati ogromni plen sultanu v Carigrad. Zmage-pijani Turki niso. mislili na nič drugega, kakor da poropajo kar največ mogoče. Turški pomorski vojaki so preiskovali vse razvaline in znašali izpod njih raznovrstnega blaga. Izpraznili so cerkve in palače, samostane in skladišča in razkopavali ridove, kjer so mislili, da je Skrit kak zaklad.
To je trajalo več’ dni in noči. Nihče izmed Turkov in mislil, da zna nastati kaka nevarnost. Niti straž niso razpostavili, ne na kopnem, ne na morju, nego le ropali in ropali, trpinčili ranjence, če so slučajno še kje kakega, zalotili, in onečaščali mrliče. Bestiialnost teh divjih čet je slavila svoje triumfe
V tretji noči po zavzetju Nikozije so se daleč zunaj na morju pojavile lučice, ki so prihajale ¡•liže in bliže. Nihče se ni zmenil zanje in nihče jih ni zapazil, tako da so prišle turški mornarici prav blizu in se razvrstile v velikem. polukrogu okrog nje. Te lučice so 'brlele na ladjah, ki jih jc kralj Gjačič pripeljal na boj zo-ner Turke.
Ena piratskih ladij j.e ugasnila edino svojo ltičieo. se ločila od drugih i.n se v temi bližala obrežju. INh tej ladji je bil kralj Gjačič in v njegovi družbi' n lego v sin Ladislav ter odposlanec proveditora. B'ragadina plemič: Andrej Kržan. Latdja je jadrala skoro do obrežja, a precie j “daleč na strani cd mesta in se tam ustavila. Mornarji so sneli čolnič in ga rahlo spustili na valove.
— Ravnajta se strogo po mojih naročilih, je rekel kralj Gjačič in vrnita, se nemudoma. In zdaj potujta srečno.
Kržan in Ladislav Gjačič sta stopila s Tomom in nekim mornarjem v čoln in previdno odrinila na 'breg. Imela sta nalogo, vtihotapiti se v miesto i.n se dogovoriti s proveditorom Dandolom, da obrne vse svoje topove na turške ladje, v tem, ko bi jih piratje na druigi strani napadli. Gjačič si je obetal, da bi naipaid' z dveh strani moral turško 'brodovje spraviti v zmešnjavo. Turki, je menil, bodo mislili da je prišlo beneško brodovje in se hodo razdelili, a piratje, ki so Šteli osemdeset četudi jako majhnih ladij, ¡bi potem lahko
napadli posamične turške ladje in jih uničili.
Ladislav in Kržan sta se s svojima spremljevalcema previdno bližala mestu. Kmalu sta prišla do bojnih jam in nasipov, ki so jih bili izkopali Turki. Pri vsakem koraku so zadeli ob kakega mrliča in čim' bliže so prišli mestnim utrdbam, toliko več je ležalo vse naokrog mrtvih turških vojakov, živega pa ni bilo videti nobenega. Konično so se priplazili čez mestne utrdbe in se zdaj prepričali, da je njihova slutnja bila utemeljena, da je .mesto zavzeto in porušeno ter da so v pristanu samo tiste ladje, ki odpeljejo narejeni plen v Carigrad.
Kržanu je bilo kaj težko pri srcu, da je prišel s pirati prepozno na pomoč oblegani 'Nikoziji. Njegova krivda to ni bila. Begal je več tednov po- morju, predno je našel kralja Gjačiča i.n moral se je dolgo ž njim pogajati predno, ga je pridobil za namene pro-veditora B*ragadin.a. Gjačič je namreč še vedno mislil, da ga je benečanska ladja zasledovala, ko je odpeljal vojvodinjo Asunto, in zadegadel je hotel ostati nevtralen in čakati, na katero stran se v vojni nagne sreča da bi se potem pridružil zmagovalcem. Šele ko mu je Kržan obljubil, da bo ves plen njegov, kar ga napravi, tudi če se to zgodi s pomočjo beneške armade, se je Gjačič vdal in šel z osemdesetimi četudi malimi ladjami v boj zoper Tufke, računajoč, da mu bo Dándolo s kopnega pomogel do zmage.
(Dalje prihodnjič.)
VABILO!
Pozor rojaki v Conemaugh, Pa., in okolici!
Dne 3. julija t. 1. zvečer ob 6 uri priredi društvo “Boritelj” št.
1, spadajoče k S. D. P. Zvezi v Conemaugh, Pa. slavnostno veselico, pri kateri priliki bo društvo razvilo svojo krasno zastavo koja stane nad sto dolarjev.
Ker se bo ravno ob istem času konvencija š. D. P. Z. vršila, vabimo najuljudneje vse cenjene gg. delegate, da blagovolijo našo veselico posetiti, ter pripomoči k toliko lepšemu vsipehiu, posebno ker je naše društvo jedno prvih S. D. P. Z. z nabavo zastave.
'Nadalje prijazno vabimo vse naše cenj. sosedna društva iz Conemaugh, Pa. Franklin?* Mokham, Camibria. in Morrellville, da se blagovolijo udeležiti naše slavnosti, za kar jim bodemo iz srca hvaležni, ter zatrdimo, da pomoč od naše strani ob jednakih prilikah jim je zagotovljena.
Bratje! Društvo “Boritelj” št. 1 je prepričano, da nam ne boste odklonili svojo pomoč, še bolj pa bodite prepričani ¡vi (»PTVTG-no štva, kakor vsi .posamezni rojaki in rojakinje, da vas bomo zadovoljili .z vsem kar bo v naši m£>-či. Da bo zabava tem živahnejša, nam je že obljubilo t.ukaišno .pevsko in dramatično društvo ‘Bled’ da nam pripomore iz prijaznosti k uspehu s svojimi krasnimi slov. pesmi, katere se bodejo prepevale pri omenjeni slavnosti.
Toraj na svidenje ter Vam kličemo krepki “Na zdar!” na omenjeni večer.
'Vstopnina za moške $1.00, za slovenske dame prosto: pivo brezplačno,— prigrizek raznovrsten.
Se priporoča
Odbor.
Počitnice.
čas prihaja ko bodejo vsi oni, ki lahko zmorejo, zapustili hrupna mesta, da vži.vajo vsaj nekoliko časa svojih .počitnic naslade, ki se dobe le na deželi. Pa tudi ljudje na deželi se vesele in komaj pričakujejo krasni, oomladu-joči poletni čas. Toda jedna stvar bi nam morala vedno pred očmi biti in to je, da po leti telo ne mOTe .prenašati in prebavljati toliko težke hrane, kot io po zimi in da za v ži vanje leden o mrzlih pijač škodi iin pokvari prebavni /.istem. Vedno imejte pri roki “'Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino” in rabite ga, 'ko hitro zapazi te najmanjši nered. To zdravilk) daje moč vsakemu organu prebavnega zistema in ga stimulira do naravnega delovanja. Raditega je isto koristno v vseh boleznih želodca, črev in krvi.
|N!a prodaj' v lekarnah, 'dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 616—622 S. Ashland Ave, Chicago, 111.
NE OZIRAJTE SE
na vpijoče oglase ki trdijo, da za polovico vrednostne cene prodajajo.
Mi tega ne storimo; marveč Vas vabimo da pridete in si ogledate blago. V zalogi imamo raznovrstne
obleke, slamnike, klobuke, srajce, ovratnike, spodnje obleke i t. d. ^
Oglejte si vzorce za moške obleke in
velikanska zaloga obutev.
STROGO UNIJSKA PRODAJALNA
r....	.. =n
Izdelane za Vas
Obleke pomladanskega kroja. Oglejte si jih r lazložnem oknu in v prodajalni. Posebni kroji, veliko veselje za mladenče. Tf $[ Konservativni modeli za priletne moške.najlepšega in najnovejšega kroja; vse obleke so prikladne ter vredne imenovane biti “Sckwitznerjeve obleke”. Tf Tf
Največja prodajalna oblek to stran glavnega mesta je
577-579 BLUE ISLAND AVE
Cunard, Ogrsko, Ameriška Linija
Iz New Yorka v zredozemska in adrianska pristanišča —■— V Reko čez Gibraltar, Neapolj in Trst
Slavonia, Fannonia,
Novi Moderno Zgrajeni Parniki na Dva Vijaka S.„„.11.;.
- O O O Od 10,000 do 13,000 ton o O O • WipililfllSi UllOiHo.
Posebno zgrajeni v to svrho in bojo redno pluli na tej črti skoz celo poletje in zimo; pridružila se bodeta še dva največja svetovna parnika Caro-nia in CarmaniA. Obiščite naše zastopnike glede cen in izvanrednih ko-modnosti za med krovne potnike. — Za nadaljna pojasnila obrnite se na
CUNARD STEAMSHIP CO .) Ltd.,
F. G. Whiting, M’g’r Western Dept., S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts. Chicago, III., alinalokalne agente vsepovsod.
ftemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati s vele, mogoče se popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.
i\ia novem prostoru JvobziHŽi
594-596 Blue Island Av., CMcaj
Slika predstavlja otročji voziček, trpežnega(hQ |jp dela s streho samo (¡jj,!) J
Se priporoča slav, občinstvu za obisl ter jamči za točno in pošteno postrežb
V8>(¡^3) 11	(gg) g
Slovenci pozor! I
«
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
---	po -V5MTO-	=====
jt najnovejši modi in nizki ceni. ji
JURIJ MAMEK,
581 S. Centre Ave., blizo 18. ni.,
CHICAGO, ILLINOIS
RAFAELOVA KRILA.
Satira, spisal Rafaelofil.
'Bilo je leta 1892. — Mogočno je phil parnik po mai estetičnem oceanu in nevsmil.ieno rezal valove. Zvesti zračni prebivalci 'beli golobi so obkrožali parnik in čakali z lačnimi želodčki, tresoč se gladu, da pade za nje kaka drobtinica iz parnika v morje ... z bistrim svojimi očesom so takoj opazili belooblečenaga kuharja, kako se je naslonil ob rob in izsul iz posode preostanke jedi, zafrfo-talo je po zraku in golobi so posedali na igrajoče se valovje in lovili darove božje.
'Parnik se je bližal azorskim o-tokom! Le nekaj morskih milj je bil še oddaljen od otočja, hkrati je zabesnčl vihar, zapenilo se je morje in ogromni vali so se vzdigovali. naraščali in zopet padali, iz daljave pa je zabobnel zamolkel grom.
Strele in bliski so švigali po
zraku — na parniku pa so se ožila srca.
'Parnik je bil sicer kolos, gledalcem je imlponiral. ko ie stal u-sidran v luki, morje, to morje pa se je igralo z njim, .metalo ga je sem in tje, kakor mečeio ameriški bojsi kroglje.
'Na parniku je 'bilo le par slovenskih, obitelji, bile so prve ptice selivke, zapuščajoče svojo rodno zemljo in hitele so v Kolumbov Eldorado, tje, kjer ležijo baje lepi' podolgasti in zelenkasti dolarji po tleh in padajo liki hruške raz drevje ....
(Na krovu so bile stisnjene druga k dragi in s trepetaiočim srcem so gledale v temno in zdaj-pazdaj bliskajoče se ozračje . . . parnik se je nagibal, in stemnilo se je, opazili niso velikanskega vala, ki se je bližal ladiji sličen temni grozeči gori — in zašumelo je in zažvižgalo.
In zastokalo je hkrati več slovenskih glasov, vzdihnilo in zagr gralo, potem pa je -vdihnilo vse!
Vdihnilo pa je tudi morje in teko mirno jo bilo, tako hinavsko mirno, ko da ne bi krivo bilo ni
jednemu umoru.........slovenskih
obitelji pa ni bilo več na parniku, vzel jih je val in vrgel v naročje usode, vrgel bog ve kam ...
Parniki so prihajali in odhajali ! — Slovenski ljudje pa so se zgubljali in naš narod v domovini, tem milem našem kraju se je manjšal in njegovo število se je krčilo ...
# * *
'Bilo je nekaj let pozneje. Narodi so se selili iz vseh zemlja v obljubljeno Kolumbovo deželo, delali so, napredovali so in bogatili. Le ta vbogi moj slovenski narod ni imel zaščitnika, ni imel človeka, ki bi mu Svetoval to in ono, pomagal mn na noge. do kruha in dot toli zaželjenega dolarja! Goltalo ga je morje in če se ga je vs milil o, da je prišel nastrgan in sestradan v newyorsko luko in stiskal v tresoči roki še ono zadnje, kar mu je ostalo od prodane hišice, so že nanj v New Vorku nreŽali ko lačni gavrani poulični tatovi in goljufi, iztrgali so mu iz rok zadnji — cent! Slovenski narod pa je tu v svobodni zemlji gladu in pomankanja umiral.
Prežiali' so na naš vbogi ljud lopovi, kteri dela ne poznajo, pac pa lahko brezskrbno življenje. —
Prišel je slovenski potnik, v žepu je stiskal zadnjih svojih $60., hotel je v Ban Francisco! Približal se mu je človek prijaznega lica in ponudi se mu, da mu 'kupi listek do željeinega mesta. In zlato slovensko srce se ie dalo preslepiti1, izročil mu je ves svoj denar, da mn kupi listek . . . šel je (bilo je na postaji ičjouth Ferry) in 'kupil mu je 10 listkov po 5ct. in mu jih izročil z besedami: “Pojdi sedaj v vagon, ta gre v San Francisco,” in izginil je.
Potnik pa se je vozil do nadu-lični železnici v New Yorku, dokler je imel tiketov, potem pa ga je sprevodnik venkaj vrgel .
In izginil je zopet Slovenec v velikanskem svetovnem mestu, ko že marsikateri . . .
'Prišla jie mlada slovenska de klica semkaj. 'Tudi ona je hotela hitro obogateti. Zbolela pa je na morju in na kopno je stopila strte na telesu — bolna! In sirota ni vedela, kam bi položila bolno svojo elaivico, znanca slovenskega ni imela!
Posedala jie po newyorških parkih, rojakov pa, da bi jej poma gali, ni bilo od nikoder . . .
'Vrnila je, pokopali so jo kot
neznano bitje, holma ne krasi Spominek in trava je zarasla njen grob. Nikdo je ni spremljal k zadnjemu počitku, spremljale so jo le nade, neizpolnjene nade tje, kjer Kolumbovih dolarjev ni . . .
V domovini je zapustila zvesto prijateljico, katera ni imela toliko, da bi si bila mogla plačati vožnjo in tako je. morala doma o-stati! A srce jej ni mirovalo, šla je in prosila dobre ljudi tako dolgo, dokler jej niso dali in šla je in prišla je semkaj. Lepa je bila in vendar je niso pričakovali milijonarji, o katerih ie snivala mlada njena duša! Niti dela ni mogla najti, brez znancev in prijateljev je tavala, po Bowery — in zavetja je našla v temnih in umazanih onih hišah, kjer mre pošteno in čisto srce! Umrla .ie za svet
in nebesa!	j
# * *
'Prišel še mnog, še mnog je trop, mar bo se kak otel? Ne! Vsem sem podpisal pokop, vsem sem videl na čelu pečat — smrti! Slovenski narod oa je mrl, umiral in izginjal!
In prišel je apostel. ko nekdaj svet Pavel k rimskim nevernikom, videl je v bodočnosti smrt — naroda slovenskega. Zabolelo ga je srce!' Bil je majhen človeček, klobuk je nosil s širokimi kraji, nad katerimi je v jasni lunini noči svetila olympska glorio-la. . . Obrazek mu je bil mlečno bel, vedno skrbno obrit, v svet je gledalo dvoje plavih prisrčnih o-česc, .katera so se razlivala in topila v dobroti. In ko se je kaki verni ovčici nasmehlial. je pokazal celo vrsto zdravih, lepih in ko alabaster belih zobkov. Telesce je imel majhno, pokrito včasih v črno odelo, včasih pa, kakor je igra zahtevala, v rjavo z vrvio prevezano — 'kuto.
No in te o zn an j evalec miru in sreče in blagostanja, ta konkurent Kristov se je potrkal na prša, pokleknil in povzdignil plave svoje oči, iz katerih ie plava punčica izginila, proti nebesom in zamaknjen je gledal v beli zrak in vskliknil:
“Dovolj je bilo gorja. Ti moj oče' nebeški, sprejmi moj dar, sprejmi mojo žrtev, kajti darovati in žrtvovati se hočem za ljubljeni in nesrečni in tlačeni moj rod! Prosim Devico Marijo, da mi odpre vrata svoje Milosti in prosim Te, pošlji mi v pomoč vernega Tvojega slugo, da me popelje po trnjevi moji poti, kakor je nekdaj vodil slepega Tobijo! Pošlji mi v pomoč svetega. Rafaela!”
In zamaknjen je klečal dolgo, dolgo!
# * #
Prej temni oblaki pa so slišali gorečo prošnjo novega apostola Kalimira, zjasnili so se in plavali po vsemira v najbuineiših barvah! Tudi solnoe se je pokazalo in veseleč se njega pošiljalo gorke žarke na sestradano in umirajoče v Ameriki po pomoči zdihujoče slovensko ljudstvo.
Molitev njegova je prodrla te rožno rdeče, plave, zelene, višnjeve in sivobele oblake, da jo je slišal sam Bog!
In pozvonil je Vsegamogočni s srebrnem zvoncem, da je zadonelo po celih nebesih! Gost šum pe-rotij je naznanjal hiter prihod angeljev nebeških. Prišli so in se povrstili pred Stvarnikom neba in zemlje po svojem 'dostojanstvu.
Smrtna tišina j.e zavladala po celih nebesih. Trume angelejev, svetnikov iu svetnic so se tresle straha pred Vsegamogočnim. Na svetem njegovem obrazu so videli, da je razjarjen, iz oči j mu je žaret ogenj svete jeze. In spregovoril 'je, da se je odmev Njegovega veličastnega glasu razlegal od oblaka do oblaka. “Slišal sem gorečo molitev mojega Kalimira! Na to vbogo slovensko ljudstvo sem pozabil in vbogo slovensko ljudstvo je umiralo — brez moje vednosti! čegava dolžnost je bila opozoriti me na to?
ISkozi celo vrsto -angeljev se prerije častitljiv starček in tresoč se po vsem prozornem telesu obstane pred predstolom gospodarja nebes in zemlje.
“Moja!” vzdihne in glas mu zatrepeče.
“Tvoja? In zakaj nisi storil svoje dolžnosti?”
“Odpusti, o gospod, v metropoli severne Amerike deluje že skoro 20 let slovenski rojak, ki pomaga svojemu narodu. — ‘Premišljal sem že večkrat o tem in prišel sem do zaključka, da to zadostuje.”	J;
“Zadostuje? In vbogo moje
slovensko ljudstvo se potaplja v oceanu, umira gladu v New Yor-ku, varajo ga newvoráki lopovi, gulijo brezdušni bankirji, slovenske deklice padajo ušle d pomanjkanja po parkih in se izgubljajo v peklenskih hišah in taka pomoč naj zadostuje?”
“Dovoli mi, o nebeški Oče, samo par besed!” se hkrati oglasi siv starček s podolgasto in s srebrnimi niti prepraženo brado. V rokah je nosil velikanski ključ. Bi'l je Sv. Peter. Ta torej nadaljuje :
“Spominjaš se, Gospod, da si mi dal lani dopust, katerega sem uporabil v to, da sem odplul na zemljo. Hotel sem spoznavati ljudi in proučevati slovenske emigrantske razmere ! Čudno se mi je namreč zdelo, da prihaja v novejšem' času toliko slovenskih mladih duš v nebesa. Pri zaslišanju teh duš ni imel naš nebeški pravnik Gruntnik z brati jem grehov nikakega dela. Listal je v svoji ogromni knjigi in grešni register teh 'duš je bil ali prazen, ali pa je stelo tamkaj : Pošten, toda reven, trpel poníanknje, glad in žejo. In Ti veš, o Bog, da lačen in žejlen biti — pri .nas ni greh.” —
“Ostani pri stvari in pripoveduj, kaj si dosegel?” ga prekine Vsegamogočni.
“Odplul sem na zemljo in po kratkem ¡premišljevanju sem si izbral New York, za svoje proučevanje. Slpoznal stem se s Frankom in vsemi' njegovimi uradniki. Sprejeli so me prijazno, postregli mi in me o vsem zelo dobro infor-movali. Bil se:m povsodi! Na zabavah in društvenih sej.ah. katerih je v New Torku mnogo! Dovoli mi, milostni oče. da Ti izrazim svoje skromno mnenje : F rank zadostuje za vse zjedinjene države. On skrbi za telesni blagor svojih rojakov, za svoj dušni blagor pa je dolžnost vsakega poedi-nega! Govoril sem, moj mogočni
Oče!”
Molk po nebesih! Toda le za trenutek.
“Marconi!” zadoni veličasten glas nebeškega vladarja.
Tih šepet angeljev in ostalih božjih trum sledi -božjemu klicu. “'Ga ni tud” se nekdo oglasi. “Šel je v restavracijo k “Devici” na pivo in makarone. Nekfi ¡expert italijanska kuharica je baje sedaj tamkaj,” se oglasi drugi.
“Qui sono, Patre mio omnipotente!” se zdajci oglasi Marcon sam. prišel je ravnokar od “Devi ee ” in si brisal mastna usta-.
“Kjie si bil?” ga jezno vpraša On.
“Bil sem pri zajuterku. moj 0-če!” odgovori Marconi plaho.
“Hm! Pri zajuterku! In tu razpravljamo, kako bi se mojemu slovenskemu ljudstvu pomagalo. Kaj sie še nisi otresel navad, katere imajo črvje tam v solčnej I taliji? Mar ne zadostuje tvojemu potentarskemu želodcu, afeo zasije vanj žarek Moje Milosti? Cu. me!”
In glas Tisegamogočnie-ga je dosegel nižino globokega bas c.—ja Angeljem in traman nebeškim so zatrepetala srca.
“14 nebeških dni j Ti zabranim gledati božansko N-aie obličje kaka dolgo jie to. Vprašaj nekdanjega papeža Gregorija, kateri se je tu v nebesih menda že naučil pametnejšega časoštetja.”
Ta kazen pa je v .nebesih uàj-strožja.
“Milost! Milost!”' je klicalo vsle povprek.
“Odpusti, moj Oče! Mai piud’ in zaplakal je genij Marconi.
“Bodi mu milosten, o Bog, Tvo ja milost in dobrota so vendar neskončna!” se je oglasilo zopet nekaj glasov!
“Molčite vi vsi, servi coeli et terra-e ! — Naj bo ! Moja Milost je neskončna in taka ostenie ! Marconi ! Odpušča m Ti in četudi T ne morem pozabiti v nebo vpij®' čeg,a, greha, da si se predrznil da ti plazečemu se človeštvu svoj izum, katerega človeštvu dati. je bila moja. dolžnost, še takrat, ko sem sam plaval nad. vodarni in vstvarjal nebo in zemljo. — Poj di in pokliči mi Franka na tele fon ! ’ ’
Angeljem in traman nebeškim je pal kamen raz srce.
‘Hal-l-l-oooo !’ se oglasi Frank “Kaj je z mojimi Slovenci Frank!” vpraša po telefonu Vse
gamogooni. “Dobrega si sicer ze dovolj storil za nje, vtendar pa go vori moj Kalimir v svoji goreči prošnji drugače. N-a drugi, cest nekje govore in jadikujejo, da je
nevarnosti vera, katero je učil moj božji iSin Krist! Mislim pa, da ni tako hudo! Od do sedaj u-mrlih Slovencev ne pogrešam skoro nikogar iri še -tleh par, kateri še manjkajo, dobimo kmalu iz člstiiišča! V čast vseh Slovencev umrlih in živih moram tu javno konštatovati, da so oni med šemi neštevilnimi narodi najver-niji v Me! 'Pojavljajo se sicer tako zva-ni na pr e d no misleči, vendar pa tudi ti verujejo v Mie! Upam, da si me razumel in sedaj govori Ti!”
‘Dovodi, da se lakonično izrazim. moj Oče!” spregovori Frank.
Osivel sem že. In kako je moje delovanje, sodi Ti! Deloval sem vedno na to, da ne izgubi moj tukaj bivajoči rod svojega z žulji in v potu svojega obraza pridobljenega denarja. Skrbel sem, da so vsi dosegli neovirano svoj cilj, oni, ki so se vračali v svoj dom in oni, ki so ga zapuščali. Revnim sem pomagal, kolikor in kadar sem mogel, grehov njihovih pa jim nisem mogel odpuščati, o Čiče, ker nipiami za to potrebnih blagoslovov!”
‘Dobro, dobro, moj Frank”, mu odgovori Vladar nebes in zemlje, “zadovoljen sem s Teboj! Deluj dalje tako in Moj,a milost Ti ostane. Vkreniti pa moram vendar le nekaj za popolen blagor dobrih mojih Slovencev. Slepih ovčic je pri vseh narodih dovolj!”
1 ‘Monsigneur Rafael! ’ ’
“Kaj za poveste, moi Oče?” “Pojdi in povej mojemu Kalimira to: Niaj uči svoj na!rod, ko so ga nekdaj učili moji -apostoli. Kar bo zavezal na- zemlji, bo zavezano tudi v nebesih in kar bo razvezal v New Yorku, bo razvezano tudi v nebesih.”
‘Želiš še kaj od mene, goispod Bog?” 'ga vprašaje prekine pri telefonu Frank. “Nimam namreč časa, ravnokar izide moi La voce del IBopolo in pregledati ga moram še, če ni Kračmanski kje kakega kozla vstrelil.”
‘Hvala Ti, 'Frank! Ne potrebujem Te več! Pojdi in pozdravi mi vse svoje podanike in ne pozabi mi poslati današnje številke lista La voee del Popolo. List mi ugaja in Kračmanskega komedijantski talent tudi. Zdravo!”
“Good bye!” in Frank se vrne v New York.
“Reci mojemu Kalimira,” nadaljuje Bog svoj govor proti. Rafaelu”, da sprejmem njegov dar in njegovo žrtev in da naj v.edno stremi za tem, da bom o njem ke-daj reči mogel, da je on moj druid sin, nad katerim imam “dopa-danje”. In pomagaj mu!”
Rafael odhaja.
“Počakaj še trenutek! Sporoči tudi mojemu Kalimira. da se milostna naša Mati huduj« nanj in da je žalostma, naj jej takoj ota-re solze, žalostnih in otožnih o-brazov v nebesih ne maram! Vi pa .angelji, svetniki in svetnice in vse trame nebeške, aite na svoja dela!”
Zašuštele so neštete peruti odhajajočih angeljev.
“Midva pa, moj dragi Peter, tarokirajva par let, da Mi prej čas mine!” .. . .
# # *
Tam v newyorš'kem downtownu je klečal naš Kalimir in proseče obračal svoja plava očesca proti nebesom, čakaj e nebeškega odgovora.
'Zasvetilo se je! V kristalno čistem srebrnem sijaju in z zlato gloriolo na glaivi je priplaval Rafael. vpiraje svete svoje oči v molečtega.
Zagledala sta se drug v dragega in šepetala dolgo . . .
“In četudi ne bi moral, vendar pa Ti še omenjam nekaj zelo važnega: Duhovnik si in kot tak svet mož! Ne pozabi nikoli svojega dostojanstva in ne spuščaj se nikdar na niveau navadnih 'bankirjev in Šifikartašev! V duhu Te boni spremljal po vseh Tvojih potih in pomagal Ti pri vsakem Tvo-
jem dejanju,! Tvoj rod ljubim in čez vets slovenski rod razprostrem svoja- krila!
Krepko ,sta si stisnila desnici, Rafael pa je še tisti trenutek zginil.
* * #
Kalimir vstane! Pretegne se parkrat, z rokami in nogami mahaje po zraku, dolgo klečanje ga je namreč zelo utrudilo.
“In sedaj na, delo!” je vskliknil in šel!
* * *
Prvi njegov rekord,: Našli so o-ne prve ptice selivke, katere je pred' tolikimi leti vrgel val v naročje usode, našli na azorskem o-točju. Životarili so tam, hranili se z jagodami, sanjali o v neizmerni daljavi nahajajočih se dolarjih i-n pričakovali Rafaelove pomoči.
Iztrebil jie- vse lopove in poslal tje, kamor spadajo! Potniki so se odahnili, zrak. v zjedinienih državah je sedaj čist. Vozijo se v pravi San Francisco, goljufanja, kradenja in ropanja ni več.
Umrle one deklice sicer ni mogel obuditi v življenje. Dač pa je našel ono, katera je bila zašla v peklensko hišo. 'Opral io je v kopališču z vročo vodo in čista ko morska vila je stopila zopet na stezo življenja in na obrazku so jej za cvetele rože nedolžnosti. ..
Žejnih in lačnih ni več........
Za. v.so Slovenijo je napočil dan probujenja in po vsej slovenski zemlji zvonijo zvonovi in proslavljajo z veličastnimi svojimi glasovi dragega Odrešenika ...
Vsa slovenska srca so se združila v en sam klic: Živel on in Ti, o Bog, ohrani Kalimira — v cvetju!
m
s
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojini domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKQPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
&
■S
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3
"frfr/^icé/frcvnt, dne 30. aprila 1909.
V poj as ni lo.
Naši ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakser ju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnos t po pošti .
Kdor poš i 1 j a denar (vloge) vMestno hranilnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakserja, dobi v kakih 25 dneh uložno knj ižico, ker se poslovanje med Frankom Sakserjem in Mestno hranilnico ljubljansko jako točno izvršuje. Kdor pa poši 1 j a sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zajedno ne obvešča hranilnice, kaj naj se stori s pos lanim zneskom, ali pa svoj naslov tako netočno naznani, da se ji ne more knjižica poslati.
Gospod Frank Sakser je naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato je najbolje, da se ameriški rojaki naravnos t do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanesljivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hranilnica ljubljanska.
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
___________WEEKLY______________
Published by xhe Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za narod v Ameriki.	slovenski
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek	
ZA AMERIKO:	
	
ZA EVROPO: Za celo leto	 za pol leta		
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
PROLETARČARJI.
V zadn ji številki so sosedi izza plota pričeli obljubljieno- bu merkt iko pisati, toda celi h mm or se zrcali v .strupenem gnjevu, katerega bljujejo ker so s svojim de-nunci janstvom napram Glas Svobode zopet im to- je v tretje grozno pogoreli. “Obersoeiji” so pač zopet za eno velikansko blamažo bogatejši; kar ¡pa, se ve da, jih ne bo 'zmnldrilo.
Nam. je prav če se zrno d ri j o ali pa ne, pečat nesramnega efijal-stva imajo na čelu, katerega jim živ krst ne more zbrisati. Priborili so si slavo, prežalostuo slavo lažnjivega izdajalca, katero mora vsaki količkaj značajen človek obsojati.
Zavist, nesramno zavijanje resnice, podlb obrekovanje to jim je glavni smoter, to jim je ideal za katerega se borijo, ljudje koji so vse prej, kot pa poštenjaki.
Teldaj opetovano blamažo in gorostasno zaničevanje, so si priborili le-ti ljudski osrečevale!, ljudski prijatelji in vzorni social-ci s svojim sklepom, da se “Glas Svobode” bojkotira in zahtevali so od soc. stranke, da se splošnji bojkot nad “Glas Svobode” izreče. V vseim tem. smo že podrobno poročali in tudi v celi zadevi naše mnenje in stališče odkrito povedali. Stvar se je dolgo vlekla, soseldi izza plota so se napenjali kot .žalba, privedli so priče katere bi imele dokazati, da “Glas Svobode” ni soc. list — kar mi vedno sami trdim» — privedli s» kot «vedokioijio neko gospo Peče —1 hm! — privedli so celo urednika hrvaško -social ist ičn e ga lista Rad-nička Straža, koji je zagovarjal lopova Kake rja in udrihal po Kondu in “'Glas ¡Svobode”. Kaj je rekel ta neumni pajac! Rekel je med drugi.m, takole: “Tisti.kateri je v Glas Svobodi nesramno pisal čez moža Kakerja., kateri ima prijemnico o odposlanem de-nariu za Gregorčičev spomenik, v rokah, tisti zasluži da bi se ga s palico namazala. To ni bila pisava isoeialističuega lista, marveč skrajna falotariija”. Tako je govoril hrvatski osrečevale«, ožji prijatelj Froletarčarjev ino Kakerja. To prilepe no. iz stare domovine pobeglo človeče se imenuje Glumač! Osodepolno ime, kajti “Glumač” pomeni v Nemščini: — Der dumme August —■ in s tem je dovolj povedano. Neki pregovor pravi: “Pove! mi s kom občuješ, in povedal ti bodem, kdo da si.” Im to je resnično ; Glumač je pokazal svoje stališče m svoje prepričanje. (?) Brati Hrvati soc. mišljenja smejo, biti ponosni na svojega “odreševalca! Mila nam majlka!
Kakor rečeno, eitali smo v sosedu izza plota, da se je 13. t. m. vršila seja v zadevi Proletarčevih dennnciijautov napram “ Glas .Svobode”, a ker o tem nismo bili od soc. stranke obveščeni je naš so-trudinifc Mayor pisal na pristojno mesto da se mas o sklemi obvesti in to zaradi tega, ker ne pripuščamo da bi sosedi izza' plota poljubno javnost slepili. N>a toza-devno pismo smo dobili sledeči od govor:
“Chicago, 111. June li. 1909.
Mr. Ludwig Mayer, c. o. “Glas Svobode Col”, Chicago.
Brief erhalten., Der Beschluss erkennt einfach an was Mr. Konda Selbst gesagt hat: — das Glass Svobode ¡eine unabhängige Zeitung ist, und deshalb nicht berechtigt ist, auf der Liste der rein soieialistischen .Zeitungen offieiell zu erscheinen. Wenn Ihnen daran liegt, kann das aber abgeändert werden. ’ ’
'V slovenščini' se glasi : “Pismo prijeli. ¡Sklep na kratko pripozna. kar je Mr. Konda sam rekel: — da ‘Glas ©vobtde je neodvisni čas-
nik, in zaradi tega nima biti kot oficijeln list na sezuamku izključno soc. listov. Ako je Vam na tem ležeče, se zamore to predrugačiti.	(Podpis.)
To je jiasno rečeno, nam je na razpolago dano, hočemo li, da je ‘Glas ‘Svobode’ na socialističnem seznamku ali ne. Da pa mi to čez vse dvomljivo čast odiklonjamo, je siamo ob sebi umevno. Tam kjer ¡so IProletarčarji, da bi tudi mi bili ? ! Pojdite se solit.
Za danes le še toliko pripomnimo. da smo za seid,a j orožje obrnili, ter hočmo videti, kaj bo- soc. stranka o svojih “radikalnih re-volver-žornalistih” rekla.
Mi smo že pred; več časom pisali, da take pajace, fcot so Prole-tarčarji, za plot .mečemo in tako se je zgodilo. — Dolgi nos in pa: Der grösste Schuft im ganzen Land, ist und bleibt d,er Denun-ciaimt ! Hall-o, Mr. Zavertnik & Cd?
ZAVERTNIK & CO IN
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA.
Ako. ibi bilo vse v redu knjiženo., bi se moralo, takoj dognati, kje da je pomota.
Nadalje so bili čeki v prometi. Le ti čeki ¡so bili kot izdatek vknjižeui, a banka jih ni sprejela, ker ji je bilo sodnim potom prepovedano vsako izplačevanje ; čeki so bili tedaj vrjeni na glavni odbor, kot neizplačeni, vsled česar je tudi dotični denar v jedmot-ni blagajni ostal, a v blagajniški knjigi je ostalo vseeno kot izdatek vkinjižieno, namesto da bi se ¡bili vrjeni in neizplačani čeki zopet vknjižili kot dohodki.
Da so se morale ravnokar omenjene svete še enkrat nakazati, to je umevno. In. kar ie svoječas-no g. Krže grozno bobnal, koliko da ie moral novi odbor za starim izplačava.ti, da bi bil pa tudi povedal resnico, na kakšen način je moral novi odbor izplačav.ati, to je pa kot nepristranski in resnicoljubni mož previdno zamolčal.
Vprašanje je sedaj kje so tisti čeki, koje je g. Klobučar nakazal, a banka jiih ni izplačala marveč novemu glavnemu odboru vrnila ?
T». je čez vse' važna stvar, da se pojasni, ker po našem mneDju tiči v tem celi “trubel”. Ali vé gl. odbor oziroma g. Krže za to zagonetko? Mi bi rekli: da! Njemu in njegovim ožjim somišljenikom je vse to znano, a vedoma in namenoma o tem molče, samo da so izrabljali priložnost prejšnji glavni odbor v javnosti blatiti in jih kot poneverjalce članom in dru-štvaim S. N. P. J. predstavljati.
M. V. Kondu niso mogli do živega, vse račun jan j e mat e mati-karja Zavertnika je bilo zastonj, toraj so se pa spravili nad g. Klobučarja. Mi opetovano povdarja-mo, da se ne čutimo poklicanim g. Klobučarja, zagovarjati, marveč nam se gre zato, da se resnica na dan spravi, — in spravila sc bo, ker imamo dokazil več kot jih rabimo. Mi smo vzlie vsem Prole-tarearjevim lumparijam Kakerja do cela razkrinkali, in takisto bomo tudi zagonetni primainkljaj pri IS. N. P. J., razkrili. Temu naj bodb člani in društva S. N. P. J. uverjeni, ker kar ‘Glas Svobode’ obljubi, to tudi izpolni in vse to preko vsih Za.vertnikov in obra.m-mib odborov.
Da je naše, gori omenjeno mnenje opravičeno, govori za to tudi nastopna okolnost, kateri je potrebno vso važnost prištevati.
G. Krže- je k,oj pri njegovem nastopu kot glavni tajnik pokazal, da se rad tožari; se ve, na Jednotne stroške. Naperil je tožbe proti društvam n. pr. v Milwaukee, 'brez da bi bil pomislil, da mora propasti. Ni premislil da s takimi nesmiselnimi tožbami Jiedinoti, to je članom S. N. P. J. ogromne stroške tpovzročuje. brez da ibi bilo najmanjšega upanja na kakšen uspeh. On je tožaril in srečno pogorel. Gre se v teh slučajih za to : Ali je vprašal društva S. N. P. J. če naj toži ali ne % In če so privolila se tožari ti, ali jih je pa tudi poučil, da so vsipe-hi tožb negotovi, je skrajno dvomljivo?1 Kolikor je nam znano ni g. Krže nikogar vprašal, tožaril se je sam, tožbe zgubil je sam, a elani S. (N. P. J. so imeli čast stroške, to je ogromne stroške za, po g. Kržetn nesmiselno naperjene in prooadle tožbe !
¡Seidaj se pa vpraša-, ako je bil glavni odbor prepričan da je g. Klobučar za $900, ali kolikor si
že bo “prekratek”, — kar se po
naše reče, da bi bil toliko svoto jednotnega denarja poneveril, zakaj ni glavni odbor oziroma g. Krže takoj sodno, pot nastopil in dal g. Klobučarja zapreti? Zakaj ni g. Krže v jednotnem Glasilu niti besedice o primamkljagu omenil? Zakaj je, ¡g. Krže še potem molčal, ko smo zadevo v “Glas Svobode” razkrili, ter je svojemu prijatelju Zavertniku prepustil, da je ta ¡poštenjak v svojem “re-volver-žurnalu” zakrulil: “za par sto dolarjev se gre! Sicer pa Konda laže, “Glas Svobode” laže, vse laže?”' Zakaj; je g. Krže svojo dolžnost zanemaril in društva vprašal, kaj hoče glavni odbor z n Klobučarjem storiti?
V tem slučaju pač ni bilo treba nikogar vprašati, kaj da je za storiti. Glavni odbor bi bil moral pot nastopiti proti Klobučarju, ali pa proti vsakemu drugemu v takem slučaju in potem; bi moral vsaki pripoznati, da gl. odbor prav postopa. Toda to ni ¡storil. Gosp. Krže jie hitel po eni strani, Zavertnik s Proletarcem pa po drugi, člane in ¡društva S. N. P. J. slepiti, Ida bi svojo lastno velikansko krivdo prikrili. Zamorca so prali, a ostal je še bolj črn kot je bil po predi
Da je vsemu temu tako. s,pričuje najsijajnejši Idopis g. Fr. Plaz-zotta. bivši član dr. “Edinost” št. 23 v Darragh. Pa,, katerega smo priobčili v ‘1 Glas Svobode dne 16. aprila 1909 št. 16, v katerem gre se za $26.00 in katera svota je dvakrat vknjižena ‘kot izdatek, a vresni.ei je pa bila izpla čana samo enkrat. V jednotnem Glasilu ne najdemo nikakoršnje-ga pojasnila v tej točki, a imamo pa več takega ¡gradiva, in ko pride čas za to' bomo že o stvareh govorili, o katerih se sedaj članom ‘S. N. P. J. niti ne sanja.
Gotejp. Krže in ves gl. odbor so bili dovolj previdni, da niso g Klobučarja resno prijeli, znali so da tavajo v temi . in nekteri gl. odborniki pa sami niso ¡znali pri čem da so in nekteri še danes ne vedo, ali so možiček ali babiček. Vsi skupaj pa bi najrajši vidli, da bi se mogla ta stvar iiz sveta spraviti, da bi se moglo člane ¡prepričati, da je vsa prokileta humbu-garija fata morgana, da bi se moglo člane in društva ¡prepričati da “Glas (Svobode ” laže i.n pa da bi se moglo društvam in članom, v glavo vcepiti prepričanje, da re-volver-žurnal Proletarec je edini list, kateri delulje v prospeh S. N. P. J. —
Se ve, želje so po ceni, nada je oživljajoča, toda vrag je vmes in razočaranje je toliko občutnejše kadar vse skupaj po vodi splava.
Čas konvencije se bliža, treba bo račun dati v vseh dobrih delih, kar se je v dveh letih storilo, se ve — v korist članom S. N. P. J. —
Račun bo čudno izgledal, kakor čudno izglodajo vsi jeduotni računi katere je še do sedaj glavni odbor S. N. P. J. priobčil. Kaj bi rekel n. pr. vladni komisar iz Springfielda, ko bi jih v roke dobil, posebno sedaj, ko s prvim julijem' novi tozadevni zakon v veljavo stopi. Ja tedaj bi pač dobro bilo, da bi obrambni odbor v akcijo stopil ter glavni odbor SJN.P. J. branil. Ih ako pride toliko daleč,, klar se prav lahko pripeti — ¡potom, priporočamo, da se začasno Kakerja .za blagajnika vsestranskega in vse zna j oče,ga Joža Za-vernilka pa za vrhovnega “bosa” postavi.	(Pride še.)
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in do-mačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, Dl.
MBMii
Ne trpite za reumafizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIH SidroPainExpeHerjent
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
IL Rev. H. W. Freytag, Hamel, HI.
, | » Na vsaki steklenici j e t I Anaša varnostna znamka >ir “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah.
F\ Ad. RICHTER & CO.
*15 Pearl St., Mew York.
VESELICA V HAREMU.
Gospa, ki je bila povabljena za časa ramazana (turški post, ki je le podnevi post, ponoči- na pust) v harem sultanove sestre, poroča: Za Veselico sem sfe okrasila z živordečimi irožami ter modrimi in rumenimi orhidejami, katere sem spletla v venec. 6 veslačev v belih oblekah nas je čakalo na pristanu. Peljali smo se čez “Zlati rog” mimo Leandro vega stolpa in mimo starega sera.ila. v katerem stanuje tisoč sultanovih ljubic. Pričakoval nas je evnuh, velikanski zamorec v dolgi črni zapeti suknji, na obeh straneh sta stala ob njem dva prav mlada moža- z baMjami v rdečih oblekah. Evnuh se je priklonil ter dejal v pozdrav roko od tal k ustom in k čelu.. Stopila sem v paviljon. Tenke indijske preproge so krasile tla, beneška zrcala pa stene. Odtod smo stopili na vrt. Mag-nolje so dišale, slavčki so peli, pred mano pa. je stopal velikanski zamorec z: rdečima mladeničema. Na drevesu je sedela opica, ki me je gledala ter mi1 segala v lase. Prišli smo do haremskib soban. Strope so' držali beli alabastrovi stebri, krog in krog so bile stene iz svetlega marmorja izrezane, v sredi sob pa baseni, v katere je tekla dišeča voda. ¡Ob stenah mehki divani, na zidovih! prekrasno vezene preproge, prepletene z biseri. Končno sobica, koje vrata s d iz slonove kosti in kliuka iz zlata. V tej sobici je bila sultánica. Ljubeznivo toda Vlostoianstve.no me je pozdravila. Bila ie žena 40 let v globoko izrezani eešnjevor-deči obleki obrobljeni na prsih z diamanti. Na glavi so se tudi svetile zlate niti in biseri. Druge turške žene so navadno bolj debele — ta je bila vitka in bleda —• toda lepa. Pili smo čaj — potem se je pričela veselica. Psalter-jon, triangle in mandoline so za-svirale, ženski glasbeni zbor je izvajal >ž njimi temnožialostne harmonične melodije, katere je včasih prekinila čudna disonanca. — Krasen svilen zastor se je dvignil. 'Vstopilo je .mlado dekletce — na glavi je imela ‘biserno krono, s katere je padala z zlatom pretkana tančica. Dekletce je začelo plesati, tančica i'e padla na tla. Nisem še nikdar videla lepšega dekleta kakor je to. Oči črne kot črni plameni v obrazu, nežne rumene barve kot tejaroža, obrvi ozke in visoke kakor ščip na nočnem nebu, lahno napete prsi na koncih nekoliko pozlačene, na nogah krog gležnjev zlat obroček, ki se je premikal ob vsaki kretnji. Ples je bil vedno hitrejši in hitrejši, plesalki se je pridružila draga ravno tako lepa toda krasno oblečena deklica. Molčeče sta se klanjale — pantominično izvajale igro med plesom, ki je predstavljala poželjenje — odrekanje in končno, privoljenje. Potem smo. šl jest. Z rožno vodo so nam sužnje polile roke. Na mizi j,e bilo polno turških in evropskih jedi. Sultánica je jedla na turški način z rokami, katere je čistila z dvema ruticama. Sultánica mi je rekla, da žive Turkinje zadovoljno in da bi haremska žena ne hotela menjati s prosto Evropejko. Nisem ji mogla potrditi tega, saj se je govorilo ravno tiste dni, da je Turek ustrelil mlado ženo, ki je hotela bežati iz harema, seveda zaradi tega, ker je nje srce vzljubilo drugega. Vprašala sem tudi, ali je res, da ljubosumni Turki u-topijo žene v vrečah zašite v Bo-sporu. .Sultánica pa ie menila, da je to močno pretirano. Proti jutru smo se poslovili. V Galati se je že gibalo. Petdeset psov se je podilo po ulicah, iščoč mesa in odpadkov. Glasno so vpili prodajalci na trgui. .Turek, ki se pokori s težkim kamnom, katerega si je z vrvjo privezal krog vratu, je korakal proti Stambulu, Grški in armenski menihi z visokimi kapami in dolgimi črnimi tenčicami so šli mimo mene. ¡Smrad ovčje masti mi je legel na pljuča. Vede-ževalka je razlagala prihodnjost vojakom. Brezzoba usta, v rdeče cunje' zavita sloka postava mi je pred očmi, kakor tudi gobovec, ki •me je prosil milodara. — Domotožje se me je lotilo.
WELKY’S
Restavracija in gostilna,
55 2 Blue Island Ave.
CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1468
“Glas Svobode” rabi podpore.
Slovenska Narodna Poetar—
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave.
JOHN VERŠČAJ, blagajnik; 1411 Clarence Ave., ?llinchsK
Nadzorniki:
JOSIP VRŠČAJ, MAR, V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik: B. J DVORSKY, 55 Fisk Str.
Vsi t Chicagi, Illinois.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, lil.
Sprejeta Nova Društva:
Št. 20 v Cleveland, Ohio.: Rudolf Perdan, c. št. 498; Jernej Urbas, 499; Jakob Hočevar, 500; August Kužnik, 501; Anton Kužnik, 502; Josip Mihič, 503; Josip Struna, 504; Josip Kunčič, 505; Valentih Kandoni, 506.
Uradniki: Rudolf Perdan, predsednik, 1308 E. 55. ¡St.; Jernej Urbas, tajnik, 1136 E. 60. St.; Valentin Kandoni, blagajnik, 6305 Glass Ave. — Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
Št. 21 v Naylor, Mo.: Franc Levar, 507; Franc Gram, 508; Franc Masel, 509; Josip Kitz, 510; Anton Kitz, 511; Alojs Zi-merman, 512; Valentin Dobnikar, '513; Paul Šinkovc, 514; Ivan Vidmar, 515; Franc Kitz, 51'6; Franc Celigaj, 517; Ivan Zimer-man, 518; Josip Aubelj, 519; G. Gantar, 520.
Uradniki: Franc Levar, predsednik; Frane Gram, tajnik; Franc Masel, blagajnik. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Pristopili: K društvu št. 4 v Black Diamond, Wash.: Josip Zagožen, 501; Josip B-urkelca, 502; Franc Zagožen, 532.
K društvu št. 5 v Darragh, Pa.: 'Andrej Mlekuž, 524.
K društvu št. 8 v McQuire, Colo.: Ivan Milar, 525; Matija Pavše, 526; Josip Pavše, 527; Josip Joch, 508.
K društvu št. 9 v Leadville, Colo.: Bernard iSteblaj, 509; Anton randovec, 537; Anton Goršič, 588; Frane Kramar, 539; Ivan Vidmar, 540.
K društvu št. 11 v Mount Olive, 111.: Štefan Rozina, 530.
K društvu št. 14 Yale, Kan.: Vincenc 'Štraus1, 531; Josip Bučar, 530; Josip Pečnik, 533.
K društvu št. 18 v Girard, Ohio: Josip Mehle, 534; Karol Žust, 535; Josip Malovie, 536.
NAZNANILO.
Vsim cenjenim društvam, spadajočim SLOVENSKI NARODNI PODPORNI ZVEZI, v Chicago, 111. se tem potom naznanja, da predsednik Zveze, brat Anton Mladič že potuje nazaj v Chicago, in ko hitro dospe na mesto bo sklicana seja glavnega odbora, pri kateri se bo določil dan prve kont/encije naše napredne S. N. P. Zveze. —
Sklep te seje bo priobčen v Zvezinem glasilu, Glas Svobode, dne 9. julija. Slavna društva se toraj poživljajo, da se za konvencijo pripravijo, zvolijo delegate — odločne in nepristranske može, in imena istih kar najhitreje poročajo spodaj podpisanemu.
Glede inkorporacije smo vredili ivse potrebno in upamo, da v kratkem dobimo povoljno poročilo iz Springfielda, 111. O tem se bo poročalo, ko hitro dobimo tozadevne listine od državne oblasti
Z bratskim pozdravom!
Jos. Ivanšek, glavni tajnik.
DOPIS.
Od nekod.
Ali čuj-ete, ta “obrambni odbor ’ ’ iS. N. P. J.!!! To ga pihnejo pri Proletarcu, pač iza poč’t! U-bogi “Glas Svobode” im .pa vsi svobodalši; to vam delajo zgago! Ampak sedaj joj, joj ; bežimo, bežimo bedaki korakajo! $12 im 25 feni go v je že .padlo v klobuk — buimf! dobri so, le še več prinesite in kar pošljite! Vsi Pepčki in tepčki na dan, pošiljajte za boga pošiljajte, vsaki cent nam prav pride! Hm, h.m, .hm! — Sedaj pa en par pametnih onim na duhu u-botgim bumf — bumfarjem.
Oni “obrambni odbor” naj v prvi vrsti poišče onih $900.00, katere je menda kafra vzela iz jea-notne blagajne. Nadalje maj pojasni kako je z Klobučarjevo zaide vo, potem naj pojasni, koliko so že zatožili z raznimi tožbami pri iS. N. P. J.; potem maj pojasni, ko se je novi gl. odbor bahal pred izvanredho konvencijo, kako bo Klobučarja spravil v luknjo, in da ne bo potreba izvanredne konvencije, vse to nam pojasnite! Ali pokazali ste se visi profesorji z Ribeučauom vred, da ste prekratki v vednosti im zna.nju.
¡Pamet ¡možaki, .namet, in ne smešite se v javnosti, pobijajte kritiko stvarno katero niše “Glas Svobode”, dokažite laži, kakor to upijete in ne streljajte slepih kokoši. Strahopetci ste! Takole hočete celo stvar potlačiti, kaj ne? Peska ljuidiem ,v oči, pa bode pra.v! Res. vzorni socialisti ste! Ako bi ne bila meni stvar znana, bi molčal, itako se mi pa gnusi vaše početje. Gnusi se mi, ko se toliko izkorišča Socializem v vaše podle načrte. Toliko denarja se še ni po nepotrebnim za,pravilo pri nobeni Jiedhoti, kot ravno pri S. N. P. «li. v teh dveh letih. Čemu molčite ?!
Povejte vendar kaj nameravate? Moje mnenje je to: da eni — imena' ne ipovem — naj 'bi zasedli stolčke v glavnem odboru S. N.
P. J. ip list Proletarec naj bi 'bil glasilo Jednote; plačevalo naj bi se vsaj po $1.50 na mesec ases-menta in¡ tako bi imeli v Chicagi nekteri vzor-gospodje mastne dohodke, nekteri pri Proletarcu a ’drugi pri S. N. P. J. Potem ibi šlo vse gladko in čisto. “Glas Svobode” maj; bi zginil iz tega božjega sveta in list Proletarec hi že kako. čečkal za bedake; ubogi slovenski delavec bi pa plesal, kakor bi oni “gospodje” komandi-d li l' ' .’¡alAfcttüfi
tako si jaz mislim in skoraj gotovo- sean pravo- potrojil. Toda, s te -moke ne bo kruha, ie preveč krompirjovih olupkov vmes; le taki bodo šli vam na lim, kateri se zadovoljijo s tako hrano.
Oh, ¡kako ste nedolžni! Smilite se mi ko se spomnim na vas. Ampak nekam ste že pregloboko posegli, tam ste se opekli in ono 0-peklino bodete pozneje občutili. Bodite uverjeni. da ste prokleto slabo naleteli, 'ko ste nesli tam vaš bos, ko vas ni nobeden klical.
Pravi socialisti? tercijalke morajo biti oni govorniki na ustanov nem obrambnem shodu. Radoveden. sem če nosijo škapulirje! Hallaba, Glas- Svobode, ta jim je pač odveč, kaj je sedaj za en direndaj. O ti uboga zmešana raja v Chicagi ! Seveda kaki m.išmaš vzame vse zia dobro, samo da je manever za prihodnjo konvencijo S. N. P. J. to, in pa. da bi se na zvijačen način cela kritika v “Glas SvobÜe” zadušila, da bi šli potem res po . . t k maš.
Svobodaš.
Skidimore, Kan®, junija 1909.
Tukaj Vam .pošlem $1.75 in sicer celoletno naročnino in 2oc. listu podpore.
Ob jednem tudi naznanjam, da kar se dela tiče, gre bolj počasi; gospodje kapitalisti ne dajo kaj veliko zasluška; denar držijo v svojih zalogah. Ne vem ali se bojijo krize aU kali.
Upamo da se bo proti jeseni na bolje obrnilol S pozdravom
J. Zakrajšek.
Slovanska Delavska Podporna Zveza
Conemaugh
Vstanovljena dne Inkecporirana dne
Pennsylvania.
16. avgusta 1908. 22 aprila 1909*
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. E. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN R REZOV EC',
Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328 Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,	”
Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435
) Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406	”
Nadzorniki II. nadzornik: /OSIP CUL/KAR,
| III. ” IVAN GLAVIČ,
) Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa forotni \ j j odbornik: IVAN SPEND AL,	Conemaugh, Pa
odbor | ///,	» MARTIN PETRIČ,
Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ,
Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL,
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
PRVA KONVENCIJA “SLOVANSKE DELAVSKE PODPORNE ZVEZE” V CONEMAUGH,PENN., NAZNANILO:
Cenjenemu Slovenskemu o>b tem, potom ljudno ter z ponosom vemcija “Slovanske Delavske maugh, (Pa., z dlneto 28. Junijem mautgh, Pa.
Društva zgoraj imenovan» la zato, da nam1, pošljejo svoje da bode nam možno ugoditi zabite
sko delavstvo.
Vse kar je v naših skromnih liki v iprid organizacije, da se po naselbinah, kjer se nahajajo Kakor slavnemu občinstvu na dne 16. Augusta leta 1808 in v državi Pa. jasni dokaz eveteče ganizatorjom društev srčna hvala V Conemaugh, Pa. dne 20.
Od b o r “¡Slovanske
činstvu iširne svobodne Amerike naznanjamo da se prične kon-Podlporne Zveze” sedeš v Cone-t. 1. v “Austrian Hall” Cone-
delavske organizacije so se zavze-najboljše defelgate na konvencijo vam katere zahteva naše iSloven-
močeh storili bodemo pri tej ipri-tem toliko bolj razvije ter razširi naši rojaki in sploh Slovani, znano je organizacija ustanovlje-Infcoiporirana dne 20. Aprila 1909 ga napredka zakar cenjenim or-ter krepki živeli :
Junija 1900..
Delavske Podporne Zveze”.
VABILO NA PIKNIK
katerega priredi
Pevski in Dramatič. Klub
--------- V CONEMAUGH, PA. ----
dne 27. junija 1909.
VSPORED:
Jaz sem Slovan, Ivan Knahl, Na planine, P. H. Sattner -Mladini, A. Hajdrih - - -Zvezda, Dr. G, Ipavec - -
poje moški zbor poje moški zbor poje moški zlx>r - poje moški zbor
Šaljiva pošta, ter vsestranska neprisiljena zabava.
Začetek točno ob 2. uri popoldne	v prostorih G. Sneider-ja
na Woodville Heights.
Vstopnina za moške $l.oo. Dame proste. Pivo prosto
Za dober prigrizek bode skrbel ODBOR.
DOPISI IN POROČILA
Pueblo, Colo. 17. junija 1909.
“Glas 'Nerada” je priobčil članek, kateri s» glasi: Bonaventura ne v Ameriko!” — Ko sem čital članek v G. N. seim si mislil, kido je neki ta Bonaventura? in k!o č> tam dalje, sem, videl, da je ljubljanski zapravljivi škof. Alo, sem si mislil, ali je ta Škof pol ženske in pol moškega, ali pa je velik prijatelj žensk, ker ima nekako žensko ime — Bonaventura? — No pa kaj černo? Glas Naroda je imel popolnoma prav, ko svari rojake pred tem lenuhom. Rojaki! Ali nimamo dosti teh postopačev tuikaj za hranit? Ne, tudi »nega ne potrebujemo in to .manj ljubljanskega zapravljivega škofa! Rojaki, ali ni teh slovenskih postopačev že dosti v Ameriki ? Jaz mislim da so vsi preveč. In glejte še ehieaški ¡Sojar vabi tega ljubljanskega Nemeurja, da pride sem v Ameriko! To je .pač več, kot preveč!
Glas Naroda pravi, da je 80 slovenskih ornohalježev v Ameriki. (Poglejte (dragi rojaki, koliko pijavk moramo s svojimi težko zasluženimi centi hraniti. 80 je lenuhov to je popov, Idruigih 80 je njihovih kuharic, to je 160 oseb skupaj. Ako bi teh 160 lenuhov in leuubm plačalo za hrano samo po 20 tolarjev na mesec, tako moramo mi plačati 3.200, beri: 'Tri tisoč dve sto tolarjev, ali pa na leto 38.400 in na deset let 383.900 ' tolarjev!!!
(Vidite dragi rojaki, koliko nas te črne pare stanejo. Kje so pa cerkve in druge stvari, za katere moramo .plačevati? To je groza; proč z grobokopi!
Poživljam! vse slovenske liste v Ameriki, da ostro .nastonijo proti tem lenuhom in da svarijo slovenske rojake pred temi pijavkami —
iNaš sveti oče Oiril-nebodi-ga-treba, je tudi kvasil in žvekal zadnjo nedeljo iz pred altarja. in sicer pričel je nekako takole:
“Naznanjam vam, da bo imel moj mili bratec tukaj v Pluebli na 4. julija no vo mašo. Vas prosim dragi moji farmani, da se udeležite veliko številno, in posebno pa prosim društva, da bi napravila mojemu bratu lepo parado. In še posebej pa prosim društva, da bi mu kupili lepo moštranco ali pa kelih.” To vam je lopovščina da je ni para na zemlji! Poslušajte rojaki! Temu našemu grobokopu smo plačali šole, smo mu .plačava-li brano, stanovanje, opravo, knjige in to skozi sedem let, iu sedaj fehta še za lepo darilo! Ciril, ali te ni sram?! Ali sta tvoj oče im mati rodila otroke, da jih bomo mi hranili? Ali ni dosti !da hranimo tebe in tvoje sestre? In sedaj hočeš še, da bomo 'zalagali celo tvojo rodbino! Kaj pa ste vi na.m Slovencem v Puebli ? Nič! Zavoljo tega ti svetujem: poberi svoio rodbino in hodi od koder si prišel! Ker ko hitro te zmanjka bo nastal mir in sloga med tukajšnjimi rojaki. Slovenske rojake pa opominjam: Proč od cerkve dne 4. julija t. 1.!
Član cerkvenega odbora.
Mt. Olive, 111. 15. junija 1909.
Ker ste zadnjič odobrili moj doniš tičoč se adruženia vseh napredkih im, svobodomiselnih Zvez oziroma “Društev”, se predrznem še nekaj pisati v pojasnilo.
Glavni odborniki teh “Zvez” vem da so mene razumeli, gotovo pa ne vsi člani in marsikedo 'bo rekel: “Mi smo se trudili da smo si ustanovili svojo “Zvezo” in sedaj bi se ,pa drugam pridružili, ter z našim trudom 'bi ne bilo nič.’
To pa ni tako ; temveč vsaka posamezna ‘‘Zveza” bi ostala kot sedaj, bi imela svoj glavni odbor, bi obdržala si od vsacega člana po 7'5e. na mesec in s tem bi plačevala po $8.00 bolniške podpore na teden in v slučaju smrti ¡pa $200 usmrtnind. Za tiste člane pa, ki
bi sie več zavarovali, bi se za vsakih $100 poslalo po 10c. na mesec na vrhovni odbor v zavarovalno blagajno. Recimo: kdor bi bil za $1000 zavarovan bi plačal $1.55, od tega ostane 75c. v zvezni 'blagajni in za ostalih $800 zavarovalnine se bi na vrhovno blagajno poslalo 80c., ali za $500. zavarovalnine 50c. itd.
Da bi pa tudi tisti člani, ki so samo za $200 zavarovani, spadali k vrhovni ali splošni Zvezi, bi pa vsak novi n,d tudi plačal eden ali dva dolarja za .pristop in to bi šlo v smrtninsko blagajno ali pa v rezervni sklad za. vsake slučaje. Tudi vsaki član bi plačal na leto po $1.00 ali pa vsaj po 50c. v rezervni sklad iz katerega bi se plačevale tiskovine, ali kakor se bo žle ukrenilo1. Na vsak način pa se mlora rezervni sklad napraviti za slučaj katastrof, ko bi se moralo velike svote izplačevati.
Iz izvanrednih dohodkov, bi se pokrivali tudi n. ,pr. plače glavnih uradnikov, ter združene Zveze bi iz tega denarja dobivale povrnjene svoje stroške. Na ta način bi bila vsaka posamezna Zveza za-se in zopet vse Zveze skupaj v eni Zvezi, skoraj tako, kakor če si ogledamo United Mine Workers Union.
Mi Slovenci bi- tudi lahko napravili kaj novega in boljšega, ne da 'bi le samo posnemali stare naprave*. Jaz nikakor ne mislim učiti rojake ali ustanovitelje teh Zvez. ker 'dobro vem da ie veliko bolj učenih kot sem ,pa jaz. Ker poznam naš n a,rod, zato sem pa tukaj malo pojasnil, na kakšen način bi se to lahko napravilo in da vsi člani in vsi delegati delujejo na to, da se vsi napredni rojaki združimo v eno celoto. Ako bomo društvenim potom tako združeni potem se bo pa tudi za druge stvari dalo kaj več storiti, da ue bomo mi Slovenci poslednji narod tu v Ameriki kot nas sedaj drugi narodi »osebno pa domač: Američani smatrajo. Zveza nas bo združila v celoto in prepričan sem da bomo mi kot naši "otomci od vsih drugih čislani kot naoredujo-či in kulturni narod, kateri se lahko s ponosom kosa s vsakim drugim. Prepričan sem. da se bodemo v tej naši Zvezi predramili iz duševnega spanja, kar nam je čez vse .potrebno, ter jih je ogromno število boji si bodo šteli v čast ko bodo imenovani udi Slovenske Narodne Podporne Zveze.
Ta, Zveza daje tudi vsakemu novodošlecu priliko, da lahko pristopi k svoji stranki istega, mišljenja kot je v starem kraju bil, ker S. N. P. Z. je napredna Jedli ota toda brez politike in brez verskega nasilstva temveč “svobodomiselna” katera prepušča vsakemu članu neomejeno svoje versko prepričanje. — Vedeti moramo, da največ svobodomiselnih rojakov se priseli sem v A-■meriko, in ker ne najdejo svojemu mišljenju .pripravne stranke, se pa pridružijo klerikalnim dru-štvam; kar pa mora biti v bodoče drugači. Moj nasvet je ta, da se v vsakem količkaj večjem kraju društvo ustanovi, katero se k matici S. N. P. Z. priklopi; s tem 'napravimo velikanski napredni korak, in to 'bo tuldi pripomoglo da naš dčlavski svobodni in na-oredni list. “Glas Svobode” postane kmalu dnevnik, kateri nas bo toliko uspešnejši učil resnico, katero sedaj v vsih ostalih slovenskih listih krvavo pogrešamo. “Glas Svobode” je edini prijatelj ubogega delavca-trpina, kateri se bori za naše pravice, kar je dokazal v novejšem času sijajno, medtem, ko drugi listi se v našo obrambo niti zganili niso, marveč se je hotelo neko smetišče celo ob “Glas Svobode” obregniti. Stokratni fej1 taki cunji!
Toraj, delujmo vsi za enega in eden za vise in združimo se, ker v slogi je prava' moč!
Pozdravljam vse somišljenike in sobrate po Zclr. državah. Tebi “Glas Svobode” pa želim veliko vspeha! De tako naprej, ,po pravi noti korakaš!! Math Gaishek.
vsi samo jedne vrste pridelke in, preplavimo ž nijiimi velika mesta ; 'dalje da se zanimamo za perut-ninistvo in podučuje naše ljudi, kakio koristna je kokoš in kaj plača kmetu.
Za posikušnjo naročil sem nekaj modemih valjač — incubators — takisto priskrbim jajca najfinejih vrst kokoši. Dragi ei-tatelj ne bode vrjel, temveč mislil: “navadna reklama”. Slovenci imamo skupno tukaj skoro 5000 akrov zemlje, in trumoma prihajajo vedno dragi. To leto 'bodo že posamezniki imeli veliko koruze in krompirja, katerega že novega jemo in ga je veliko. Slovenci imajo letošnje zelje katero že glave Idela, fižol ie v stručju in salata jie tudi že ozelenela. Ajdo smo sejali iu naš rojak gosp. Brunsehimid mi je poslal bušelj prosa, katero je že 2 čevlja visoko.
Dalje imamo za poskušnjo repo, ¡korenje, peso, buče, kolorabo itd., kar .pa vse tako raste, da je čudovito. Repo ima F. Aubelj debelo kakor klobuk, kolo raba pa ■raste tako 'bujno, da zemljo razganja in gotovo jo pošljemo na “County fair”. In to je vse delo vrlih Slovencev, kateri obdelju-jejo zemljo, kar je mogoče. Ame-rikanci so se smejali, a sedaj gledajo z zavistjo naše farme.
Začetek je težak in skoraj za obupati na kmetijah, veliko trp-lenja in še pomankanje. kajti mi smo sami reveži in z nič začeli, je križ, a žilavost Slovenca bode tudi tukaj zmagala in mu poplačala truld' stotero.
V petih letih imamo tukaj veliko zadrugo, svojo socijalno banko in različna podjetja. To je za sedaj pribita stvar, in Slovenci, katerim se ni sanjalo od druzega, kot trdega dela v tovarnah, si bodo labko privoščili različne udobnosti življenja.
Naše geslo je: Vstani z petelini in idi spat s kokoši, a delaj vedno, to je od zore do mraka. — Tobak tukaj raste fino in duh prijeten, mil ter najboljše vrste za močne sm.pdlke, pipo in žvečenje.
Sadja bode letos precej v deželi, več kot lansko leto; samo breskev bode šlo iz Doniphana od 80—100 kar. Jabolka so splošno polna, hrušk je malo, v večjih krajih poparila jih je strupena rosa.. Češplje, slive in različno grozdje se .pa vse šibi. Splošno letina dobro kaže.
Slovenci, jaz Vam ne morem dovolj priporočati, idite na kmetije ! Toda jaz ne mislim, ravno v te kraje; sem jih itak preveč pride. Ako imate denarja, vzemite “homestead”, otresite se tlačanstva, fabrik in rudokoipov. Otresite se tudi enacih ljudi, kateri pravijo: ne kupovati zemlje, 'kajti gotovo dobijo taki ljudje sedaj dobiček od Vas, a ko postanete kmetje, se ono neha. Posebno nasprotni so salon ari i in mali trgovci, toda ne poslušajte jih. Pijača se tudi na kmetih dobi; tukaj za enkrat varimo pivo, katero je fino in stane celi galon 5c., pozneje pa si bo napravil vsaki eri sadjevec in nekateri tudi vino iz divje trte, od katere je vse prepraženo ; v dveh ali treh letih pa imamo božje 'kaplice, vina kot vode če bo vse .prav šlo.
'Toraj še enkrat: Idite na kmetije ; da se pa ne bode mislilo: “ vm a z an a rek 1 a m a ”, te d a j id it e v 'druige države in ne sem. Zapomnite si pa: Težak je začetek, a trud se stotero plača. Kjer koli kupujete zemljo in mislite da bode najbolje; ne kupite več zemlje, kakor 40 akrov. Kdor ne more napraviti 'življenja na 40 a-krih za se in družino, ga tudi ne bbde na 500 akrih. Ne poslušaj brezvestnega agenta: “Vzemi veliko zemlje, bode dražja itd.' temveč kupi samo toliko, kar jo rabiš za enkrat aas« in ne veruj v špekulacije.
F.	Gram, tajnik .društva slov. kmetovalcev v Missouri.
Naylor, (Mo. 13. junija 1909.
Kakor sem svoječasno poročal, ustanovili, srno ,prvo slovensko podporno društvo “kmetov” v Ameriki. Majhno se je rodilo, samo 15 udov je začasno in nekaj jih še takoj- pristopi, a to lahko trdim, da naše društvo bo veliko, ho na j večje slovensko društvo v Ameriki, preGno mine 5 let.
Kakor hitro je nas vsaj polovica naseljenih, kar imamo tukaj svojo zemljo, Ustanovimo kmetijsko zvezo, da sistematično sade
Cleveland, O. 19. junija 1909.
Velikanska sreča nas je dolete la v Clevelandu in sicer 'bila je tukaj inidustrijalna razstava, kjer so kapitalisti kazali produkt modernega sužnja. Seve, bahali so se, (kot da 'bi ga bili sami izdelali oziroma tovarne. Kedaj pride čas, ko bodemo delavci sami kazali naš produkt?
Imel sem priliko gledati dva cirkusa; prvi je bil 13. tm. Videl sem 'klerikalno parado, ko se je pomikala no Superior Ave. proti škofovi palači. Dobili so novega škofa in pobožne ovčice; so se šle pokazati. Korakalo, je par tisoč
klerikalcev v paradi, — frak in cilinder? — bolj bogati so jezdili ali se pa peljali v kočijah. Res bil je zanimiv prizor, v kočijah so sedeli lepo rejeni postopači in za njim so korakali suhi revni delavci ; oni gospodje so imeli v žepu stotake, a oni za njim korakajoči pa cente ali pa nič -— kalkor v nebesih. — Po cerkvah so potrkavali, godbe so igrali, ljudstvo je ginjeno bilo, in zopet drugi so gledali in se smejali. Kaj pa, vse za enega nepridiprav, za enega, ki nič ne dela in ga drugi redijo — vse v čast božjo ....
Nehote ¡mi je prišlo na misel, da alko bi danes prišel v Cleveland siromak s kopico otrok; ali bi se spomnili le ti klerikalci na njega in mu darovali vsaj emo desetino od teh stroškov? Gotovo ne, gotovo bi ga še 'psovali, da je len in da noče delati.
(Slovenci so bdi vendar toliko pametni, da se niso vdeležili v ko-, rakanju v tolikem številu kot bi se jih bilo lahko; gotovo jiim je še v spominu vmrli Horstman, ki jih j.e svoj čas tako fino “fulal”.
Od sv. Vida jih je neka! cimalo prav klavemo'; tedaj sami patentirani so bili pri korakanju.
Drugi cirkus bil je Bamum —• Bailey na 14. t. m.; no, o tem ne poročam, bil je navaden cirkus.
Kar se tiče domačih razmer, gre še bolj po starem; no pa saj veste kako je v Clevelandu. Po starem ga rinemo, kateri so vajeni zdražibb idela.ti, se še zmerom držijo svojega gesla: “Drezaj kar se da, samo da se ne nride do sloge.” No, .pa upam da jih bo že enkrat ono veselje minulo, in če prej ne pa na stari. Idan, seveda, se jim le posmehujem, pa kaj hočem, zabavo mi pa le delajo.
Kar se tiče delavskih razmer, tako se po nekaterih tovarnah o-brača na ¡boljše, a. 'po drnzih zopet na slabše, tako da se ni za pohvaliti.	Poročevalec Gl. Sv.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “(Sporty Gin”, proda, jam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, Ul.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
rgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Slovensko Narodno Samostojno i Društvo
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Ludwig-u v prvem nadstropju
V slogi je moč ! Od ‘boja do zmage!
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
*0*
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA:
Argentina........7. julija 1909
Alice............21. julija 1909
Laura............28. julija 1909
Oceanic............4. avg. 1909
“Laura in “Alice” sta sova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena.
Naša pristanišča so:	Za Avstrijo—TRST, za Ogrsko—REKA
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
2ASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........80.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie...........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno brano Da parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedil»
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. K0ZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. 8. Chicago, 111.
A. C. Janbovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111.
▲AAAAAikAAi
► ►
\ X X X
JOS. KRAL X
j 417-419-421-423 W. 18th St., Chicago, 111. ►
AT?	flflMAO Tukaj vam ponujamo fcrl-
AU Ufi flftlJUtl UUMr tev za $2.00. katera je kos svojemu namenu, in ki navadno prodaja za $4.00 in više. Ta ponudba, kakor pričakujemo bo prinesla stotine novih odjemalcev naše h britev na katerih se čita ime: Jos. K ral in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih, t. j. od 1. 1876 Mi samo poskušali dobiti boljše britve pa prišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše lastnosti. Vse naše britve so popolno jamčene in jih z veseljem zamenjamo v vsakem event slučaju. ‘Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo, toda mi damo garancijo z vsako britvijo v ceni od $2.00 ali več. CENA $2.00. Pošiljat.ve izven mesta se sprejmejo. Brusimo britve za 25c od komada. Delo jamčeno. Za naročnine izvan Chicago pošljite še 5c posebej za poštnino.
ZALOGA POHIŠTVA.
Tel. Canal 728
Ustanovljeno leta 1875.
rnmin tltj	**
Iz slovanskih krajev |
Petelin je izkljttrai oko 21-etni 'deklici, nečakinji železniškega paznika Janeza Komana v Rod-iklo.štru, ko se je brez nadzorstva igrala na dvorišču. Odpeljali so jo v 'bolnico v Celovec.
Nove postaje za brezžično brzo-jevljenje. Poleg Dunaja in Pulja se -ustanove še v Tridentu, Šibeniku, Kotoru, Sarajevu, Lvovu, Budimpešti in 'Sibinju nove postaje za brezžično brzojavljenje.
V testu se je zadušil 'pijan pek v Petrogradu, Legel je na desko, iki je bila poleg testa ter se zvrnil vanj. Ker je bil ipij-an, se ni mogel iz testa rešiti ter je umrl.
Uboj. V 'Suihodolu pri Pilštajnu so ubili v fantovskem prepiru štirje fantje svojega tovariša in soseda Novaka. Pobili so ga na mestu do smrti in tolkli še po mrtvemu s cepinom, latami in koli.
Samomor poslanca. V Peterburgu se je usmrtil poslanec dume Pergament, eden kadetskih voditeljev in najboljši govornik v gosudarstveni dumi. Justični minister je dan .poprej predlagal, da ga duma izroči 'sodišču, ker je pomagal neki Olgi Stein pri njenem begu iz Rusije.
Pet kaznencev, izmed katerih je -bil eden obsojen na smrt, ostali pa na večletno težko ječe, je ušlo v noči- od 4. n-a 5. junija iz zaporov v černovicah. Dosedanja zasledovanja so bila brezuspešna.
Odločen nastop proti šolarskim mašam. Mestni -zastop v Gablom-'011 na Češkem, je sklenil v svoji ¡seji, da prirede proti odloku o-kr. šol. sveta, ki sili šolarje trikrat na teden pred poukom: k šolarski maši, javno manifestacijo in pošljejo odločen ugovor deželnemu šolskemu svetu.
Skesan samomorilec. 281etni delavec J. Garb je skočil v Gradcu s Kalvarijiskega mosta v Muro. V vodi pa sc mu je zahotelo zopet živeti, splaval je na površje in zlezel dva tisoč korakov od mosta zopet saan na obrežje. — Onemoglega so odlpeljali v bolnico, kjer je povedal, da se je hotel usmrtiti, ker je sit življenja in vednega ■zab-avlj anja -tovarišev.
.. Trojni umor v Galiciji. V vasi Lopušna v Galiciji je našel nočni čuvaj, ko se je vračal iz službe, celo svojo družino, mater, ženo in otroka z razklanimi glavami v sobi. Sumi se, da jih je umoril kmet Lucysin, s katerim se je čuvaj to-'žaril radi dveh njiv.
Filijalka ljubljanske “Kreditne banke” v Sarajevu. Hrvatski listi poročajo, da otvori “Kreditna banka” iz Ljubljane v kratkem svojo filiijalko v Sarajevu, katera se bo pečala z delovanjem med kmeti. V -Sarajevu je bila ta vest pozdravljena z navdušenjem.
Požig iz maščevanja. 21. maja je pogorelo posestvo Mat. Zalarja na Humu pri Ormožu. -— -Po daljšem preiskavanje glede postanka ognja je 631et!ni gospodar pripo-znal, da je sam zažgal, da se maščuje nad ženo, ki mu ni hotela dajati denarja, obenem pa tudi, da dobi zavarovalnino.
Prvi socialistični podžupan na Kranjskem. Pri županskih volitvah v Idriji dne 3. junija je izvoljen z 22 glasovi 'z-a župana g. Josip Šepetavec-, za podžupana z 21 glasovi sodrug Ivan Kokalj, rudar v Idriji. Za svetovalce sodrug Ivan Štraus 'z 20 glasovi, gg. Tu-kae, Ipavec in ¡Šuntar z 19 glasovi, g. Drag. Lapajne pa s 14 glasovi.
Roparski umor. V bližini Ter-lan na Tirolskem so dobili v gozdu delavca z razparanim trebuhom,. Ležal je tam že tri dni, a 'bil še vedno pri zavesti. Povedal je, da sta ga dva neznana moža napadla in oropala. — Odpeljali so ga v bolnico, kjer je še isti dan umrl.
Pobegnila je predstojnica Marijine družbe na Breznici znana Iv.. Pristov, in sicer ravno na dan desetletnega slavja te slavne družbe. Dobro bilo v tujini, trak svetlomoder in velika kolajna -pa naj bi jo spominjala sladikilh dni domače ljubezni gojene pod okriljem nedolžne družbe.
Preganjanje srbskih slik v Bosni. “Magyarorszag” poroča iz Sarajeva, da je bosanska vlada s posebno okrožnico pozvala politične oblasti, da se imajo ¡po celi deželi zapleniti vse slike, katere kažejo sedanje in prejšnje srb. vlad. nadalje slike narodnih junakov -srbskih (kraljeviča Marka, Miloša Obiliča itd.) ih slike pesnikov,
ki so pisali “revolucionarne” pesmi. O ti blaženo poliedjstvo!
Definitivno nameščen učitelj zaradi izstopa iz katol. cerkve odstavljen. Definitivni učitelj na ljudski šoli v Hlavi, po imenu Pelikan, je izstopil iz kat. cerkve in -se je javil brez konfesijonalnim. Deželni šolski svet ga je zaradi tega od' službe odstavil. Naučno ministrstvo j-e sicer ustreglo njegovemu- prizivu ter zapovedalo, da se zopet v službo-' namesti, a dež. šolski svet je Pelikana stalno umirovil.
Roparski napad v vlaku. Minoli teden se je peljala soproga bero-linskega trgovca Hoppe iz Varšave v ¡spremstvu svojega soproga v ¡Berolin. V Varšavi je dvignila pri -neki tamošhjd banki 23.000 rubljev. Na postaji Gniev je izstopila soproga med odmorom iz voza im se ni več vrnila. Mož je mislil, da je žena vlak zamudila, in se peljal naprej. Toda, ko je le ni 'bilo, jie stvar naznanil, nakar so jo dobili ubito in oropano na postaji Vaisilkov, roparji so brako ne izvoh-unil-i, da ima denar, se peljali z istimi vlakom in porabili priliko, ko je izstopila, da so jo napadli, 'zvezali in odvedli v svoj voz, kjer so jo oropali in vrgli pri postaji Vasilko skozi okno. Storilci so neznani.
Poskušen umor v Novemmestu. Lekarniški1 hlapec Starc je imel razmerje z ombženo Mihelčič. Ko mu je povedala, da bo treba botrov iskati, je izjavil, da ga to nič ne skibi in da noče o nji nič več slišati. Vendar je še lazil za -njo. Ker pa ga zdaj ona ni več m-arala, je 31. maja, ko je prej popival z njenim možem v 'kavarni, prišel k Mihelčički- na dom, ustrelil dvakrat n-a spečo ter na to šel mirno domov. Miihelči čjie bila obakrat zadeta, dočim j-e ostala deklica, ki je spala zraven nje, nepoškodovana.
Ponesrečil se je “Tonh” v Govejku (p. Žiriji. Nesel je z drugim delavcem hrast za stavbo nove hiše, ikojo je gradil. Ko je tako nesel na rami težko breme po .bregu,, se naenkrat spotakne s hrastom tako, da mu je ležal za vratom in obleži, ne.da bi se geni!, mrtev na licu mesta. Pokojnik je bil mlad im priden imož, zapustil je mlado vdovo in troje o-itrok. Bil j,e v Ameriki, kjer je prihranil precej denarja. Zdaj je popravljal svojo Ih-išico, toda v o-ibližj-u svojega priljubljenega -doma je reveža pograbila -prezgodnja smrt.
Zanimiv govor župana Lvovskega. Ob priliki, ko so bili pri svečanostih 3. maja ogrski gostje oa-vzoiči pri banketu, danem jim na -čast od mestnega zastopstva, govoril je župan Ciuahjcinsk-i slavnostni govor, ki ga je končal s temile besedami:	“Vi Madjari
ste že dosegli svojo svobodo, imate lastno Vlado, svoje šole in lepo domiobrambno vojsko, ali upoštevajte, prosim, to okolnost, da ■se nahajajo v okviru ogrske krone tudi narodi slovanskega poko-lenja, koji ljubeč otgrsko kraljestvo' kot svojo domovino, lj-ubijo enočasno tudi svoj jezik in svoj.o -narodnost.” Govorniku so vsi -navzoči glasno ploskali in odobravali njegove' objektivno izražene misli! Za politika-Polja-ka gotovo nekaj izrednega 'ter nepričakovanega.
Zasedbe poljskih trdnjav ostanejo za negotov čas še nespremenjene. Proti odstranitvi posadk je namreč 'odločno nastopil generalni guverner iSkalon, in nasvetoval, da naj se glede nato osnuje poseben str-ategičen komite, ki se Ibo o tern posvetoval.
Veleposestva princa Schonburg-Lippe v Viirovi-tAci in 'Slatini je kupil .knez Wrede skupno s francoskimi 'bankirji za 44 in pol milijona kron. Posestniki nameravajo napraviti velike tovarne za sladkor in destiliranje jesdha. (Gozdove pa so pripravljeni prodati domačim podjetnikom,.
Pomiloščenje ritmojstra Mihaj-loviča. Honvedski ritmojstier Mihailovič, bivši vzgojevatelj nadvojvoda Jožefa, ki je bil radi (žaljenja člana carske rodbine odstavljen in otbsojcn v 4me-sečno ječo, je pomiloščen.
Ali ste že ponovili naročnino na “Glas Svobode”?
SALOON
z lepo urejenim keglišoem in sveže Scboenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue Island Ave, Chicago Ul.
| RAZNO IN DRUGO |
Morilca očeta. V Keeskemetu so zaprli brata Baranya, ker sta ubila svojega očeta, ker je bil že star in ni več mogel delati. Zakopala sta ga v bližnjo njivo. Ker .so ljudje starca ¡pogrešili, začelo se je sumiti nehote o nekem zločinstvu. Brata, -boječ -se, da ne bi jih dobili, odkopljeta truplo čez 14 dni, je sežgeta in raztreseta pepel po njivi, A vse to jima ni pomagalo. Na ovadbo sosedov so jih zaprli, kjer sta krivdo tudi pripoz-nala.
Nesreča v rudniku. V španskem rudniku Arada ,se je sprlo v rovu kakih 00 delavcev. Že so sc jhoteli medsebojno naskočiti-, kar pade enemu delavcu na tla din-a-imitna patrona, se užge in razleti z groznim: pokom. — Podsul se je ves -rov in podkopal vse delavce. Izkopali so do,sedaj 10 mrtvih,, a tudi ostali so bržkone izgubljeni.
Mednarodni kongres .zastopnikov zavarovalne stroke se je sešel 7. t. m. na Dunaju. Predsednik (je -dvorni svetnik Czu-ber iz Dunaja.
Francoska mornarica. — Višji ¡mornarski upravni svet, ki je i-imel 7. t. m. svojo zaključno sejo. vstraja dosledno pri načrtu, da 'mora imeti Francija še v letu 1909 najmanj 45 oklo-pn-ic. -Stroški so proraeunjeni na tri milijarde frankov in jih razdele na 10 plačilnih let.
Nov babilonski stolp. Na bruseljski svetovni razstavi 1. 1910 -bo videti stolp, ki bo 400m visok. Napravil ga bo inžener Turne iz Lutilha. Ta stolp bo torej za 1‘OOm višja kot je Ajflov v Parizu. Veljal bo 1.200.000 frankov, imel bo 4 nadstropja. Sezidan bo iz betona.
Železniška nesreča. Na postaji Hlibovka na Češkem jie zavozil poštni vlak v tovorni voz, v katerem je -bilo 5 konj dirkačev, ki so cenjeni na 75.000 K. Vo.z je popolnoma razdejan, konji in spremljevalce pa ubiti.
Moderna Messalina. V Florenci je ustrelil tovarnar žel. blagajn •Cian-i svojo bolno ženo, ko je ležala še onemogla od prezgodnjega poroda v postelji. Po dovršenem, činu je šel na sodnijo in objavil sledeče: “Moji prijatelji so mi že parkrat pripovedovali, -da se nahaja v neki zakotni hiši v nočni kavarni prostitutka, ki je na las podobna moji ženi. Sel sem -tja -in povprašal za deklico. Gospodinja mi odvrne, da pač zahaja -k njej ta ženska, toda ona je o-imožena in pride le, če skrivaj uide. -Sedaj ipa je bolana vsled ■preztgodtajeiga poroda in jej še ni mogoče priti. Po daljše-m raizgovo-ru mi je povedala slednjič tudi ime Člani. Nato sem šel in jo u-istrelil. ” Obravnava proti njemu ,se vrši sedaj v Florenci in vzbuja nje razrešitev splošno zanimanje.
Cesar povabljen na zapuščinsko razpravo. — V Szegedinu umrli ¡prošt Altyamy je zapustil v oporoki cesarju 5 cekinov po 20 kron. —■ Notar, ki vodi izapuiščinsko razpravo je povabil seveda tudi cesarja kot dediča, ter na povabilu izrecno omenil, -da v slučaju, če ,ne bi prišel, dedščino izgubi. — Obravnava se vrši 8. j-unija. — Iz ikalhi-n.etne pisarne je ido-šel nato odgovor: Povabilo sprejeto. — iStorr. koincipist kabinetne pisarne
Iz ječe v parlament. 1. junija je Karl Liebkneeht dokončal eno in polletno 'kazen, ki mu j’o je prisodilo državno sodišče zaradi “veleizdaje"', fcojo da je zagrešil s svojo brošuro : Militarizem in an-timilitarizemi. Dva dobra meseca brošura niti zaplenjena ni bila, potem -se je pa sodišče izpo-za-bilo do take podle ju-stične persekuci-je. Najboljši odgovor bo pač ta, da ga -bo berlinsko delavstvo v 14 dneh poslalo kot svojega zaupnika v pruski deželni zbor.
Stroški pri proglasitvi p. Cle-mensa Hoffbauerja svetnikom so ■bili velikanski. Kakor poročajo nemški klerikalni listi, so znašali od 200.000 do 270.000 frankov. 0-zalšanje cerkve sv. Petra 150.000, papeževa procesija je porabila za 1948 frankov sveč, sveče na altar-ju 1287 frankov, nova pregrinjala pri altarju 12.'990 frankov. ¡Sicer so pa proglasitve drugih svetnikov svoj čas se več stale.. Pri sv. Bonaventuri se je porabilo 27.000 'zlatov (3124.000 frankov), pri sv. Leopoldu Avstrijskem 25.000 platov (300.000 frankov), pri sv. Frančišču Šaleškem- celo 382.000 frankov.
'40W 34-$' biï/YorkCib
VEDNO
// STOTINAM
/se dnevno
POVRNE STALNO J ZDRAVJE. f
YSAKDANJI VELIKANSKI DSPEHI Y ZDRAVLJENJU Collins New York Medical Instituta
kateri se dosežejo v takih slučajih v katerih v VSI DRUGI ZAVODI IN ZDRAVNIKI NISO MOGLI NIČ POMAGATI, so vzbudili velikansko presenečenje pri vsej medicinski .znanosti in vse to se ima pripisati edino le NAJPOPOLNEJŠI ZMOŽNOSTI ZDRAVNIKOV, NAJČISTEJŠIM IN SVEŽIM ZDRAVILOM TER NAJPOPOLNEJŠI OSKRBI.
Popolnoma nič ne stori na kom bolujete, ali na reumatizmu, nalezljivi bolezni, zastrapljenju krvi, mazuljih po koži, na ušesih, grlu. prsih, jet-rah, ledicah ali na želodcu, zlati žili (hemeroide), srčni bolezni, zaprtju, astmi, spolni bolezni moški ali ženski, na maternici, slabokrvnosti, bolečinami v križu ali bodisi na kateri koli drugi bolezni, pišite takoj v slovenskem jeziku, ali pridite osebno in zagotavlja se Vam sigurna pomoč.
Ne izgubite toraj upanja
le, ker Vam zdravild druzih zdravnikov niso pomagala. Ravno Vaša bolezen je ista, katero naši izvrstni zdravniki radi in z veseljem zdravijo, IN VSI DRUGI SDRAV-NIKI JE NE MOREJO OZDRAVITI.
Pošljite za 15 centov poštnih znamk za slavno zdravniško knjigo “ČLOVEK, NJEGOVO ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE” pisano od Dr. E. C. Collinsa v slovenskem jeziku, katera obdrži navodila, kako zamorete ohraniti trdno zdravje in kako izgubljeno nazaj zadobiti.
Dr. J. J. McGlade — Dr. J. F. Coyle zdravniška ravnatelja.
Uradne ure: Od 10-1 od. 2 do 5. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1. V torek in petek od 7 do 8 zvečer
'J
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRENERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodecnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolaD ali zdrav. Urejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
UPR AS AN J E. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
m
I
Št. 1005. - Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co., v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. junija 1906.
SPLOSNA TONIKA
Po kaki dolgostrajni bolezni pač ne najdete nebenega zdravila, ki bi tako popolnoma ustrezalo raznovrstnim potrebam okrevan-čevim, kakor ustreza
Severov
Živi jenski	balzam.
Njegovi vplivi na kri so boljši, nego kateregakoli druzega zdravila. Ta lek utvarja nova radeča telesca, dela slast do jedi, po-zvroča splošno zdravje, ne moti prebave, in olajšava zabasanost. To je varna, zanesljiva, krepilna tonika. Cena 75 centov.
Pravi, da je to najboljše zdravilo.
“Popolnoma pripravljen sem spričati daje Severov Zi-vljenski Balzam najboljše zdravilo za želodčni katar, in zabasanost, ker se je izkazal zelo izdaten v obeh slučajih. -
Rabil sem poprej mnogo drugih zdravil, ampak nobeno ni pomagalo, dokler sem rabil Vašega Življenskega balzama. Iskre no ga lahko priporočam vsem, posebno Ustim ki trdo delajo.”	Sieve Kionka, Box 235 Lafayette, Colo.
ÆSSU*'
ALASKA-YUKON
razstava.
— ........ ¡
W.F.SEVERACO.
k am&.-n.-Jí f“*““ y
Preutrujeni,
zdelani nevrastenik potrebuje nečesa kar mu ublaži živčevje in uredi nečesa, ker ga okrepi in očtvrsti
Severov Nervoton
jezdravilo ki mu koristi kolikor sploh mogoče. Za utrujene, možgane, slabe iD zdelane živce, nervozne glavoboli, duševno potrtost nespečnost histerijo živčne bolezni živčno onemoglost i t. d. ga nima para. Cena $1.00.
Hitro olajšbo
za vse bolečine, ki zahtevajo vnanjega lečenja kakor revmatizem nevralgia griža bol v kolku vnetje prsnice bolezti v boku ali hrbtu, hrtna hromata okorelost na vratu in sklepih izvjn-jenje otekline in telesne bolečine ti donese
Severov Olej
sv. Got 11 a ixl a
rabljeno po navodu na steklenici. To je naj’ b)ljše vsestransko mazilo za domačo rabo. Vsaka modra mati naj bi imela steklenico te ga olja v svojem gospodinstvu. Cena 50o.
Na prodaj pri vseh lekarnikih.	Ne sprejeti nadomestil.
Zdravniški nasveti zastonj.	^
Pijte najboljše pivo
M
m
i
m
i Peter Schoenhoffen Brewing Go. jg
fg	-------M
M	PHONE: CANAL 9	CHICAGO ILL.
Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode!”
HM NA IZLET! NAJVECJA ZALOGA
poletnih čevljev in obuče najnovjšega vzorca kot rumene, bele, rujave i črnč barve, za nizko ceno, se dobi pri
M. Kara.
Detečji čevlji s barvanim površkom, s rumenimi ali rudečimi traki oziroma gumbi, so zelo po ceni ta mesec, samo 79c, manjše pa po 69c. Sandali za bose noge za dečke, deklice in otroke, v št. 2 in više, cena samo 49c za par. Čevlji za televadbo se pri meni dobe najlepši, par samo SOc par. Visoke čižme s šnurcami za tekanje i. d. 65c par. Vse druge vrste platnene čevlje, bele, črne ali sive barve prodajam po $1.50 in $1.00 par.
Karkoli potrebujete v letni obuči obrnite se na nas, ako hočete, da se Vam solidno postreže.
25c
Kupon
25c
Pri plačilu predložite ta kupon in vrnilo se Vam bo 25c, če kupite čižme v vrednosti $2.00 ali več. Glas Svobode —Samo za junij 1909
M. Kára, 760 S. Halsted St.
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM 624-628 Bine Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedoroljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
John 0. Hruby
m
589-591 So. Centre Avenue
Chicago, 111.
»«e«
Priporočam veliko zalogo
pohištva
za spalne in jedilne sobe, preproge, astorje, Karpeti, otročji vozički itd., terrazno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin.
S^NAJNIŽJE CENE“®«
Nhjsolidnejše blago“gSg
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razn-evrste pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
Edward Pauch
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
Dobra Unijska Gos1ilna,k3er,e
dobi
mrrel in gorak prigri- |nc C ÇtaCfflV zek. : Pod vodstvom	O. O Ido IVI J
650 Blue Island Ave.
delikd Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave
i» 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik za možke ali ženske 18k SOLID GOLD filled z lepo Okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas, primerne idelavcem na železnicah kJAMČENA ZA 20let< Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troike, na pregled, in ako ni, kot se tu reprezetira N E PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko
Slačaš $35.00 za ravno takšno uro ako io kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlačeno verižico in privezek darujemo z vsako uro. 0
EXCELSIOR WATCH CO
SOBATHENfiUMB’LD'G, Chicago
Seattle, Wash, v juniju 1909.
Prvega junija praznovali smo tukaj slavnostni dan. Otvorjena je bila ta dan Alaska-Yukon Exposition ali razstava; olb 9. uri 30 minut predpoldne je dal strel i/ topa 'znamenje da se prične vojaška parada. K slavnosti so bili poklicani vsi aktivni vojaki iz bližnje okolice, kakor u. pr. iz Fort Thousand, katera je ena glavnih trdnjav v Washi.ngtonu; potem iz Navy Yard in iz Fort Lawton.
iSešli- so se v Southgate, od tam so odkorakali proti Exposition. Značilno je, da so bili prvi v paradi policmani — zveri v človeški podobi, ti so 1 j uidi pehali in suvali na vse Istrani, kakor Zbesnele bestije. Potem so korakali pešci, in da ne bodem preveč prostora tratil pripomnim še, da vsaki oddelek je imel vojaško godbo na čelu, ter k-oneično je prišel mio-rnu-ričen oddelek, kateremu je poveljeval admiral1 -John A. Rodgers, zopovednik od Budget Sound Navy Yard. -— Tem so sledili topničarji in -pogonska kavalerija, oboroženi z gorskimi topovi in za temi so prišli rumeno-žolti hudički, katerim' je zapovedoval admiral Yjiehi. Le-ti so bnrno ova, oijo želi Vse povsodi. ne že toliko od strani Japoncev, marveč od domačinov Amerikaneev. katerim so se posmehovali, lahko bi rekel naravnost prezirali. Ni čuda, a-meriški vojak je toliko za parado kot zajce za boben; toda v zlo jim tega nemoramo šteti, ker večina jih je, kojim je delo smrdelo in zatoraj: stran z raztrgano delavško capo, posvetil se bodem raje vojaškemu stanu. Kaj ne Jaka? —
Zato je malo izvežbanih vojakov v Ameriki; v paradi korakajo 'kakor pastirji za kravami. Y časih je za par korakov .v zadej, potem zopet prehiter; menja korake 'kot čifut blago in pri tem pa “cika” tobak prav izvrstno in pljuva na vse strani, ter ne gleda je li kedo v bližini ali ne.
Japonci so stopali kot en mož Poslednji v paradi is o bili k-onje-niki-dragonci.
IN'i moj namen, da bi hvalil ene ali idruge vrste vojakov, in če bi bil navdušen za militarizem, bi pač bil podoben možu, ki ima rezalo na obedveh straneh. Sploh pa nobeden vojak hvale vreden ni, pa naj si 'bo narodnosti kakorš-njek-oli hoče, vsi >so sovražniki so-cijalizma. Naj si ima še take ne-venljiv-e zasluge, tako so iste zasluge o človeškem mesarenju. Ne trdim da se ne najde izjema med njimi, da so ečfcteri tudi socialističnega. mišljenja, ali samo tako dolgo, dokler mu predpostavljeni ne 'zapove na delavca streljati. V slučaju štrajika, pa mu h krati vse socialistične ideje veter odne se; če -mu višji mesar reče na mezdnega sužnja — mogoče na prejšnjega- svojega sodelavca, ali celo 'brata — streljati. Kaj praviš k temu Jaka Cusnar, kateri si se n-ekoč izrazil, da bi raje v zrak nego na delavca streljal? Bog ve Pojdimo do zaključka in prepričani bomo, se li gojijo v vojaških vrstah resnične socialistične ideje ali ne. Jaz pravim ne! — Vzemimo delavca, ki je ostavil d-e. lo in se prostovoljno javil 'k vojaščini — pa naj bode Merikal nega ali socialističnega mišljenja Najiprvo 'bi se moral spomniti, ko se je odločil za ta korak, — na 6. zapoved, ki pravi ne ubijaj (Op. ur. V tozadevnem kazenskim zakonu je prepovedano ubijati pod paragrafom 5 in ne 6. Sesti paragraf obratno prepoveduje lončarska dela! Prosimo da nam g. dopisnik oprosti ta popravek, ter mu .damo v krščanskem nauki: “nepo voljno!”). V drugo pa bi moral presoditi, da se ie poisve til namesto vojaškemu — klavni Šfcem stanu. Ali je tak človek socialističnega mišljenja? Ne! Ker sploh ne zna razločiti, kaj socializem dovoljuje in kai zabranjuje Veliko bi se še dalo o tem povedati, a vrnimo se nazai k Expo iši-tion.
Točno ob poldan 'ie bila. otvor-jena razstava; odprl jo je dve-stopedleset fuht-ni mož s zlatim ključem v beli hiši Washington D. C. Izprožil je električni tok ■brzojavne žicie s zlatim ključem ob -tretji uri 15 ant. popoldne, kar je bilo tukaj ravno opoldne, na kar je zagromelo 16 strelov iz to pov in potem se je Mayor Miller
v daljšem govoru zahvalil vsem navzočim častnikom -da so pripomogli 'k slavnosti.
Potem so se podali v Oregon p-oslo-pje, katero je nalašč zgrajeno za “triistokratiene” -buti-ce, kjer so sledili koncerti z vojaško godbo.
V petek sJ -imeli vsi japonski vojaki prost vhod v razsstavo, kjer so z velikim- zanimanjem o-gledovali razstavljene stvari. V sobo-to j.e -bil izlet na automobilih skozi Renton do iShoqualmie Falls; spremljalo je Japonska admirala Ih. Yjiehi in Ad. M. Sakamoto 1'2 Ameriških in 26 Japonskih častnikov. V nedeljo so imeli izlet v Portland. Ore.
Do druge ure popoldan, to je na dan- otvoritve, je obiskalo razstavo 75.000 oseb, do 7. ure zvečer po celo 90.000. Večera pa je vse 'željno pričakovalo, ker kaft se pri solnčni svetlobi ne dá napraviti, se naredi ponoči. Ali h krati se vlije dež in vsega j.e bilo konec.
Vs-eh razstavnih poslopij je 100 z. 10.000 sobami, vse umetno izdelane; veljale so $10.000.000. Posebno umetno je izdelan Washington State Building (državno poslopje.) katero obočje -sloni na stopetintrideSetih orjaških stebrih v obsegu 16 čcvliev. Izdelan je polpolnoima iz okroglih drevesnih (debel,'katerih lubje,vZlic tolike teže, ni popolnoma nič poškodovano. V notranjih prostorih se nahajajo deske 4 palce -debele iu nič manj .kot 12 čevljev široke; potem tram 85 čevljev dolg in 6 čevljev štirioglato obrezan 'in na obeh ‘-koncih enake debelosti. Tu se vidi kako orjaško drevje- še vsebuje država Washington.
Veliko zanimanje vzbuja tudi poslopje, ki je vse- narobe zgrajeno ; (Umgekehrtes Hans-) -napiie-sto da bi bila streha zgoraj, je na zemlji in sicer stoji na štirih dimnikih, z eno besedo : vse narobe.
Po mojem mnenju, bi tudi ljudje, morali biti narobe, kateri to poslopje obiščejo; m-esto po nogah bi morali hoditi po glavah.
Ka.r je sadje reje, zavzema prvo mesto Califonniju, v kiparstvu ,pa Italija. Alaska-poslopje pa nudi bogate svoje izdelke . v rudarstvu,, kakor n. p-r. “golden brick” (kos zlata,) katerega je za $1 .'000.000 skupaj.
Kakor že popred omenjeno, dospelo je Ameriško vojno brodov-je en teden, pred otvoritvijo, a Japonske bojne ladje, katera vsaka je imela 600 mož — s častniki — posadke, so prišle p-a. 30. maja. V pozdrav so jim' oddale posamezne ameriške križarke po 13 strelov. Pri prvem Japonskem strelu -iz križarke “Bajan” — sedaj Japonsko ime “Aso" — so sneli Japonci svojo zastavo in razobesili Amerišk-o, v znamenje da so se podvrgli Ameriki.
V torek prvega junija so Japonci paradirali po mestu, kjer sojih prav živahno pozdravljali.
Čudni ljudje A mer ¡kanci; kaj ne? ko- so tako navdušeni za rumeno-žolti narod. Na videz je res Japonc prav intimen prijatelj A-merik-e, a vresnici je pa zahrbtni maček ; torej ne smemo se čuditi, k-ad'ar bodeta -prav pošteno za-ropotala, saj imajo vse obrise od Washing!orna, Oregon in Galifor-nije. Prav skrbno delajo obrise od države Washington sedaj tukaj v Seattle, tako častniki k.o-t prostaki.
Dovoljeno je bilo posetiti Japonske ladje, bil sem tudi jaz na onih dveh, katere ste- pošiljale za časa Rusko-Japonske vojne, smrtonosne kroglje na Japonce, a ko-n e črno sti pa postale Japonska last. —- “Varjag”, sedaj “Soja”; Zgrajen na Francoskem. Rusi so ga bili sami potopili, raje nego t>i ga Japoncem izročili. “Bajan” sedaj “As-o” so- ga Japonci Rusom potopili pred Port Arturjem, 8. februarja 1904; zgrajen je bil v Philadelphiji Z dri državah. Tedaj sti se že ob-edve! ladji, hladile v morski globini; pozneje so jih Japonci dvignili in temeljito popravili!.
Ker običajno strelajo vsaki o-poldan iz vsih ladij, tako so najmočnejši streli iz topov na ‘Aso’.
Tedaj, slavnost je končana, im razstava, je od.tvorjena za dobo 5 mesecev. Delavci so zgradili k:rasL na posl o pri, kapitalisti bodo .pa slavo želi. Uredili so zanimiva in prijetna sprehajališča v katerih se boldo sprehajale parfum i-ran e in naSop-ane babe, iu razuzdani idelauiči; medtem, ko se bo delavec, kateri je vse to umetno delo izgotovil, pehal po zaprašenih u-lieah v trop-ični vročini za dr.a-
gim koščekom kruha. Zakaj ne bi delavci vživali sad svojega truda? Resnične so besede, katere je med drugim spregovoril W. Haywood v Dreamland Rink 6. junija- t. 1., rekel je: “Daleč je še čas, ko1 bomo prišli do- svojih -zaželjen-ih pravic; res da je velika armada socialistov, ali še večja je armada
—	oslov.” V teim, je veliko povedanega.
Kaj mislite cenjeni urednik, ali ni razstava tudi za nas delavce velikega pomen,ai? Pa še •— koko ! Kar klobuk na oči in uho nastavite in povedal Vam bodem.
Lansko leto, ko je priplulo mo-ril-no brodovje v Seattle, za katerega .sprejem jie stalo okroglo $40.000, so nas delavce prijetno
—	pardon — neprijetno pozdravili, — za en- dolar teldenske stanarine več, kakor popred; to jc za čas kar s-e je tukaj- mudilo merilno bridovje, to je za dobo 2 tednov. 'Toraj za sprejem morilne-ga orodja $400.000, vzemimo sedaj število delavcev 20.000,k,ar pa jih je gotovo več — imamo že sv-o-to $40.000.
-Potem pa naj kdo reče, cla niso kunlštni ljudje .Sea-ttlečani! In temu “Wellcome” za dolar, sledili so zopet letos, in še več : Tudi. jedila so nam. podražili letos. Velikodušni restavraterji so sklenili, d’a kar je manj, kakor 25c. — kar se da. lepše šteti, kakor one dime -ali nikle, je premalo za “Meals.”, to je katera jed jie popred veljala 10—15 centov, bi bila za naprej 25e. Ali ta nakana jim je spodletela, toda delijo pa sedaj polovico manjše- deleže kakor popred; iz enega, deleža naredi sedaj dva. Tako- je! — Delavec, ti pa jezik za zobmi ¡drži in nlačaj; vsaka kreatura bi letos tukaj rada bogata postala.
Naši ovekovečeni modrijani in posta,vodaj-alci, na čelu iim Mayor Miller si izmislijo vedno kako novo metodo; sedaj so izdelali u-kaz, da kdor se izasači s cigareto v ustih na ulici, bo kaznovan z globo $10.00. ¡Seveda, pritem bodo najbolj prizadeti- Jan-onei, katerim je ljuba cigareta kakor Kitajci kita ma glavi. Nadalje jiim dela prostitucija veliko preglavico. Miller bi nikoli ne bil Mayor-jem izvoljen, a ¡se je- zaprisegel, če bo izvoljen, da bode vso prostitucijo v 'kozji rog ¡usual. In res takoj po izvolitvi, iih ie jel grozno preganjati; prva kaizen je bila, $60.00 licence na leto za visa-ko prostitutko, kar ie mestu neslo veliko dohodkov. A se ni bilo dosti, pragma! jih je i-z mesta na Beacon Hill, na boli osamljen kraj. Po dvameseČTiem bivanju na Beacon Hill, ,pa, ie zonet zrušil njih postojanko in iih razkropi! na vise strani. Končno pa. je uvidel, da talko- mesto, kot, ie Seattle le nemore hiti brez prostitutk, ker privatne dekl-ine že niso varne same po- noči po ulicah hoditi. V kratkem sta se ¡progodila že dva nenravna čina.
Delavske p-os-rei-ovalude-e takoj v -Seattle ropajo delavce na meču-van način. Poprej so jih vab-li 'r Seattle s pretvezo, da, je še veliko -dela na Exposition, in res je došlo veliko število Bolgarov iz Omaha, vsi angleščine nezmožni, ko pa pridejo v -Seattle, čujte in strmite, še za gotovi denar jesti niso p-ovsadi dobili. Ne verj-el bi, ko ¡ne bi na svoje oči videl; spali pa so pod mostovi in v zapuščenih bajtah, a da bi pa tu delo, dobili, o tem ¡niti ¡govora, ni.
'Tako roparsko agenturo bi se pač moralo sodnim potom- kaznovati. Bred' kratkim je objavila neka tukajšnja, agentura v “Daily Time”, da-, potrebuj e ,več delavcev za v ,'Alaško-, na obedv-e strani prosta v-oižinja in $5.00 na dan v Alaski'. ‘Brzi-h korakov leti neki rojak- na omenjeno agenturo; tja dosipevši, ga vpraša s smehljajočim obrazom agent: “Imate li $100 za vožnjo in $5.00 za me?” ‘“'Kako to ? ’ ’ vpraša začudeno- naš rojak, “saj ste objavili, da. je prosta vožnja,?” On,- je -bil Nemec i-n mu pravi: “Wissen- ¡Sie nicht mein lieber Freund, das ist unser Geschäft.” Kar o-e'ito se iz delavca ¡norca brijejo.
Pa saj delavci tako hočejo! iBože -mili, pomozi jim, ¡daj jim več razsodnosti.
Kouečno naj š'e omenim, da so sklenile vse strokovne unije -tukaj v 'Seattle, idta vsaki član. sploh vsaki unijisfki mož, ki bi obiskal razstavno poslopje, -ali sploh ra-stavno ozemlje, bo kaznovan če se ga. naznani z $10.00 globe kar je vse poslopje na. rastavnem kraju zgrajeno od sfeabov.
A. W.
Prilika.
Pričnite s hranilno vlogo pri nas. Mi p acamo obresti od I. julija za vse svote, depo-sitirane do 12. julija.
3% obresti.
Industiial Savings Bank
652 Blue I sla ud Ave.
Odprto od 6 do 8 večer vsako soboto večer.
Delavec je opravičim do vsega produkta, kar ga saia producira.
Telefon: Canal 2300
Dr. Jan Čepelka
zdravnik
in OPERATER
izprašan na češki univerzi v Pragi, bivši c. kr. vojni zdravnik, s 20 letnimi izkušnjami v Europi in A.meriki; zdravi zajamčeno, vspeŠno in primeroma ceno. Zdravniške pomoči iska-joči rojaki Slovani naj se zaupljivo zglasijo
V THALIA HALL,
467 W- 18. in Allport St.
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111.
tool PERIJ PIVO.
PERU BEER COMPANY, Peru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
> SV'
H
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.-
VLOGE 32,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva in edina češka državna banka v Ghicagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
I
_o
tn
¿4
>(.n <V >0
>n
<D
C
O
mB
rt
Z,
o
>
rt
N
C
>U
t-G
rt
Vh
bio
o
G4 cn C rt >
5-
(D
B
<
VELIKE
PRODA-
JALNE.
NA BLUE ISLAND AVE.
VOGAL 14. CESTA
NA NORTH AVENUE
VOGAL larrabee st.
Terpežne obleke po zmernih cenah, hitra poštena in zanesljiva postrežba.
M02KE OBLEKE IN POVRŠNIKI
$l2.5o! $15.00, $18 $20.00 In $25.00	jMêê
Popolna zaloga	
oblek za dečke	fl/lP A W
pn	JL 1i
$2.95, $3.95, $4.95	//'W T
do $6.45.	ffli
Najboljše klobuke po $2.00 v Chicagi prodajamo mi, kakor tudi tako imenovane zajčjake [Slelson klobuke. ]	€ * 1
Krist irj rim. keit. cerkev.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
II.
RIMSKA INKVIZICIJA.
	589 West 1811) Si	
	nasproti	
JY^^FÔTOGRAP	C. S. A. ifome	
(Nadaljevanje.)
Neki Byrue, zagrizen, rimo-ka-toljk je skušal napraviti atentat na Lincolnovo ose,bo v Baltimore, Md., a poskus se je izjalovil. Po tem. atentatu je prejel Lincoln več svarilnih in grozilnih pisem, toda za te se ni zmenil in nazadnje so se grožnje le vresničile in Lincoln je bil ustreljen.
General L. C. Baker, šef Secret Service Bureau, pišoč o umoru Lincolna v svoji knjigi: “The secret service of the late war” na strani 297 pravi: “I mention as an exceptional and remarkable fact, that every conspirator in •ustudy is by education a Catho-ie”. Boljše avtoritete' se ne more dobiti kot je ravno general Baker in če se že njemu ne vrj.ame se lahko .poskusimo spisov obravnave proti umorilcem in njihovim zaveznikom. Iz teh spisov vidimo, da je 'bil dom gospe Surratt pravo shajališče1 duhovnov in morilcev in vse jasno kaže na Rim kot, zaveznika proti Lincolnu in sokrivca zločina.
'Ni časa in tudi ne prostora, da ¡bi tu obelodanili vse zapiske in obravnave, proti vsim konspira-torjem, temveč vzemimo samo važnejše, ki pritisnejo kriminalni pečat na Rim in ga direktno oziroma indirektno smatrajo kot so-deležnika pri konspiraciji. Ge se hoče kateri sam prepričati to lahko stori, 'ker naslednje kar pišemo je povzeto iz sodnega zapisnika v obravnavi proti John Surratt, za 'kar bodemo tudi citirali stran in zvezek akta.
Father Lapierre je bil kanonik v Montrealu, Kanadi.
Father .Boucher priseže (stran 904.—1)12, zvez. II) da je samo par dni po umoru. Father La-pierre poslal Johna Surratt k njemu in da ga je on imel skritega v svojem farovžu sv. Liboira od konca aprila d'o konca .meseca julija iu 'da ga je .potem Father Lepierre vzel vstran. (Stran 910). Prisega, da je spremil Johna Surratt in Fathra Lapierre do parni ka “Montreal” in da ga- je potem Father Lapierre sam, preo Mečen spremil iz Montreala do o ceanskega parnika “Peruvian”.
Zdravnik na parniku “Peruvian” L. I. A. McMillan priča (stran 460, zvez. I.) da je Father Lapierre predstavil Johna Surratt za McCarty,;! in da je imel zaprtega v svoji kajuti.
V zvezku I. na strani 492 se pričuje, da služi pod papeževim praporom pod' imenom' Watson in v 9. stotniji Zonavov (vojaštvo ki nosi arabsko uniformo) v Vitri.
Ali Vam je sedaj jasno? Gotovo ! Vsak razsoden človek ve, da oreidsednik premogarske kompa-nije ne gre doli podi zemljo krampom, temveč ima svoje delavce, ki store kar jim zapove in taka je tuidi s papežom kot predsednikom inkvizicijskega tribuna, la. On, če noče, ne .rabi pomakati svojih ro'k v krv, ker nieeuvi služabniki to lahko store. — krivica pa le pade naj prej ua njega, kot uaVolditelj.a in potem na vso družbo.
Ali ni to dovolj jasen dokaz, da je rimska inkvizicija še sedaj na dnevnem1 redu, 'kakor je ¡bila tri dio sedem stoletij tnazaj. ko se je na FrancPskem na dan sv. Barto lomeja in dva dni kasneje od trideset do stotisoč ljudi (Protestantov) umorilo1? In kaj porečete na to? Ob priliki te inkvizicije na Francoskem so poslali inkvizator-ji odsekano glavo najbolj p torni nentoega protestanta Coligue v Ri.m v znamenje, da je delo dovršeno. Ko je glava Coligueja in vest o ¡moritvi dospela v Rim, je šel papež v procesiji v katredalo da tam zahvali Boga za uničenje toliko tisbčev krivovercev, na to je pa papež poslal kardinala Ur-sihi na Francosko, da se zahvali kralju in mu izroči spominsko ko lajno ('medaljo.) Ali naj potem še kateri človek veruje, da je tak papež kak “sveti oče” in namestnik Kristov, ki namesto da bi se zjokal na bolestmi in mukami nesrečnikov kakor je to storil Krist, pole hvalo bogu in se raduje nad tako krutostjo, katere se ne bi še neumne bestije lotile izvršiti.
Poglejte na on'o famozno “Gunpowder” zaroto ,na Angleškem, s ¡katero so nameravali katoličani, navdahnjeni iz Rima, poslati v zrak kraljevo palačo, parlamen-
tarno poslopje (seveda s tem tudi vse osobje, ki je stanovalo v teh palačah) ,s jedrnim samim prižigom in ki se je — kakor pravijo nekateri, ua srečo in nesrečo — izjalovila.
Rex E. Doyle, v Howell, Mich., kateri je izdal knjižico “Pope or Christ” in ki stane samo 25e. poštnine prosto in katero knjižico priporočamo vsim .Slovencem, ki so vešči angleškega jezika, pravi: “Rajši .vildim. hudičevo roko kot pa kristovega namestnika v prosekuciji Waldensav. za katere je ‘odločil papež Pij IV. da se uničijo samo zato, ker so bili nekake vrste protestanti, po veri podobni sedaj ni Metodistovski ali baptis-tovsfci. Zverina, kakoršen je bil (boljšega imena ne morem najti za človeka njegovih nazorov pa makar je sam papež ali na služabnik) je poslal kardinala Aleksan-drino, moža hude in nagle jeze in bigota prve vrste, s dvema mini-homa nad te mirno 'živeče protestante ,in jim zapovedal, da store ■svojo dolžnost' kot inkvizatorji. Waldensi so se papeževemu povelju uprli in rezultat je bil popolno' uničenje vsega, ,kar leze in gre. Ljudje bivajoči v mestu St. Sixt so bežali iu iskali zavetja v gozdih. Kardinal je poslal po vojaštvo in mu dal povelje, da ves gozd preiščejo iu vsakogar na mestu usmrtijo brez razlike na spol ali starost. Tako se je tudi zgodilo.. Od onih v La Grade ki se niso hoteli spreobrniti, je dal trideset oseb na natezalnice, češ, naj bo v vzgled drugim. Vkljub temu, da so ti trpeli grozne nečloveške muke, so vendar ostali zvesti Kri-stu in sv. pismu. To vse je kardinala še bolj razdražilo in zapovedal je svojim hlapcem, da -obsojene- do golega slečejo- in pretepajo z razbeljenimi jeklenimi palicami do smrti. Drugim je zopet z razbeljenimi krivci trgal meso raz telesa, tretje je zapovedal s viso kih streh .na tlak vrači, da so se ubili, četrte je dal na kosce razsekati in zopet pete na droge obesiti. Da bi pa bolj nevernike pre strašil, razobesil je telesa mučenikov. (nekatera celo naga-) po vaseh, trgih in deželi. Ta inkvizicija je trpela dokler je uničil zadnjega “nevernika”.
Proselkueije v Piedmont so se vršile skoraj na isti način. Neverniki so prosili vojvodo ¡Savoyske-ga za protekeijo, a ta plemenitaš (?) pa je namesto te, izdal sklep na podlagi katerega je zadostova la samo ena papeževa priča za obsodbo pri obravnavah proti protestantom ali nevernikom in za ,to pričanje je dobila d o tič n a oseba 100 zlatih kron nagrade. Resultat tega sklepa, katerega je .izposlo val papež Clement VIII., si lahko sami mislite.
¡Stotine taikovih slučajev lbi sc. lahko pripisalo rimski inkviziciji, med tem ko pero ne more pqpisa-ti muk, ki so se dogajale .v Uiu Čilnicah, kjer so ljudem trli kosti trgali meso s telesa, zvijali in na tega vali člene in jih zapet ravnal s namenom, da mučenik ostane dalj časa ,pri življenju in da več trpi. Pekel, da pravi pekel na zemlji in ‘kedo ga je sem prinesel . . . Rim sam pod' direktnim vplivom in nadzorstvom papežev, kr stovih namestnikov, kot instru rnentov krščanstva .... Ali kličete to kristjanstvo ? .Ne! Krist pravi, Heb. 8—1*2: Zakaj, jaz bom milostljiv njihovi nepravičnosti in njihovih grehov se ne 'bom več spomnil. ,
Kakšna diferenca med Kr.istom in onim, ki s'e nazivlja -njegov namestnik.
¡Krist pravi, da ho milostljiv in da se ne bo spomnil njihovih grehov. Rim, 'kat. cerkev po svo jih papežih in cerkvenih zborih, preklinja -one, ki ne sprejmejo njene doktrine, in preganja in u-ničuje vse kar se žnjo ne strinja Ta dva sta si .podobna kot noč in dan. Krist uči tako in cerkev pa ravno obratno. Iz tega pa je razvidno da rimska cerkev j-e zmotljiva in da -ni edina Tirava in zveličavna -cerkev.
Rimski sklepi in doktrine glede inkvizicije niso bili nikoli preklicani in potiem takem je sklepati, da jih cerkev priznava še današni dan pravo vel javne v isti meri, kot nekdaj. Eidino kar pam je pripomniti, da jo sedajne .razmere in pa mal odstotek njenih pripadnikov držfe nazaj in da talko očit-o ne .nastopa, 'kot je v prejšnjih stoletjih.
(Pride še.)
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja
TEL fiANAL 1886
Frank Gregorič
priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni
SALOON
na 101 Mal n St.,	LA SALLE ILL.
Ali ste že ponovili naročnino na “Glas Svobode”?
Podpisani naznanjam
Slovencom in Hrvatom
datočimvsvojiprf-^cgt.-j ~| T~1 j
zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na
680 BLUE ISLAND AVENUE
Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za 15c s kozarcem pive ali vina.
IG. F. HALLER, lastnik
POZOR. SLOVENCI! 1
Od 1. junija 1908 do 1. marca 1909	•
sem prodal zemlje za 92,760 tolarjev
54 Slovencev je tukaj naseljenih in vsakdo je dobil, kar je kupil.
Slovenci, ako hočete svoj dom, kupite zemljo v lepih krajih in po ceni. Pridite sem in oglejte si naše kraje
Jaz ne prodajam lastno zemljo, ker je nimam, pač pa zastopam 100.000 akrov zemljišča različnih posestnikov, od katerih se’ neposredno kupi zemlja.
Vse posestne pravice na razpolago, predno se en cent
plača.
Obdelane kmetije in gozd od 40—25,000 akrov skupaj. Plačilni pogoji najlažji.
F. GRAM, Naylor, Mo.,
Clan državnega naselniškega urada.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
580 So. Centre h., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfine ji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
V TISKU JE ZANIMIVA KNJIGA:
Krvava noč v Ljubljani.
Zgodovinska narodna drama s petjem v štirih dejanjih. V isti knjigi bode tudi povest iz življenja ameriških Slovencev:
NAJDENO SRCE.
Cena knjigi 40c- za stari kraj K 2.00 — sprejemajo se tudi avstrijske znamke. Naroča se pri
“CLEVELANDSKA AMERIKA”, 6179 St. Clair Ave. in JACOB HOČEVAR, 863 E. 73. St., N. E., Cleveland, O
kitoči najboljša Kalifornijska in importirana vina.
POZORI Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došli!
Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave.
TELEFON Canal 842
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER
I
MAGNET
I
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Ne trpite radi sramožljivosti.
vKo se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Fouček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav r? nikov se hitro in točne izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte