d.o.o. Iv,
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod • centralna kuijava •plinske instalacije •kopalniška oprema •keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
HIŠA
feflDARIL ▼^•ii t •
Kjer vsa darila so doma!
Panap d.o.o., Supermesto, Ormoška 30, Ptuj
— jfiUiDiBfL-»:
V TOREK PRILOGA
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
NOVA NAROČNIŠKA AKCIJA ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
36 DELNI KOMPLET
akcija traja do 28. marca 2008
Po naših občinah
Ptuj • Tako ne delajo niti z živino
O Stran 4
Po naših občinah Dornava •
Nestrinjanje z občinsko politiko
O Stran 6
Črna kronika
Ptuj • Vse več drog med mladimi
O Stran 32
Ptuj, petek, 14. marca 2008
letnik LXI • št. 21 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEB
Spodnje Podravje • Stavki so se pridružili tudi na Ptujskem
Bodo zahteve delavcev in sindikatov zalegle?
Vseslovenski splošni opozorilni stavki so se v sredo, 12. marca, pridružili tudi na širšem ptujskem območju. Tudi v kidričevskem podjetju Boxmark Leather, kjer so po besedah Darinke Zienricky, sindikalne zaupnice podružnice Neodvisnih sindikatov Slovenije, v podporo pogajalski skupini delavcev in sindikatov organizirali dveurno splošno opozorilno stavko, v kateri je sodelovalo okoli 1000 delavk dopoldanske in popoldanske izmene:
"S splošno opozorilno stavko, ki smo jo organizirali po vseh stavkovnih pravilih med 13.30 in 14.30, tako da so v njej sodelovale delavke obeh izmen, v celoti podpiramo pogajanja in zahteve sindikalistov na državni ravni. Sicer pa lahko rečem, da smo z vodstvom našega podjetja delni uspeh že dosegli, saj smo izpo-gajali zvišanje izhodiščnih plač za 4,7 %. Glede na vse večjo draginjo in številne podražitve to sicer ne zadostuje za normalno življenje, zato bomo pogajanja zagotovo nadaljevali."
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Bolnišnica v letu 2008 J Ptuj • Kolegij županov
»
Prve operare koikw zgodba o 14 pokrajinah
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptui s svoio ho-	■	W
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj s svojo ho-spitalno in ambulantno specialistično dejavnost pokriva gravitacijsko območje z okrog 100 tisoč prebivalci, v naslednjih letih pa ga želijo še povečati.
Pri kadrih imajo največji deficit na internem oddelku, razpis za nove zdravnike je vedno odprt. V tem trenutku, pravi direktor, jim primanjkujejo trije do štirje zdravniki specialisti. Zaradi upokojitev
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
»O&ROBOŠU HA
bodo morali najti tudi dva anesteziologa, enega pediatra in enega ginekologa. Od lani deluje v sklopu bolnišnice tudi ortopedska ambulanta, letos pa naj bi predvidoma pričeli prve operacije, predvsem z implantacije endoprotez kolkov. Kot je povedal direktor Robert Čeh, bi s temi operacijami prihodek na letni ravni povečali za do 920 tisoče evrov.
O Stran 2
V veliki sejni sobi Mestne hiše na Ptuju so se 10. marca sestali člani kolegija županov Spodnjega Podravja - župani in njihovi namestniki. Prišla sta tudi poslanca državnega zbora Branko Marinič in Franc Pukšič ter državni svetnik Rajko Fajt.
24. maja 2008
Poiščite kupone v naslednjih številkah Štajerskega tednika.
Tudi na marčevskem kolegiju županov Spodnjega Podravja so veliko govorili o pokrajinski zakonodaji, ki je pogrnila pri sprejemanju zakona o ustanovitvi pokrajin, čeprav so ga podprli s 87 odstotki v svetih občin, še višji odstotek pa je bil pri županih. V bistvu so ga zrušili v vodstvih posameznih strank, čeprav vsebinskih razlogov za to ni bilo, še manj pa bi ne-sprejem zakona lahko upravičili z razhajanji glede imen in sedežev pokrajin. Teče novi krog aktivnosti, da bi se še v tem mandatu sprejel tudi ta zakon, pozicija pa je tako in tako že odločena sprejeti še preostalih pet zakonov iz paketa pokrajinske zakonodaje.
O manj kot 11 pokrajinah sploh ni mogoče govoriti, toliko je tudi mestnih občin v Sloveniji, ki so v vsem tem
času, odkar delujejo, razumele, kaj je potrebno ohraniti in razvijati za potrebe pospeševanja razvojne odličnosti. 14 pokrajin pa je dejstvo, na ka-
terega so vse politične stranke slovenskega parlamenta pristale že pred časom.
O Stran 3
"Ko bodo predsedniki nacionalnih strank postavljeni pred strelski vod,se ne bodo mogli več sprenevedati," pravi ptujski župan Štefan Čelan.
Foto: CG
Ptuj • Bolnišnica v letih 2007 in 2008
Letos prve operacije kolkov in začetek negovalne dejavnosti
Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj s svojo hospitalno in ambulantno specialistično dejavnost pokriva gravitacijsko območje z okrog 100 tisoč prebivalci, v naslednjih letih pa ga želijo še povečati. Trudijo se, da bi svoje delo opravljali čim bolj kvalitetno in da bi pacientom ponudili čim več storitev.
Foto: Črtomir Goznik
Robert Čeh, direktor ptujske bolnišnice: "Če bi dobili plačilo po kvaliteti opravljenega dela, bolnišnica ne bi imela izgube."
Ptujska bolnišnica je ena izmed bolnišnic, ki v svoje delo uspešno vključuje delo konce-sionarjev, ginekologov, internistov, kirurgov in okulistov, tudi na področju laboratorijske dejavnosti, transfuziologije in rentgenske diagnostike poglabljajo sodelovanje z zasebnimi zdravstvenimi delavci. Krepijo tudi sodelovanje s Splošno bolnišnico Maribor. Letni proračun ptujske bolnišnice znaša nekaj več kot 17 milijonov 565 tisoč evrov, od tega je 16 milijonov evrov pridobila na podlagi pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, milijon evrov pa ji je prinesla prodaja storitev na trgu. V okviru enkratnega dodatnega programa so lani izvajali operacije sive mene, operacije žolčnih kamnov, operacije kil in CT-preiskave. Čakalne dobe pri naročenih bolnikih so bile pri operacijah kile 78 dni,
pri operacijah žolčnih kamnov 73, artroskopijah 30 in pri ostalih kirurških operacijah 45 dni. Na bolnišničnih oddelkih se je lani v ptujski bolnišnici zdravilo 9358 bolnikov.
V letu 2007 je ptujska bolnišnica poslovala z negativnim poslovnim izidom v višini 407.709 evrov, v letu 2006 je izguba presegla 825 tisoč evrov. Direktor bolnišnice Robert Čeh je prepričan, da izgube ne bi imeli, če bi opravljeno delo dobili plačano po kvaliteti, oziroma če bi bile bolnišnice ustrezno financirane. Še vedno je tako, da se plačilo za enake storitve med bolnišnicami razlikuje. Razlike v povprečni vrednosti uteži med bolnišnicami pa ne bo več, če bo v celoti zaživelo finaciranje na podlagi sistema SPP (skupin primerljivih primerov). Pri tem velja izpostaviti, da je izguba leta 2007 v ce-
loti posledica računovodskega obravnavanja amortizacije v javnih zavodih.
Sanacijo oziroma sanacijske ukrepe, s katerimi pa niso znižali kvalitete in ravni oskrbe pacientov, bodo nadaljevali tudi v letu 2008, pri čemer jim pomaga tudi strokovnjak z Ministrstva za zdravje, s področja procesnega menedžmenta. Čeprav so lani izgubo prepolovili, bo
Na Balkanu spet vre - v njegovem centru in na obrobju. Ali ^^ ^ stopa Srbija v I daljše obdobje politične nestabilnosti (in nepredvidljivosti)? Bo Hrvaška prav razumela (in sprejela) svoj najnovejši poraz v merjenju moči z Evropo? Se Slovenija zaveda, da se - tudi, če bi hotela - ne more znebiti svojega deleža (in odgovornosti) pri vsem tem? Znova se prepričljivo kaže, da se z Balkana preprosto ne da kar tako uiti. Balkan je ponovno na nekakšnem razpotju in naslednji meseci bodo pokazali, kakšen čas živijo in želijo živeti v tem delu Evrope.
Srbija se po (formalni) izgubi Kosova še vedno ni pobrala. Pravzaprav išče samo sebe, kot da ne bi vedela, kaj ji je storiti. S tega vidika se zdi napovedani razpad vlade Vojislava Koštunice svojevrstna priložnost, svojevrsten izziv in resna preizkušnja za celotno Srbijo, ki bo končno vendarle morala izbrati med "nebeškim" in "zemeljskim", kot se je nekdo prav te dni slikovito izrazil. "Nebeško" je v srbski prispodobi vse tisto, kar so generacije sanjale o Srbiji in njeni zgodovini, o njeni moči in veličini, o njenih mitih in podobnih zadevah, "zemeljsko" pa je realnost, ki v marsičem nima stičnega z "nebeškim".
potrebnega še veliko dela, da bo poslovanje znova pozitivno. V okviru prizadevanj za izboljšanje poslovanje bodo poskušali pridobiti dodatni program s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prizadevali si bodo za ustreznejšo vrednotenje dogovorjenega obsega programa, obvladovanje stroškov na vseh področjih dela, za racionalno organizaci-
Premier Vojislav Koštunica ima po svoje prav, da v na novo nastalih razmerah ni mogoče vladati in da se mora "ljudstvo odločiti, kaj hoče." Seveda se bodo morali na bližnjih izrednih parlamentarnih volitvah (predvidoma v začetku maja) jasneje opredeliti tudi vsi odločilni srbski politični dejavniki. Sedanje razmere, ko se nihče ne odreka Kosovu, ko na videz vsi enotno zamerijo "sovražnikom" in "kaznujejo" države, ki priznavajo samostojno Kosovo, a pri tem očitno ne mislijo isto, ne more trajati v neskončnost. Vsekakor pa se v Srbiji marsikaj spreminja, modificira. Tudi pogled na Kosovo. Koštunica, ki se je še pred nekaj tedni zaradi Kosova tako rekoč odrekel Evropi, zdaj zatrjuje, da je tudi on za vključevanje Srbije v Evropo, toda s srbskimi mejami, znotraj katerih je tudi Kosovo. Zdaj je potemtakem v Srbiji glavni problem, kakšna Srbija naj se vključi v Evropo.
Bližnje volitve zagotovo lahko radikalneje odpravijo nekatere dileme in nedorečenosti sedanjega časa. Lahko preprečijo daljše obdobje problematične koeksistence dveh politik znotraj iste vlade. Premier Koštunica je v sedanji vladi s svojo protievropsko politiko v bistvu sam, saj večina ministrov pripada proevropsko usmerjeni stranki državnega predsednika Tadica in prav tako politični evropsko narav-
jo dela, izboljšano planiranje in nabavo, za preprečevanje bolnišničnih okužb, izvajali pa bodo tudi še druge ukrepe, da bi znižali presežek odhodkov nad prihodki. Na priporočilo ministrice za zdravje so se lotili tudi obnove bolnišničnih prostorov (pleskanje), kar nadaljujejo tudi v letošnjem letu. V čakalnice uvajajo glasbo, da bi čakanje na preglede potekalo v čim bolj prijaznem okolju. Nadaljujejo obnovo kopalnic, pri čemer si pomagajo z dona-torskimi sredstvi. Načrtujejo pa še nekaj drugih obnov, prav tako nakupov nove opreme, skladno z zahtevami sodobne diagnostike, približevanja in kvalitete storitev. Vseh dona-torskih sredstev je bilo lani za več kot 800 tisoč evrov. Tudi letos jih bodo poskušali pridobiti čim več.
Pri kadrih imajo največji deficit na internem oddelku, razpis za nove zdravnike je vedno odprt. V tem trenutku, pravi direktor, jim primanjkujejo tri-
nani skupini G - 17 Plus. Seveda pa predčasne izredne parlamentarne volitve predstavljajo tudi določeno past in nevarnost. Z ustreznim taktiziranjem je (tudi Evropski uniji in ZDA) uspelo preprečiti, da na nedavnih srbskih predsedniških volitvah Kosovo ni bilo poglavitna tema dvobojev predsedniških kandidatov.
Zdaj pa bo (ob napovedanih parlamentarnih volitvah) Kosovo neizpodbitno v ospredju vsega političnega dogajanja. S kakšnim rezultatom bodo iz tega boja odkorakale posamezne politične opcije? Kaj čaka Srbijo? Se ji bo širše odprla evropska perspektiva ali ji grozi kaj drugega? Kako bo v na novo nastalih razmerah reagirala Evropska unija, kako se bo odzval svet? Kakšna bo vloga Slovenije kot predsedujoče v Evropski uniji? Zagotovo bi bilo bolje, če bi Slovenija lahko nastopala v vlogi "posrednika" z zaupanjem in naklonjenostjo obeh strani - tako Srbije kot Kosova. S tega vidika ni bilo potrebe za slovensko hitenje s priznanjem Kosova (to se je zgodilo prejšnji teden), še zlasti, ker tudi znotraj EU še skoraj polovica držav ni priznala Kosova. Vsekakor bi se lahko Slovenija vsaj do konca svojega predsedniškega mandata v EU privoščila nekakšno "sredinskost" in s tem tudi možnost širšega manevriranja posredovanja in usklajevanja stališč med pobor-niki kosovske samostojnosti in tistimi, ki imajo glede tega določene rezerve. Sicer pa bi lahko Slovenija (kot poznavalec in soudeleženka dogajanj na Balkanu) svoje priznanje Kosova povezala s kakšnim
je do štirje zdravniki specialisti. Zaradi upokojitev bodo morali najti tudi dva anesteziologa, enega pediatra in enega ginekologa. Od lani deluje v sklopu bolnišnice tudi ortopedska ambulanta, letos pa naj bi predvidoma pričeli prve operacije, predvsem implantacije endo-protez kolkov. Šlo naj bi za 150 do 200 operacij na letni ravni, izvajali jih bodo v okviru kirurškega oddelka z operaterji iz UKC Maribor. Kot je povedal direktor Robert Čeh, bi s temi operacijami prihodek na letni ravni povečali za do 920 tisoče evrov. Potekajo pa tudi dogovori o pričetku dejavnosti negovalne bolnišnice, potreba po tej dejavnosti je vedno večja zaradi starostne strukture prebivalstva. V te namene bodo preuredili nekdanji otroški oddelek, v okviru katerega bi pridobili 35 postelj. Na letni ravni bi jim negovalna bolnišnica prinesla prihodek v višini 1,2 milijona evrov.
MG
dodatnim dejanjem - denimo s pozivom vsem balkanskim državam (tistim, ki so že v EU, in tistimi, ki na sprejem vanjo še čakajo), da podpišejo nekakšen dokument o prihodnosti Balkana, v katerem bi se vse zavezale k novim odnosom in se zavzele za reševanje še vseh tistih vprašanj, ki predstavljajo permanentno nevarnost za novo politično nestabilnost in nove politične krize. Tudi če s takšno pobudo ne bi uspeli, bi imeli zgodovinsko zaslugo, da smo pozivali k preseganju vsega tistega, "mitskega" in drugačnega, kar na Balkanu še vedno prepogosto obremenjuje normalno sožitje med ljudmi in državami.
Balkan še vedno in še zdaleč ni nekaj "normalnega". V Srbiji ta hip nihče ne ve, kdo bo zmagovalec naslednjih volitev in še zdaleč ni izključena možnost kakšnih radikalnejših preobratov v novo velikosrb-ski nacionalizem. Grčija še naprej "blokira" Makedonijo v mednarodnem uveljavljanju, ker ji kratkomalo ne priznava njenega imena. Bolgarija se še ni določneje opredelila glede odnosov do Makedonije, pa tudi ne glede pretekle, marsikdaj velikobolgarske politike do nje, tudi v času komunizma. Samostojnost Kosova je razburkala Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. Kakšna bo sosedska politika novega Kosova? Celo Hrvaška, ki je sicer na obrobju Balkana, je kar nekaj tednov predolgo odlašala in trmasto vztrajala z izpolnitvijo lastne zveze EU v zvezi z ekološko ribolovno cono in tvegala slabe odnose z dvema sosedoma (Italijo in Slovenijo).
Jak Koprivc
Uvodnik
Zagotavljanje socialnega (ne)mira
Potem ko v torek sindikati in predstavniki delodajalcev niso uspeli doseči dogovora o stavkovnih zahtevah, so se sindikati odločili za splošno opozorilno stavko v gospodarstvu. Na širšem ptujskem območju se je stavki pridružilo preko 2000 delavcev.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič opozorilno stavko v zasebnem sektorju ocenjuje, glede na odziv delavcev, za uspelo. V podjetjih, kjer je potekala stavka, je zaposlenih približno 200.000 delavcev, aktivno pa naj bi jih sodelovalo 145.000. O tem, da je realne podatke o številu stavkajočih težko dobiti, pa so nas naučile že prejšnje stavke. Kljub vsemu naj bi se stavke udeležilo za tretjino delavcev manj, kot so sindikati sprva napovedovali.
Stavka je ena najmočnejših oblik sindikalnega boja. Zdi se mi, da je tokrat šla kar nekako mimo, da je občani nismo kaj prida opazili. Res je šlo le za opozorilno, belo stavko, ki pa morda napoveduje tudi črn scenarij, saj gotovo delodajalcev ni prepričala, da bi se bili pripravljeni pogajati o nesrečni desetinki odstotka, ki naj bil ločevala pogajalce.
Po poročanju osrednjih medijev naj bi med samo stavko prišlo tudi do pritiskov delodajalcev na zaposlene, ki so želeli stavkati. V nekaterih podjetjih so menda kar popisovali člane sindikatov, po drugih so jih prerazporedili v popoldanske izmene.
O tem, da so zahteve sindikatov po višjih plačah upravičene, ker imamo v Sloveniji zares mizerne plače, ni treba izgubljati besed. Če je bilo lansko leto za podjetja zares tako poslovno uspešno in letošnje za zaposlene s podražitvami osnovnih življenjskih artiklov za 12 % tako kruto, bo potrebno odnose na novo balansirati. Kajti lok se lahko napenja le tako dolgo, dokler ne poči. Situacija velikega števila ljudi pa je tik pred tem, da jim presneto poči. Pri tem ne gre prezreti niti dejstva, da so izvirni greh tudi kolektivne pogodbe, ki so jih ti isti sindikalisti podpisali in marsikateri branži določajo nesramno nizke plače. Gospodarstveniki pa bodo morali upoštevati, da je napredek možen samo ob zagotavljanju minimalnega socialnega mira, za katerega pa ob takih podražitvah nihče več ne more predvideti, kako dolgo bo še zdržal.
Viki Klemenčič Ivanuša
Sedem (ne)pomembnih dni
Nebeško ali zemeljsko
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Kolegij županov Spodnjega Podravja
Zgodba o (14 ) pokrajinah je zgodba o denarju, ki ogroža centre moči
V veliki sejni sobi Mestne hiše na Ptuju so se 10. marca sestali člani kolegija županov Spodnjega Podravja - župani in njihovi namestniki. Prišla sta tudi poslanca državnega zbora Branko Marinič in Franc Pukšič ter državni svetnik Rajko Fajt.
Poslanca državnega zbora sta predstavila najpomembnejše zadeve z rednega februarskega zasedanja državnega zbora in izredne seje, na kateri so sprejeli sklep o priznanju neodvisnosti in suverenosti Kosova. Sprejet je bil zakon o vrtcih, ki prinaša večje pravice oziroma pristojnosti ustanoviteljev (občin) pri nadzorovanju, organiziranju in izvajanju programov. Kar 80 odstotkov sredstev, ki gredo vrtcem, naj bi porabili za plače vzgojiteljic. V obravnavi je zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, umik 5. a-člena zakona pa je zadeva v korist učiteljev, saj bodo prejeli izplačilo, ki jim je bilo nezakonito odtegnjeno zaradi nižje stopnje izobrazbe. Doslej je tožbo dobilo 4500 učiteljev, izplačilo pa bi pripadlo kar 20 tisoč slovenskim učiteljem. Resolucija o nacionalnem programu za kulturo je za MO Ptuj in druge občine na Ptujskem pomembna tudi zaradi projekta Evropske kulturne prestolnice, saj bo del sredstev za izpeljavo tega projekta potrebno zagotoviti tudi v lokalnem okolju, ne samo v državi in EU, lahko pa se občine in podjetja odločijo za skupne projekte.
V odboru za kulturo, šolstvo in šport so razpravljali tudi že o predlogu zakona o subvencioniranju dijaške prehrane, kar pomeni dodatnih milijon evrov na leto v tem okolju, je poudaril Marinič, in hkrati priložnost za vse tiste, ki se ukvarjajo s kuhanjem hrane. S tem zakonom naj bi vsaj en topel obrok dnevno zagotovili tudi srednješolski mladini.
Državni svetnik Rajko Fajt je razmišljal o tem, da bi imel v Mestni hiši na Ptuju vsak drugi ponedeljek v mesecu neke vrste dežurstva, vse pobude in vprašanja, ki jih imajo v občinah zanj, lahko oddajo v tajništvu župana oziroma pri gospe Dragici Šteflič. Zavzema se za elektronsko komunikacijo z občinami, po potrebi pa jih bo tudi osebno obiskal. Podpira uvedbo subvencioniranju dijaške prehrane, saj so potrebe na tem področju velike, tudi zaradi šibkega socialnega stanja družin, iz katerih prihajajo dijaki ptujskih srednjih šol.
Tudi na marčevskem kolegiju županov Spodnjega Podravja so veliko govorili o pokrajinski zakonodaji, ki je pogrnila pri sprejemanju zakona o ustanovitvi pokrajin, čeprav so ga podprli s 87 odstotki v svetih občin, še višji odstotek pa je bil pri županih. V bistvu so ga zrušili v
Foto: Črtomir Goznik
Prvič se je kolegija županov Spodnjega Podravja, odkar so se kolegiju pridružili tudi župani občin z Ormoškega, udeležil podžupan Svetega Tomaža Aleš Luci.
vodstvih posameznih strank, čeprav vsebinskih razlogov za to ni bilo, še manj pa bi ne-sprejem zakona lahko upravičili z razhajanji glede imen in sedežev pokrajin. Teče novi krog aktivnosti, da bi se še v tem mandatu sprejel tudi ta zakon, pozicija pa je tako in tako že odločena sprejeti še preostalih pet zakonov iz paketa pokrajinske zakonodaje.
Soočenje s predsedniki opozicijskih strank
O manj kot 11 pokrajinah sploh ni mogoče govoriti, toliko je tudi mestnih občin v Sloveniji, ki so v vsem tem času, odkar delujejo, razumele, kaj je potrebno ohraniti in razvijati za potrebe pospeševanja razvojne odličnosti. 14 pokrajin pa je dejstvo, na katerega so vse politične stranke slovenskega parlamenta pristale že pred časom.
Kolegij županov Spodnjega Podravja je dobil v obravnavo tudi gradivo o tem, zakaj je potrebno namesto 3 do 6 upravno-administrativnih pokrajin kot instrumentov politične oblasti ustanoviti 11 do 14 pokrajin kot instrumentov pospeševanja razvojne odličnosti. Avtor gradiva je ptujski župan dr. Štefan Čelan. Kolegij županov Spodnjega Po-dravja je prepričan o nujnosti vzpostavitve 14 pokrajin, ki imajo svojo podlago že v leta 2004 sprejetem zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. S tem zakonom so bile statistične in funkcionalno zaključene regije spremenjene v 14 razvojnih regij, s čimer je členitev Slovenije na 14 pokrajin postala politična in tudi že delujoča stvarnost, je v omenjeni dokument zapisal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Regija Spodnje Podravje bo na skupnem srečanju poslancev 8. VE, skupaj s župani in predsedniki političnih strank, še enkrat
dala na mizo pokrajinsko zakonodajo, predsednike nacionalnih strank (Golobiča, Kresalovo, Pahorja, Bajuka in še koga) pa pozvala, naj jasno in nedvoumno povedo, zakaj nasprotujejo pokrajinskim zgodbam. "Ko bodo postavljeni pred strelski vod, se ne bodo mogli več sprenevedati," pravi ptujski župan, ki glede ustanovitve 14 pokrajin ostaja optimist, ker se zadeva da izglasovati, je prepričan. Zgodba o 14 pokrajinah je zgodba o denarju, ki se je bojijo centri moči. Kolegij županov Spodnjega Podravja je tudi pozval občine oziroma župane k podpisu peticije za pokrajine, kjer tega še niso storili.
Vedno več dela v skupni občinski upravi
S poročilom o delu Skupne občinske uprave v letu 2007, ki je izvrševala upravne naloge na področju urejanja prostora, varstva okolja, inšpekcijskega nadzora, redarske službe in cestne dejavnosti za vsako občino posebej, skupaj pa za 16, je kolegij seznanila predstojnica Alenka Kor-par. Za to delo v letu 2007 bodo občine ustanoviteljice preko zahtevkov lahko uveljavljale vračilo v skupnem znesku v višini nekaj več kot 252 tisoč evrov. Med drugim je v prejšnjem letu začela delovati pravna služba.
Prihodki iz redarske službe, ki je v letu 2007 nadzorovala predvsem mirujoči promet oziroma nepravilno parkirana vozila, so se povečali kar za 43 odstotkov. V redni odvoz komunalnih odpadkov so v lanskem letu na novo vključili 913 gospodinjstev, leto poprej 664. Delež pokritosti gospodinjstev znaša že 84,9-odstotka. Na območju 17 občin, v odvoz je razen občin na Ptujskem vključena tudi občina Duplek, je skupaj 24.205
Poslancema državnega zbora Branku Mariniču in Francu Pukšiču je kolegij naložil, naj se zavzameta za učitelje pri zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanje, v delu prehodnih določb, kjer v 42. členu piše o tem, da učitelji s VI. stopnjo izobrazbe lahko poučujejo, dokler nimajo prekinitve, po prekinitvi pa lahko gredo na cesto; tako razume ta člen tudi Anton Butolen, nekdanji učitelj, ki je opozoril, da se tako ne ravna z ljudmi, ki so se usposobili za ta poklic, delali v njem 30 let, zatem pa jih po dnevu prekinitve dela čaka negotova prihodnost. Tako ni v nobenem poklicu.
gospodinjstev, od tega jih je v redni odvoz vključenih 20.547. Za 15 občin pripravlja skupna občinska uprava strategijo prostorskega razvoja, v lanskem letu je bilo rešenih tudi več kot pet tisoč potrdil
0	namenu uporabe zemljišča. Služba mestnega arhitekta je lani obravnavala 94 vlog.
Doc. dr. Janez Petek, v. d. direktorja Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje, sedež ima v Krempljevi ulici
1	na Ptuju, je županom in njihovim namestnikom na mar-čevskem kolegiju županov Spodnjega Podravja predstavil Lokalno energetsko agen-turo (Lea Spodnje Podravje), pri tem pa poudaril nujnost zmanjšanja porabe energije na najnižjo možno mero in nujnost uporabe obnovljivih virov energije. Na področju
energetike bo Lea občinam najpomembnejši partner. Po treh letih delovanja bo morala izdelati regionalni energetski koncept Spodnjega Podravja; ta naloga izhaja tudi iz pogodbe z Evropsko energetsko agencijo.
Triletni raziskovalni projekt Značilnosti regionalnega razvoja in razvojni potenciali Spodnjega Podravja je predstavil dr. Vladimir Korošec. Vreden je nekaj več kot 135 tisoč evrov, od tega znaša prispevek lokalnih skupnosti blizu 34 tisoč evrov. Največ, blizu 10 tisoč evrov, bo plačala MO Ptuj. Raziskava je v bistvu nadaljevanje obsežne geografske raziskave izpred 13 let - Spodnje Podravje s Prlekijo - možnosti regionalnega in prostorskega razvoja. Na tem območju je v
zadnjih letih prišlo do vrste sprememb, z uveljavitvijo šengenske meje pa je še bolj v ospredje stopila problematika obmejnih območij. Rezultati raziskave bodo služili za pripravo strategije razvoja in novih prostorskih dokumentov, pa tudi pri izvajanju programov razvoja podeželja in regijskih projektov.
Na eni od prihodnjih sej kolegija županov Spodnjega Podravja bodo govorili o nadaljnji usodi CERO Gajke. Delovna skupina se je že seznanila z več kot 150 strani debelo dokumentacijo, župani pa bodo dobili povzetek na 15 straneh. Neuradno je slišati, da se vse več občin nagiba k temu, da bi Gajke postale "last" in skrb MO Ptuj, ostale občine pa bi bile pogodbene partnerice.
MG
Goznik
Ptuj • Stavko podprl tudi sindikat upokojencev
Tako ne delajo niti z živino
Splošno opozorilno stavko slovenskih delavcev in sindikatov so odločno podprli tudi člani ptujskega območnega odbora sindikata upokojencev in svet aktiva sindikalnih aktivistov ZSSS Ptuj, ki zahtevajo tudi za upokojence človeka vredno življenje.
Edi Kupčič (prvi z leve): "Tako ne gre več naprej, to je nehumano, tako ne delajo niti z živino, zato so nujni protiukrepi. Zato so stavke, ki jih podpiramo!"
Kot je na sestanku v sredo, 12. marca, v prostorih delavskega doma Franca Kramber-gerja poudaril predsednik aktiva sindikalnih aktivistov in območne organizacije sindikata upokojencev Ptuj Edi Kupčič, je splošna opozorilna stavka slovenskih delavcev in njihovih sindikatov pomembna tudi za upokojence: "Tudi upokojenci se resno zavedamo, kaj pomeni opozorilna stavka za zaposlene v Sloveniji, zavedamo se, kaj pomeni za delavce s širšega ptujskega območja, pa tudi, kaj pomeni za nas upokojence. Za nas je stavka pomembna, ker se tudi pokojnine ne usklajujejo s plačami, ampak za nižji odstotek. Poleg tega pa pokojnin ne izračunavajo po dejanskih plačah, ampak po pokojninskih osnovah, ki so nižje od plač. Vse slabša je tudi socialna varnost upokojencev, saj so nas zaradi nekaj posameznikov, ki to socialo izkoriščajo, vse vrgli v isti koš in nam socialne trans-ferje zmanjšali vsepovprek
in vsem. Zaradi vsega tega se opozorilni stavki slovenskega delavstva pridružujemo tudi upokojenci, saj ob izpolnitvi stavkovnih zahtev pričakujemo ugodno rešitev tudi za nas. Zato smo izoblikovali tudi svoje zahteve, ki jih bomo posredovali ZSSS, Zvezi društev upokojencev Slovenije, ministrstvu za delo družino in socialne zadeve ter ZPIZ."
Kakšne pa so vaše zahteve?
"Ob tem, da podpiramo opozorilno stavko zaposlenih, oziroma njihovih sindikatov, zahtevamo dosledno usklajevanje pokojnin s plačami. Na kongresu smo dosegli, da je osnova pokojnine 72 %, zahtevamo pa tudi odpravo 151. člena zakona o pokojninah. Upokojenci zahtevamo tudi draginjski dodatek v višini lanske inflacije 5,4 %, zahtevamo, da se letni dodatek dviguje za 20 % vsako leto do višine 72 % od letnega dohodka za zaposlene v javnem sektorju.
Menimo tudi, da predlog novega zdravstvenega zakona ni sprejemljiv, dokler so v njem predlogi za doplačila, ki povzročajo še dodatne čakalne dobe. Zavzemamo se za čim
krajše čakalne dobe, menimo pa tudi, da je treba socialne probleme reševati takoj in v sodelovanju s sindikatom upokojencev, matičnih občin ter društev upokojencev.
Ne smemo si zatiskati oči pred dejstvom, da so mnoge pokojnine že pod mejo preživetja, tudi tiste z varstvenim dodatkom ne vodijo iz revščine, domovi ostarelih postaja-
jo za mnoge upokojence predragi, ne morejo si privoščiti niti pomoči na domu. Če k temu dodamo še nesporno ugotovitev, da je bodočnost zdravstva negotova, da nas iz dneva v dan tepejo po žepih nove podražitve, ki inflacijo še povečujejo, potem je mera polna, saj usklajevanje pokojnin in transferjev še zdaleč ne dohiteva cene življenjskih stroškov. Tako ne gre več naprej, to je enostavno povedano nehumano, tako ne delajo niti z živino, zato so nujni protiukrepi, zato so stavke in peticije, ki jih podpiramo, vsem delavcem pa sporočamo - samo korajžno naprej!"
V razpravi so upokojenci opozorili tudi na vrsto drugih težav, ki jih vse bolj resno ogrožajo, ki jim ne dovolijo živeti človeka dostojno življenje in brezskrbno starost. Zato je kot obliž na rano izzvenelo opozorilo upokojenega odvetnika Franca Potočnika, ki je opozoril na določila zakona o družinskih razmerjih, po katerem so starši dolžni poskrbeti za svoje otroke, za ostarele in onemogle starše pa njihovi otroci. In tega po njegovih besedah pri nas skoraj nihče ne upošteva, tudi centri za socialno delo ne, pa tudi ne vse občine, ki "socialno šibkim" bivanje v domovih za starejše raje plačujejo, namesto da bi poiskale premožne otroke, ki so za svoje starše dolžni plačevati!
M. Ozmec
Slovenija • Dvakrat višja inflacija kot v Evropski uniji
Februarja cene nespremenjene
Po podatkih, ki jih je objavil Statistični urad RS (SURS), ostajajo cene življenjskih potrebščin v februarju v povprečju nespremenjene. V primerjavi z lanskim februarjem, ko smo imeli deflacijo (-0,2 %), letošnji februar ni vplival na spremembo splošne mesečne ravni cen.
V opazovani košarici so se storitve v povprečju podražile za 0,4 %, blago pa se je v povprečju pocenilo za 0,2 %. Med blagom se je poltrajno blago podražilo za 1,4 %, trajno za 0,3 %, cene blaga dnevne rabe pa so se znižale za 0,7 %.
Konec razprodaj, dražja obleka in obutev
Na račun končanih zimskih posezonskih razprodaj so se cene v skupini obleka in obutev v povprečju dvignile za 2,3 %, pri čemer so se oblačila podražila za 1,2 %, obutev pa za 6,5 %. Da je februar Valentinov mesec, se je poznalo tudi na cenah cvetja, ki je bilo v povprečju dražje za 12 %, prav tako pa so bile dražje tudi počitnice v paketu, in sicer za 1,2 %. Zaradi dodatnih popustov so se znotraj skupine rekreacija in kultura najbolj znižale cene športne opreme (za 4,2 %), za 1,5 % pa je cenejša tudi računalniška oprema. Med gostinskimi in nastanitvenimi storitvami so bile gostinske storitve dražje za 0,5 %, nastanitvene
pa za 0,3 %. Omenimo še podražitev izobraževalnih tečajev, ki so bili februarja dražji
za 1,9 %.
Cenejši naftni derivati, električna energija, zelenjava
in sadje
V nasprotju z januarjem, ko so se cene v skupini stanovanje najbolj povišale, so se tokrat prav v tej skupini cene najbolj znižale, in to predvsem na račun cenejših goriv in energije (za 2,9 %); trda goriva so se pocenila za 7,4 % ter tekoča za 5,4 %, električna energija za 2,7 % ter daljinska energija za 0,1 %, medtem ko se je plin podražil za 2,3 %. Tudi v skupini prevoz so se znižale cene goriv in maziv (za 3,7 %), medtem ko so se cene v vseh ostalih podskupinah povišale. Med njimi so se najbolj podražili letalski prevozi, in sicer za 1,8 %. Po sedmih zaporednih mesecih rasti cen v skupini hrana in brezalkoholne pijače so se le-te v februarju prvič pocenile (v povprečju za 0,4 %). Najbolj se je pocenila zelenjava (za 8,2 %), cenejše je
bilo tudi sadje (za 7,2 %) ter meso (za 0,5 %). Še kar naprej pa se dražijo olja in maščobe (za 5,1 %), na račun končanih akcij je bil dražji tudi kruh (za 3,6 %), dražji so bili še drugi prehrambeni izdelki (za 2,3 %), ribe (za 1,5 %) ter mleko in mlečni izdelki (za 1 %).
Mesečna raven nespremenjena
K skupni mesečni rasti cen so višje cene v skupini oble-
ka in obutev ter rekreacija in kultura prispevale vsaka po 0,2 odstotne točke, dodatne 0,1 odstotne točke pa še ostale februarske podražitve. Na drugi strani pa so nižje cene tekočih in pogonskih goriv ter električne energije skupaj znižale skupno rast cen za 0,4 odstotne točke, dodatne 0,1 odstotne točke pa so k znižanju prispevale še nižje cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače. Na podlagi teh cenovnih gibanj v februarju ni bila zabeležena niti
inflacija niti deflacija, ampak so cene v košarici indeksa cen življenjskih potrebščin v povprečju ostale nespremenjene.
Rast cen na letni ravni ponovno višja
Rast cen na letni ravni se je tudi v februarju nekoliko povišala in je zdaj 6,5-odstot-na (v enakem obdobju lani le 2,1-odstotna), prav tako se je zvišala tudi povprečna 12-mesečna rast in je zdaj 4,3-
odstotna (v enakem obdobju lani 2,5-odstotna). V enem letu so se cene najbolj povišale v skupinah hrana in brezalkoholne pijače (za 14,6 %), stanovanje (za 9,6 %), gostinske in nastanitvene storitve (za 9,4 %), alkoholne pijače in tobak (za 5,5 %), rekreacija in kultura (za 4,9 %) ter obleka in obutev (za 4,8 %). V primerjavi z lanskim februarjem je bilo blago dražje za 7,2 %, storitve pa za 5,2 %.
Naša inflacija že dvakrat višja kot v EMU
Po podatkih Eurostata je januarja povprečna letna stopnja inflacije (merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin) za evro območje (EMU) znašala 3,2 %, v Sloveniji 6,4 %, znotraj celotne EU-27 pa je bila 3,4 %. Pri inflaciji, ki je bila na letni ravni v Sloveniji natanko dvakrat višja od povprečja evro skupine, ima naša država še dodatno težavo. Slovenija se namreč iz meseca v mesec bolj oddaljuje od maastrichtskega kriterija dopustne rasti cen. Januarja je maastrichtski kriterij za prevzem evra znašal 2,93 odstotka, v Sloveniji pa je 12-mesečna povprečna rast cen znašala 4,1 odstotka, kar pomeni, da smo kriterij presegali za 1,2 odstotne točke, kar je največ, odkar smo ga začeli kršiti (osem mesecev po prevzemu evra).
Mitja Petek, univ. dipl. ekon.
1,4 1,2 1,0 ■
0,8 ■ 0,6 ■
0,4 0,2 0,0 -0,2 -0,4
■	7,0 6,0
• 5,0 4,0
■	3,0 2,0
■	1,0 0,0
II 07 III 07 IV 07 V 07 VI 07 VII 07 VIII 07 IX 07 X 07 XI 07 XII 07 I 08 II 08
1 mesečna rast
■letna rast
GRAF: Inflacija v Sloveniji
%
%
ZSURS
Vir: SURS
Slovenija • Splošna opozorilna stavka
Na Ptujskem stavkalo okoli 2000 zaposlenih
V sredo, 12. marca, je po vsej Sloveniji potekala splošna opozorilna stavka zasebnega sektorja, saj sindikati in delodajalci po dolgotrajnih pogajanjih niso uspeli doseči dogovora o uskladitvi plač zaradi visoke inflacije. Po podatki sindikatov se je stavki v različnih oblikah pridružilo okoli 145.000 zaposlenih.
■ ¡¡¡i•■■■"¡■■i iJJi»''*- -•
"Si lil •■■■«[»■■H
i BI IBI ¡■■■■"■■I 12i ¡¡¡¡¡ibriiiiiiii ' ij
Siiai ■■■■«■■! i-Ii"
S! ¡S!	,ri
¡¡■fiiaaniaiinij ■i !!! "■"■■"■ i"1 Si ■« ■■mu«" k •
■■ iBiiiaaaaiiBi ¡> h
■■■aiiiaBBBiiai|<n[ 5" lai iBaaaiiai ¡..u IBI liaaail" ]--i r ■■laa ilBBaaiaai
5! laariBBaaiiai ,
!!iBfltiBBati;>i
•Tjr--
—iiiiii i ,i.i /mi i.-nn-i—
-niiiiiii i; i:ii r ' mrirniin imrr . ¡3 j:-- . • ••nmaninr "i-sJri '"-Irn
I IIIIJ " I ' - ■ -.i T
2 ifipEiffTii--
i|n" V ir i
,.IIM .-..mivir
.'. !DHIi." ..niTlI ■ illll .1
":»!» "jiStll -'ril .JHia "lir

Foto: M: Ozmec
Sekretar območne organizacije ZSSS Ptuj Boris Frajnkovič: "Na ptujskem območju je v različnih oblikah za eno, dve, tri ali več ur delo ustavilo čez 2.000 delavk in delavcev."
Foto: M: Ozmec
Med stavko v kidričevskem Boxmarku; levo predsednica sindikata Darinka Ziernicky v pogovoru s predsednikom NSS Rastkom Plohlom
V splošno opozorilno stavko so se vključili tudi delavke in delavci na širšem ptujskem območju. O stanju, ki je do te stavke privedlo, je Boris Frajnkovič, sekretar območje organizacije Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) Ptuj, povedal: "V Sloveniji glede na javno objavljene podatke že dobra četrtina delavk in delavcev živi v revščini. V ZSSS in drugih slovenskih sindikatih si že dalj časa prizadevamo, da bi jim zagotovili plače, ki bi jim omogočile dostojno življenje. Žal za naše zahteve druga stran, predvsem delodajalci, nima posluha, zato smo bili prisiljeni izvesti aktivnosti, ki bi jih prepričale, da so plače zaposlenih resnično sramotno nizke, pa tudi, da v sindikatih s svojimi opozorili mislimo resno.
Podatki za leto 2007 povedo, da je v zasebnem sektorju zaposlenih približno 495.388 delavk in delavcev,
Kot je povedala vodja razstave in vseh ocenjevanj Terezija Meško, koordinatorka svetovalk za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v Podravju, jim je letos prvič uspelo, da so na Ptuj pripeljali ocenjevanje vloženih vrtnin, suhega sadja, kompotov, marmelad in sokov. Ocenjevanje bo potekalo v dveh delih: 12. marca so ocenili kislo zelje in kislo repo, suho sadje, kompote ter džeme, 19. marca pa bodo ocenili preostale vložene vrtnine in kise. 26. marca bo
da jih je v preteklem letu 23.033 prejemalo minimalno plačo, ki znaša 538,53 € bruto oziroma 391,00 € neto, da je okoli 122.000 zaposlenih prejemalo 538 do 662 € bruto plače, da je okoli 294.305 zaposlenih prejemalo do 853 € bruto plače,
ocenjevanje žganja, 2. aprila pa še sokov in marmelad. Določili so tudi že datume za preostala ocenjevanja, že po tradiciji pa mlečne in krušne izdelke ocenijo nazadnje.
Prvo ocenjevanje v okviru letošnje 19. razstave Dobrote slovenskih kmetij je vodil dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete v Ljubljani - živilska tehnologija. V komisiji, ki je pričela ocenjevanje kislega zelja in kisle repe, so bili še dr. Andrej Plestenjak, dr. Marjan Simčič, mag. Jožica Vodo-pivec Rozman, Irena Kos, Na-
da je bila povprečna plača plačanih po individualnih pogodbah, kot so direktorji in drugi, več kot trikrat višja od povprečne plače zaposlenih po kolektivnih pogodbah, da so dobički v letu 2006 znašali 2572 milijonov €, da je inflacija v letu 2007
taša Leban in Slavica Strelec.
Skupaj bodo v okviru letošnje razstave različne komisije ocenile 1066 izdelkov. Med njimi je največ krušnih izdelkov, 424, mesnih je 126, kisov 37, olj 32, suhega sadja 25, vinskih vzorcev je 94, žganj kar 139, sokov 44, marmelad in džemov 39, kompotov 6, konzervirane vrtnine 40 in sadnega vina 15 vzorcev. Izdelke so v ocenjevanje poleg slovenskih kmetij prijavile tudi kmetije iz avstrijske Koroške.
Prvi vzorec kislega zelja je bil lep, zeljnat, svež, prijeten, imel pa je "tuj" vonj, zato so mu odtegnili pol ocene, sicer pa je prejel odlično oceno. Pri izdelkih, ki so bili manj odlični, ki so prejeli slabe ocene, se je komisija trudila zapisati čimveč o napakah, da bi pridelovalec dobil čimveč napotkov o tem, kakšen mora biti kvaliteten izdelek. To je tudi smisel vsakoletnega ocenjevanja, da bi kmetice in kmetje dobili čimveč povratnih informacij o svojih dobrotah, ki so njihovo in slovensko okno v svet, primerjalna prednost, ki lahko slovenskemu podeželju prinese veliko.
MG
znašala 5,6 %, pri čemer se je najbolj podražila hrana, kar pomeni, da so najbolj prizadeti tisti z najnižjimi plačami ter da imamo rast produktivnosti, ki je med najvišjimi v Evropi, čez 6 %. Vse to kaže na dejstvo, da argumenti delodajalcev niti približno ne vzdržijo.
Naše zahteve po zvišanju plač smo javno predstavili že lani septembra na izredni konferenci ZSSS. Na delavskih demonstracijah novembra lani v Ljubljani, ki se jih je udeležilo čez 70.000 delavk in delavcev, upokojencev ter mladih, smo pokazali, da mislimo resno, skratka vseskozi smo delodajalce pozivali k pogajanjem in se tudi pogajali. Ker pa je delodajal-ski strani očitno malo mar za naša opozorila in zahteve in seveda tudi za delavske plače - očitno so jim pomembni le visoki dobički, visoke direktorske plače, nagrade upravam in članom nadzornim svetom - smo se odločili za splošno opozorilno stavko in jo v sredo med 6. in 22. uro in jo tudi izvedli."
Kdo vse je sodeloval je tej opozorilni stavki, kateri sindikati?
"V prvem stavkovnem valu so sodelovali sindikati dejavnosti iz ZSSS: sindikat delavcev trgovine Slovenije, sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije, sindikat tekstilne in usnjar-sko-predelovalne industrije Slovenije, sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije ter svobodni sindikat Slovenije. Vsi ostali sindikati
dejavnosti v okviru ZSSS so stavko solidarno podprli in so to svojo podporo na različne načine tudi v podjetjih izrazili z zbori zaposlenih in članskimi sestanki."
In kakšne so stavkovne zahteve?
"Naše stavkovne zahteve so jasne, saj zahtevamo:
1.	sklenitev kolektivne pogodbe o izredni uskladitvi plač zaradi nepričakovano visoke inflacije v letu 2007, s katero se bo uredila izredna uskladitev vseh osnovnih plač tako, da se vse osnovne plače povečajo od 1. januarja 2008 dalje za delavce, razporejene v I., II., III., IV. in
V.	tarifnem razredu, za 10 %; za delavce, razporejene v
VI.,	VII., VIII. in IX. tarifnem razredu, za 5,6 %, oziroma v dogovoru s sindikatom; za delavce, razporejene od I. do vključno IX. tarifnega razreda, za 6,4 %;
2.	delavcem, ki prejemajo minimalno plačo po določbah zakona o določitvi minimalne plače, se do uveljavitve sprememb Zakona o določitvi minimalne plače izplačuje k minimalni plači dodatek v višini 50 €;
3.	v kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust za leti 2008 in 2009 naj se zagotovi dvig osnovnih plač v višini letne inflacije in najmanj 20 % dosežene produktivnosti na ravni dejavnosti v preteklem letu. Socialni partnerji se obvežejo, da se bodo v kolektivnih pogodbah dejavnosti dogovorili o kriterijih in merilih za rast osnovnih plač na podlagi dosežene produktivnosti
v dejavnosti.
V ZSSS menimo, da imajo v času, ko imamo visoko gospodarsko rast, velike dobičke in visoko produktivnost, tudi delavke in delavci, ki dnevno prispevajo k tem številkam, pravico do boljšega življenja. Naše zahteve po višjih plačah niti približno niso razlog za veliko inflacijo, ne zmanjšujejo konkurenčnosti slovenskih podjetij in tudi ne uničujejo delovnih mest, kot želijo večkrat prikazati predstavniki delodajalskih organizacij. Prav vse ne more biti podrejeno le hlastanju po dobičkih, zaposleni ne morejo in ne smejo biti socialni podpiranci."
Zakaj je bila to le opozorilna stavka?
"Ta stavka je bila zato, da delodajalcem še enkrat pošljemo jasno sporočilo, da je njihovo bogastvo odvisno tudi in predvsem od zaposlenih v podjetjih, ki pa morajo prav tako preživeti in so v največji meri odvisni od plač, ki jih dobijo. Tokrat je šlo za opozorilno stavko, v bodoče bo v primeru neuspelih pogajanj verjetno potrebno uporabiti tudi oblike sindikalnega boja, ki bodo za delodajalce, lastnike neprijetnejše in tudi finančno razsežnejše. Tudi na Ptujskem smo aktivno sodelovali v splošni opozorilni stavki. V različnih oblikah je delo za eno, dve, tri ali več ur ustavilo čez 2.000 delavk in delavcev, ki od delodajalcev zahtevajo le to, da za delo, ki ga odlično opravijo, dobijo plačo, ki jim bo omogočila dostojno življenje."
M. Ozmec


Foto: Črtomir Goznik
Dr. Janez Hribar z Biotehniške fakultete, živilska tehnologija, je vodil ocenjevanje kislega zelja in kisle repe, suhega sadja, kom-potov in džemov, ki je potekalo 12. marca na Ptuju. Preostale vložene vrtnine in kise bodo ocenili 19. marca.
Ptuj • 19. razstava Dobrote slovenskih kmetij
Začeli s kislim delom razstave
V veliki dvorani Kmetijsko-gozdarske zbornice na Ptuju so 12. marca pričeli ocenjevanje prvih skupin izdelkov v okviru letošnje 19. razstave Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 23. do 26. maja v prostorih minoritskega samostana na Ptuju. Skupaj bodo v okviru letošnje razstave ocenili 1066 izdelkov slovenskih kmetic in kmetov ter kmetij iz avstrijske Koroške.
Dornava • Nestrinjanje z občinsko politiko
Grajena • Revija otroških pevskih zborov
Neupoštevanje občanov? Pustite nam ta svet
Dornavčanu Petru Vesenjaku je skupaj s somišljeniki, ki se nikakor ne strinjajo z nekaterimi potezami in odločitvami občinskega vodstva, prekipelo. S čim vse se ne strinjajo, je Vesenjak strnil takole: "Spoštovanega župana, podžupana in koalicijske svetnike bi rad spomnil, da sploh ne upoštevate volje ljudstva, čeprav je bila ta jasno izražena in je to v drugih občinah praksa! Prva potreba naše občine gotovo ni izgradnja Vile pri lipi, ampak ureditev kompleksa trgovine in kulturne dvorane. Tako ena kot druga je v naši občini pod nivojem!"
Na 49. območni reviji otroških pevskih zborov, ki je letos potekala na Osnovni šoli Grajena pod naslovom Pustite nam ta svet, je letos zapelo 650 otrok v 15 zborih.
Vesenjak nadalje pravi, da je lokacija izgradnje Vile pri lipi na mestu nekdanje stare osnovne šole zelo zgrešena: "V župnijo sv. Doroteje, ki je v neposredni bližini predvidene novogradnje, ne prihajajo samo občani iz Mezgovcev in Dornave, ampak zraven spadajo še naselja Pacinje, dela Pod-vincev in tudi dela Velovleka. Farani iz omenjenih vasi se k maši pripeljejo z avtomobili, ne pa s kolesi, kot je bilo to pred 30 leti. Večina občanov iz Dornave in Mezgovcev kakor tudi farani iz sosednjih vasi si želimo, da se na tej lokaciji uredi primeren trg s kakšno klopjo, prostor za stojnice ob raznih prireditvah, kot so žeg-nanja, birme, obhajila, in tudi parkirni prostor za avtomobile. Novejši objekt stare občine pa bi lahko ostal za potrebe društev in pihalne godbe.
Pri tem moram čisto osebno reči še, da res ne razumem, zakaj nam proti naši volji vsiljujete gradnjo bloka na tem mestu, če se dobro ve, da bi ta prostor tako šel za komercialne namene investitorja in ne za potrebe občanov. Točno to se je tudi jasno pokazalo in povedalo na zboru krajanov v
Peter Vesenjak je v imenu somišljenikov izrazil veliko ogorčenje in kritiko nad projektom izgradnje večstanovanjskega objekta na lokaciji stare šole.
Mezgovcih, kjer je bila večina ljudi proti izgradnji tega več-stanovanjskega objekta. Ne nasprotujemo pa gradnji stanovanjskega bloka na kakšni drugi primerni lokaciji!"
V nadaljevanju se Vesenjak sprašuje še, kdo bo oziroma bi sploh kupil stanovanje v omenjenem bloku: "Ve se, da bi ta blok stal skorajda na cesti, nima primernih zelenih površin in še manj parkirnih mest. Danes si ljudje želimo udobne bivalne prostore z večjimi zelenicami, kjer se lahko naši otroci svobodno gibljejo in igrajo. Ob tem pa je treba povedati še, da so ob-
stoječi prostori stare občine, kjer imajo prostore nekatera naša društva, vredni več kot ocenjenih 100.000 evrov. Jih bomo porušili v korist investitorja in na škodo občine?! Občina bo namreč morala zgraditi ali urediti nadomestne prostore za ta društva, kar bo spet obremenitev občinskega proračuna, na škodo občanov, in to za prostore, ki jih zdaj že imamo. Vprašajmo se, kdo bo imel korist pri izgradnji bloka; verjetno samo investitor, občina pa bo kupila stanovanje po uradni ceni, za katero pa dobro vemo, kako visoka je dandanes!"
Ogorčenje in razočaranje Petra Vesenjaka pa se s tem še ne zaključuje; kot občan namreč že dalj časa redno spremlja seje občinskega sveta v sejni dvorani: "Rad bi še spomnil uslužbence občinske uprave, ki pripravljajo prostor za sejo, da tudi meni pripada stol in kakšen kozarec osvežilne pijače, ker mislim, da nisem prav nič manj vreden od župana, podžupana, svetnikov, nadzornega sveta in tudi novinarjev, ki vse našteto imajo."
SM
Organizator revije Javni sklad za kulturne dejavnosti OI Ptuj je letošnjo prireditev izpeljal v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj in Osnovno šolo Ljudski vrt, podružnico Grajena. V prvem delu
torkove prireditve se je predstavilo sedem zborov osnovnih šol, in sicer Ljudski vrt, Grajena, Hajdina, Majšperk, Juršinci in Videm pri Ptuju. V drugem delu pa je staršem in ostalim gostom zapelo osem otroških
zborov, in sicer učenci osnovnih šol Zavrč, dr. Franja Žgeča Dornava, Destrnik-Trnovska vas, Kidričevo s podružnico Lovrenc, Podlehnik, Markovci, Gorišnica in Mladika Ptuj.
Dženana Bečirovič
9oxov, poxot\
Mroca novica a
dežele nakupov!
u„«a iidaia časopisa
Nova uaaj« Qlandia Ptuj
in Qlandia MB
le v vašem
centru in na
uronN.qlandia.si.
NE SPREGLEJTE:
•	Kaj je novega na modnem področju?
•	Privlačnih nagrad, ki vam jih prinaša KOLO SREČE.
•	Nagradne pobarvanke za vašega malčka.
•	Koledarja spomladanskih dogodkov.
e
OLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Foto: SM
DB
Središče ob Dravi • 12. redna seja občinskega sveta
Težave v ljudski univerzi
Še pred začetkom uradnega dela 12. redne seje občinskega sveta Središče ob Dravi je župan Jurij Borko predstavil gosta, direktorja Ljudske univerze Ormož Ernesta Vodopivca, ki je predstavil delovanje tega javnega zavoda. S svojim nastopom je želel spodbuditi svetnike, naj ponovno razmislijo, ali ne bi vseeno sodelovali pri soustanoviteljstvu le-tega.
Tudi po predstavitvi so bili svetniki zadržani in jih je zanimalo predvsem, zakaj Vodopivec ni prišel zavoda predstavit takrat, ko so o tem, katere zavode bodo sousta-novili, dejansko razmišljali. Sedaj so odločitve namreč že padle. Jurij Borko je povedal, da so se takrat oglasili štirje predstavniki zavodov in predstavili svetnikom svoje delo, da možnosti niso odrekli nikomur, res pa je, da so bili eni bolj vztrajni in zainteresirani od drugih. Vodopivec se je strinjal z njimi, da bi bil takrat morda primernejši čas, vendar seveda nikoli ni prepozno.
Jasna Munda ga je vprašala, za katere programe se najbolj zanimajo prebivalci njihove občine, vendar na LU takšne statistike ne vodijo. V razgovoru smo še izvedeli, da ima LU letno okrog 40.490 evrov prihodkov, od katerih tretjino pridobi na trgu, ostalo pa iz državnega in občinskega proračuna. Njihova dejavnost je razdeljena na tri dele, na javne programe, plačljive programe in na projekte. V LU so trenutno poleg direktorja zaposleni še tajnica in dva strokovna delavca.
Ob tem je prišlo na dan tudi to, da ima LU najet dolgoročni kredit, o katerem na občini menda niso nič vedeli. Direktor Vodopivec je pojasnil, kako je prišlo do takšne situacije. V letu 2001 je ministrstvo za šolstvo in šport spremenilo politiko sofinanciranja javno veljavnih programov. Do takrat so bili sofinancirani iz državnega proračuna. Na ta način je
LU izgubila 57 % vseh javnih sredstev, ki so bila sofinancirana za te programe. Šlo je za izpad v višini 17.000 evrov, ki ga niso mogli nadoknaditi, saj so bile pogodbe s slušatelji že podpisane in niso mogli dvigniti šolnine ali na kak podoben način pridobiti več sredstev. Čez noč so postali insolventni. Zato so najeli kratkoročni kredit z večkratnim možnim črpanjem in podaljšanjem. Višina je v tem času variirala vse do glavnice 30.000 evrov, kolikor znaša kredit sedaj. Na ta način so zagotavljali trajno likvidnost zavoda.
Težava je namreč tudi v tem, da na denar za izplačilo
raznih že izvedenih projektov čakajo od več mesecev do skoraj leto dni. Vsako leto se je najeti kredit 31. 12. s plačili za izvedene programe pokril. Lani pa je bila situacija drugačna in prvo leto niso mogli poplačati kredita, ki se je tako transformiral v dolgoročnega oziroma postal viden tudi v bilanci. Ernest Vodopivec je povedal, da je imela v tem trenutku LU Ormož do ministrstva za šolstvo okrog 30.000 evrov terjatev. Če bi bila plačila pravočasna, LU kredita najbrž ne bi potrebovala. Da je bila mera polna, pa lani ni bil razpisan tudi noben projekt iz programa 2007-13 za razvoj človeških virov, na ka-
Jurij Dogša se je tokrat izkazal za prvega cenzorja središkega občinskega sveta.
Na marčevski seji središkega občinskega sveta je nepričakovano sodeloval tudi direktor Ljudske univerze Ormož Ernest Vodopivec (desno).
terega bi se lahko prijavili. LU Ormož je na podobnih razpisih pogosto uspešna in si na ta način zagotavlja del sredstev za delovanje. Direktor je že predlagal sanacijski program in začasne kadrovske presežke. Predlagani ukrepi so zmanjšanje delovne sile, pri čemer bi en delavec postal začasni presežek, ima pa možnost preiti na nadomestilo plače pri zavodu za zaposlovanje. Potrebna pa bo tudi finančna dokapitalizacija zavoda s strani ustanovitelja, da se zagotovi začasna in trajna finančna sposobnost zavoda. Svet zavoda je predlagano že sprejel, v ponedeljek pa bo o tem odločal tudi ormoški ob-
činski svet.
Najpomembnejši je šport
Sicer pa so središki svetniki sprejeli letni izvedbeni program kulture in letni program športa za leto 2008. Kot nova občina si morajo postaviti merila in kriterije, po katerih bodo financirali delovanje različnih društev. Glede meril za turistična društva je šlo brez težav, imajo namreč le eno tovrstno društvo. Že pri kulturnih dejavnostih so se začeli zapleti in nastavljeni točkovni sistem je doživel nekaj popravkov. Tako bo za pridobitev sredstev najpomembnejša promocija kraja, ki prinese največ točk, sledijo stroški strokovnega vodenja, ohranjanje kulturne in naravne dediščine, animi-ranje krajanov in mladine za delo na področju kulture, pa organizacija in usklajevanje aktivnosti, nekaj točk pa prinesejo tudi število aktivnih članov in širitev članstva ter izobraževanje.
Pri športu pa bila potrebna že višja matematika in malo cenzure, da se zadovolji vsa pričakovanja športnikov. Največ točk za financiranje prinese športnikom športna vzgoja otrok in mladine, pomembna je tudi športna rekreacija in množični projekti
ter vrhunski in tekmovalni šport. Le malenkostno lahko svoje število točk društva popravijo s športom invalidov in organizacijo večjih športnih prireditev. Vsi predlogi so bili usklajeni tudi z odborom za družbene dejavnosti. V tem krogu je po vsej verjetnosti nastal tudi fiktivni izračun, koliko bi lahko posamezno društvo dobilo denarja. Ta izračun se je znašel tudi na novinarskih klopeh. Ker je bilo povedano, da gre za simulacijo, je bilo vsem popolnoma jasno, da gre za delovno gradivo, ki ni namenjeno objavi. Kljub temu se je situacija zdela Juriju Dogši preveč tvegana in je ukazal, da nam papirje poberejo. Najbrž se je ustrašil, da bi športna društva izvedela, v kakšni luči jih vidijo svetniki.
Iz razprave je bilo razbrati, da si bodo morala vsa društva prizadevati, da si tudi sama pridobijo del sredstev za svoje delovanje, ker denarja za to v proračunu ne bo dovolj.
Na seji so odločili tudi o zelo prijetni in perspektivni stvari. Silvi Zabavnik iz Središča ob Dravi sta se rodila dvojčka, pa so jima, kot prvima v novi občini, izplačali enkratno denarno pomoč v višini 400 evrov.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Ponovno zaostrovanje zaradi Gajk
Ob tožbah ni izključena protestna zapora
Na ponedeljkovem svetu ČS Spuhlja je bilo ponovno vroče zaradi izpolnjevanja pogodbe za CERO Gajke, saj tudi novi odbor za nadzor nad gradnjo in delovanjem CERO Gajke, ustanovljen v novem mandatu sveta ČS Spuhlja, ugotavlja podobno kot prejšnji.
Pogodba o deponiji in zahtevah krajanov v najbolj motečih vplivih se prepočasi izvaja oziroma se sploh ne izvaja. Predvsem gre za smrad, sporna je višina deponije, bale rastejo v nebo brez odobritve krajanov, prav tako ni zasajen 30-metrski zeleni pas. Potem ko so se člani sveta ČS Spuhlja 10. marca podrobno seznanili z letnim poročilom odbora za nadzor nad izgradnjo in delovanjem CERO Gaj-ke, ki ga vodi Friderik Majcen, popestrili so ga tudi z ogledom slikovnega gradiva, zahtevajo ultimativno (brezpogojno) ukrepanje glede deponije in motečih vplivov. Trenutno stanje ima lahko
za posledice individualne in skupinske tožbe in protestne zapore deponije, s čimer so krajani Spuhlje že večkrat zagrozili. Ugotavljajo tudi, da se ne izpolnjujejo v pogodbi zapisani pogoji glede prekrivne plasti odlagališča, tako opozarjajo na prevelike količine odpadkov iz papirnice Količevo za pokrivni sloj. Od pristojnih služb pričakujejo tudi poročilo o izvajanju dela pogodbe o zaposlovanju novih delavcev, pri čemer naj bi pod primerljivimi pogoji imeli prednost pri zaposlovanju v CERO Gaj-ke prebivalci iz ČS Spuhlja in ČS Jezero. Poročilo naj bi zajemalo podatke o tem, koliko novih delavcev se je zaposlilo
Foto: Črtomir Goznik
Pogodba o deponiji se ne izvaja, opozarjajo Spuhljani, še vedno občasno močno smrdi, sporna je višina deponije, prav tako še ni 30-metrskega zasajenega zelenega pasu.
v letu 2007, kolikim delavcem se pogodba o zaposlitvi ni podaljšala in koliko delavcev s stalnim bivališčem v ČS Spuhlja in ČS Jezero je zaposlenih v CERO Gajke. Vse te odgovore pričakujejo do konca marca 2008.
Sklepe, ki so jih sprejeli na ponedeljkovi seji, so poslali Skupni občinski upravi, županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu in podjetju Čisto mesto Ptuj.
Na seji ČS Spuhlja, ki je bila 10. marca, so se tudi dogovorili, da bodo v tednu pred veliko nočjo na domu obiskali devet krajank in krajanov z območja Spuhlje, ki so oziroma bodo v letošnjem letu dopolnili 85
let in še starejše, ter jih skromno obdarili. Pogovarjali pa so se tudi o poteku in izvedbi letošnje akcije čiščenje okolja, v kateri bodo že po tradiciji sodelovali člani ČS in predstavniki vseh društev na območju četrti. Gradnja večnamenske dvorane ob gasilskem domu lepo napreduje. Temelji so položeni, že v kratkem naj bi začeli zidati. Rok izgradnje je september 2008, in kot vse kaže, ne bo ogrožen. Odprtje dvorane bodo povezali s krajevnim praznovanjem oziroma srečanjem krajanov, ki so ga prvič izvedli lani avgusta, je povedal predsednik sveta ČS Spuhlja Edvard Strelec.
MG
Foto: vki
Foto: vki
Hajdina • Zagate okrog odprtja lekarne
Hajdincani zaupajo dobrososedskim odnosom
Z željo, da bi zaokrožili zdravstveno ponudbo na območju občine Hajdina, je hajdinski svet v letu 2007 sprejel odlok o opravljanju lekarniške dejavnosti na tem območju, na podlagi katerega bodo pripravili javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti v prostorih Poslovno-stanovanjskega centra Hajdina.
Hajdinski župan Radoslav Simonič je 17. januarja letos napisal dopis občini Kidričevo oziroma njegovemu županu Jožetu Murku v zvezi s podelitvijo koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju občine Hajdina, v katerem prosijo za soglasje k razpisu in podelitvi koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju občine Hajdina.
Občina Hajdina ima trenutno 3800 prebivalcev, že letos naj bi jih bilo 100 več, v naslednjih letih pa naj bi se število povečevalo za 200 prebivalcev letno, predvsem zaradi priseljevanja in novogradenj, ki so že v teku v neposredni bližini Poslovno-sta-novanjskega centra Hajdina. V občini Hajdina so mnenja, da je glede na razvoj občine dejavnost lekarne nujno potrebna. Občani, občinski svet skupaj z županom, so si glede tega enotni. Najbližja lekarna se nahaja v 5 km oddaljenem Ptuju. Mreža javne lekarniške službe se oblikuje v okviru
Foto: Črtomir Goznik
V PSC Hajdina želi občina Hajdina čim prej urediti tudi lekarno, potem ko je uredila prostore splošne in zobozdravstvene ambulante.
Ptuj • Iskrica za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami
Pomoč otrokom in staršem
V prvem nadstropju centra Drava v Osojnikovi 9 na Ptuju je te dni odprla vrata Iskrica, ki deluje kot družba (d. n. o.). Odprli sta jo Nataša Zavec Erman, prof. defektologije v OŠ Dornava, in Barbara Ambrož, univ. dipl. socialna pedagoginja, zaposlena v OŠ Videm.
Iskrica je tako rekoč rasla z njima, pravita, saj se je ideja o njej porodila že v gimnazijskih klopeh, kjer sta bili sošolki s podobnimi interesi in željami. Tudi izbira bodočih poklicev se je nekako skladala, še vedno pa je razlik dovolj, da se bosta lahko pri svojem delu dopolnjevali. Po potrebi pa bosta v obravnave
vključile tudi strokovnjake z drugih področij, psihologa, logopeda in še kakšnega. V prvi vrsti je Iskrica namenjena otrokom s posebnimi potrebami, predšolskim in šolskim otrokom ter mladostnikom, vključno z njihovimi starši. Prepričani sta, da lahko edino skupno sodelovanje otrok in staršev s stro-
kovnjaki prinese želene rezultate. S svojim strokovnim delom in izkušnjami v okviru individualnih obravnav želita pomagati otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih, kot so učne, čustvene, vedenjske, vzgojne in psiho-socialne težave. Še posebej želita pomagati predšolskim otrokom z motnjami v raz-
Foto: Črtomir Goznik
Nataša Zavec Erman, prof. defektologije, in Barbara Ambrož, univ. dipl. socialna pedagoginja, sta Iskrico odprli, da bi pomagali otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami.
voju ter šolskim otrokom in mladostnikom, zlasti pa še otrokom v predšolski dobi in prvi triadi OŠ. Pomembno je, da otroci dobijo pomoč pravočasno in dovolj zgodaj, saj so od tega v veliki meri odvisni rezultati le-te. Izrednega pomena pa je tudi, da se v obravnavo ob otrocih vključijo tudi sami starši, še posebej poudarjata. V šoli se najpogosteje srečujeta s primanjkljajem na posameznih področjih učenja.
V Iskrici za zdaj dajejo informacije dvakrat tedensko, ob torkih od 15. do 16. ure in ob sredah od 16. do 17. ure. Njene storitve so trenutno še samoplačniške, trudita pa se, da bi čim prej prišli do koncesije, zato pridno spremljata vse razpise v zvezi s tem. Zavedata se, da je veliko otrok, ki potrebujejo pomoč, iz socialno šibkih družin, veliko družin si želi pomoč, a jim to preprečuje tudi finančno stanje. Računata tudi, da bo kakšen vir mogoče najti tudi v okviru evropskih skladov.
Nataša in Barbara želita z Iskrico prižgati iskrice tudi v vseh tistih očeh, ki so jih zaradi takšnih in drugačnih težav izgubile.
MG
gravitacijskih območij tako, da se lekarna organizira na najmanj pet tisoč prebivalcev. Medsebojna razdalja nove lekarne od obstoječe znaša najmanj 3,410 km cestne razdalje, pravi hajdinski župan.
"Ker je občina Kidričevo naša soseda, njeni prebivalci pa zaradi bližine gravitirajo tudi na območje občine Haj-dina, vas prosimo za soglasje k razpisu in podelitvi koncesije za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju občine Hajdina. Z veliko gotovostjo namreč lahko predvidevamo, da bo določeno število vaših občanov zaradi bližine uporabljalo storitve naše lekarne. Z vašim soglasjem in pristankom bi občina Hajdina izpolnila pogoj za organiziranje lekarne na 5.000 prebivalcev. Z lekarno bi zagotovili zaključeno celoto varovanja zdravja prebivalcem naše občine. Prav tako pa tudi ni zanemarljiv delež starejšega prebivalstva naše občine. Tudi njim želimo zagotoviti lekarniško dejavnost čim bližje njihovemu bivališču, saj ti občani pogosto nimajo svojega prevoza, zato so jim lekarniške storitve velikokrat nedostopne,« dodatno utemeljuje prošnjo za soglasje k razpisu in podelitvi koncesiji za lekarniško dejavnost v občini Hajdina hajdinski župan Radoslav Simonič.
V občini Hajdina so prepričani, da jih bodo sosedje v teh prizadevanjih podprli, saj občini dobro sodelujeta. Vse drugo naj bi bilo plod zavisti, poudarja hajdinski župan Ra-doslav Simonič, ki še dodaja, da so v Evropi primeri, ko so na razdalji 50 metrov tudi do tri lekarne, pa vsi živijo.
Kot je povedala direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič, so občini Hajdina ponudili sodelovanje pri organiziranju lekarniške dejavnosti, saj se njeni prebivalci z zdravili oskrbujejo pretežno v Lekarni Breg. Z občino so večkrat poskusili sodelovati. Nazadnje je pobudo o sodelovanju posredoval še svet JZ Lekarne Ptuj, a odgovora niso prejeli.
Ali župani režejo vejo svojemu zavodu?
Kar pa zadeva odprtje novih lekarn, je direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič povedala, da se v praksi upošteva minimum, to je 5000 prebivalcev, zlasti če se v lekarni oskrbujejo tudi prebivalci sosednjih občin, kot je v primeru kidričevske
lekarne, ki so jo obnovili skupaj z občino Kidričevo, ker stari prostori niso več ustrezali predpisanim pogojem, saj se tam oskrbuje tudi del prebivalstva občine Hajdina, Pragersko in še nekateri drugi. Lekarna v Kidričevem je bila odprta leta 1973, ko še ni bilo govora o lekarniški mreži. Kriterije za ustanovitev lekarn je prvi zapisal Nacionalni plan zdravstvenega varstva do leta 2004, njegovi kriteriji pa se po mnenju Ministrstva za zdravje uporabljajo še danes. Občina da vlogo na Lekarniško zbornico Slovenije za uvrstitev nove lekarne v mrežo (lekarna na 7000 ali najmanj 5000 prebivalcev ter ostali kriteriji) ali za soglasje k odprtju lekarniške podružnice, ko niso izpolnjeni pogoji za lekarno, razdalja do najbližje lekarne pa je več kot 6 km. Po podatkih Statističnega urada Slovenije je imela občina Kidričevo lani ob koncu junija manj kot 7 tisoč prebivalcev oziroma natanko 6731. Občina Kidričevo je ena od ustanoviteljic JZ Lekarne Ptuj, v tej vlogi je zagotovo tudi zainteresirana, da zavod posluje pozitivno. Hkrati pa imajo v občini tudi svoje načrte razvoja zdravstvene dejavnosti. Da lekarna posluje pozitivno, mora realizirati 23 tisoč receptov letno.
»Mnenja sem, da bi se v 'regiji' morali dogovoriti o mreži lekarn, ki bo zadovoljivo pokrila potrebe prebivalcev in hkrati omogočila finančno vzdrževanje lekarniške dejavnosti kot dela osnovne zdravstvene dejavnosti,« je v zvezi z najnovejšim dogajanjem okrog (novih) lekarn še povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič.
O problematiki lekarniške dejavnosti oziroma organiziranja novih lekarn na Ptujskem so govorili tudi na lanskem majskem kolegiju županov Spodnjega Podravja. Takrat je direktorica JZ Lekarne Ptuj posebej izpostavila, da morajo v občinah na tem območju upoštevati, da se z ustanavljanjem »novih« lekarn zmanjšuje število realiziranih receptov v okviru javnega zavoda in slabša njegov ekonomski položaj, kar bi župani pri takšnih in drugačnih odločitvah morali upoštevati, ker s tem dejansko »režejo« vejo svojemu zavodu.
V občini Hajdina so ne glede na vse prepričani, da jim bodo dobri sosedje prisluhnili, »da bodo dobili tisto, kar jim pripada, ker je občina odgovorna za organizacijo osnovnega zdravstvenega varstva«.
MG
Videm • Razstava ročnih del skupine Zankice
Zanka na zanko - prtiček
V soboto, 8. marca, so članice ročnodelske skupine Zankice, ki delujejo v Vidmu, v razstavišču domačega kulturnega društva (v kleti tamkajšnjega zdravstvenega doma) pripravile pestro razstavo svojih ročnih del.
Foto: jš
Predsednica skupine Zankice Marta Milošič (na levi) in članica Ivanka Furek sta nas popeljali po razstavi ustvarjalnih Videmčank. Na ogled je veliko zanimivih in včasih prav nenavadnih izdelkov.
Skupina "Zankice" deluje že enajst let, v njej pa je trenutno aktivnih 20 žensk, ki svojo ustvarjalnost vsak teden izživijo na skupnih srečanjih, kjer izmenjujejo izkušnje in zamisli za nova ročna dela; seveda pa jih veliko dela potem čaka še doma, da nastanejo izdelki, kakršne imamo priložnost videti na letošnji razstavi. Razstavišče Drvarnica Kulturnega društva F. Prešerna Videm je kar preobloženo s številnimi prtički, gobelini, najrazličnejšimi rožami in drugimi okrasno-uporabnimi predmeti, ki so jih Zankice pripravile za letošnjo pred-praznično razstavo. Odprle so jo za svoj praznik, dan žena, in bo na ogled še ta in naslednji, velikonočni konec tedna - ob sobotah in nedeljah med 8. in 12. ter med 14. in 17. uro. Če želite tudi vi dobiti kak navdih za ročno delo, s katerim boste polepšali svoje stanovanje, ste vabljeni, da si razstavo ogledate.
Ob otvoritvi so dogajanje popestrili gledališčniki in harmonikarji Veseli Jožeki iz KD Videm.
jš
Ptuj • Jamski človek na obisku
Pridite, še preden se sprete!
Predstava Jamski človek, ki je minulo soboto gostovala v Gimnaziji Ptuj, je dvorano napolnila do zadnjega sedeža. Komični fenomen Jamskega človeka je Slovenijo odkril aprila 2002 in si v tem času prislužil naziv največkrat odigrane predstave v našem okolju, saj je doživela več kot 400 ponovitev, ogledalo pa si jo je okrog 100 tisoč gledalcev.
V odlični monokomediji, v kateri se boste nasmejali do solz, ponuja igralec Uroš Fürst odgovore na vprašanja, zakaj smo si moški in ženske tako različni.
Če doslej niste razmišljali o tem, od kod pravzaprav izvirajo razlike med spoloma, vas bo predstava Jamski človek zagotovo pripravila do tega. V uro in pol trajajoči dozi smeha boste med drugim izvedeli, da naše navade izvirajo iz običajev jamskega človeka: ženske kot nabiralke so še danes vajene, da rade kupujejo, moški kot lovci pa radi lovijo - vse sorte Uroš Fürst ponuja odgovore na vprašanja, zakaj smo si moški in stvari. Zakaj ženske toliko go-ženske tako različni.	vorimo, od kod izvira naša želja
po nežnosti, koliko orgazmov doživimo, zakaj moški radi posedujejo ob ribniku in v tišini pijejo pivo? Po ogledu boste dobili večino odgovorov in morda celo lažje razumeli svojega partnerja.
Komedija Jamski človek, katere avtor je Rob Becker, re-žirala pa jo je Nataša Barbara Gračner, je nastala na podlagi avtorjevih antropoloških, socioloških in psiholoških študij. Spretno ironizira odnose med spoloma, na duhovit in sproščen način predstavi razlike med njima ter poskuša priti do sklepov, zakaj v zvezi pravzaprav prihaja do vsakdanjih konfliktov. Majhne, a pomembne razlike med žensko in moškim avtor izpostavi ter gledalce pripravi do tega, da se v predstavo vživijo in končno nasmejejo tistemu, kar morda ogroža vezo dveh partnerjev.
Ogleda vredna monokome-dija Jamski človek, ki je nastala v produkciji Gustav filma in Theatra Mogul, se zaradi velikega zanimanja na Ptuj vrača že aprila. Če utegnete, pridite, še preden se s partnerjem sprete! Dženana Bečirovič
Grajena • Dva ekološka projekta
Očistimo slovenijo nevarnih odpadkov
Na Osnovni šoli Ljudski vrt, podružnica Grajena, so se v letošnjem letu odločili za dva nova projekta v sklopu Ekošole Slovenija: Revščina v svetu in pri nas ter Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov.
Tako so sredi septembra v sklopu projekta Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov
med starše razdelili 150 anket o nevarnih odpadkih in črnih odlagališčih v okolicišole. Vr-
I
v> •
& , \
■— -
^ppysi 4 \ ■ t-
ifefciM
Foto: Nada Sevšek
Učenci popisujejo divja odlagališča odpadkov.
nilo se je kar 85 % izpolnjenih anket. Ugotovili so, da je približno tretjina objektov pokritih z azbestno kritino. Kar pa zelo razveseljuje, je dejstvo, da polovica od tega odpade na gospodarska poslopja in garaže ter da kar 70 % ljudi razmišlja o zamenjavi te kritine z neazbest-no. Razveseljuje tudi podatek, da kar 86 % ljudi pozna nevarnosti azbestnih bolezni in da še večji delež ljudi ne ve za črno odlagališče nevarnih ali drugih odpadkov v svoji okolici.
Nato so se učenci odpravili na ogled divjih odlagališč, ki so jih starši navedli v anketi. Ugotovili smo, da razen v enem primeru na črnih odlagališčih ni nevarnih ali azbestnih odpadkov. Tri črna odlagališča so bila
že sanirana, ostali dve pa bosta do konca letošnjega šolskega leta. Zdi se pomembno, da so prizadevanja šolarjev že prinesla konkretne rezultate.
V anketi so starše spraševali tudi o temah predavanj, ki naj bi jih organizirali za njih. Na osnovi teh anket so v torek, 4. marca, organizirali predavanje: o Okolju in klimatskih spremembah spregovoril Srečko Šorli, inženir geodezije, o Ločevanju odpadkov v gospodinjstvu nas je poučila Olga Fekonja, komunalna inšpektorica, o Vplivu azbesta na zdravje pa nas je seznanila Verica Turk, višja medicinska sestra iz ZD Ptuj.
Nada Sevšek
Od tod in tam
Središče ob Dravi • Najpisanka 2008
Foto: vki
Iz Turističnega društva Središče ob Dravi so sporočili, da pripravljajo tekmovanje za najpisanko. Pravijo, da jim velika noč ali vuzem pomeni nekaj posebnega in se že veselijo izdelovanja in barvanja pisank. Zato pozivajo vse, kijih velikonočni čas prav tako kreativno navdihne, da sepotegujejo za naziv Najpisanka 2008. Tekmovanje bo potekalo v dveh kategorijah - tradicionalna pisanka, kot so jih izdelovale naše babice, in sodobna pisanka, ki upošteva nove trende v izdelavi pisank. Strokovna komisija bo izbrala najlepše pisanke, ki bodo nagrajene. Ocenjevalni kriteriji bodo tehnika izdelave, estetski izgled pisanke in izvirnost. Pripravljalni odbor TD Središče ob Dravi vabi vse izdelovalce pisank, da pokažejo svojo ustvarjalnost in jih prinesejo 19. marca med 16. in 18. uro v Čebelarski dom na Grabe. Pisanke bodo razstavljene v okviru vsakoletne razstave, ki jo pripravlja društvo. Letos bo razstava odprta v nedeljo, 23. marca, od 8. do 11. ure in popoldan od 14. do 16. ure ter v ponedeljek, 24. marca, od 14. do 16. ure.
Vki
Sveta Trojica • Proslava ob dnevu žena
Foto: ZS
V petek, 7. marca, sta kulturno društvo Sveta Trojica in Občina Sveta Trojica organizirala proslavo ob dnevu žena, ki je potekala v Kulturnem domu. V programu so nastopili otroci iz vrtca, otroški pevski zbor OS Sveta Trojica, recitatorji, ljudske pevke in folklorna skupina ter godci folklorne skupine KD Trojica, otroški pevski zbor in mešani pevski zbor KD Sv. Frančiška, mešani pevski zbor DU Sveta Trojica in gasilsko-ljudske pevke PGD Osek. Zbrane je nagovoril župan občine Sveta Trojica Darko Fras. Po proslavi pa je bil ogled prenovljenih prostorov vrtca OS Sveta Trojica, ki so jih v občini Sveta Trojica obnovili v sklopu dograditve in adaptacije šole. Gradbena dela so znašala skoraj 64.000 evrov, za opremo pa so porabili skoraj 26.000 evrov.
Zmago Šalamun
Sv. Ana • Ponosni na cimpračo
Foto: Viktor Kapi
V občini Sveta Ana, v vasi Dražen Vrh, ki se razprostira po slemenu in je zasajena z vinogradi, najdete domačijo družine Kapl. Domačija je značilna po ohranjeni stari leseni hiši cimprači, ki ima status lokalnega etnološkega spomenika ter je bila zgrajena okoli leta 1850. Na podstrešju hiše je urejena zbirka starega kmečkega orodja in opreme. V nedeljo, 10. marca, so ta lokalni etnološki spomenik odprli, saj so sedanji gospodarji hišo pred tem temeljito obnovili in poskrbeli, da je v njej dragocena etnološka zbirka. Ob tej priložnosti so predstavili zloženko Domačija Kapl, predstavili pa so tudi publikacijo Jasne Martinšek Križi in kapele v občini Sveta Ana nekoč. Prireditev je spremljala etnografska skupina Sveta Ana, ki je prikazala stari običaj predenja volne.
Zmago Šalamun
Ptuj • Dvanajsti zbor Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice
Za večjo prepoznavnost in članstvo
Klub tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice je imel 7. marca svoj dvanajsti zbor, ki je imel programsko-volilni značaj. Dosedanji predsednici Martini Jakomini so zaupali še en dvoletni mandat.
Udeležilo se ga je 24 tajnic oziroma poslovnih sekretark, od tega en sam poslovni sekretar. Tajnice so še vedno v pretežni večini ženske, moški pa prej izjema kot pravilo. Skupaj je v ptujskem klubu 42 članic. Tudi v novem mandatnem obdobju, ki so ga začele šteti v petek, bodo veliko delale na prepoznavnosti in članstvu, ki ga želijo povečati predvsem z dotokom mladih tajnic, ki pa še niso zaznale potrebe, da bi bile njihove članice, zato bo tudi večja prepoznavnost lahko korak k temu. Prav tako pa tudi za uveljavljanje poklica tajnice in poslovne sekretarke.
Petkov zbor je bil program-sko-volilni, saj so se ob tej priložnosti za dosedanje delo zahvalile vsem organom kluba, upravnemu odboru, nadzornemu odboru in častnemu razsodišču. V upravnem odboru so gradivo za zbor članov tako dobro pripravile, da so formalni del izpeljale v dobre pol ure. Poročilo o delu v zadnjem letu je podala predsednica Martina Jakomini. Spomnila je na vse aktivnosti,
od izobraževalnih, družabnih, humanitarnih, do športnih in nekaterih drugih, ki so steber njihovega delovanja. Dobre vezi so stkale z nekaterimi bližnjimi klubi, s katerimi že tradicionalno skupaj izvajajo nekatere aktivnosti, na primer z ormoškim. Blagajniško poročilo je podala Angelca Rijavec, kljub temu, da niso imele na voljo veliko denarja, so z njim skrbno gospodarile. Poročilo NO je podala Jožica Ciglar, poročilo častnega razsodišča pa Justina Lah.
V novi upravni odbor so izvolile Martino Jakomini, Silvo Marin, Slavico Pintar, Majdo Zadravec, Valerijo Tekmec, Mojco Lenart, Angelco Rija-vec in Zoro Pliberšek. V nadzornem odboru bodo v novem mandatu delovale Jožica Ciglar, Verica Bračič in Marija Polanec, v častnem razsodišču pa Justina Lah, Jelka Majcen in Janja Zorko.
Martina Jakomini se je zahvalila za zaupanje in predstavila okvirni program dela, ki ga bodo po potrebi še dopolnjevale. Še vedno pa se bodo trudile, da bi za svojo
1-	>1
oSSâàak», _	
Foto: Črtomir Goznik
Članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice so se v gostilni PP 7. marca sestale na svojem dvanajstem zboru, odkar delujejo. Tudi v novem mandatu jih bo vodila Martina Jakomini.
dejavnost pridobile čim več donatorskih sredstev. Letna članarina bo po novem znašala 20 evrov, znižana 10 evrov, za študente pa 5 evrov. Zadnji
četrtek v mesecu bo tudi v bodoče rezerviran za srečanje ob kavici in kakšno od aktualnih tem, ki jih mora obvladati sodobna tajnica. Letos je
za pisno priznanje zaslužnim tajnicam, poslovnim sekretarkam, predlagana Justina Lah. 25. marca se bodo udeležile skupščine Zveze klubov
tajnic in poslovnih sekretark Slovenije, aprila jih čaka drugi del računalniškega izobraževanja, maja kongres tajnic v Portorožu, letos bodo sodelovale tudi v izboru za najboljšo tajnico Slovenije. Udeležile se bodo nekaterih humanitarnih akcij, krvodajalskih akcij, akcij Rdečega križa in Karitasa. Po en evro so lani zbirale tudi za Unicef in društvo Beli obroč. Že po tradiciji bodo imele svojo ekipo na Poli maratonu, lani so skupaj s tajnicami iz drugih delov Slovenije imele zelo močno zastopstvo, s 54 članicami so osvojile pokal za 4. mesto. Izvedle bodo tudi klubski izlet, organizirale oglede gledaliških predstav in še nekatere druge aktivnosti, skozi katere bodo nabirale moči za svoje vsakodnevno delo, ki postaja vse zahtevnejše.
Petkov zbor so zaključile z nastopom folklorne skupine iz Rogoznice in družabnim srečanjem. Izrekle pa so tudi čestitko članici Jožici Ciglar ob bližnjem življenjskem jubileju.
MG
Lenart • Otvoritev novih prostorov za lenarške policiste
Cerkvenjak m 10. kolegij županov
Novi prostori za 25 zaposlenih O knjižnici, skupni
upravi in zdravstvu
Ze nekaj let se je govorilo, da se bodo lenarški policisti preselili v nove prostore. Sedanji na Trgu osvoboditve v Lenartu so bili težko dostopni, saj so bili brez parkirnih prostorov. Pri svojem delu pa se je 25 lenarških policistov srečavalo tudi z utesnjenostjo zaradi pomanjkanja prostorov.
Po nekaj letih se je želja lenarškim policistom uresničila in preselili so se v nove prostore na Industrijski ulici 8 v Lenartu ob glavni cesti Lenart-Gornja Radgona v stavbo, kjer je bil nekoč sedež uprave Agrokombinata Lenart.
Novi prostori se nahajajo v pritličju in prvem nadstropju in so adaptirani po standardih policijske postaje. V pritličju se nahaja dežurna soba, soba za posvete, skladišče opreme, arhiv in prostor za pridržanje.
V nove prostore je zbrane povabil komandir PP Lenart Robert Grič-nik, ob njem levo direktor Policijske uprave Maribor Karol Turk, desno pa namestnik generalnega direktorja Policije Matjaž Šinkovec in župan občine Lenart mag. Janez Kramberger
Lenarški policisti pred no vimi prostori
V prvem nadstropju so pisarne zaposlenih, policistov, vodjev policijskih okolišev, kriminalistov, administracije in vodstva policijske postaje. Policijska postaje Lenart ima omenjene prostore v najemu, saj jih je za potrebe policijske postaje uredilo podjetje Gimas iz Lenarta. Policisti so zadovoljni, saj imajo v novih prostorih tudi novo opremo, pred kratkim pa so dobili tudi dve novi službeni vozili.
V torek, 4. marca, je potekala otvoritev novih prostorov Policijske postaje Lenart. Zbrane je naprej pozdravil direktor Policijske uprave Maribor Karol Turk. Slavnostni govornik je bil namestnik generalnega direktorja Policije Matjaž Šinkovec, ki je poudaril, da slovenski policisti delajo dobro, zagotavljajo pa jim tudi dobre pogoje dela. Zbrane sta pozdravila še župan občine Lenart mag. Janez Kramberger in komandir Policijske postaje Lenart Robert Gričnik. Slovesnost pa so popestrili člani Policijskega pihalnega orkestra. Po končani otvoritvi je sledil ogled novih prostorov.
Zmago Šalamun
V ponedeljek, 10. marca, so se v Cerkvenjaku župani občin Osrednjih Slovenskih goric sestali na 10. rednem mesečnem kolegiju.
Razpravljali so o energetski zasnovi občin, ki sta jih predstavila Martina Šumenjak in Franko Nemac. Župani so ugotavljali, da imajo nekatere občine izdelane energetske zasnove. Dogovorili so se, da se bodo na tem področju angažirali ter poslušali zmanjšati prisotnost fosilnih goriv. Pred-stavljavca pa so pozvali, da naj se zavzameta, da bi bili programi obnovljivih virov energije možni tudi v manjših občinah, ki niso tako komercialno zanimive.
V nadaljevanju je Sonja Po-gorelc predstavila program Regionalnega centra zveze za tehnično kulturo Slovenije in pozvala župane občin, ki še niso vključene, da se občine povežejo s centrom in tako omogočijo osnovnim šolam vključevanje v posamezne projekte.
Govorili so tudi o mreži knjižnic, ki jih nameravajo združiti s šolskimi knjižnicami in tako občanom ne bi
bilo treba več hoditi v centralno knjižnico v Lenart, ampak bi si lahko knjižno gradivo izposodili v izpostavah v osnovnih šolah. Govorili so tudi o izdajanju skupnega časopisa šestih občin, saj želijo občane pogosteje informirati o delu lokalnih skupnosti. Pri izdajanju časopisa pa bodo poskusili z javno-zasebnim partnerstvom. Razpravljali so tudi o ustanovitvi organa skupne občinske uprave na področju pravnih zadev in še nekaterih drugih.
Precej časa pa so namenili analizi stanja s strategijo zdravstva. Pri tej točki so bili enotnega mnenja, da mora Zdravstveni dom Lenart ostati javni zavod. Glede problemov pomanjkanja programov pa se bodo pogovarjali na ločenem sestanku, na katerega bodo povabili tudi direktorja Zdravstvenega doma Lenart in predstavnike koncesionar-jev. Dokončna stališča bodo zavzeli na naslednjem kolegiju županov.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Foto: ZS
Hajdina • Dvanajsta redna seja sveta občine
Kmalu tudi občinska strategija in vizija
Decembra lani so se hajdinski svetniki sestali na eni redni in eni dopisni seji, kjer so odločali le o predlogu sklepa o pristopu občine Starše k Skupni občinski upravi, za opravljanje upravnih nalog na delovnem področju varstva okolja, za vodenje izvedbe projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza. V letu 2008 pa so se prvič sestali 6. marca, ko so razpravljali o 19 točkah dnevnega reda. Tudi na dvanajsti seji je sodelovalo vseh 14 svetnic in svetnikov. Tokrat so bili zelo ekspeditivni, pa še za sladki odmor so imeli čas, ker sta februarja imela rojstni dan dva svetnika. Druženje pa so nadaljevali tudi po seji, čeprav je včasih videti, kot da je stanje med svetniki SLS in SDS, pa tudi svetnikom SD, zelo naelektreno, ker puščice rade udarjajo, predvsem zaradi vprašanj, ki jih postavljajo svetniki SDS in SD.
Foto: Črtomir Goznik
Ivo Rajh (prvi z desne) je v imenu 82 Draženčanov podal pisni protest zoper dimnikarskega koncesionarja v občini Hajdina. Prihaja prepogosto, pa tudi s storitvami naj ne bi bili zadovoljni. Občanom je tudi nerazumljivo, da si dimnikarja ne morejo sami izbrati.
Pri obravnavi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Hajdina je sodeloval tudi Stanislav Napast, zunanji strokovni sodelavec Skupne občinske uprave. Uvodoma je povedal, da je bila občina Hajdina ena tistih občin, ki je izkoristila 26. člen zakona o prostorskem načrtovanju o tem, da je že obstoječe plane mogoče še spreminjati, ko gre za večje potrebe. Z dopolnjenim osnutkom prostorskih sestavin družbenega plana uveljavlja nekaj pomembnih sprememb namenske rabe prostora, čeprav ne gre za velike spremembe, ki pa jim je bilo potrebno dodati dokaj zahtevno okoljsko poročilo celovite presoje vplivov na okolje. Občina Hajdina se pripravlja na gradnjo nekaterih pomembnih objektov, med drugim doma starejših južno od cerkve, prav tako na gradnjo svojega prvega vrtca, pa tudi na gradnjo poslovno-logistične-obrtne cone pri izstopu z avtoceste južno od gramoznice. Dopolnjeni osnutek bodo že na prihodnji seji občinskega sveta dopolnili s strategijo prostorskega razvoja občine. Predlog odloka pa se lahko prične uporabljati po sprejemu na občinskem svetu, kar naj bi se zgodilo že maja letos. Mag. Stanka Glažarja (SDS) je pri tem zanimalo, ali je v zvezi s temi projekti vse tudi že usklajeno z lastniki zemljišč, da ne bo prihajalo do neprijetnosti v prostoru. Župan Radoslav Simonič je povedal, da v povezavi s temi projekti še niso iskali mnenj pri posameznih lastnikih zemljišč.
Prvi rebalans proračuna občine Hajdina za letos znaša na prihodkovni strani nekaj več kot 3 milijone 137 tisoč evrov, odhodki pa presegajo 3 milijone 964 tisoč evrov, pri čemer znaša proračunski primanjkljaj nekaj več kot 826 tisoč evrov, znesek zadolževanja pa več kot 774 tisoč evrov. Uporabili ga bodo za financiranje investicij na področju osnovnega šolstva, stanovanjske gradnje, oskrbe z vodo in javne infrastrukture za ravnanje z odpadno vodo ter investicij, ki so sofinancirane iz srestev skladov EU. Na prenašanje sredstev z ene postavke na drugo brez pisne obrazložitve, tudi celotni rebalans je v glavnem
brez tekstovnega dela, je imel pripombo mag. Stanko Glažar (SDS), saj bi bilo po njegovem potrebno vsako postavko, ki se prenaša, tudi obrazložiti. Postavke naj bi se tudi močno spreminjale (ob-kanalska cesta, javna razsvetljava, izgradnja centra za odlaganje odpadkov, zelo visok je tudi indeks pri Društvu upokojencev in podobno) glede načrta razvojnih programov in tretjega rebalansa v letu 2007. Prav tako pogreša strategijo in vizijo razvoja občine Hajdina, na kar je na seji v oktobru leta 2007 opozoril tudi nadzorni odbor. Takrat je župan Radoslav Simonič napovedal, da bo osnutek dispozicije strategije občine Hajdina za obdobje petih let pripravljen do prve seje v letu 2008. Zapisnik oktobrske seje NO so svetniki dobili šele dan pred 12. sejo sveta občine, tudi župan se je strinjal z ugotovitvijo, da je to nedopustno. Kar pa zadeva občinsko strategijo, je sicer pripravljena, vendar še ne v takšni obliki, da bi lahko šla v razpravo. Svetnika SDS je tudi zanimalo, kje so prikazana sredstva iz odvoza gramoza v Slovenji vasi, Skorbi in Haj-došah. Župan je odgovoril, da čakajo na izračun, vsako leto ga dobijo konec marca, iz ministrstva za gospodarstvo. Nobenega kubika gramoza pa ni mogoče odpeljati nenadzorovano. Obljubil pa je, da bodo že v naslednjem rebalansu zapisane tudi obrazložitve. Za prvi letošnji rebalans je glasovalo 11 svetnic in svetnikov, ki so potrdili tudi predloge posameznih občinskih odborov k spremembam nekaterih proračunskih postavk. Med drugim so za 10 tisoč evrov povečali postavko za razvoj gospodarstva, aktivne počitnice za 1000 evrov, za 387 tisoč evrov pa so povečali postavko gradnje kanalizacije Hajdina-Dražen-ci. Soglasno so tudi odstopili od nakupa prostorov za planinsko društvo v prostorih nekdanje pošte, prostore naj bi kupili v Poslovno-stano-vanjskem centru.
Nezadovoljni z dimnikarskimi storitvami
Zaradi problemov, ki so se v praksi pojavljali pri realizaciji odloka o denarni pomoči za novorojence v občini Haj-dina, ob sprejemu je pomoč
znašala 40 tisoč evrov (sedaj 167 evrov), so odlok spremenili v tem smislu, da imajo pravico do denarne pomoči starši novorojenca pod pogojem, da je novorojenec državljan RS in ima stalno prebivališče v občini Hajdina ter da je eden od staršev novorojenca državljan RS in ima stalno prebivališče v občini Hajdina v času rojstva otroka. Na podlagi dosedanjega odloka je vlogo za dodelitev denarne pomoči lahko vložil eden od staršev novorojenca, vendar pod pogojem, da je imela mati novorojenca stalno prebivališče v občini Hajdina. Dogajalo pa se je, da mati novorojenca ni imela stalnega prebivališča v občini Hajdina, oče in novorojenec pa sta bila občana občine Hajdina. Oče je sicer lahko vložil vlogo za denarno pomoč, vendar do nje glede na to, da mati ni imela stalnega prebivališča v občini Hajdi-na, ni bil upravičen. Nasprotno pa mati novorojenca ni bila upravičena do denarne pomoči v občini, v kateri je imela stalno prebivališče, ker je otrok občan druge občine.
Za potrebe gradnje avtocestnega odseka Slivnica-Draženci je občina Hajdina sprejela sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v 40 primerih poti, ceste, njive oziroma neplodne zemlje na območju katastrskih občin Gerečja vas, Hajdina in Draženci.
Tudi pri soglasju k ceni storitve pomoči družini na domu ni bilo pripomb, ker je šlo za enega redkih primerov, ko se cene znižujejo. Od prvega februarja letos znaša cena stortive pomoči družini na domu 2,94 evra za opravljeno efektivno uro. Izvajalec storitve pomoči družini na domu je Center za socialno delo Ptuj. Brez razprave so potrdili tudi soglasje k povišanju cene storitev ravnanja z odpadki. Cena se povišuje za 12,33 odstotka, kar predstavlja za povprečno 3,1-člansko gospodinjstvo 1,39 evra do razdalje 10 km. Župan Hajdi-ne Radoslav Simonič pa je ob tem predlagal, da bi se o teh povišanjih morali predhodno uskladiti na sejah kolegija županov, zdaj pa se dogaja, da so eni cene potrdili, drugi ne. V nadaljevanju 12. seje občine Hajdina so še potrdili merila za izračun dotacij iz proračuna občine Hajdina za dejavnost kulturnih društev, prav tako predlog točkovnega vrednotenja redne dejavnosti kulturnih skupin in društev v letu 2008 ter letni finančni program kulture v občini Hajdina v letu 2008. Sprejeli so tudi finančni načrt za področje športa v letu 2008 ter predlog točkovnega in finančnega vrednotenja redne športne dejavnosti po posameznih športnih društvih in klubih v občini Haj-dina.
Razprava pa se je ponovno razvnela pri točki pobude in vprašanja. Franca Mlakarja (SD) je najprej zanimalo, kako je s predkupno pravico v občini Hajdina, ali jo občina sploh ima, zatem pa, na kaj se nanaša, na vse ali samo na določene parcele. Ker v tem trenutku akt o predkupni pravici velja samo za določene parcele, bi ga po njegovem morali spremeniti tako, da bi veljal za vse, ne samo za določene parcele. Prav tako si želi, da bi občinska uprava odgovarjala na pobude, ki prihajajo iz vaške skupnosti Skorba, doslej so dali več pobud, odgovorov pa še niso prejeli.
Občani pa tudi vprašujejo, ali ima koncesijo za dimnikarske storitve samo eno podjetje ali več. Tudi Jožica Šijanec (DeSUS) je imela vprašanje v zvezi z opravljanjem dimnikarskih storitev na območju občine Hajdina, konkretno glede meritev, zakaj se nepravilnosti, če so ugotovljene, ne odpravijo takoj.
Franc Krajnc (SDS) je opozoril, da nekatere stvari (odvodnjavanje) pri gradnji pločnika na Spodnji Hajdini še niso urejene. Predlagal pa je tudi, da se zgradi semafor pri gasilskem domu, da bo varno prečkanje ceste. Slavko Burjan (LDS), ki vodi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Hajdina, je povedal, da aktiv-
nosti v tej smeri že potekajo. Opravljeno pa je tudi štetje prometa.
Ivo Rajh (SLS) pa je na sejo prinesel podpise 82 gospodinjstev iz naselja Dra-ženci, ki so nezadovoljni z opravljanjem dimnikarskih storitev, vztrajajo pa tudi, da jih dimnikar obišče le enkrat letno, ne pa večkrat. Zdaj je tako, da k tistim, ki kurijo plin in olje, prihaja enkrat na leto, dvakrat pa k tistim, ki uporabljajo trdo kurivo. Koncesije za dimnikarske storitve podeljuje Ministrstvo za okolje in prostor. Za občino Haj-dina jo ima družba Kaminko Konjiček - Pušnik, dimnikarske ter poslovne in osebne storitve, d. n. o., Ormoška c. 1, Ptuj. O tem so bili obveščeni vsi imetniki kurilnih, dim-novodnih in prezračevalnih naprav.
Ivan Brodnjak (SLS) je povedal, da bo letošnja čistilna akcija 15. marca. Župan se je vsem zahvalil za sodelovanje na občnih zborih društev in klubov, v kratkem pa bo sklical tudi sestanek članov občinskega sveta in podjetij, da bi zbrali donacijo v višini 50 tisoč evrov za postavitev skulpture Viktorja Gojkoviča pri PSC Hajdina. To bo tudi priložnost, ko bo avtor, tudi častni občan občine Hajdina, podrobno predstavil ta projekt.
MG
Sv. Tomaž • Premiera gledališke predstave
Pri lepi vdovi
Minulo nedeljo je bila pri Sv. Tomažu premierna uprizoritev komedije Pri lepi vdovi. Uprizorili so jo člani domačega kulturnega društva, ki ima zelo aktivno dramsko sekcijo.
Mlada ekipa amaterskih gledališčnikov od Sv. Tomaža
Ker imajo pri Sv. Tomažu nekoliko manjšo dvorano za prireditve in veliko tistih, ki jih je zanimalo, kaj so jim veselega pripravili domači amaterski gledališčniki, so igro uprizorili kar dvakrat, ob 14. in 18. uri. Igro Pri lepi vdovi, katere avtor ni znan, so dobili nekako v roke in njena vsebina se je vsem zdela zelo zabavna in aktualna, še zlasti za novonastale občine, je povedala režiserka Jožica Rajh. Igra se dogaja v eni novona-stalih občin, kjer si občinski veljaki in tudi prebivalci močno želijo razvoja. V občini se ustavi Francoz z ženo, ki opazi, da so tukaj doma
zaupljivi ljudje. Obljublja jim razvoj, slika velikopotezne načrte, kako bo ob bližnjem jezeru zgradil hotel, bazene ter različne druge kapacitete. Občinski možje sprva nasedejo in Francozu vse obljubijo. Da je bolj veselo, je zgodba začinjena še z ljubezenskimi spletkami.
Gledališka sekcija je del Kulturnega društva Fran Ksa-ver Meško, kjer delujejo še številne druge sekcije: ljudske pevke, novonastala odrasla folklorna skupina, harmonikarski orkester, ansambel. Kadar ima ena izmed sekcij nastop, si priskočijo na pomoč, če je potrebno. Gleda-
liščniki je tokrat niso potrebovali. Vse so naredili sami - sceno, kostume, masko. Gre
za že ustaljeno ekipo, ki so ji dodali dva, tri nove igralce. Sicer pa so v povprečju zelo mlada ekipa, sodelujejo srednješolci, študenti, pa tudi upokojenci ne manjkajo.
Režijo je vodila Jožica Rajh. To je njen režijski prvenec. Zato je, ko je zaškripalo, v pomoč poklicala Danico Luci, ki ima bogate tovrstne izkušnje. Rajhova je s predstavo zadovoljna. V igri nastopajo lastnica gostišča ob jezeru, vdova, ki jo igra Darja Majcen, Francoz Jani Raušl, Francozinja Jožica Rajh, župan Mirko Lovrec, županja Olga Majcen, zdomec iz Avstrije Marko Kranjc, glavni natakar Jožek Majcen, natakarica Ančka Jasmina Dovnik, služkinja Micika Petra Hebar in gost Jaka Ivan Rajh. Šepetalki sta bili Marta Plohl in Irena Rajh, v veliko pomoč pri različnih opravilih pa je bila v zaodrju Blanka Kosi.
Z lansko igro Odvetnikova hči so gostovali po številnih krajih po Sloveniji. Upajo, da jim bodo številna gostovanja uspela tudi z letošnjo igro, če ne sedaj spomladi, ko se začnejo dela na polju, pa gotovo jeseni.
Viki Klemenčič Ivanuša
i			
■j iT m V	* ipf .4	S	
K ir	k. J h		
IÜFJKÍM&			
Režijo je prvič vodila Jožica Rajh priskočila dolgoletna amaterska
Trnovska vas • Območna revija lutkovnih skupin
Dober dan, lutka
Območna revija lutkovnih skupin, ki je letos potekala v Domu krajanov v Trnovski vasi, je k sodelovanju pritegnila 64 nastopajočih, ki so s pomočjo lutk predstavili vsakdanje, življenjske, poučne, a včasih tudi zapostavljene zgodbe.
Večina nastopajočih skupin se območnih revij lutkovnih skupin udeležuje že vrsto let. Med sedmimi nastopajočimi
skupinami je zgolj Lutkovna skupina Hajdina debitirala na letošnji reviji. Kot ponavadi so bili najštevilčnejši učenci
OŠ Martina Koresa iz Podleh-nika, ki so pod mentorstvom Zdenke Golub ustvarili kar tri od sedmih predstav. Skupaj
Na letošnji območni reviji lutkovnih skupin se je predstavilo 64 nastopajočih.
Foto: vki
(levo), ki ji je z nasveti na pomoč igralka in režiserka Danica Luci.
64 nastopajočih, večinoma osnovnošolcev, je ljubitelje lutk zabavalo dobri dve uri. Živalska zgodba - oblaček je naslov predstave, ki so jo pripravili člani lutkovne skupine Srčki iz Dijaškega doma Ptuj, lutkovna skupina Zvezdice iz OŠ Ljudski vrt je nastopila s predstavo Glava v pesku, medtem ko seje edina nastopajoča odrasla lutkovna skupina Ruda Severja iz Gorišnice predstavila z Adamom in Evo. Zgodbi Jana Milčinskega Boj v omari pa so se posvetili člani lutkovne skupine Hajdina. Učenci OŠ Martina Koresa iz Podlehnika so si letos izbrali tri zanimive teme: Lakota je najboljši kuhar, Na zeljnem listu in Zajček išče mamico. Kot je v imenu organizatorja, Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Ptuj, dejala vodja ptujske izpostave sklada Nataša Petrovič, so z udeležbo na letošnji območni reviji lutkovnih skupin zadovoljni. "Pogrešamo le odrasle lutkovne skupine, ki so bile pred časom veliko bolj aktivne na tem področju. Letos so nastopili le člani lutkovne skupine iz Gorišnice," je pojasnila Petrovičeva, ki je vsebino predstav, ki so jih letos uprizorili na reviji, ocenila kot zanimivo in simpatično. "Otroci nas spomnijo tudi na teme, ki jih odrasli velikokrat spregledamo," je še poudarila.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
To je moj, to tvoj je svet
Naslov današnje Knjigarnice so besede pred petdesetimi leti umrle pesnice Lili Novy (rojena Haume-der, 24. 12. 1885, Gradec-7. 3. 1958, Ljubljana), ki jih je zapisala v pesmi Bliskavice in gre takole:
Črna noč in bel jasmin, bliskavice med oblaki; nebesni krajini vsaki svetijo v skrivnost globin.
Kar tam gori valovi, se kopiči in razpada, tone, zopet iznenada nagrmadeno grozi,
to je moj, to tvoj je svet ...
Pesem Lili Novy Vse teče (Oboki,1959) najdete tudi v Antologiji slovenskih pesnic 2 (uredila in izbrala Irena Novak Popov. Ljubljana: Tuma, 2005) začenja:
Vse teče, nič se ne povrne in nič ne pride več nazaj; nikoli val se ne obrne, sijoča zvezda se utrne, v temi zgubi se njen sijaj.
Mi vsi smo kakor na palubi in plovemo v neznano stran; zato trenutka ne izgubi in kar s teboj potuje, ljubi, dokler ti svetli čas je dan .
Obe izbrani pesmi sta vabilo v neskončni literarni svet pesnika Davida Bedrača v četrtek, 20. 3. 2008, ob 19. uri v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Tako bomo skupaj počastili mednarodni dan poezije in slavnostno odprli novo sezono bralne značke za odrasle 2008, ki zajema naslednji bralni seznam (natančneje bo predstavljen v naslednjih Knjigarnicah):
1.	A. Bennett: NENAVADNA BRALKA
2.	POZABLJENA POLOVICA
3.	M. Drev: ROJSTVA
4.	Z. Kveder: NJENO ŽIVLJENJE
5.	A. Karlin: MOJI ZGUBLJENI TOPOLI
6.	E. J. Debeljak: TAKO SI MOJ
7.	G. Babnik: KOŽA IZ BOMBAŽA
8.	M. Krese: VSI MOJI BOŽIČI.
9.	S. Pavček: NA ODRU ZVEČER.
10.	V. J. Hribar: VEČERNA SONATA.
11.	SKRITO.SI
12.	ANTOLOGIJA SLOVENSKIH PESNIC
13.	F. Lainšček: NE BODI KOT DRUGI.
14.	A. Lindgren: PIKA NOGAVIČKA
Pridružite se bralcem! Knjige in knjižničarji vas bomo veseli.
Liljana Klemenčič
Foto: vki
Foto: DB
Miklavž pri Ormožu • Pripravili Partljičevo komedijo
Partljicev Slikar na vasi
Minuli konec tedna so v Miklavžu pri Ormožu domači amaterski igralci kar dvakrat zaigrali svojo letošnjo igro, Partljičevo Slikar na vasi.
To je lahkotna komedija v šestih slikah. Prvotno verzijo igre je Partljič napisal že davnega leta 1969, ko je bil še učitelj v Sladkem Vrhu, in jo je poimenoval Tolmun in kamen. To verzijo so pred 20 leti na mi-klavževskem odru že igrali. Re-žirala jo je Cilka Lah, današnja režiserka Slavica Mihorič pa je igrala učiteljico Miro. O igri Partljič sam pravi: "Seveda se je v prvotnem besedilu odlično poznal duh časa in tedanjih družbenih razmer, obenem pa tudi moja neizkušenost in mladost. Prav po tej komediji so posegale številne igralske amaterske skupine. Bilo mi je nerodno gledati svoj prvenec, ki je zelo štrlel ven s kritiko nekega časa in razmer. Zato sem jo začel pisati na novo. Svojega 'slikarja', ki ni slikar, ampak pleskar, sem poslal slikat lovske motive za šilinge iz domovine med naše zamejce, iz ene pokrajine v Sloveniji v drugo pokrajino, dodal nekaj oseb in seveda nekaj aktualnega iz političnega in družabnega življenja."
Avtor si je tudi ogledal eno izmed vaj miklavževskih amaterskih gledališčnikov in je bil z njihovo postavitvijo zelo zadovoljen. Tudi sam obisk premiere je bil presegel vsa pri-
Gledališka ekipa KD Miklavž pri Ormožu
čakovanja, saj je bila dvorana premajhna za vse, ki so si predstavo želeli ogledati.
Zgodba govori o današnjem življenju na vasi, med vinogradniki. V takšnem okolju organizirajo slikarsko kolonijo. Gospodarica Marija se malo zaljubi v slikarja, ki s tem delom poskuša zaslužiti za otroški voziček za svoje noseče dekle. Slikarja Mariji spelje v svojo posteljo soseda Mira, ki ga želi uporabiti kot donatorja za spočetje otroka, ki ga s svojim možem nikakor ne uspeta do-
biti. Zapletov torej ne manjka, smeha pa tudi ne.
Zaigrali so Cvetka Kocjan, Anton Kirič, Jožica Filipič, Mirko Fekonja, Jernej Štampar, Boštjan Kosajnč, Jožica Zadra-vec, Dani Vrbnjak in Tamara Jurkovič. Režiserka Slavica Mi-horič je bila z igralci zadovoljna. Pravi, da so bili zelo delavni, presenečena pa je bila še zlasti, kako so narekovali tempo vaj.
Potrudili so se tudi z ličnim gledališkim listom, ki je hkrati služil kot vstopnica, oblikoval pa ga je Gregor Borštnar.
Ti dve predstavi pri Miklavžu pa sta šele začetek. Že danes, 14. marca, bodo zaigrali v Ormožu, na velikonočni ponedeljek na Kogu, 29. v Središču ob Dravi, 4. in 5. aprila pa je napovedana medobčinska revija gledaliških skupin v Ormožu. Po krajši pavzi pa bodo maja gostovanje nadaljevali v Sko-kah pri Mariboru in Prevaljah. Kot je povedala organizatorica predstave Cvetka Kocjan, se vsako predstavo trudijo odigrati čim večkrat. Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Komorniki vabijo na jutrišnji koncert
Obeta se odličen koncert
Komorni moški zbor vabi vse ljubitelje dobre glasbe na svoj prvi letošnji celovečerni koncert, ki ga bodo izpeljali jutri v Narodnem domu na Ptuju, s pričetkom ob 19. 30.
"Ker v tem spomladanskem mesecu praznujemo dva praznika, ki vsak na svoj način želita poudariti pomen in vlogo naših žena in mater v današnjem svetu, smo se tudi v Komornem moškem zboru odločili, da ta koncert podarimo vsem njim, ki toliko naredijo za nas, moške," je uvodoma pojasnil predsednik zbora Vili Samobor. Prvi letošnji koncert Komornega moškega zbora bo potekal v dveh delih. V prvem delu bodo
zapeli gostitelji in organizatorji koncerta pod vodstvom uveljavljenega dirigenta Ernesta Ko-kota. V drugem pa bo nastopil gostujoči zbor, Mešani pevski zbor Vrtojba, pod vodstvom Zdravka Lebana.
"Z nastopom želimo prikazati domači publiki del tistega, kar smo se naučili in s čimer se ukvarjamo v letošnji sezoni. V zboru smo prepričani, da je letošnja sezona za ustvarjalno pot zbora nekaj posebnega. Po-
sebnega v tem, da smo se v zboru odločili, da bomo odslej nastopali pred domačo publiko s takim programom, ki bo veliko bolj prijazen do poslušalcev in njihovih ušes. Zbor je namreč v preteklosti vse prevečkrat poslušal kritike, da zaradi svojih kvalitet in pevskih sposobnosti premalo pozornosti posveča popularnosti in atraktivnosti svojega pevskega programa in nastopa. Prepričani smo, da bodo naši zvesti poslušalci s
Komorni moški zbor od leta 2005 deluje pod vodstvom dirigenta Ernesta Kokota.
tokratnega koncerta odšli zelo presenečeni in pod velikim vtisom slišanega. Slišali bodo zabaven in lahkoten program ter veliko znanih melodij, ki so jih lahko do sedaj slišali samo v originalnih izvedbah znanih pevcev jazza, zabavne glasbe, v izvedbah revijalnih orkestrov in plesnih orkestrov. V zboru smo prepričani, da je prav tak program tisti, ki bo v prihodnje pritegnil k poslušanju našega petja vedno več ljudi.
S takim programom pa ne želimo pritegniti samo naših poslušalcev, ampak tudi nove, mlade pevce, ki bodo zboru zagotovilo, da bo zbor še naprej deloval in nadaljeval svojo dolgoletno tradicijo. Ne glede na to, da v zboru prepeva 22 pevcev, ki imajo pred seboj še veliko let petja, ne smemo pozabiti na nenehno novačenje in iskanje mladih ljubiteljev petja, ki bi se želeli pridružiti našemu zboru. Tako kot večina drugih odraslih zborov v našem okolju žal tudi sami ugotavljamo, da je danes vedno težje pridobivanje mladih pevcev, ki bi želeli peti v zboru. Zato tudi mi ob tej priložnosti pozivamo vse tiste, ki jim je všeč petje v moškem zboru in imajo vsaj malo pevskega talenta, da se nam pridružijo," je še dejal Vili Samobor.
Dženana Bečirovič
Foto: vki
Foto: DB
Samo M. Strelec • Dvomim...
Učiti se, učiti in še enkrat učiti (J. B. T.) ...
... pomislim vsako leto, ko začenjam cikel predavanj študentom medijskih komunikacij. Tega stavka niso izrekli Janša, Borštner, Tasič, pač pa tovariš J. B. Tito. In se zalotim pri vprašanju, pravzaprav dveh.
Prvo se glasi: Kaj učiti mlade ljudi? In drugo: Se režije sploh da naučiti?
Odgovor na drugo je lahek: Režije se ne da naučiti. Kar pa še ne pomeni, da seje ne da poučevati. (Navsezadnje sem sam živ dokaz za to. ©) Pa smo na začetku, pri prvem: Kaj je treba vedeti danes, v tem tako hitro spreminjajočem se svetu? Kaj je smiselno spraviti v glavo študentu, kar bi mu čez nekaj let, ko bo diplomiral, nedvomno koristilo?
Ob koncu prve ure študentje postavijo vprašanja. Doslej so zmeraj vprašali isto: Kaj moramo znati za izpit? Nekatere stvari je enostavno res treba znati. Kakor znamo pošte-vanko. Ne zato, ker bi bil zaradi tega »konkurenčen«. Koga pa navsezadnje briga, da vem, da je 2 x 2 štiri, 3 x 2 šest in 10 x 2 dvajset? Nikogar! To enostavno moram znati, da bi s tem počel kaj drugega, pametnejšega. Znanje je osnova. Nujno orodje, nič več.
Zato bo tisti, ki bo znal vse, opravil izpitz oceno 6. Grozno! Vse bo znal, pa mu bo dal le 6! Pa se pogovarjamo naprej. Znanje je danes dosegljivo z lahkoto: dosegljivo je v knjigah, revijah, na spletu. Študent v Mariboru lahko razpolaga z enakimi informacijami kakor tisti na Japonskem. Malo se mora potruditi, naučiti se za silo angleško in že lahko zbira informacije s celega sveta. Dobro. Nekako jih prepričam, da si za to, če bodo kot papige ponovili za menoj, kar jim bom povedal, ne zaslužijo več kot 6. Gremo dalje.
Za 7 je treba znati nekaj narediti. Kratek filmček. Kratko radijsko reklamo. Predstavitev. In se z velikim veseljem spomnim na profesorja Čeha ter na tablo napišem: Non scholae, sed vitae discimus. Ne učimo se za šolo, pač pa za življenje. Znanje mora biti za kaj uporabno. Kdor ga ima, naj bi zaradi tega znal nekaj narediti bolje od tistega, ki ga nima. Če to ni tako, potem je znanje brez veze. Obremenjevanje spomina. In se domenimo: Če bodo vedeli o režiji vse, kar se je na tem področju dogajalo npr. med letoma 1850 in 1900, pa ne bodo vedeli »zrežirati« denimo prihoda dedka Mraza v njihovi krajevni skupnosti, so moja predavanja čisto brez veze. Praksa, uporabnost pridobljenega znanja v stvarnem življenju - to je drugo, česar seje treba učiti. Zato bodo morali izdelati kratke praktične režijske naloge in za to bodo dobili 7.
Kaj je treba znati za 8, jih zanima. Učiti se delati v skupini, skupnosti, timu. Režija ni samotarsko ždenje za kupi knjig ali pred računalnikom, pač pa delo z ljudmi (od ljudi za ljudi). In ne le režija. Nihče na svetu ne ve vsega in vsi vedo vse. Nova kakovost nastane večinoma zaradi dela v skupinah. In samo novo, drugačno, boljše je zanimivo. Koga pa zanima še en enak film, še ena enaka predstava, še ena enaka reklama!? Velikokrat vidim, kako imajo ljudje veliko znanja, vendar se ne znajdejo v skupini. Ne dajo svojega najboljšega, ker se ne znajo »vklopiti« v kolektiv. Fas-ciniran sem bil, ko sem poslušal vrhunskega slovenskega strokovnjaka, ki v skupini 50 svetovnih ekspertov s celega sveta v Avstraliji delajo na nekem skupnem problemu! Vsak od njih je vrhunski specialist, vendar sam ne more priti do ustrezne rešitve problema! Sodelujejo, se dopolnjujejo, delajo skupaj, da bi odkrili boljšo rešitev... Zato bodo morali moji študentje kakšne reči narediti skupaj s sošolci. Ekipno. Grupno. Grupno je lahko lepo, jim rečem, nasmihajo se in vejo, kaj mislim. No, to je za osem.
Devet: učiti se je treba biti. Učiti se biti? Kaj pa je zdaj to? Seveda: za to ni knjig, za to ni učbenikov, za to ni vprašalnikov, za to ni formul. So pa naloge - vsakodnevne situacije, ki jih lahko rešimo, »če smo«. Prepričljivi, samozavestni, ležerni, optimistični, dobronamerni, prožni, ustvarjalni, če znamo čakati, če znamo prenašati neugodje, frustracijo . In ker smo že na predavanjih režije, je prav to usodno: režiser, če je, se zapiše v film, televizijo, gledališče, radijsko oddajo prav zato, ker je, kar pač je. Otroci s Petrička so takšni, kot so, ker jih je režiral Zupaničev Miran. Ker je on, kar je. Ker čuti, razmišlja, razume, dojema in ker je senzibilen na način, kot pač je. Veliko režiserjev zna kadrirati, montirati ... vsaj tako dobro kot Miran. Ampak njegovi Otroci s Petrič-ka so samo eni. Ker je Miran le eden. (In ker je znal dati v ta film sebe.)
Tako. To je za 9. In kaj je za deset, vprašajo na koncu? Deset je za rezervo. Nikoli ni namreč tako dobro, da ne bi lahko bilo še boljše, odgovorim. Do konca semestra bom seveda navdušen nad njihovo mladostjo, nedolžnostjo, njihovimi izmišljotinami, ljubkostjo, fintami, triki, iznajdljivostjo ... ter jim bom podelil tisto oceno, ki si jo bodo želeli. Oziroma: izbrali. Zanimivo je, da so običajno samokritični in se potegujejo za oceno, pri kateri se dobro počutijo in so si jo »pridelali« s poštenim delom.
Učiti se znati, učiti se delati, učiti se sodelovati in učiti se biti. Vsak dan boljši. Za to morda gre pri vsej stvari.
P. s.: Mnenje uredništva se nesklada nujno z avtorjevim.
Mestni Vrh • Devet križev Franca Potrča
"Brat Ivek je bil velik človek!"
Franc Potrč je bil rojen 2. marca 1918 v družini z 10 otroki v Štukih 15 pri Ptuju. Mladost je preživljal v domači hiši na obrobju Slovenskih Goric, kjer so imeli mlin z oljarno ter manjšo kmetijo. Tako kot njegov pet let starejši brat, znan slovenski pisatelj, novinar in dramatik Ivan Potrč, je zgodaj okusil, kaj pomeni trdo delo in boj za kruh, sicer pa je vse življenje ostal zvest domači zemlji, kmetiji in ženi Pepiki.
Frančev brat, znan slovenski pisatelj, novinar in dramatik Ivan Potrč, je bil rojen 1. januarja 1913 v Štukih. Otroška leta je preživel na Ptujskem polju, ob vznožju Slovenskih Goric. Zgodaj je okusil, kaj pomeni trdo delo in boj za kruh, saj so doma imeli kmetijo in mlin. Spoznal je tudi krivice, ki jih je tedanja družba prizadejala delovnim ljudem. Gimnazijo je obiskoval na Ptuju, kjer je s sošolci izdajal napredni list Rast, postal je tudi član Skoja, Zaradi širjenja komunističnih idej so ga pred maturo zaprli, zato je maturiralpozneje kotprivatist, saj je skoraj leto dni preživel v zaporu, pol leta celo v samici in so ga izključili iz vseh gimnazij v državi.
Nato se je preselil v Ruše, postal je časnikar in sodelavec naprednih kulturnih društev. Že prvo leto druge svetovne vojne ga je gestapo aretiral, leto dni je preživel v taborišču Mauthausen, nato je pobegnil k partizanom. Bil je novinar na bazi 20, kasneje pa v osvobojenem Beogradu. Po vojni je deloval kot novinar v Ljubljani, pozneje je bil dalj časa urednik založbe Mladinska knjiga. Opravljal je tudi številne druge naloge. Kot pisatelj je obogatil slovensko literaturo z deli o kočarjih in haloških viničarjih ter s sočno vzhodnoštajersko govorico. Bil je pripovednik in dramatik, po njegovih romanih Na kmetih in nato še Svet na kajžarju sta posneta filma. Umrl je leta 1993, še istega leta pa so po njem poimenovali osrednjo ptujsko knjižnico, kjer so mu uredili tudi spominsko sobo.
Ko sem vstopil, je sedel za mizo, tuhtal in med glasno glasbo, zlagal karte.
Foto: M. Ozmec
ki je prihajala iz radia, predse mirno
Ko sem ga prejšnji teden, le nekaj dni po njegovi 90-letnici, obiskal na njegovi domačiji v stari kmečki hiši na Mestnem Vrhu 107, kjer živi s svojo ženo, ki jo je kruta bolezen zadnja leta priklenila na posteljo, me je presenetilo. Ko sem vstopil v veliko kmečko izbo, je sedel za mizo, s kapo na glavi in tuhtal ter med glasno glasbo, ki je prihajala iz radia, predse mirno zlagal karte. Šele ob mojem glasnem pozdravu se je zdramil, se skoraj sramežljivo obrnil k meni in se nasmehnil: "Dober dan tudi vam. Veste, tako se s temi kartami malo kratkočasim, žena je že 10 let priklenjena na posteljo, zaradi bolezni tudi govoriti ne more, pa poslušam radio, vedno imam nastavljeno na Radio Ptuj. Zjutraj preberem časopis, nato pa čez dan v glavnem igram karte, sam s sabo. To je pasjansa, ki sem se je naučil od Francozov v ujetništvu. To mi ohranja spomin, veste, leta gredo, spomin pa slabi. Najbolj pa me jezi, da pozabljam vse, kar ne bi smel, ne morem pa pozabiti tistega, kar bi že zdavnaj moral pozabiti, pa ne gre ... ha, ha, ha."
A ko mi je ponudil stol in me povabil naj sedem, se je pokazalo, da se - če je potrebno - vendarle spomni tudi drugih reči in svoje mladosti.
"Ja, že v rani mladosti sem moral s trebuhom za kruhom, čeprav smo imeli doma mlin in oljarno, a pri hiši nas je bilo 10 otrok. Najprej sem dva ali tri mesece hlapčeval na kmetiji pri Lackovih v Novi vasi. Nato pa sem kot hlapec nabiral prve grenke in sladke življenjske izkušnje na večji kmetiji Murkovih v Gočovi, kjer sem dobil tudi svojo prvo delavsko knjižico.
Trdo sem moral delati, saj je bilo treba skrbeti za dva para volov, tri krave ter več telet, svinj in kokoši. Poleg tega je bilo veliko dela tudi na polju, a imeli so me radi, saj sem bil priden, pošten in delaven hlapec, jaz sem spoštoval njih, oni pa mene. Poglejte, kaj mi je gospodar Murko napisal v mojo prvo delavsko knjižico!"
Kako dolgo pa ste delali pri Murkovih v Gočovi?
"Do junija leta 1939, ko so me poklicali v staro jugoslovansko vojsko. V Makedoniji sem služil, v Skopju. To so bili dnevi, čeprav je veljala strogost in disciplina, a vsega smo imeli dovolj, pa delati ni bilo treba toliko kot na kmetiji."
Kako pa se spominjate brata Ivana v mladih le-
tih?
"On je bil že v mladosti nekaj posebnega, že tedaj je bil zelo napreden. Veliko je bral, vsako priložnost je izkoristil za to. Spomnim se, ko ga je nekoč domač župnik zasačil, kako je med mašo namesto molitvenika v roki držal odprt roman. To je bil hec, doma smo se temu še dolgo smejali. Nekoč pa ga je znan ptujski učitelj Stritar dobil, ko je na paši bral neko knjigo in mu rekel: 'Ivek, ti si edini pastir, ki bereš knjigo, iz tebe še bo nekaj.' In ni se motil ... ha ha ha ... tega se tudi spomnim, da mu je nekoč, ko je med pašo malo zadremal, naša krava požrla pol slovnice. Zato so ga pozneje, ko je bil pisatelj, še dolgo jezili, da mu prav ta slovnica včasih malo manjka. Veste rad je pisal v domačem vzhodnoštajerskem narečju, ja, to je bil hec."
Kje pa je brat Ivan pisal, kje so nastajali njegovi romani?
"Doma v hiši na Štukih, še danes stoji in ob njej je mlin, le da ne dela več. Tam je imel manjšo sobo in ni bil rad, če ga je med pisanjem kdo motil, tedaj je bil rad sam, saj je potreboval mir."
Pa se vrniva k vaši mladosti, kje ste preživeli drugo svetovno vojno in kako?
"Glede tega sem imel malo smole, malo pa tudi sreče. Bil sem še v vojski, v Makedoniji in iztekali so se mi zadnji dnevi služenja. Dobro se spomnim, 14. aprila 1941 bi moral končati, pa se je teden dni prej, 9. aprila, prav na cvetno nedeljo je bilo, začela vojna. In ker so nas vse tedanje vojake zajeli, sem na-
mesto domov moral v ujetništvo, v Nemčijo. Spomnim se, da sta bila v istem lagerju kot jaz še dva Potrča, oba Slovenca, dr. Jože Potrč in nek mehanik Otmar Potrč, vendar z nobenim nisem v sorodu, le občasno smo se lahko družili in malo poklepetali."
Kako dolgo pa ste bili v ujetništvu?
"Ne tako dolgo, do aprila leta 1942, potem pa sem se vrnil na babičin grunt na Mestni Vrh 107, kjer sem nadaljeval s kmetovanjem in kjer sem s svojo ženo še danes."
Kdaj pa ste se poročili?
"Še med vojno, bilo je 20. maja 1944, ko sva se vzela s sosedovo Kuharjevo Pepiko. Vse življenje sva pridno garala tukaj na gruntu, če bo vse po sreči, bova maja prihodnje leto praznovala 65-letnico poroke, mislim da bo to diamantna poroka. Žal je zaradi bolezni priklenjena na posteljo in na invalidski voziček."
Kaj pa otroci, koliko jih imata?
"Najin zakon so v najlepših
letih olepšale kar tri hčerke: Marica, Albina in Jožica, vse so pridne, vse so pri kruhu in delavne, veste, danes pa imava že šest vnukov in celo tri pravnuke."
Ste vse življenje delali le na kmetiji?
"V glavnem ja, veste, zemlja potrebuje močno roko, pa živina prav tako. No ja, po vojni sem nekaj časa delal na krajevni skupnosti na Mestnem Vrhu, nato pa še nekaj časa na Grajeni. Nekaj časa sem bil tudi sodnik-porotnik na ptujskem sodišču, kar precej pa sem delal tudi po raznih društvih."
Saj res, slišal sem, da ste še vedno lovec, da tu in tam greste tudi na pogon?
"Ja, med jagri sem že od leta 1953. In vse od tedaj sem še vedno član iste lovske družine Jožeta Lacka Ptuj. Zelena bratovščina, to je nekaj posebnega, kar vleče te v gozd, na planjave in obronke Slovenskih Goric. Leta 1994 so me zaradi dolgoletne zvestobe proglasili za častnega člana. Pa še vedno nisem nehal, kakih 10 let sem hodil še redno na pogon, vsako nedeljo, in še danes imam pri hiši tri puške. Poglejte jih, to je
dvocevna šibrovka, tale eno-cevna je za srnjaka, tale malo-kalibrska puška pa za odstrel roparic in škodljivcev divjadi. Res je, na jago grem še vsaj enkrat na leto, v glavnem na srnjaka, običajno sredi maja, toliko še vidim. Tudi letos bom šel, morda bom še počil kakega. Poglejte prav te dni sem dobil povabilo na prestreljevanje puške, se že veselim."
Kaj pa je prestreljeva-nje?
"To je skoraj obvezna zadeva za vsakega lovca, kajti po stari navadi se dobimo pred vsakim pričetkom nove sezone, običajno v aprilu na prestreljevanju puške. Po zimskem premoru je treba orožje temeljito očistiti, še posebej cevi, potem pa počimo vsak po nekaj patronov v 100 m oddaljeno tarčo jelena, da puško malo prestrelimo in nastavimo, da bolje nese, da lažje zadeneš cilj. Se že kar veselim, spet se bomo dobili skupaj, malo poklepetali, se spomnili starih časov in lovskih dogodivščin. He he, spet me bodo hecali, da sem edini kmet v celi lovski družini, to se jim zdi smešno."
Kaj pa tisti čebelnjak nad hišo, je vaš?
"Ja čebelice, čebelice, to so moje prijateljice, že skoraj vse življenje. Takoj po vojni sem si nekje nabavil nekaj panjev čebel, jih vzljubil in potem pridno čebelaril vse življenje. Še danes sem član Čebelarskega društva Ptuj, le da sem včasih imel po 15 do 20 panjev, danes pa jih imam le še 9, zanje pa pridno skrbi moj zet. Tu in tam sicer še grem malo poslušat, kako brenčijo, kako so prezimile in kako kaže, a v glavnem zanje skrbi zet. S čebelami je veliko dela, še posebej tedaj, ko je treba žlajdrati med. To
zahteva celega človeka."
Vidim, da ste kljub devetim križem še vedno zdravi in čili, čeprav kadite. Kako vam uspeva?
"Zdrav sem še koliko toliko, čeprav že bolj težko hodim, ampak še vedno grem po hiši in okrog nje, poleti grem tudi na polje, če je treba, včasih v bližnji gozd. Kadim pa že od leta 1941, v mladih letih smo si cigarete motali sami, pozneje smo kadili kupljene, drugače pa še vedno skadim kakšno pipo tobaka. Običajno prvo zjutraj, drugo popoldne po obedu, tretjo pa zvečer, preden grem spat. Še vedno pa rad pokadim tudi kakšno cigaro. To je moja poslastica, če sem odkrit, na dan skadim eno ali dve pipi ter tri cigare. Vsaka dva meseca mi jih prinesejo iz Nemčije po 100 komadov, poduhajte jih, čeprav so zavite v celofan, lepo dišijo, boste eno poskusili?"
Preden sva se poslovila, sva nazdravila s kozarčkom domačega iz njihove gorice, nato pa mi je sredi izbe pokazal še nekaj spominov na brata Ivana, na nekaj njegovih knjig v omari, nad njo pa levo od očetove še bratovo sliko. "Poglejte to je Ivek. Bil je pravi človek, zelo napreden je bil in vedno pravi veseljak. Imel je brke tako kot jaz, včasih mi kdo reče, da sva si celo malo podobna, pa saj sva brata. Rad se spominjam nanj, na mladost in najine skupne dni, na njegovo pisanje; škoda, da je tako hitro odšel, to je vse, kar mi je ostalo od njega."
Ko sem odhajal, me je spremljal vse do praga stare kmečke hiše, ki jo poznajo po vsem Mestnem Vrhu in mi korajžno pomahal v pozdrav.
M. Ozmec
Rokomet
Kelenčeva in Volarevi-čeva na »počitek«
Stran 16
Kolesasrtvo
Ptujčani na dirko v Istro
Stran 16
Strelstvo
Staša Simonič do druge zmage
Stran 17 Mitja Sedmak
Največka želja -sodelovanje na OI
Stran 17
Zavod za šport Ptuj
Bo nadzorni odbor spremenil ugotovitve?
Strani 19
Šolski šport
Naslov za OŠ Majšperk
Strani 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 2. SNL
Nadaljevati lansko tradicijo
Po drugem spomladanskem krogu kar nekaj namigov vodi do številke 12: vodilne Domžale imajo toliko točk prednosti pred tekmeci, Livar na zadnjem mestu toliko zaostaja za Dravo, tolikšna pa je tudi razlika med Ptujčani in Ljubljančani na 2. mestu. Prav boj za 2. mesto, ki neposredno vodi v evropske pokale, bo po vsej verjetnosti najbolj zanimiv, saj lahko nanj bolj ali manj realno računa kar sedem moštev.
V 23. krogu bo najzanimivejši obračun potekal v Domžalah, kamor prihajajo v goste Mariborčani. Tekmo bo sodil ptujski sodnik Robert Krajnc. Zanimiva bosta tudi obračuna v Kopru in Novi Gorici; s prvimi bo poskušal niz zmag nadaljevati Interblock, z drugimi pa bo na »domači teren« Celjane pripeljal Pavel Pinni.
Nogometaši Drave so v Celju popravili slab vtis s tekme proti Interblocku, čeprav za blama-žo v 1. krogu ni opravičila. Zanimivo bo videti, kako se bodo na to odzvali navijači, ki so bili po tekmi z Ljubljančani upravičeno nezadovoljni. Dejstvo je, da je bil pristop na Areni Petrol neprimerno boljši in da je bil temu primeren tudi rezultat. Zelo pomembno bi bilo, da bi varovanci trenerja Duričiča zadržali ta nivo, s katerim bi proti Nafti lahko realno računali na ugoden rezultat. Slednjim start
Medsebojne tekme Drave in Nafte v lanski sezoni:
4. krog: Drava - Nafta 3:0 (Prejac, 2-krat Zilič)
13. krog: Nafta - Drava 1:1 (Pavlovič; Trenevski)
22. krog: Drava - Nafta 3:1 (Prejac, Zilič, Drevenšek; Čeh) 31. krog: Nafta - Drava 1:3 (Benko; Emeršič, Kronaveter, Bošnjak)
Drava - Nafta
nedelja, 16. 3., ob 15. uri na Mestnem stadionu Ptuj.
v spomladanski del ni najbolje uspel, saj so iztržili točko doma proti Domžalam, v gosteh pa so klonili v Celju. Hrvaški strokovnjak Nenad Gračan, nekdanji odlični nogometaš Rijeke, bo imel tako na Ptuju težko nalogo, saj je tudi tradicija odločno na strani Drave: v lanski sezoni je od štirih medsebojnih obračunov Drava dobila tri, en pa se je končal neodločeno.
Dva nogometaša Drave sta se s prikazanim v Celju uvrstila v najboljšo enajsterico kroga: vratar Tomaž Murko in strelec obeh zadetkov Doris Kelenc. Ob bok tema dvema bi lahko postavili vsaj še Andreja Pre-jaca in Maria Lucasa Horvata, ki sta bila prava stebra svoje ekipe. Očitno se je pokazalo, kako pomemben člen ekipe je Prejac, saj je obrambna vrsta z njim delovala zelo stabilno in organizirano.
Ta teden so nogometaši Drave trenirali z običajnim tempom, na treningu smo opazili tudi Seada Ziliča in Nenada Dakoviča. Prvi vadi s povito roko, drugi pa po poškodbi počasi prihaja v pravi tekmovalni
Pari 23. kroga - sobota ob 15. uri: Koper - Interblock (glavni sodnik - Matjaž Bohinc); ob 18. uri: Hit Gorica - MIK CM Celje (Davor Drečnik), Domžale - Maribor (Robert Krajnc); nedelja ob 15. uri: Drava Ptuj - Nafta (Roberto Po-nis), Livar - Primorje (Gregor Gostenčnik).
1. DOMŽALE	22	14	5	3	42:17	47
2. INTERBLOCK	22	10	5	7	31:22	35
3. KOPER	22	9	8	5	37:29	35
4. HIT GORICA	22	10	5	7	30:26	35
5. NAFTA	22	7	10	5	31:35	31
6. MARIBOR	22	8	6	8	34:33	30
7. PRIMORJE	22	8	4	10	33:25	28
8. MIK CM CELJE	22	8	4	10	26:25	28
9. DRAVA	22	6	5	11	26:42	23
10. LIVAR	22	3	2	17	26:61	11
Lista najboljših strelcev: 14 zadetkov: David Bunderla (Primorje); 12 zadetkov: Dario Zahora (Domžale); 10 zadetkov: Dimitar Ivanov Makriev (Maribor); 9 zadetkov: Milan Osterc (Hit Gortica); 8 zadetkov: Dalibor Volaš (Koper), Ermin Rakovič (Interblock); 7 zadetkov: Nejc Pečnik (MIK CM Celje), Zlatan Ljubijankič (Domžale), Mate Eterovič (Nafta); 6 zadetkov: Doris Kelenc (Drava), Amer Jukan (Koper), Enes Demirovič (HIT Gorica), Darko Kremenovič (Livar), Jozsef Sebok (Nafta), Andraž Kirm (Domžale) ...
ritem. Borut Tisnikar, ki je v Celju tožil zaradi poškodbe in bil zaradi tega zamenjan, se je po dvodnevnih terapijah prav tako pridružil treningu. Pričakovati je, da bo trener Duričič imel za nedeljsko tekmo na razpolago vse igralce, ki so iz Celja prinesli tri točke.
2. SNL: pomembni tekmi Zavrča in Aluminija
Ekipe z vrha lestvice 2. SNL bodo v tem krogu poskušale popraviti slab vtis iz začetka spomladanskega dela. V takšnem vzdušju se bosta v Črnomlju pomerili domača Bela Krajina in Aluminij. V drugačnem položaju sobotno tekmo pričakujejo Zavrčani, ki bodo gostili ekipo Zagorja. Varovanci trenerja Emeršiča bodo poskušali potrditi osvojeno točko v Velenju, čeprav je stanje s poškodovanimi igralci (Korez, Golob, Murko) precej zaskrbljujoče.
Jože Mohorič
• - • • - g '
Foto: Črtomir Goznik
S takšno borbenostjo se je v Celju predstavil Miljenko Bošnjak (Drava, beli dres); na domači tekmi z Interblockom tega ni prikazal, zato je v Celju začel tekmo na klopi ...
Kolesarstvo • Mitja Mahorič, Perutnina Ptuj
Nemci so jim zaloputnili vrata
Vesti s prve dirke sezone na Kubi v začetku februarja so bile zelo ugodne, saj so ptujski kolesarji na karibskem otoku dosegli kar šest etapnih zmag. Izenačitev rekorda izpred dveh let je napovedovala odlično sezono. Po prihodu domov pa je sledil šok. Padec Jureta Kocjana (dve zmagi), ki je izgledal dokaj nedolžen, ga je po kasnejših preiskavah (zlom dlanč-ne kosti) stal nastopa na uvodnih dirkah sezone. Od novinca v moštvu so prav v Lonjerju in Poreču največ pričakovali. Brez njega so Ptujčani v sprintih, ki zaznamujejo uvodne dirke sezone, nemočni. Stanje je daleč od tega, da bi bilo kritično, a po štiri mesecih priprav so prav vsi lačni tekmovanj in seveda zmag, zato se kljub objektivnim razlogom neuspeh zareže globoko. "Mislim, da smo dobro pripravljeni, predvsem Kvasina je v odlični formi, pa Rogina in vsi ostali, ekipa deluje res dobro. Žal Kocjana ni, zdaj bi ga res potrebovali, drugače pa smo v bistvu ista ekipa kot lani. Zdaj zanj res nimamo zamenjave. To, da nas je več, bo prišlo do izraza maja in junija, ko bi lahko bili nekateri že kar
malo utrujeni od napornega ritma tekmovanj," je povedal kapetan moštva Mitja Mahorič.
Najbolj izkušeni ptujski mož letos ni startal najbolje. Nastop na Kubi so zaznamovali števil-
ni padci, na tleh se je znašel kar trikrat. S svojo značilno trmo se je šampionsko vrnil z etapno zmago, nato pa je le moral priznati premoč bolezni, ki ga je dva dni pred koncem odre-
Foto: Marjan Kelner
Mitja Mahorič, kapetan kolesarskega moštva Perutnine Ptuj
zala od tekmovanja. Kot vodilnemu članu moštva mu Srečko Glivar daje možnost, da nastopi na dirkah, kjer sam želi, a na tistih najpomembnejših bo vselej zraven. Sezono je skrbno načrtoval, v nedeljo je v Poreču dal prednost drugim in dirko opazoval od daleč. Morda še boljše, saj bi se mu po smoli, ki se ga letos drži, tudi tokrat lahko pripetilo kaj neprijetnega. Med rekordnim številom tekmovalcev, na Trofeji Poreč jih je nastopilo kar 198, je bilo precej tistih, ki so dirko končali predčasno. "To je bila res neverjetna gneča. Pri takšnem številu se je potrebno vseskozi prebijati v ospredje. Mlin melje, če se tako izrazim. Tiste na sredini skupine ob straneh kolesarji prehitevajo in ta krog se ves čas vrti. Pri prehitevanju moraš biti zelo pazljiv, ker lahko mimogrede končaš v kakšnem avtomobilu ob cesti. To se je enemu tudi pripetilo, in to pri hitrosti 60 kilometrov na uro. Posebej nevarno je bilo v samem sprintu, kjer je tudi ponavadi največ nesreč," je povedal 31-letni Ptujčan.
Nadaljevanje na strani 16.
Rokomet • ŽRK MT Ptuj
Rokomet • 2. SRL (končnica)
«
Kelenceva in Volareviceva na »počitek
3ÍS
Z zmago v Brežicah se je stanje v ptujskem ženskem prvo-ligašu glede dviga samozavesti vsekakor popravilo. Počitka za ekipo MT Ptuj pa ne bo, saj jih že v soboto čaka pomembno srečanje v borbi za uvrstitev med prvo četverico. V dvorani Center se bodo pomerile z ekipo iz Škofje Loke, ki za Ptujčan-kami zaostaja le točko.
Ekipi pa se v kratkem obetajo precejšnje spremembe; v soboto se bodo tako začasno poslovili od Danijele Volarevič in Katje Kelenc, ki bosta z rokometnih igrišč odsotni dobro leto. "Fond igralk se nam občutno manjša, zato imamo precej težav pri sestavljanju ekipe za zaključni del prvenstva in pokala; sedaj je vprašljivo tudi četrto mesto. Ob začasnem odhodu Katje in Danijele se soočamo še s poškodbami dveh izkušenih igralk, in sicer Kristine Mihič in Ane Mihaele Ciore. Upam, da bo z njima vse v redu
l,| ¿ —I
aa^BftiSr >iiiiiiiii|jiikii<M!!¡¡ '
W
Is
■sil
SiPlI*
mm M_
i
jfip Kalil
Foto: Črtomir Goznik
Katja Kelenc (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) bo zaradi naraščaja prekinila rokometno kariero.
do sobotne tekme," je dejal	ko je tedanji trener Alan Po-	vrste za tekme v prvenstvu in
trener ekipe Mercator Tenzor	točnjak ostal skorajda brez pol	za srečanje s Celjskimi mes-
Ptuj Nikola Bistrovič.	ekipe. Upamo, da bodo v ptuj-	ninami v končnici pokalnega
Pred nami je še živ spomin	skem ženskem rokometnem	tekmovanja.
na dogodke izpred nekaj let,	prvoligašu le uspeli strniti	Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Mitja Mahorič, KK Perutnina Ptuj
Nemci so jim zaradi uspeha zaloputnili vrata
Nadaljevanje s strani 15.
Slaba plat vrhunskih rezultatov
S približno 70 starti na dirkah v zadnjih sezonah sodi med aktivnejše v klubu, nič drugače ne bo niti letos. Perutninarji pa so nekoliko spremenili koledar tekmovanj. Glavna osvežitev je dvotedenska preizkušnja na Kitajskem, kamor se bodo odpravili v sredini julija. Dirka HC-kategorije ("horse class" - tik za tekmovanji Pro Tour) bo vse kaj drugega kot počitnice, v tem rangu doslej še niso tekmovali. S konstantno vrhunskimi dosežki postajajo vse bolj prepoznavni v kolesarskem svetu. Letos so dobili vabilo na dirko v Združenih državah Amerike, a se je zaradi neugodnega termina po vsej verjetnosti ne bodo udeležili. Ob koncu meseca bodo nastopili na težki dirki v Italiji (tako imenovana Begamasca), prvič se odprav-
ljajo na Dansko. Uspeh pa prinaša tudi drugo plat. Po dveh zaporednih zmagah v Schwarz-waldu, ko so vzeli "skalp" najboljšim nemškim moštvom, jih tokrat organizatorji niso povabili. "Uradno sicer nastop pogojujejo z nastopom na eni drugi dirki, pa vendar mislim, da je v ozadju naša zgodba o uspehu. Nemška javnost ni bila nič kaj popustljiva do svojih kolesarjev, bili so deležni velike kritike, saj smo dvakrat suvereno opravili s konkurenco. Žal mi je, da je do tega prišlo, ker sem tam vedno rad nastopal," je povedal Mahorič. Dirka v Schwarzwaldu velja za eno najtežjih enodnevnih preizkušenj v kolesarskem svetu nasploh. Z več kot 4500 metri višinske razlike jo lahko zaključijo zgolj najboljši. Takšne proge pa so perutninarjem dobesedno pisane na kožo. Po številu vzponov na Pohorje se Mahorič zagotovo lahko primerja s tistimi s sezonskimi smučarskimi vozovnicami. Prizna, da moraš
imeti v sebi tudi malo mazohi-stične žilice, da lahko preneseš vse te ekstremne napore. Žal je teh najtežjih dirk v koledarju manj, kot bi si sam želel.
"Protourovci" z VIP-
vstopnicami
Ptujski kapetan, ki mu je članstvo v klubu že krepko prešlo v tretje desetletje, je zagotovo najbolj zaslužen za homogenost moštva. Zato tudi v olimpijskem letu kaj dosti ne razmišlja o reprezentančnih nastopih. Redni nosilec državnega dresa v mladinskih in kasneje članski kategoriji je v najprestižnejši disciplini, cestni dirki svetovnega prvenstva nastopil zgolj predlani v Španiji. O Pekingu kaj dosti ne razmišlja. "Prva stvar je ta, da imajo kolesarji v Pro Tour tekmovanju VIP-vstopnice. To pomeni, če se odločijo za nastop, se lahko ti na glavo postaviš, pa ne moreš nič. Druga stvar pa je v tem, da se pač ne morem
pripraviti zgolj za nekaj dirk, kjer bi lahko z vrhunskim dosežkom potrdil normo, ampak moram vso sezono skrbeti za točke v UCI tekmovanju. Avgusta, ko je Olimpijada, ali pa septembra v času svetovnega prvenstva imam dirkanja že kar dovolj. Priprave za takšno tekmovanje trajajo dalj časa in pomenijo daljšo odsotnost od klubskega dresa. Mi dva potnika za Peking že imamo, ampak zaenkrat še puščam vrata odprta."
Mahorič tako osebne cilje podreja klubskim, te pa predstavljajo zmage na državnih prvenstvih, na dirki Po Sloveniji, sicer pa na vseh dirkah, ki se jih udeležijo. Tudi tisti na Ptuju - Veliki nagradi Perutnine Ptuj, ki je letos v maju po dolgem času ponovno v koledarju tekmovanj. Tradicija dirk GP Janeza Puha se spet obuja, le da tokrat pod imenom generalnega sponzorja.
Uroš Gramc
Kolesarstvo • Kolesarji KK PP na dirki v ¡stri
Ptujčanov spremenjena trasa ustreza
Ptujski kolesarji ta konec tedna ponovno nastopajo v hrvaški Istri, kjer se od četrtka do nedelje odvija 5. Istrska pomlad. V štirih dneh bo karavana prevozila 494 kilometrov. Že včeraj so vozili prolog v Pazinu, kjer pa do večjih razlik zaradi kratke proge nikoli ni prihajalo. Kolesarji so si le razdelili majice, rumeno za najhitrejšega v skupnem seštevku, modro za najboljšega na letečih ciljih ter zeleno za najmočnejšega na vzponih.
Prav slednja zna letos odigrati vidnejšo vlogo. Proga je namreč precej težja kot tista v prejšnjih letih, zato bodo manj do izraza prišli sprinterji, ki so ponavadi pobirali vso slavo; zadnji perutninar je bil to predlani Borut Božič. Ptujča-
Matija Kvasina
nom takšna sprememba tokrat ustreza, saj v moštvu še ne bo poškodovanegaJureta Kocjana. Eden glavnih adutov varovancev Srečka Glivarja je 25-letni Zagrebčan Matija Kvasina, ki je v uvodnih dirkah pokazal odlično vožnjo na vzponih. Sicer pa imajo perutninarji vrsto kolesarjev, ki so se sposobni potegovati za zmago. "S tekmovanji prejšnji teden ne moremo biti zadovoljni, ne glede na to, da smo bili oslabljeni že na startu. Vsi si želimo zmagovati, zato bomo tokrat nastopili še bolj motivirani. Možnosti, da zmaga res najmočnejši, bo letos res več, res pa je, da so prijavljene številne dobre ekipe, zato nikomur ne bo lahko," je povedal Gregor Gazvoda.
Po ravninskem prologu je že
danes na sporedu včasih najtežja etapa s startom v Poreču s ciljem na Labinu. A tokrat jih čaka še ena težja, bržkone kraljevska etapa. Kolesarji bodo morali opraviti s petimi vzponi, najtežji na Motovun jih čaka povsem ob koncu. Po predvidevanjih sodeč bo zadnja etapa s ciljem v Rovinju, vsaj kar se skupnega seštevka tiče, zgolj še formalnost.
5. Istrska pomlad (Hrvaška), 2.2 UCI
Četrtek, prolog, Pazin, 1,45 km
Petek, 1. etapa, Poreč-Labin, 143
km
Sobota, 2. etapa, Vrsar-Motovun, 163 km
Nedelja, 3. etapa, Vrsar-Rovinj, 141 km
UG
Tudi v gosteh na zmago
Rokometaši ptujske Drave bodo v petek gostovali pri ekipi Duplje-Tržič, ki se v ligi za naslov prvaka nahaja na zadnjem, osmem mestu, s štirimi točkami. Gorenjci so doma v 1. krogu izgubili proti Litijanom, prvim favoritom za prvo mesto. Prvi dve točki v končnici sta bili za Ptujčane zelo pomembni, saj so se tako drugo-uvrščenemu Alplesu približali na samo točko zaostanka. Igralci iz Železnikov pa bodo imeli zahtevno delo z ekipo Velike Nedelje, ki je v prvem krogu nesrečno izgubila v Kočevju. O sobotni tekmi nam je igralec MRK Drava Sašo Kafel dejal naslednje: »Mislim, da smo zasluženo slavili. To pa nam bo vzpodbuda za naprej. Ni bilo
lahko, vendar je zmaga ostala doma!«
Sašo je svoje prve rokometne korake naredil pri ptujski Dravi. V dosedanji karieri ni imel sreče s poškodbami, ki pa so sedaj očitno preteklost. O tem in pričakovanjih na srečanju v Tržiču je povedal: »Poškodbe so me res vztrajno zasledovale. Komaj januarja sem pričel normalno trenirat in sem vesel, da sem se vrnil. Poizkušal bom dati svoj delež v tej končnici. Moram poudariti, da je vzdušje v slačilnici odlično, vodstvo kluba pa dobro dela. Zaenkrat vse poteka tako, kot smo se dogovorili. Za petkovo gostovanje ne bom povedal nič novega - gremo na zmago.«
Danilo Klajnšek
Rokomet • Mladinsko SP
Ormož bo gostil kvalifikacije mladink za SP
Ormož bo od petka, 21., do nedelje, 23. marca, gostil kvalifikacijski turnir za žensko mladinsko SP v Makedoniji 2008. Na turnirju nastopajo ekipe Slovenije, Norveške, Češke in Švice. Zanimivost: na turnirju bodo sodile ženske: Tkachuk/Rakytna iz Ukrajine in Bonaventura/Bonaventura iz Francije. Delegatka bo Stasova iz Slovaške. Na SP v Makedoniji 2008 se uvrsti le prvouvrščena ekipa. Tekme bodo v športni dvorani na Hardeku, vstop bo prost!
Razpored tekem:
Petek, 21. 3.: ob 16. uri: Slovenija - Švica, ob 18. uri: Norveška
-	Češka
Sobota, 22. 3.: ob 16. uri: Slovenija - Češka, ob 18. uri: Norveška
-	Švica
Nedelja, 23. 3.: ob 11. uri: Češka - Švica; ob 13. uri: Slovenija - Norveška.
UK
Strelstvo • 2. liga
Ormožani rabijo zmago
V 2. državni strelski ligi s pištolo si je nove stopničke s 3. mestom pristreljala še druga ekipa Ptujčanov, ki se v skupnem seštevku ekip bori za 2. mesto, za katerim zaostaja za eno točko. Situacija pa se je nekoliko zapletla v 2. državni strelski ligi s puško - sever, kjer ekipa SD TS Ormož po prepričljivem začetku sezone sedaj v skupnem seštevku z dvema točkama zaostanka zaseda 3. mesto in za skupno zmago v 2. ligi ter posledično uvrstitvijo v
1.	ligo nujno potrebuje zmago v zadnjem, 7. krogu, ki bo potekal 29. marca v Leskovcu pri Krškem.
2.	liga - pištola
1.	SD IK KRANJ
2.	SD ŽELEZNIKI
3.	SK PTUJ PETLJA
4.	SD CELJE
5.	SD TRZIN
6.	SD D. POŽENEL II
7.	SD KAMNIK
8.	SD KOPAČEVINA II
9.	SD ŠKOFJA LOKA
10.	SD GORENJA VAS
11.	SD JUTEKS ŽALEC
12.	ŠSK COAL PETIŠOVCI II Pomen kolon: Št. krogov v 6. krogu, skupno število točk
Posamični rezultati: 1. Jure Frelih, SD Kranj, 569, 2. Simon Veternik, SD Dušan Poženel II, 557, 3. Klemen To-maševič, SD Železniki, 552, 7. Horst Krasser, ŠSK Coal Pet-
1642	82
1619	61
1610	60
1595	44
1594	35
1591	57
1590	19
1582	34
1574	17
1573	30
1077	25
1053	28
išovci II, 549, 9. Simeon Gonc, SK Ptuj Petlja, 547, 18. Stanislav Golc, SK Ptuj Petlja, 535, 22. Uroš Pešakovič ml., SK Ptuj Petlja, 528, 31. Nikola Cofek ml., ŠSK Coal Petišovci II, 504 kroge.
2. liga - puška sever
1.	SD ČRENŠOVCI	1744	60
2.	SD DUŠAN POŽENEL	1731 69
3.	SD ALOJZ HOHKRAUT	1729	69
4.	SD JUTEKS ŽALEC	1722	27
5.	SD TS ORMOŽ	1717	67
6.	SD FLV	1716 27
7.	SD SLOVENSKE KONJICE	1714	31
8.	SD KOLOMAN FLISAR	1710 26
9.	SD LIBOJE	1699	25
10.	SD KOVINAR ORMOŽ	1697 30
11.	SD RADGONA	1692 28
12.	SD ŠTEFAN KOVAČ II	0 32 Pomen kolon: Št. krogov v 6. krogu, skupno število točk
Posamični rezultati: 1. Katja Horvat, SD Štefan Kovač II, 586, 2. Tomi So-bočan, SD Črenšovci, 585, 3. Polona Bitenc, SD Juteks Žalec, 584, 7. Tadej Horvat, SD TS Ormož, 579, 10. Anton Novak, SD TS Ormož, 576, 15. Stiven Vočanec, SD Kovinar Ormož, 575, 19. Andrej Stanič, SD Kovinar Ormož, 570, 26. Rok Šumak, SD Kovinar Ormož, 565, 29. Boris Her-gula, SD TS Ormož, 562 krogov.
Simeon Gonc
Foto: UG
Rokoborba • Mitja Sedmak
Največja zelja -sodelovanje na OI v Pekingu!
Mitja Sedmak, 24-letni rokoborec iz Prlekije, je športno pot pričel pred osmimi leti pri takratnem ljutomerskem klubu Mlekopromet in se zlasti po zaslugi trenerja Miloša Horvata razvil v izvrstnega tekmovalca. Vanj so se zagledali pri ro-koborskem društvu v Murski Soboti in kaj hitro sklenili pogodbo o nadaljnjem sodelovanju. Zagotovo jih v dosedanjih šestih sezonah ni razočaral, prej nasprotno, saj je dosegel nekaj izjemnih rezultatov. Med kadeti je bil leta 2002 na evropskem prvenstvu (EP) v Izmirju šesti, dve leti pozneje pa je pri mladincih na EP v Murski Soboti osvojil odmevno 3. mesto. Sedaj že drugo leto zapored nastopa v članski konkurenci, za
seženim Mitja. Da je šlo za res uglednega tekmeca, zgovorno priča podatek, da je že izpolnil normo za letošnji nastop na olimpijskih igrah, sicer pa Ruis kotira kot tretji najuspešnejši rokoborec svoje kategorije na svetu!
V letošnji sezoni je pred Mitjem še nekaj velikih izzivov - najprej nastop na EP na Finskem (3. do 8. april), potem pa poskus izpolnitve norme za sodelovanje na olimpijadi. »Temu cilju bom namenil posebno pozornost, saj si kot vsak športnik srčno želim nastopiti na najbolj množični svetovni tekmovalni prireditvi, ki bo letos poleti na Kitajskem. Naloga bo vse prej kot lahka, saj moram na enem od dveh zelo zahtev-
Mitja Sedmak še lovi normo za nastop na letošnjih OI v Pekingu.
večje uspehe pa gre šteti osvojeno 5. mesto na Sredozemskih igrah v Španiji (l. 2006) in nekaj uvrstitev med prve tri na odprtih mednarodnih prvenstvih, kjer je nastopilo tudi po 30 tekmovalcev iz vsega sveta.
Zablestel pa je na nedavni 13. veliki nagradi Slovenije v Murski Soboti, kjer se je v gr-ško-rimskem slogu pomerilo 64 rokoborcev iz 14 držav. Mitja je nastopil v kategoriji do 96 kilogramov in bil nepremagljiv vse do finalnega obračuna. »Mojo premoč sta morala priznati dva slovaška rokoborca in tekmovalec iz Črne gore. V odločilnem boju za 1. mesto sem se pomeril s favoriziranim Američanom Justinom Ruisom in imel nekaj možnosti, da ga premagam, toda le majhna neprevidnost je bila dovolj za izkušenega tekmeca, da me je položil na hrbet,« je bil kljub porazu zadovoljen z do-
Karate
1. pokalna tekma Karate zveze Slovenije
V soboto, 1. marca, je v Žalcu potekala prva tekma za Pokal Slovenije 2008. Več kot 400 tekmovalcev ¡z 45 klubov je nastopilo v 480 posamičnih ¡n 40 ekipnih nastopih v katah ¡n borbah.
nih turnirjev, v Novem Sadu in Rimu, ki bosta v maju, doseči uvrstitev med prve tri. Menim, da lahko uspem, seveda brez sreče ne bo šlo,« je prepričan Mitja Sedmak.
Za doseganje vrhunskih rezultatov je potrebno veliko odrekanj. Dnevno sta na sporedu dva treninga, ob koncu tedna tekmovanja, vmes pa številne priprave, zlasti v tujini. »Kljub dobrim pogojem za delo v murskosoboškem društvu žal doma nimam primernih nasprotnikov za dvoboje, zato so toliko bolj dobrodošle vadbe na Madžarskem, Slovaškem ali Češkem.« Mitja verjame, da bo ob nenehnem trdem delu dospel do vrhunskih tekmovalnih rezultatov. Kaže, da je na dobri poti, še toliko bolj, ker ga v športnem udejstvovanju budno spremlja in spodbuja (tudi finančno) oče Jože.
Niko Šoštarič
Za Karate-do klub Ptuj ¡n Markov-cl so v katah v različnih kategorijah nastopili Aljaž in Katja Valič, Rok Žganjar,Tinka in Ela Valenko ter Nina Strelec. Najuspešnejši je bil Rok Žganjar, ki je v borbah, v kategoriji mlajši kadeti do 52 kg, osvojil 2. mesto in si s tem prislužil 5 točk v skupnem seštevku točkovanja za Pokal Slovenije 2008.
jk
Strelske novičke
Staša Simonič do druge zmage
6. krog državne mladinske lige v Črenšovcih:
V	nedeljo je v Črenšovcih v Prekmurju potekal 6. turnir mladinske državne lige, na katerem so najboljše rezultate dosegali naši najstarejši strelci v mladinskih kategorijah. Pri mladincih s pištolo je prva trojka ostala enaka kot na prejšnjem 5. turnirju, vendar z »lepotno napako«, saj je niz petih zaporednih zmag Roka Pučka iz Juršincev prekinil strelec iz Škofje Loke Aleksander Hadžidaov, ki je zmagal s 370 krogi. 2. mesto je tokrat osvojil Pučko s 368 krogi, na 3. mesto pa se je s 366 krogi še drugič zapored prebil Ptujčan Uroš Pešakovič, ki strelja iz kroga v krog bolje in predstavlja pravo osvežitev iz ptujskega tabora v drugem delu mladinske državne lige.
Med mladinkami s pištolo je Ptujčanka Mateja Pešakovič dosegla 336 krogov in osvojila 3. mesto, v ekipnem seštevku pa so Ptujčani dosegli 1051 krogov ter zasedli 2. mesto. Ekipni rekord letošnje mladinske lige s pištolo, ki je bil postavljen s strani ptujske ekipe na zadnjem turnirju, pa so presegli velenjski strelci Mroža, ki so zmagali s 1071 krogi.
Pri kadetinjah s pištolo je letošnjo drugo zmago slavila dornavska strelka Staša Simo-nič, ki je dosegla odličnih 363 krogov in obenem postavila še najboljši posamični izid sezone med kadetinjami s pištolo. Med kadeti s pištolo je juršin-ski strelec Ivan Druzovič dosegel 345 krogov in zasedel nehvaležno 4. mesto, do zmage pa so mu zmanjkali samo trije krogi. V ekipnem seštevku je SD Juršinci dosegla 947 krogov ter po zmagi na 5. turnirju tokrat zasedla 4. mesto.
V	kategoriji kadetov s puško je kidričevski strelec Uroš Mohorko s 379 krogi zasedel
6. mesto, v skupnem posamičnem seštevku vseh turnirjev pa je padel na 4. mesto. V zadnjem, 7. krogu, nujno potrebuje dobro uvrstitev za uvrstitev med najboljše tri.
Pri mladincih s puško je svoj najboljši rezultat sezone s 376 krogi dosegel Leon Antolič iz SD TSO, prepričljivo zmago s 398 (!) krogi je slavil Matic Barič iz Grosupljega (17. mesto na EP v Švici!). V najmlajši kategoriji pionirk s serijsko zračno puško je odlično 2. mesto osvojila ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik s 183 krogi, zmaga pa ji je spolzela iz rok zaradi slabše zadnje serije (92:89). Kanček sreče je zmanjkal tudi Melanie Habjanič, ki je s 180 krogi osvojila 4. mesto s popolnoma enakimi serijami kot tretjeuvrščena, vendar z enim centrom manj od svoje konkurentke Žanine Vrecl iz Maribora. V ekipnem seštev-
Košarka • OMREZJE.NET & PARKL
Ptujčani in tiskarji v prednosti
Medtem ko je v prvi ligi že krog pred koncem vse odločeno, se v drugi ligi končnica bliža vrelišču. V prvi ligi so že znani pari, ki se bodo pomerili za prvaka: KK Pragersko - Good guys in KK Starše - KK Rače. Prvo ligo zapušča ekipa Dornave, medtem ko bo ekipa Kidričevega imela še popravni izpit na zaključnem turnirju, ko bodo igrali dve tekmi z
ekipo, ki bo poražena v finalu ekip druge lige. Ekipi Slama in Nemana sta tako kot lansko leto končali nastope v sredini lestvice.
V drugi ligi sta v prvih pol-finalnih tekmah slavili ekipi Ptuja in Cirkovc. Ptujčani so z lahkoto dobili prvo srečanje z visoko prednostjo, vendar je vsekakor za preboj v finale potrebno tudi v drugo odigra-
Finale Dopisne lige
V Ljubljani se je zaključil finalni turnir 31. dopisne strelske lige, ki je strelcem Dornave prinesel veliko razlogov za slavje, saj je njihov član Jernej Peteršič dosegel svoj nov osebni rekord in s 559 krogi osvojil odlično 2. mesto, Slavko Ivanovič je s 538 krogi zasedel 9. mesto, Staša Simonič pa s 530 krogi 10. mesto. Zmagal je Franc Peternel ml. iz Kranja s 568 krogi. V ekipnem seštevku so tako Dornavčani dosegli letošnji najvišji ekipni rezultat in s 1627 krogi osvojili 3. mesto, zmaga je šla v Kranj s prvoligaškimi 1673 krogi.
Foto: Simeon Gönc
Dornavska strelka Staša Simonič je znova dosegla odličen rezultat, z veliko opore, vzpodbude in motivacije pri treningih pa ji pomaga njen velik vzornik, oče Boštjan Simonič.
ku so ormoške strelke dosegle 525 krogov in osvojile 2. mesto, zmagale so Mariborčanke s 531 krogi. Pri pionirjih sta najboljša rezultata dosegla strelca Kovinarja iz Ormoža Grega Polajnko in Tilen Vnučec, ki sta s 180 in 178 krogi osvojila 5. in 7. mesto, zelo dobro pa se je odrezal tudi kidričevski strelec Aleš Pernat, ki je s 178 krogi osvojil 8. mesto. V ekipnem seštevku so ormoški strelci s 524 krogi zasedli 4. mesto, Ptujčani pa so z nepopolno ekipo tekmovanje končali na 17. mestu.
Regijsko prvenstvo s pištolo: v znamenju Simoničev
V nedeljo je na mestnem strelišču na Ptuju, v organizaciji SK Ptuj, potekalo regijsko prvenstvo podravske regije v
Ekipa KK Starše mladi je osvojila končno 9. mesto v letošnji sezoni lige PARKL.
ti dobro tekmo. Zavedati se je treba, da se ekipa Majšperka ne bo predala kar tako. V drugi tekmi so tiskarji presenetili veterane iz Pragerskega v gosteh, čeprav z minimalno zmago. Tudi v drugo bo tekma zanimiva in obe ekipi imata še enake možnosti za uspeh. Vse ostale rezultate in zanimivosti lahko preberete na www.parkl.si.
1. liga
Rezultati 13. kroga: KK Pragersko - Neman 84:49 (20:13, 25:5, 18:13, 21:18), KMO Dornava - KK Rače 63 :83 (12:24, 17:15, 15:25, 19:19), ŠD Kidičevo - KK Starše 75:79* (13:12, 17:16, 17:14, 17:22, 11:15), Good guys - ŠD Slam 57:62 (12:15, 17:15, 8:18, 20:14)
*	podaljšek.
1.	KK Pragersko* 13 12 1+307 25
2.	KK Starše* 13 10 3+115 23
3.	KK Rače*	13 9 4+ 64 22
4.	Good guys* 13 8 5+ 68 21
5.	ŠD Slam	13 5 8- 41 18
6.	Neman	13 4 9- 143 17
7.	ŠD Kidričevo 13 3 10- 94 16
8.	KMO Dornava (-1) 13 1 12- 276 13
*	zagotovljeno razigravanje za prvaka.
streljanju z zračno pištolo za vse kategorije, na katerem so strelci lovili še zadnje norme za kvalificiranje na 17. DP z zračnim orožjem, ki bo potekalo od 18. do 20. aprila v športni dvorani Center na Ptuju.
Člani: 1. Boštjan Simonič 568, 2. Simon Simonič 567 (oba SD Kidričevo), 3. Simon Simonič ml. 563 (SD Juršinci), 4. Miran Kolednik 562, 5. Matija Potočnik 562 (Ptuj), 6. Ludvik Pšajd 554, 7. Mirko Moleh 552, 8. Slavko Ivanovič 544 (SD Dornava), 9. Jurček Lamot 543 (SD Kidričevo), 10. Jernej Peteršič 541 (SD Dornava). Ekipno: 1. SD Kidričevo 1680, 2. SD Juršinci 1669, 3. SK Ptuj 1657, 4. SD Elektro Maribor 1560, 5. SD Dornava 1531 krogov. Članice: 1. Majda Raušl 375 (SK Ptuj), 2. Petra Simonič 328, 3. Staška Benko 319 (obe SD Jur-šinci). Mladinci: 1. Rok Pučko 549 (SD Juršinci), 2. Uroš Pešakovič 523, 3. Rok Veršič 512. Mladinke: 1. Mateja Pešakovič 320, 2. Mateja Levanič 312, 3. Katarina Matič 311. Kadetinje: 1. Staša Simonič 359 (SD Dornava). Kadeti: 1. Niko Pšajd 354, 2. Ivan Druzovič 332, 3. Jernej Pondelak 273 krogov.
Simeon Gönc
2. liga
Polfinale razigravanja: Za mesta od 1-4: Bar LM Prag. veterani - TED ŠD Cirkovce 59:61 (15:8, 15:18, 14:15, 15:20), KK Ptuj
-	ŠD Majšperk 88:72 (19:19, 31:16, 15:12, 23:25).
Za mesta od 5-8: KK Avtoefekt
-	ŠD Podlože 72:77 (17:16, 20:17, 23:24, 12:20), KK Nova vas MB - ŠD Ptujska Gora 92:76 (26:16, 23:18, 22:19, 21:23).
Za mesti 9-10: ŠD Destrnik - KK Starše mladi 58:77 (12:21, 19:19, 14:17, 13:20), Skupaj 1:1; zaradi boljšega medsebojnega količnika je KK Starše mladi uvrščen pred ŠD Destrnik
Lestvica najboljših strelcev po 13. krogu: 1. Aleš Milič (KK Starše) 308, 2. Mitja Blažič (KK Nova vas MB) 270, 3. Alen Horvat (KK Ptuj) 261, 4. Davor Bauman (KK Rače) 258, 5. Jan Nič (KK Starše mladi) 249 košev.
Pari 14. kroga:
1.	liga: KMO Dornava - Good guys, ŠD Kidričevo - KK Pragersko, Neman
-	KK Rače, ŠD Slam - KK Starše.
2.	liga
Polfinale razigravanja - povratne tekme: TED ŠD Cirkovce - Bar LM Pragersko veterani, ŠD Majšperk
-	KK Ptuj, ŠD Podlože - KK Avtoefekt, ŠD Ptujska Gora - KK Nova vas MB.
Radko Hojak
Foto: NS
18 Štajerski
Šport, šolski šport, šport mladih
petek • 14. marca 2008
Šolski šport • Košarka
Naslov za OS Majšperk
Stojijo od leve: Matjaž Pepelnik, Matic Rakovec, Elvino Podbrežnik, Jan Zupanič, Simon Ekart, Renato Ducman in profesor Darko Kafel.
V prvi vrsti od leve: Klemen Belšak, Alen Plavčak, Žiga Sledič, Sandi Predikaka, Tadej Tomanič, Rok Predikaka in Mitja Peršuh.
Medobčinsko prvenstvo OŠ v košarki (letnik 1995)
V četrtek in petek (6. in 7. marca) so v Majšperku organizirali medobčinsko prvenstvo OŠ v košarki. Pravico nastopa so imeli učenci, rojeni leta 1995 in mlajši. Domačini so prikazali največ košarkarskega znanja in so prepričljivo postali medobčinski prvaki.
REZULTATI:
OŠ Majšperk - OŠ Kidričevo 63:6, OŠ Kidričevo - OŠ Olge Meglič 5:17, OS Destrnik-Tr-novska vas - OŠ Majšperk 12 :42, OŠ Majšperk - OŠ Olge Meglič 64:10, OŠ Kidričevo - OŠ Destrnik-Trnovska vas 14:29, OŠ Olge Meglič - OŠ Destrnik-Trnovska vas 5:26.
VRSTNI RED: 1. OŠ Maj-šperk, 2. OŠ Destrnik-Trnovska vas, 3. OŠ Olge Meglič, 4. OŠ Kidričevo.
Danilo Klajnšek
Vaterpolo • VK Terme Ptuj
Ptujčani le streljaj od popolnega zmagoslavja
Najmlajši vaterpolski na-debudneži v ptujskem klubu Terme Ptuj so se udeležili 4. turnirja za državno prvenstvo, ki je potekal v Mariboru. Pod vodstvom trenerja Boštjana
Maračiča jim je tokrat le malo zmanjkalo, da bi iztržili maksimalno število točk. V dveh obračunih, proti kranjski Kokri in vodilni ljubljanski Olimpiji, so dosegli prepričljivi zmagi.
Premoč so morali priznati zgolj prvemu kranjskemu moštvu, Triglavu, ki je bil boljši za en zadetek. V prvenstvu se že spogledujejo z zgornjim delom razpredelnice, trenutno so na petem mestu. Naslednje tekmovanje čaka mlade ptujske vater-poliste čez mesec dni v Kopru, v začetku maja pa se bodo na sklepnem turnirju predstavili tudi domači publiki.
Rezultati turnirja v Mariboru:
Kokra - Terme Ptuj 0:12 (0:3, 0:3, 0:2, 0:4); strelci: Gerečnik 6, Vavpotič 2, Erčevič 1, Ljubec 1, Hab-
janič 1 in Miletič 1.
Terme Ptuj - Triglav 4:5 (1:1, 1:1, 0:1, 2:2); strelci za Terme Ptuj: Vavpotič 3, Gerečnik 1.
Slovan Olimpija - Terme Ptuj 1:11 (1:2, 0:2, 0:2, 0:5); strelci za Terme Ptuj: Miletič 4, Vavpotič 3,
Ljubec 2, Ercevič In Gerečnik		1.	
1. SLOVAN OLIMPIJA - LJ. 10	8	2	16
2. KAMNIK - KAMNIK 10	8	2	16
3. TRIGLAV - KRANJ 10	8	2	16
4. DELFIN - ROVINJ 10	6	4	12
5. TERME PTUJ - PTUJ 10	5	5	10
6. BRANIK - MARIBOR 10	3	7	6
7. ROKAVA KOPER - KOPER 10	2	8	4
8. KOKRA - KRANJ 10	0	10	0
			UG
Zelo zaslužen za ptujske uspehe je vratar Aljaž Ciglar (VK Terme Ptuj), ki je bil z le šestimi prejetimi zadetki v Mariboru najboljši vratar turnirja.
Nogomet • 1. SML, 1. SKL
1. SML
1. SKL
REZULTATI 17. KROGA: Interblock
-	Aluminij 3:0, Britof - Koper 1:1, Maribor - Rudar Velenje 1:0, Bilje Primorje - Triglav 4:2, MIK CM Celje
-	Mura 05 5:3, Svoboda - Domžale 0:2, HIT Gorica - Dravograd 3:0.
1. MARIBOR	17 15		2	0	53:8	47
2. DOMŽALE	17	10	4	3	38:16	34
3. MIK CM CELJE	17	9	2	6	39:26	29
4. TRIGLAV	17	8	3	6	40:33	27
5. RUDAR VELENJE17		7	6	4	35:29	27
6. INTERBLOCK	17	8	3	6	28:23	27
7. MURA 05	17	8	2	7	26:34	26
8. HIT GORICA	17	7	4	6	35:24	25
9. ALUMINIJ	17	7	4	6	22:20	25
10. KOPER	17	5	5	7	28:29	20
11. BILJE - PRIM.	17	5	2	10	23:39	17
12. DRAVOGRAD	17	4	2	11	15:29	14
13. BRITOF	17	3	2	12	13:48	11
14. SVOBODA	17	2	1	14	12:49	7
REZULTATI 17. KROGA: Interblock - Aluminij 0:0, Maribor - Rudar Velenje 8:0, Britof - Koper 0:2, Bilje Primorje - Triglav 1:3, MIK CM Celje - Mura 05 1:1, Svoboda - Domžale 0:2, HIT Gorica - Dravograd 1:1.
Interblock - Aluminij 3:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Škafar (35), 2:0 Škafar (73), 3:0 Škafar (87)
ALUMINIJ: Lipovac, Hojski, Vajs, Ravnjak (Šešo), Žmavc, Delamea, Lešnik, Rešek, Krajnc, Pečnik (Ku-šar), Draškovič (Meznarič).
1. DOMŽALE	17	12	4	1	45:13	40
2. KOPER	17	11	3	3	34:12	36
3. HIT GORICA	17	10	4	3	40:11	34
4. MARIBOR	17	10	2	5	44:29	32
5. TRIGLAV	17	9	3	5	31:24	30
6. ALUMINIJ	17	8	5	4	41:17	29
7. INTERBLOCK	17	8	5	4	27:16	29
8. BILJE - PRIMOR. 17		7	4	6	33:31	25
9. MIK CM CELJE	17	6	5	6	35:17	23
10. BRITOF	17	4	4	9	26:49	16
11. DRAVOGRAD	17	3	4	10	17:56	13
12. MURA 05	17	3	2	12	18:30	11
13. RUDAR (V)	17	3	1 13		14:62	10
14. SVOBODA	17	1	2	14	8:55	5
Interblock - Aluminij 0:0
ALUMINIJ: Zajc, Rumež (Greifo-ner), Petek, Polajžer, Mlakar (Kajta-zi), Medved, Čeh, Kek, Žurej (Jovič), Perger (Hajšek), Vindiš (Koren).
Danilo Klajnšek
Nogomet • ŽNK Ljudski vrt
Pričenjajo tudi nogometašice
Ta vikend bodo prvenstvo pričela tudi dekleta v 1. slovenski ženski nogometni ligi, kjer nastopa tudi ŽNK Ljudski vrt iz Ptuja. Že večkrat smo zapisali, da gre za mlado ekipo, ki si skozi tekmovanje nabira prepotrebne izkušnje. Trenirati so letos pričele v začetku februarja, po krajši odsotnosti se je na trenersko klop vrnil Miran Zorčič. Pred-
sednik kluba Ivan Čuš nam je o pričakovanjih v drugem delu prvenstva povedal: "Naš cilj je, da bi bili uspešnejši v drugem delu tekmovanja. Imamo več igralk, ob vsem tem pa upam, da bi sezona minila brez poškodb. Že na nedeljskem srečanju v Mariboru bi lahko iztržili pozitiven rezultat."
Danilo Klajnšek
Futsal • 2. SFL
Zdaj gre zares
Ekipa Tomaža je minuli teden v Novi Gorici nastopala na zaključnem turnirju pokala NZS v futsalu. V polfinalu so petelini tesno, a zasluženo z 2:1 izgubili proti kasnejšim zmagovalcem pokala, Puntarju iz Tolmina, ki mu je tako uspelo osvojiti drugo zaporedno pokalno lovoriko.
Futsalerje od Svetega Tomaža pa čaka novo dokazovanje: »Zdaj gre zares. V prvenstvu nismo upravičili pričakovanj in Benedikt si je na vzhodu priigral prvo mesto in s tem ugodnejšo pozicijo v teh zaključnih kvalifikacijah. Vseeno so po mojem največji kandidati za uvrstitev v 1. SFL igralci Oplasta iz Kobarida. Ob napredovanju proti Zlatarni Lea iz Litije bi se prav mi udarili z Oplastom, ampak najprej je treba ugnati mlade Litijane, ki bodo zagotovo trd oreh. Igra se na dve dobljeni tekmi, s tem da imamo prednost domačega igrišča. Pomoč naših navijačev v tem zaključku prvenstva je dobrodošla,« je pred petkovo tekmo proti tretje uvrščeni ekipi 2. SFL zahod dejal predsednik kluba Zvonko Gašparič. Petkovo srečanje med Tomažem in Zlatarno Lea se bo na Hardeku pričelo ob 1930.
UK
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Koper - Interblock; SOBOTA ob 18.00: Domžale - Maribor, HIT Gotica - MIK CM Celje; NEDELJA ob 15.00: Drava - Nafta, Livar - Primorje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 16. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Zavrč - Zagorje, Krško - Bo-nifika; NEDELJA ob 15.00: Bela krajina - Aluminij, Mura 05 - Rudar Velenje, Triglav Gorenjska - Krka.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Veržej - Stojnci, Črenšovci
-	Dravograd, Pohorje - Šmarje pri Jelšah, MU Šentjur - Dravinja, Ma-lečnik - Šmartno 1928, Paloma - Kovinar Štore, Roma - Odranci.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Gerečja vas Unukšped - AHA Emi Bistrica, Peca - Holermuos Ormož, Mons Claudius - Železničar, Šentilj Jarenina - Šoštanj; NEDELJA ob 15.00: Podvinci - Zreče, GIC Gradnje Rogaška - Oplotnica, Simer Šampion - Partizan Fram.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
11. KROG - NEDELJA ob 11.00 ŽNK Maribor - ŽNK Ljudski vrt Ptuj.
SEMINAR ZA NOVE SODNIKE
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov (MDNS) Ptuj organizira seminar za nove sodnike. Ta bo v torek, 18. marca 2008, ob 17. uri v sejni sobi MNZ Ptuj, Čučkova ulica 2. Natančen urnik predavanj bodo udeleženci prejeli pred začetkom seminarja.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00), Gold club - Rudar EVJ Trbovlje, Prevent - Sviš Pekarne Grosuplje. Srečanji Slovan - Cimos Koper in Knauf Insulation - Gorenje sta bili odigrani med tednom. Celje Pivovarna Laško pa je prosta zaradi izstopa Intre Gorice Leasing iz tekmovanja.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Škofja Loka KSI (sobota ob 19.00 v ŠD Center), Kočevje Evrocasino - Celeia Žalec, Burja Škofije
-	Brežice, Olimpija PLK - Izola, Zagorje Istrabenz Gorenje - Velenje. Srečanje Krim Mercator - Celjske mesnine bo odigrano 19. marca.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 17. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Dol TKI Hrastnik (sobota ob 19.30 v ŠD Gorišnica), Istrabenz plini Izola - Krško, Mitol Sežana - Grosuplje, Dobova - Klima Petek Maribor, Radeče MIK Celje - Ajdovščina, Krka - Ribnica Riko hiše.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (OD 1. DO 8. MESTA)
PARI 2. KROGA: Duplje Tržič - MRK Drava Ptuj, Alples Železniki - Velika Nedelja, Sevnica - Grča Kočevje, Šmartno 99 - Kranj.
NAMIZNI TENIS
POSAMIČNO DRŽAVNO PRVENSTVO
V Mariboru bo to soboto in nedeljo potekalo državno prvenstvo v posamični konkurenci kakor tudi v dvojicah in mešanih dvojicah.
KEGLJANJE
2. SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
17. KROG: Drava - Konjice II. (sobota ob 17.30 v DETA Centru na Ptuju).
2. SLOVENSKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
13. KROG: Drava - Komcel (sobota ob 13.30 v DETA Centru na Ptuju).
TENIS
2. ZIMSKA LIGA 2007/2008
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 9.00: TK Štraf - TK Gorišnica, TK Skor-ba gad - TK Tigri; 12.00: TK Enigma - Kellersposrts.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Na Grmado in Vurberk
Planinsko društvo Ptuj prireja v soboto, 15. marca 2008, Izlet na Vurberk In Grmado. Zberemo se ob 9. uri pri železniški postaji na Ptuju in se z osebnimi avtomobili odpeljemo na izhodišče poti - do parkirišča pred kulturnim domom na Vurberku. Najprej se povzpnemo na Grmado, ki je visoka 460 m, po spustu mimo ribnika pa gremo še do gradu na Vurberku - 435 m. Hoje bo za 3 do 4 ure. Planinska oprema naj bo primerna lahki hoji in vremenskim pogojem. Če bo deževalo, izlet odpade.
Hrana in pijača iz nahrbtnika. Za kavico v grajski restavraciji pa le dajte kakšen evro v žep. Drugih stroškov za vodenje ne bo, razen šoferjev, ki bodo peljali udeležence do izhodišča in nazaj. Prijava ni obvezna. Če bo kdo ob 9. uri na železniški postaji brez prevoza, imamo v bližini taxi. Izlet vodi Franc Korpar.
Foto: UG
Ptuj • Še o razrešitvi direktorja Zavoda za šport
Bo nadzorni odbor po drugem pregledu spremenil ugotovitve?
Ker je duh ušel iz steklenice, se je tudi predsednik sveta Zavoda za šport Ptuj mag. Stanko Glažar odločil javnosti predstaviti nekatere ključne podatke o poslovanju zavoda v lanskem letu in sklep o razrešitvi Vladimirja Sitarja z mesta direktorja Zavoda za šport Ptuj, ki je bil razrešen 23. januarja letos.
Svet zavoda je ugotovil razloge, zaradi katerih je po določbah člena zakona o zavodih tudi sklenil, da se direktorja predčasno razreši opravljanja dolžnosti. Svet MO Ptuj je soglasje k razreštivi sprejel 23. januarja letos, s tem dnem so Sitarja tudi razrešili. Ugotovili so določene nepravilnosti in pomanjkljivosti pri delu in poslovanju zavoda, ker direktor ni ravnal po predpisih in splošnih aktih zavoda. Svet zavoda je prepričan, da je direktor zavoda odgovoren tudi za ugotovljene nepravilnosti pri porabi proračunskih sredstev, ker je takšna izplačila odobraval. Zavod je v letu 2007 posloval brez sprejetega letnega programa dela s finančnim načrtom. Med razrešitvenimi razlogi pa je svet zavoda navedel tudi, da direktor ni pripravil nekaterih notranjih aktov, nepravilno je izvrševal tudi posamezne pravilnike zavoda kot tudi že sprejete predpise oziroma pogodbe. Svet zavoda je di-
rektroja razrešil iz zakonitega razloga, ker so mu bile očitane nepravilnosti nesporno dokazane. Pred sprejemom sklepa o razrešitvi je bil seznanjen z razlogi za razrešitev in je imel možnost, da se o njih pisno izjavi, kar je tudi storil.
Poročilo o poslovanju zavoda za leto 2007 je bila tudi točka dnevnega reda včerajšnje seje sveta zavoda. Letno poročilo oziroma poslovno poročilo Zavoda za šport za leto 2007 je družba Plus, d. o. o., izdelala z računovodskimi izkazi in pojasnili, kot jih predpisujejo slovenski računovodski standardi za določene uporabnike. Presežek odhodkov nad prihodki znaša po podatkih poslovnega poročila 26.581 evrov. Ker pa so nekatere postavke še odprte, ker ni bilo izvedeno plačilo v skupni višini oziroma realizacija 9106,59 evra (sofinanciranje najemnin, sofinanciranje programov študentov na Fakulteti za šport, šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov za potrditev licenc), ki bi jih zavod po pogodbi z občino moral realizirati, bo potrebno ta znesek tudi vrniti v proračun, kar bo rezultat še dodatno oslabilo.
Izbira športnika leta v MO Ptuj je bila zadnja prireditev, ki jo je izvedel nekdanji direktor Vladimir Sitar. Obračun je pokazal, da če bodo poravnani vsi računi na prihodkovni strani
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Stanko Glažar, predsednik sveta Zavoda za šport Ptuj, je po izdelanem poslovnem poročilu o poslovanju zavoda javnosti le-tega predstavil tudi javnosti kot tudi sklep o razrešitvi zdaj že nekdanjega direktorja. Z njimi so seznanjeni tudi svetniki mestnega sveta.
(sponzorji), naj bi izguba znašala 4995 evrov. Predsednik sveta Zavoda za šport mag. Stanko Glažar je tudi povedal, da ima zavod resne probleme, ker nekaterih stvari ni mogoče plačevati, ker ni denarja. Pozvali bodo nadzorni odbor MO Ptuj, da še enkrat pregleda poslovanje, sedaj ko je izdelano poslovno poročilo. Res pa je, da
bo preverjanje težko, ker zavod ne vodi stroškovnih mest tako kot proračun. Kot je znano, mestni nadzorniki Jasna Žagar, Samo Bauman in Jožef Zelenik po pregledu dokumentacije,
ki je bila predložena s strani MO Ptuj, Zavoda za šport Ptuj in zapisnikov sveta zavoda za leto 2007, niso ugotovili utemeljenega razloga izmed navedenih v 21. členu Pravil Zavoda za šport, na podlagi katerega bi lahko svet zavoda predlagal razrešnico direktorja.
Vladimir Sitar je zaradi razrešitve z mesta direktorja Zavoda za šport vložil tožbo zoper Zavod za šport Ptuj. Pri pregledu dokumentacije so ugotovili, tako pravi mag. Stanko Glažar, da sta bila vsaj dva dokumenta, ki sta bila posredovana na sodišče, prirejena. Originalni zapisnik 5. seje sveta Zavoda za šport, ki je bila 5. 12. 2007, je bil napisan na dobrih dveh straneh formata A4, z dvema podpisoma (Marjana Lenartiča in mag. Stanka Glažarja), je bil sodišču posredovan brez obeh podpisov v skrajšani obliki, na enem listu formata A4. Ta seja je imela tudi nadaljevanje, pri čemer je zanimivo tudi dejstvo, da pa so na seji mestnega sveta, ki je bila 23. januarja letos, vsaj novinarji, dobili zapisnik s samo enim podpisom, podpisom predsednika sveta zavoda mag. Stanka Glažarja, medtem ko zapisnikar Marjan Lenartič ni bil podpisan. Gre za zapisnik za prvi del pete seje. Tudi Sitarjev odgovor s pojasnili na ugotovitve na pregled poslovanja Zavoda za šport Ptuj s strani MO Ptuj, oddelka za negospodarske javne službe in upravne postopke, naj ne bi imel izvirne vsebine. Svetniki mestnega sveta so v gradivu za januarsko sejo mestnega sveta dobili v roke dokument, ki nosi datum 7. december 2007,
ki je tudi brez podpisa, sodišče pa razpolaga z nekoliko daljšim dokumentom, ki nosi datum 3. 1. 2007 (!?), ki pa je podpisan. Pri čemer je res tudi to, da sta bila v gradivu, danem na mizo na januarski seji mestnega sveta, kjer naj bi kar 24 večjih ali manjših dokumentov dokazovalo takšno ali drugačno krivdo bivšega direktorja Zavoda za šport Ptuj Vladimirja Sitarja, na ogled dva dokumenta, odgovor in pojasnila na ugotovitve pregleda poslovanja Zavoda za šport Ptuj s strani MO Ptuj, oddelka za negospodarske javne službe in upravne postopke, ki nosi datum 7. 12. 2007, in ugovor na zapis ugotovitev pregleda poslovanja Zavoda za šport Ptuj in na celoten postopek izvedbe nadzora ter ugovor na sklep o razrešitvi direktorja Zavoda za šport Ptuj, z datumom 13. 12. 2007, ki je s strani Vladimirja Sitarja podpisan, prvi pa ne. V njem Sitar vztraja, da je bil celoten postopek izveden netransparentno in nezakonito in da mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku nadzora. Po zakonodaji mora pristojni organ pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi. To pa mu je bilo tudi omogočeno, zatrjuje predsednik sveta Zavoda za šport Ptuj mag. Stanko Glažar.
Kot vse kaže, se bo zgodba dokončno razpletla na sodišču, kljub pogovorom o umiku tožbe, ki pa v nobenem primeru, če bi do nje prišlo, ne pomeni poravnave, še odgovarjajo v Mestni hiši na Ptuju.
MG
Bowling • Podjetniška liga
Odličen dan DaMoSS-a
19.	AGIS PLUS
20.	MODMED
21.	GARANT ZAVAROVANJE
22.	MP PTUJ
4.961 19 5.730 11 5.847 10 5.201 7 JM
Najboljši igralci 4. kroga: 1. Marko Drobnič (Talum) 755, 2. Simona Vajda (DaMoSS) 749, 3. Sebastijan Kotnik (Projektis) 744, 4. Aleš Korošec (Saš bar) 740, 5. Branko Kelenc (VGP) 727, 6. Davorin Zorec (Saš bar) 715, 7. Andrej Vajda (DaMoSS) 710, 8. Robert Merlak (Talum) 708, 9. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 704, 10. Jernej Rifelj (Intera) in Bojan Klarič (Sar avtomatizacija) oba 696.
Rezultati 4. kroga: 1. Da-MoSS 2141 (22 točk), 2. Saš bar 2117 (21), 3. Talum 2104 (20), 4. Intera 2042 (19), 5. Projektis d.o.o. 2039 (18), 6. Tames 1998 (17), 7. SAR avtomatizacija 1975 (16), 8. Kager hiša 1959 (15), 9. Avtoprevozništvo Novak 1944 (14), 10. VGP Drava 1890 (13),
11.	Radio-Tednik Ptuj 1866 (12),
12.	Sanjski moški 1864 (11), 13. Bowling center Ptuj 1775 (10), 14. Projekta inženiring 1756 (9), 15. MO Ptuj 1749 (8), 16. Podjetje za stanovanjske sotirtve 1741 (7), 17. db Transport 1711 (6), 18. Il-kos candles 1709 (5), 19. Garant-zavarovanje d.o.o. 1579 (4), 20. Modmed 1421 (3), 21. MP Ptuj 1350 (2), 22. Agis plus (1).
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Tamesa trenutno zaseda 7. mesto.
Bowling • Državna liga 2008
1. INTERA	8.561	83
2. PROJEKTIS D.O.O.	8.428	79
3. TALUM	8.258	77
4. SAR AVTOMATIZACIJA	8.260	74
5.SAŠ BAR	8.096	73
6. DAMOSS	8.053	69
7. TAMES	7.985	68
8. VGP DRAVA	7.908	64
9. KAGER HIŠA	7.605	51
10. RADIO - TEDNIK PTUJ	7.556	51
11. SANJSKI MOŠKI	7.318	47
12. DB TRANSPORT	7.348	45
13. BOWLING CENTER PTUJ	7.152	38
14. AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK	7.042	35
15. ILKOS CANDLES	6.987	33
16. POD. ZA STANOVANJ. STORITVE	7.029	31
17. PROJEKTA INŽENIRING PTUJ	6.698	26
18. MO PTUJ	6.508	21
Skupina A
Rezultati 4. kroga: Olimpija 1
-	Ptuj 1 2:0 (3075:2790), Epic 1
-	Dodo SCH group 2 0:2 (2776:2960). Prosta je bila ekipa Xtreme 2.
Vrstni red: Dodo SCH group 2
-	6, Epic 1 - 4, Xtreme 2 - 3, Olimpija 1 - 2, Ptuj 1 - 1 točka.
Posamezni rezultati igralcev Ptuj 1: D. Kostanjevec 722, A. Korošec 714, S. Kotnik 638, J. Rifelj 428, B. Klarič 288.
Skupina D
Rezultati 4. kroga: Ptuj 2 - Triglav 2 0:2 (2774:2871), Nova generacija - Dodo SCH group 0:2 (2530:2576), Epic 2 - Purger 0:2 (2724:2807).
Vrstni red: Triglav 2 - 8, Purger - 6, Ptuj 2, Dodo SCH group 1 - 4, Nova generacija - 2, Epic 2 - 0 točk.
Posamezni rezultati igralcev Ptuj 2: R. Šegula 722, D. Lozinšek 718, Č. Goznik 668, M. Šegula 666.
Člani ptujskih ekip so bili v tem krogu precej izenačeni: najboljši rezultat sta dosegla Robert Šegula in Dušan Kostanjevec, ki sta oba
podrla 722 kegljev. Tesno jima sledita Dušan Lozinšek (718) in Andrej Korošec (714). Najboljše povprečje je sicer dosegel Jernej Rifelj, ki je v dveh igrah dosegel rezultat 428.
Ptuj 2 je po štirih odigranih krogih v skupnem seštevku na 11. mestu, Ptuj 1 pa na 20. (izmed 23 ekip); v vodstvu je ekipa Xtreme 1, ki ima poleg ekip Triglav 2 in Gladiatorji 1 še edina popoln izkupiček. Med posamezniki je Jernej Rifelj (Ptuj 1) s povprečjem 191 na 17. mestu (skupaj je doslej nastopilo 127 igralcev). Prvi je M. Feguš (Xtreme 1) s povprečjem 217,6 na igro. Naslednji krog bo na sporedu 5. aprila.
JM
Senešci • Praznično krašenje tort
Ne le dobra, tudi lepa naj bo!
Tako so si mislili na Kmetijski svetovalni službi v Ormožu, ko so organizirali tečaj krašenja tort. Tečaj je vodila Marija Horvat iz Živilske šole Maribor, ki zelo dobro ve, kako se tej reči streže. Biskvite je pripeljala kar s seboj, saj bi peka petih tort in potem še krašenje le predolgo tajalo.
Kljub temu je že krašenje, ki je potekalo na turistični kmetiji Ozmec v Senešcih, vzelo skoraj ves delovnik. Gospa Horvat je znanja željnim tečajnicam posredovala tudi vse potrebne recepte. Tečaja se je udeležilo deset žensk. Želele so izboljšati svoje kuharske spretnosti, kaj koristnega in novega pa so
se naučile tudi tiste, ki so pri peki in krašenju tort že prave samouke mojstrice. Okrasile so pet različnih tort, spoznale nadeve, kreme, načine okraševanja, izdelavo okrasnih figuric iz različnih mas. Nekaj od tega bogatega znanja, ki ga Marija Horvat sicer posreduje svojim dijakom, pa namenjamo tudi vam.
Vsako torto je potrebno navlažiti z rumovo ali kakšno drugo raztopino.
Biskvit narežemo na kocke in zmešamo z drugimi sestavinami, da se sprime v kompaktno maso.
Punč torta
10 jajc
250 g sladkorja 300 g moke
10 g vaniljevega sladkorja
Jajca, sladkor in vaniljev sladkor stepemo ter ročno primešamo moko. Tretjino mase vlijemo v tortni obroč premera 26 centimetrov. Ostanku mase primešamo 2 grama pecilnega praška
Potem ko torto obmažemo s fondantom, nanjo s staljeno čokolado narišemo spiralo. V zanimiv vzorček jo spremenimo tako, da z nožem potegnemo po njej tako, da označimo 8 kosov. Potem z zunanje strani vsak kos še razpolovimo, da nastane mreža, kot je na sliki.
Torte je potrebno seveda tudi navlažiti, če pri receptu ni navedeno drugače, uporabimo raztopino iz 100 gramov sladkorja, 200 gramov vode in 2-3 žlic ruma, ki jo prekuhamo in ohladimo.
in 50 gramov kakava ter
damo v drugi obroč.
Pečemo pri 180 stopinjah Celzija.
Ohlajen biskvit prerežemo na tri dele. Srednji del belega biskvita in ves čokoladni biskvit zrežemo na kocke. Da nastane punč zmes, mu primešamo:
4 žlice marelične marmelade
1 dl ruma
100 g čokolade - topljene 100 g maslene kreme (50 g masla, 50 g sladkorja)
Surovine za punč dobro zmešamo, da se lepo sprimejo in jih naložimo na spodnji del biskvita, ki smo ga namazali z marmelado. Pri punču morajo biti koščki biskvita vidni. Torto sestavljamo v tortnem modelu. Po punčevem pol-nilu ponovno namažemo z marmelado in pokrijemo z
zgornjim biskvitom. Biskvit dobro pritisnemo na spodnje plasti, da se sprimejo. Torto pustimo kakšno uro v hladilniku, da se ohladi.
Ohlajeno torto vzamemo iz modela, jo premažemo z marmelado in prelijemo z roza fondantom.
Fondantna prevleka:
400 gramov sladkorja pomešamo z 12 žlicami vode in kuhamo do 113 stopinj ali do nitke. Dodamo 2-3 kapljice limoninega soka in raztopino ohladimo. Med hlajenjem jo nekoliko poškropimo s hladno vodo, da se na površini ne napravi skorja. Sladkor mešamo, da postane bel. Nato ga ponovno nekoliko segrejemo do 45 stopinj, po potrebi redčimo z vodo toliko, da lahko prelivamo po torti.
Glazuro polijemo po punč torti.
Pujs iz marcipana
Marcipan je čudovita sladka masa narejena iz mandeljnov, sladkorja v prahu in rožne vode. Je lahko različnega okusa in kvalitete glede na razmerje sestavin. Od tega je odvisna tudi cena. Pred časom je bilo marcipan v naših trgovinah le težko najti, danes pa je dostopen. Iz marcipana lahko z malo spretnosti izdelate najrazličnejše figure.
Marcipan za izdelavo pujsa najprej obarvamo z roza ali rdečo živilsko barvo, da dobimo lep rožnat ton. Preden začnemo izdelovati figuro, marcipan dobro pregnete-mo, da postane voljan kot pla-stelin. Iz kroglice marcipana oblikujemo hruško za pujsov trup. Na ožji strani s pomočjo zobotrebca ali kakšne druge primerne palčke oblikujemo rilček z luknjicami. Oči samo nakažemo z odtisom. Za ušesa oblikujemo dve solzici, čeznju položimo folijo in ju rahlo razvaljamo, da dobimo ušesa. Oblikujemo rep in ga rahlo zavijemo. Dele telesa na trup prilepimo z malo vode.
Masa za izdelavo okraskov:
Če okusa marcipana ne marate ali se vam zdi predrag, lahko z malo spretnosti enako lepe izdelke izdelate tudi iz mase za izdelavo okraskov. Zanjo potrebujete: 200 g sladkorja v prahu 200 g mleka v prahu 1 čajno žličko belega olja malo hladne vode
Sladkor in mleko v prahu dobro premešamo, dodamo olje in toliko vode, da dobimo testo. Testo mora biti trdo, sicer se okraski sploščijo in razlezejo. Maso se lahko poljubno obarva z jedilnimi barvami, pred uporabo pa jo obvezno spravimo v plastično vrečko, da se ne izsuši in strdi.
Z malo truda naredimo živalske figurice, ki bodo zlasti razveselile otroke.
Ježka oblikujemo tako, da oblikujemo solzo. S pomočjo škarij narežemo bodice, na-kažemo usta in očesne vdolbine. Če želimo, lahko oblikujemo še ušesa, roke, nosek in jih z vodo prilepimo na telo. Živalske figure naj imajo nagajiv izgled. To dosežemo, če jim narišemo oči ali nadenemo kakšen zanimiv izraz. Viki Klemenčič Ivanuša
Torto sestavljamo v tortnem modelu, podenj pa postavimo doma narejen podstavek iz kartona, ki ga prekrijemo s tortnim prtičem in oblečemo s prozorno folijo. Ta podstavek nam omogoča, da torto poljubno prestavljamo in obračamo, kar je izjemno pomembno pri krašenju. Po punčevi masi premažemo še marmelado.
Na koncu smo punčevo torto okrasili se s čokoladnimi ostružki in pujsi iz marcipana za srečo. Kakšno amatersko napako na robu torte doma lahko uspešno skrijemo tudi z okraski iz kakšne kreme.
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Nagradno turistično vprašanje	.
Novo podaljšanje za grajsko restavracijo
Te dni se pričenjajo prve akcije čiščenja okolja, v občini Hajdina jo bodo že po tradiciji izvedli 15. marca. Pričakujejo, da bo potekala na celotnem območju občine, v njej bodo sodelovali tudi občinski svetniki, ki se bodo vključili v akcije v okviru posameznih vaških odborov. Sodelovala bodo tudi številna društva, OŠ Hajdina pa bo akcijo izvedla danes. V MO Ptuj veliko akcijo čiščenja okolja napovedujejo za 29. marec.
Prvi veliki turistični naval v letošnjem letu v turističnih središčih pričakujejo za velikonočne praznike. Obisk v teh dneh je neke vrste turistični napovednik uspešnosti tekoče turistične sezone. Na Ptuju si letos od nje obetajo veliko, celo prvič v samostojni Sloveniji čez sto tisoč
nočitev. Glede dokončne ureditve grajske restavracije, kljub obetom, še ni nič dorečenega. Razpis za najemnika je bil izveden, javil se je eden (Terme Ptuj), zdaj pa mora počakati dva meseca na dokončni odgovor. Pomeni, da bo v vodo padel tudi drugi v letošnjem letu napovedan datum
H
Foto: Črtomir Goznik
Zdaj nedokončano grajsko restavracijo na eni strani pokrivajo Plavčevi konji, na drugi pa posode za odpadke in drugi odpadki.
Suzana Kozel • Spoznajmo Florido
ponovnega odprtja grajske restavracije. Najprej naj bi jo odpirali aprila, zatem avgusta, zdaj pa je že mogoče reči, da z letošnjo turistično sezono v grajski restavraciji ne bo nič.
V okviru priprav na starorimsko poroko v Grand hotelu Primus na Ptuju, ki bo postala ena od tradicij hotela, ki oživlja rimske zgodbe, so 9. marca opravili žreb parov, ki se bodo potegovali za glavno nagrado. Izmed skoraj petdesetih parov, ki so se prijavili na nagradni natečaj, so izžrebali deset parov, ki se bodo v štirih tekmovalnih krogih pomerili v različnih spretnostih, seštevek točk na koncu pa bo dal zmagovalni par. Prvi bo že 15. marca, tekmovalci se bodo pomerili v plesnem znanju, v drugem bodo dokazovali spretnosti v plavanju, v tretjem bodo degusti-rali vrhunska vina in odgovarjali na vprašanja, povezana s poznavanjem vina. Zadnji tekmovalni krog, ki bo 28. marca, bo posvečen staremu Rimu, pari bodo tudi odgovarjali na vprašanja v poznavanju svojega partnerja. Po reviji poročnih oblek bodo na vrhuncu večera razglasili zmagovalni par, ki se bo 26. aprila v Grand
Mladi se najpogosteje odpravijo v Miami, eno najbolj zabave željnih mest. Peščene plaže v Miamiju se razprostirajo ob Atlantskem oceanu in se ne končajo tam, kamor seže oko. Plaže, polne golih teles, ki se
nastavljajo sončnim žarkom, privabljajo turiste, medtem ko 23 stopinj topla morska voda ne prepriča niti enega plavalca. Nad valovi se navdušujejo le surferji. Še na romantičen sprehod ob plaži, kot smo ga vajeni
hotelu Primus poročil v rimskem stilu. Za prvo poroko v rimskem stilu se bodo potegovali: Urška Zajec (Radeče) in Robert Murko (Ptuj), David Gajser (Bukovci) in Marija Kokot (Osluševci), Klavdija Pihler (Ptuj) in Stanislav Šamperl (Ptuj), Majda Čeh (Vintarovci) in Matej Furjan (Vinta-rovci), Gabriela Potrč (Mestni Vrh) in Boštjan Berghaus (Ptuj), Jože Šmi-goc (Dravinjski Vrh) in Mateja Topo-lovec (Žetale), Matjaž Matjašič (Ptuj) in Barbara Varvoda (Ptuj), Uroš Medved (Spodnje Jablane) in Aleksandra Dobič (Mihovce), Bodgan Meglič
(Ptuj) in Maja Kos (Destrnik), Aleksandra Čeh (Ptuj) in Boštjan Slavinec (Pavlovski Vrh).
Pravilni odgovor na vprašanje iz prejšnje številke se glasi: Letošnja razstava Dobrote slovenskih kmetij bo že 19. po vrsti, nagrado bo prejela Silva Sirec, Krčevina pri Vur-berku 76. Danes vprašujemo, kdaj se začne sezona na Ptujskem jezeru. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 21. marca.
Florida - dežela pomaranč
"Sunshine state", sončna dežela Florida je četrta najpopularnejša država v ZDA. V zimskem času je turistično zelo oblegana in predstavlja zavetišče za stare, mlade in tiste, ki si želijo pobegniti s snega in nizkih temperatur v tople kraje. Populacijo z malo višjim em-šom najpogosteje srečaš na cestah v ogromnih avtodomih, podobnim našim avtobusom. Luksuzna notranja oprema se lahko primerja z opremljenostjo hiše. In ker se s "hišo" ni možno voziti po centrih mest, skoraj vsak avtodom s seboj vleče še družinski avto.
Foto: Suzana Kozel
Pogled na v nebo segajoče stolpnice v Miami Beachu, ki imajo nad 70 nadstropij.
iz ameriških filmov, se odpravi le redek turist. Miami pa ne nudi le oddiha, ampak je mesto velikih biznisov z v nebo segajočimi stolpnicami ter mesto, kjer prevladujejo Južnoa-meričani. V Miami Beachu najdeš bleščeče zvezdniške četrti z jahtami pred vhodi hiš na eni ter revne predele na drugi strani mesta. V revno sosesko nama je celo uspelo zaiti, ko sva po treh urah neuspešnega iskanja cenovno ugodnega hotela v centru mesta poceni prenočitev našla v črnskem predelu (česar nisva vedela). City Inn je bil s 60 dolarji glede na 110 dolarjev na noč, kot so ponujali v drugih hotelih, več kot ugodna rešitev, sva bil prepričana. Hitro nama je postalo jasno, kaj je vzrok tako nizke cene. Temačen hodnik je razsvetljeval le rdeč napis EXIT, zatohel vonj pa ni obljubljal nič dobrega. Vstop v sobo in ... groza. Od beljenja umazana tla in pipa v kopalnici, polomljena postelja in stol in mučna vprašanja brez odgovora, kdaj nazadnje so zamenjali nekoč bele rjuhe. Preostalo nama ni drugega kot prespati v "bordelu" in upati, da črnci, ki sva jih srečala pred vhodom, nimajo apetita po najinih kovčkih in najetem avtu, ki sva ga parkirala na temnem parkirišču. Kasneje sva od Toma, Američana, izvedela, da sva imela srečo, da se ni zgodilo nič strašnega, saj v revnih soseskah prebivalci prežijo
Foto: Suzana Kozel
Parkirane jahte pred hišami bogatašev v Miami Beachu.
na nič hudega sluteče turiste. Zabo-dejo te iz dolgčasa ali le zato, ker jim je všeč tvoja ročna ura. Zato so skoraj vsi Američani oboroženi. Nočna mora je minila, ko sva zjutraj zagledala sončno svetlobo. Verjemite,
da ni lahko zaspati, ko veš da nihče na svetu ne ve, kje si in na pomoč ne moreš poklicati, saj je mobilni telefon zaradi drugačnih ameriških frekvenc nem.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Suzana Kozel
Pogled na park raket v Kenedy Space Centru. Vse razstavljene rakete so bile v vesolju.
Kuharski nasveti
Kuskus
Kuskus ni posebna vrsta žita, ampak v stopah stol-čena pšenica durom. V nekaterih deželah delajo ku-skus tudi iz prosa. Kuskus so fino, srednje fino ali grobo drobljena zrna najboljše pšenice vrste durum. Redkeje najdemo kuskus iz zrn prosa ali koruze.
Kuskus je sila zanimivo živilo zadnjega desetletja. Na eni strani živilo, ki omogoča hitro pripravo, na drugi strani živilo, ki se ujema z vso zelenjavo, pa naj bo sveža, zamrznjena ali kisla. Tradicionalna priprava kuskusa zahteva veliko časa. Saj kuskus najprej namočijo, ko dovolj nabrekne, ga ročno obdelajo oziroma v rokah rahlo zmanejo, da vpije vodo in se naredijo majhni svaljki. Potem te svaljke presejejo, da se ne sprimejo. Nato jih dajo v kuskusjero ali v cedilko in nad soparo kuhajo. Taka tradicionalna priprava kuskusa je le v državah, kjer slovijo po specialitetah iz kuskusa.
Pri nas uporabljamo ku-
Tačke in repki
Zajedavci v prebavilih pri malih živalih
Obdelali smo že bolhe in klope, preostali so še nam notranji zajedavci, na katere nas je opozorilo kar nekaj bralcev. V blatu svojih živali dostikrat opažajo male bele nitke, ali pa široke in kratke ploščice, nekateri kužki ali mucki bruhajo kar velike gliste, lastnike pa zanima, kako jih odpraviti.
Zajedavci ali paraziti so v prebavilih pri kužkih in mucah prav tako pogosti kot bolhe ali klopi. Najdemo lahko najrazličnejše oblike zajedavcev, od centimeter velike gliste ali do meter velike trakulje. Zanemarjanje invazije z zajedavci lahko
skus, ki se hitro skuha, ki ga lahko kuhamo v slani vodi, ga kuhanega razdrobimo z vilicami, dodamo maslo in ga že lahko ponudimo kot prilogo k ribam ali mesu. Zaradi neizrazitega okusa lahko iz njega pripravimo tudi široko paleto hladnih predjedi. Pripravimo lahko solato iz kuskusa, tako da kuskus skuhamo in dobro ohladimo. Posebej narežemo na tanke rezance mehko solato, na kocke paradižnik, do-
Hranilna vrednost:
•	13 g vode
•	10, 2 g beljakovin
•	2 g maščob
•	71 g ogljikovih hidratov
•	mineralne snovi: kalcij, fosfor, železo
•	vitamine: B1 in B2 Energijska vrednost:
•	1431 kJ energije na 100g kuskusa.
damo malo razdrobljene sveže skute, pri skuti pazimo, da ni grenka, kisle gobice, če dodamo cele, naj bodo res drobne, in malo kuhanega graha. Vse sestavine med seboj dobro premešamo in začinimo z vinegretskim prelivom.
Kuskus se po okusu dobro ujema tudi s paradižnikom, tako da lahko pripravimo tudi solato iz paradižnika s kuskusom, za solatni preliv lahko uporabimo navadni jogurt, kislo smetano ali navadni solatni preliv.
Številne enolončnice bodo prav tako bolj bogate in tudi bolj sitostne, če jih zgostimo s pestjo kuskusa. Posebej je priporočljivo zgostiti s ku-skusom enolončnice iz stroč-jega fižola in graha, klasične zelenjavne in gobove. Kuskus pa lahko uporabi-
mo tudi za samostojne goste jedi. Tako lahko pripravimo gobe s kuskusom. Na vroči maščobi prepražimo čebulo, da zarumeni. Dodamo na lističe narezane jurčke ali druge gobe in jih na hitro prepražimo. Nato jih duši-mo 10 minut. Ko voda izpari, dodamo grah, vse začimbe, sladko smetano in zalijemo z vodo. Dodamo kuskus in vse skupaj pustimo prevreti 2 minuti. Nato odstavimo in pokrito pustimo še 3 minute, da se kuskus napne.
Afriške države kuskus bolj pogosto pripravljajo s sadjem, tako da ga v sadni tekočini kuhajo, da se napne in ga s tem le odišavijo in samostojno ponudijo ali pa ga kuhanega ponudijo s sladko-pekoči-mi omakami, ki jih pripravijo na bazi sadja in pekočih tropskih začimb.
Kuskus lahko tako kot testenine po kuhanju v vodi, vodni sopari ali dušenju prelivamo s poljubnimi omakami. Omake lahko pripravimo na osnovi zelenjave, mesa in sadja. Vsekakor si je vredno zapomniti, da dobimo iz kuskusa okusne in ne drage jedi.
Vlado Pignar
privede do resnih bolezenskih stanj pri živalih, od prebavnih motenj z bruhanjem in drisko do zaprtja, ki ga lahko povzročijo v klobčič zvite gliste v črevesu. Zraven tega se lahko določeni zajedavci prenašajo tudi na človeka. Zajedavci so še posebej nevarni pri mladih živalih, saj lahko povzročijo močno slabokrvnost in tudi pogin mladička. Vsekakor pa vplivajo zelo negativno na imunski sistem, ga oslabijo in s tem naredijo žival precej bolj dovzetno za infekcije, prehlade in druge bolezni, ki so povezane s slabostjo imunskega sistema.
Zaradi pomanjkanja prostora se ne bi spuščal v podrobnosti in vrste samih zajedavcev. Na splošno jih razdelimo v želodčne gliste, črevesne gliste, srčne gliste, trakulje in praživali ali protozoje. Za človeka lahko predstavlja realno nevarnost trakulja, ki jo naš mali ljubljenček veselo prenaša in hrani v svojem prebavnem traktu. V blatu okuženih živali pogosto najdemo posamezne odrivke trakulj, ki spominjajo na riževa zrnca. Okužene živali hujšajo, kljub temu da imajo apetit, dlaka izgublja lesk, lahko se pojavi bruhanje ali driska, napet trebušček.
Odpravljanje črevesnih za-jedavcev je dokaj učinkovito, zelo je pomembno, da upoštevamo navodila veterinarja in proizvajalca zdravila. Veterinar nam bo izdelal protokol, po katerem bomo že pri mladičku in kasneje odpravljali zajedavce. Na splošno velja, da moramo vsaj tri- do štirikrat letno uporabiti sredstva proti zajedavcem, ki so na voljo v obliki tabletk, past, sirupov, kožnih kapljic, ovratnic in injekcij. Natančno se moramo držati navodil, ki jih dobimo
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
pri nakupu zdravil, saj bomo le tako uspešni pri odpravljanju zajedavcev. Pomembno je, da odpravimo tudi bolhe, saj so vmesni gostitelji za nekatere trakulje. Psi in mačke se s trakuljami okužijo takrat, ko pogoltnejo bolhe, v katerih so razvojne oblike trakulj. Zelo narobe je, če kmetje dajejo pri domačem zakolu svinj drobovino psom v uživanje. Pomemben preventivni ukrep zoper zajedavce je vzdrževanje higiene in redno pospravljanje iztrebkov v urbanem okolju za našimi ljubljenci. Zelo neodgovorno in brezvestno ravnajo lastniki psov, ki tega ne počnejo. Iztrebki ležeči po pločnikih, igriščih, zelenicah so velika protireklama za pse, krivda pa je predvsem v nekulturnih lastnikih, ki se jim ne ljubi počistiti za svojimi ljubljenčki. Zagotovo pa zajedavci pri vestnih lastnikih malih živali in zdravilih, ki so na voljo za njihovo preprečevanje, ne predstavljajo povsem nobene nevarnosti za ljudi in tudi ne za živali.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v pomladnem utripu
B°lj ko se čas približuje pomladanskemu enakonočju, bolj se na vsakem koraku v naravi čuti pomlad. Trate zelenijo, vse več zgodnjega spomladanskega cvetja cveti, jutra pa so v zelenem okolju že spremljana s ptičjim petjem. Po vremenu na dan 40 mučencev, godovali so 10. marca, ki je bil lep sončen spomladanski dan, si je v naslednjih 40 dneh obetati podobno sončno prijetno spomladansko vreme, ki bo prijazno vabilo k mnogim vrtnim opravilom in urejanju zelenega okolja ob začetku nove vegetacije.
V SADNEM VRTU so ohladitve v začetku marca nekoliko zadržale naglo brstenje, ki bi povzročilo prezgodnje odpiranje cvetnih brstov, kar je ugodno. Deževne padavine so nekoliko nadomestile pomanjkanje vlage v tleh po sušnem obdobju v mesecu februarju za začetek vegetacije sadnega drevja. Pogostejše deževne padavine in toplejše vreme v tem zgodnjem pomladanskem obdobju pa omogočajo hitrejši razvoj in že prve okužbe z raznimi glivičnimi boleznimi sadnega drevja. Ob vseh predpomladanskih opravilih pri negi sadnega drevja: rezi, gnojenju ter obdelavi, je potrebno nameniti še posebno pozornost varstvu pred boleznimi in škodljivci. Varstvo sadnega drevja pred okužbami za rastlinskimi boleznimi je uspešno od poznavanja občutljivosti sadnih vrst in sort na razne sadne bolezni, ki jih gojimo, spremljanja stanja razvoja vegetacije pri sadnem drevju, vremena glede na toploto in vlago ter razvojne faze rastlinske bolezni, da rastlino zavarujemo, preden pride do okužbe.
Breskve in nektarine zavarujemo pred okužbo z brestovo kodravostjo do napenjanja cvetnih brstov ter, ko so ti že napeti, z enim od bakrenih pripravkov, ko pa se skozi cvetne brste preseva rožnata barva, že uporabimo delan ali podoben organski fungicid v določeni koncentraciji. Češnje in višnje poškropimo z bakrenim pripravkom do brstenja, če jih je prejšnja leta močno okuževala listna luknjičavost, ki ima za posledico, da jim že sredi poletja odpade listje, sicer pa pred okužbo s cvetno monilijo ob odpiranju brstov tik pred cvetenjem škropimo z baycorom ali teldarom, kar po cvetenju v aprilu še ponovimo. Jablane in hruške v stanju brstenja poškropimo z žvepleno apneno brozgo, še posebej sorte, ki so podvržene okužbam jablanove pe-pelovke, žvepleno, apnena brozga pa uniči tudi mnoge škodljivce ob prebujanju iz zimskega mirovanja. Ko pa se brsti že odpirajo, razvijajo cvetni peclji in pokažejo vršički listov v obliki mišjih ušes, opravimo prvo škropljenje pred škrlupom z delanom, pred pepelovko pa škropivu dodamo cosan. Sicer pa je ob brstenju, preden se brsti prično odpirati, pri vseh sadnih vrstah potrebno opraviti predpomladansko škropljenje s pripravki, ki vsebujejo fungicidna sredstva, s katerimi preprečimo kalitev spor v rastlinsko celičje ter insekticide, ki bodo uničili iz zimske zalege prebujajoče se škodljivce. Pri pripravi škropiv se ravnamo po navodilih proizvajalca, če pa nameravamo mešati razne pripravke, da z enim škropljenjem rastline zavarujemo pred raznimi boleznimi in škodljivci, se pred tem poučimo, kaj se lahko meša in kaj ne. Večina anorganskih kemičnih pripravkov se ne sme mešati z organskimi.
Zaključujemo z rezjo vseh tistih sadnih vrst, ki se ob začetku vegetacije na reznih ranah močno solzijo, sicer pa večina vrst koščičarjev, kot so brskve, marelice, češnje, višnje in češplje, bolje prenašajo rezi že v vegetaciji, drevesa s prebujno rastjo pa s pozno rezjo slabimo.
V OKRASNEM VRTU zaključujemo z rezjo listopadnih okrasnih drevnin in grmovnic, ki bodo cvetele poleti in v jeseni, spomladi cvetočim pa porežemo le poškodovane in bolne veje, vzgojeno rez pa jim opravimo po cvetenju. Večina vrst okrasnih drevnin ni namenjena za rezano cvetje, če pa ga že namenimo uporabiti za šopek, cvetoče vejice izrezujemo v smislu vzgojne rezi. Lomljenje cvetočih vejic je za okolje nečedno početje, nastale rane na rastlini pa nezaceljive.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 14. marca - 20. marca
14-petek	15-sobota	16-nedelja	17-ponedeljek
18-torek	19-sreda *	20 -četrtek #	
Modrosti dežele vzhajajočega sonca
Opica - inteligentna živahnost
Ljudje rojeni v letih: 1920, 1932, 1944, 1956, 1968, 1980, 1992, 2004. 2016
Duševno zdravje
Zrelost otroka za šolo
Špelo iz Ptuja zanima, kakšna naj bi bila zrelost otroka za šolo. Njen Miha se bo namreč letos všolal in skrbi jo, da ne bi bil morda dovolj zrel za všolanje.
Za uspešen vstop v šolo mora otrok doseči ustrezno stopnjo telesne in duševne zrelosti. K telesn i zrelosti prištevamo primern o višino in težo, telesno zdravje in krepkost ter zdrava čutila. Duševna zrelost pa vključuje tri pojme:
-	socialna zrelost pomeni, da se zna otrok vživeti v skupino vrstnikov, da zna z njimi sodelovati in istočasno ubogati vzgojitelja,
-	čustveno-osebnostna zrelost pomeni, da otrok kaže določen interes za učenje, da obvlada do neke mere svoja čustva in trenutne želje, da je dovolj samostojen, da ne pogreša pretirano materine bližine, ipd.,
-	umsko-inteligenčna zrelost pomeni, da se zmore otrok zbrati, da opusti zgolj fantazijsko doživljanje sveta, da ima dovolj razvit govor, zadosten besedni in pojmovni zaklad ipd.
Otrokova bolj ali manj uspešna vključitev v šolo je neposreden odraz prehojene razvojne poti, s tem pa tudi vzgoje. Vpliv domačega okolja in tudi izobrazbe staršev na učni uspeh je izrazito velik, saj je njegov delež celo 64 odstotkov, ostalo pa gre na račun inteligentnosti in delovnih navad.
Razlike med otroki pri vstopu v šolo so tudi plod različne ambicioznosti staršev. Mnogi starši se namreč na vse kriplje trudijo, da bi znal njihov otrok že pred vstopom v šolo brati in pisati. Bolj kot to, pa je za otrokovo uspešno vključitev v šolo pomembna njegova vsesplošna zrelost, samostojnost in njegovo veselje do učenja in šole.
Pa še nekaj: primerjava velikega števila za vstop v šolo nesposobnih otrok (duševno nezrelih) s kontrolno, uspešno skupino otrok je pokazala, da je bilo v družinah prvih veliko manj čustvene topline. Ta razlika je bila celo veliko bolj očitna kot razlika v intelektualnih pobudah.
Mag. Bojan Šinko
Gospodarska rast po svetu se še naprej
Gospodarska rast v EU je sedaj na 1,8 %, kar je že pod mejo, ki si jo Evropejci želimo. inflacija nadaljuje svoj križarski pohod, ki se mu Evropska centralna banka upira s tem, da ne zniža obrestne mere in s tem pospeši potrošnjo ter seveda tudi inflacijo. Ker je Evropa nekoliko bolj konzervativna, je konzervativna tudi politika centralne banke. V ZDA so zaradi resnih in hudih težav v gospodarstvu obrestno mero spet znižali na izredno nizke vrednosti. Bojazen, da bi gospodarstvo zašlo v recesijo, se vsak dan veča. Tudi Greenspan, dolgoletni šef Ameriške centralne banke pravi, da je po njegovem mnenju verjetnost za recesijo že več kot 50 %. V ZDA so razmere sicer drugačne oz. precej slabše kot v EU, vendar je nemogoče, da nižja potrošnja v ZDA ne bi imela vpliva na slabšanje stanja tudi v EU. Politiki sicer temu nasprotujejo, čeprav je to neizogibno.
Svetle točke pa se kljub vsemu že kažejo, čeprav ne toliko skozi kazalce v gospodarstvu, ki so zadnjega pol leta obarvani rdeče, ampak skozi dejanja centralnih bank in deloma tudi politike. V ZDA so namreč potrošnika razbremenili z izrednim znižanjem davka, s čimer želijo pospešiti potrošnjo. Lahko rečemo, da so sprejeli tak ukrep kot leta 2001, ko je v ZDA zavladala prava gospodarska panika. Vsekakor je zaradi močnega znižanja obrestnih mer v ZDA gospodarstvo sedaj precej bolj razbremenjeno, enako potrošnik. inflacija je že pokazala zobe in na zadnjem govoru Bernankeja je že bilo govora o tem, da bodo sicer kratkoročno obrestno mero verjetno še znižali, vendar bodo dvigi ob prvih znakih okrevanja v gospodarstvu verjetno bolj agresivni, saj se bo v prihodnjih letih potrebno bolj ukvarjati s pospeševanjem inflacije. Nepremičninski sektor je pokazal prve znake, ki kažejo na ustavljanje padanja cen, vendar še zdaleč ni pokazal znakov oživljanja. Kot kaže, bo za to potrebnega še kar nekaj časa.
Zadnje čase se vedno več govori tudi o sestopu evra na nižje vrednosti, saj bo tudi gospodarstvo v EU začelo kazati slabe znake. Če bo prišlo še do znižanja obrestne mere v EU, bo verjetno pot evra navzdol dokaj hitra. Pričakuje se, da bo moč evra začela usihati nekje v sredini letošnjega leta, ko bodo po predvidevanjih v ZDA prenehali zniževati obrestne mere.
Dva pozitivna dejavnika, ki že v manjši meri vplivata na borze, je prej omenjeno vzpodbujanje potrošnika in nizka obrestna mera, ki bi v prihodnjem trimesečju že lahko pokazala pozitivne učinke, če seveda gospodarstvo ne zaide v recesijo, kar je v tem trenutku zelo verjetno.
Vrednost nafte je prvič preskočila tisto psihološko mejo 100 USD za sod, kar je nafto spet spravilo na naslovnice časopisov. Vrednost nafte se tako približuje vrednosti 120 USD za sod. Vsekakor se lahko zgodi karkoli, saj zime še ni konec.
Kopičenje kapitala na banki in priprave na nakupe so v teh trenutkih izredno pametne, saj bo ob morebitnih znakih okrevanja gospodarstev po svetu potrebno pohiteti z vstopom na borze.
Mitja Petrič
Leto opice prinaša spoznanje, da se vse uresniči, kajti tedaj je na vrsti iznajdljivost in problema se je potrebno lotiti iz več zornih kotov. Tudi tiste zadeve, ki se zdijo nemogoče, se bodo v tem letu uresničile, kajti to je čas izumov in improvizacije. Politika, diplomacija, gospodarstvo in poslovni odnosi bodo kot partija pokra, lahko veliko dobiš ali izgubiš. Težko je določiti zmagovalca, kajti ne ve se, kaj dela leva roka in kaj desna. Adrenalin obstaja in z njim modrost in volja. Seveda so daleč v ospredju razna tveganja, špekulacije in igre na srečo. Za tiste, ki so po naravi hitri in drzni, se obeta precej spodbudno leto. Tveganja so sestavni del življenja in zaščitni znak v letu opice.
Oseba, rojena v znamenju opice: Po verovanju je to čas, ko je na vrsti živalsko znamenje, ki ima veliko skupnih človeških lastnosti - vsekakor izstopata inteligenca, na drugi strani pa iluzija. Znamenje slovi po notranji moči, ima v sebi moč in dar združevanja, seveda pa je lahko na svoj način tudi šarlatan - toda v tisti zdravi meri in pozitivni luči. Ljudje, rojeni v tem znamenju, so lahko zelo zavarovani vase in se na nek način postavljajo na prvo mesto. Naravno so spretni in zaradi tega mnogi slovijo kot igralci. Obdarjeni so s sposobnostjo motivira-nja in zaradi tega so med ljudmi izredno priljubljeni. Znajo biti zapeljivi in zaradi tega so pravi magnet. Na videz so nekoliko navihani in vendarle se v njih skriva močna osebnost. Lastno očarljivost lahko nadgradijo z nekim posebnim znanjem. Zanimivo je, da so čudežni ljudje in da imajo okoli sebe vse tisto, kar si želijo in kar jim je blizu.
V zadnjih desetletjih smo ženske znatno napredovale pri vzpostavljanju enakopravnosti z moškimi. Povečuje se število izobraženih žensk, povečala se je zdravstvena zaščita in tudi položaj v družbi, saj vedno več žensk zaseda zahtevne položaje v podjetjih in tudi v politiki.
Naša vloga, ki smo jo imele od nastanka človeštva, se do danes ni nič spremenila. Še vedno rojevamo, skrbimo za dom in družino. To so naše osnovne naloge, ki jih opravljamo z ljubeznijo. Ker smo spoznale svojo moč in tudi razum, smo se opogumile tudi na vseh področjih, ki so nekoč veljala za »moška«. Ob vsej obilici opravljanja naših dolžnosti pa včasih kaj rade pozabimo nase. Med hitenjem v službi in doma pozabimo, kdo smo, pozabimo, da si moramo vzeti kdaj pa kdaj čas tudi samo zase, za svojo notranjost, za nežnost, ki je v
Verodostojnosti jim je ne manjka in vedno poskrbijo za to, da so opaženi in da drugi opazijo njihove rezultate. Seveda ravno to zbuja pri ljudeh zaupanje in jim daje neko energijo in voljo za naprej. Res pa je, da jih ljudje odkrijejo, da so igralci, in potem se morajo nujno potruditi in odločiti kaj in kako. Le s težavo prinašajo kritiko in se zelo trudijo, da bi prejeli čimmanj graje in kritike. Zdi se, da njihova priljubljenost zelo niha.
Intelektualec z natančnim spominom
V odnosih z drugimi jih zanimajo in privlačijo dejstva. Njihove dojemanje sveta je zelo objektivno, tuje mnenje zanje ni pomembno, kajti z občutkom se zanesejo na lastnega. Izrazito imajo razvite komunikativne in intelektualne sposobnosti in zelo prefinjen spomin. Vedno najdejo rešitev in trezno glavo ohranijo tudi v težkih preizkušnjah. Zdi se, da jih ravno težave naredijo močnejše in da tako lahko najdejo v sebi neko moč in voljo. Res pa je tudi dejstvo, da v življenju ne pokažejo čustev in da jih vodi samo notranja motivacija in želja po tem, da bi razrešili vse tisto, kar jih moti.
Ženska, rojena v tem letu, je
nas, za svojo dušo. Nihče drug nam tega ne more dati, ne more narediti namesto nas. Pomislimo, kdaj smo se nazadnje nasmejale same sebi in si rekle:"V redu si, to si odlično opravila." Kako rade slišimo pohvalo iz ust drugih, ne zavedamo pa se, da si jo lahko damo tudi same. To je naša notranja moč, ki je zmeraj prisotna, tudi če nas vsi drugi zapustijo ... Kaj vse bi lahko postale, kdo vse bi lahko bile, če bi se znale bolj opogumljati? Nekatere znajo, druge ne.
Naredimo preobrazbo v svojem življenju in začnimo več dati nase, začnimo se bolj ceniti!
Za tiste, ki mislijo, da lahko naredijo nekaj več zase, da je pomembna preobrazba v našem življenju, organiziramo delavnico NOVA JAZ - namenjena je vsem, ki jih zanima aktivna vloga v lastnem življenju. Večinoma ljudje živimo mimo sebe, kar pomeni, da
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
močne in vročekrvne narave, kar pomeni, da vedno najde tisto moč in motivacijo, da lahko gre korak za korakom naprej. Znajo se prilagoditi in so kos vsaki situaciji, seveda se za svojih pet minut slave pogostokrat morajo boriti. Nikakor in nikoli jih ne gre podcenjevati. Poživljajo zabave, so dobre sogovornice, prijazne gostiteljice in obzirne zaupnice. Dobro in ugodno nanje vpliva dejstvo, da se lahko pokažejo in dokažejo.
Sledijo modnim smernicam
Poglobljena analiza pokaže, da so to urejeni ljudje, ki vestno in vdano sledijo modnim smernicam ter so jim blizu vse umetniške dejavnosti. Izvirnost jim je prirojena, in tudi ko boste menili, da jih poznate, ugotovite, da temu vendarle ni tako. Presenečanja so sestavni del življenja in se bodo pri tem znamenju kar vrstila. Na tekočem so z vsem, kar se dogaja, in polni informacij, kajti zaradi bistroumnosti jim pravzaprav nič ne uide. V primeru, da so
se ne poslušamo, da sledimo temu, kar so nas drugi naučili, oz. po nasvete hodimo k drugim. S tem seveda ni nič narobe, vendar pa nas to ne podpira, ne podpira svetlobe v človeku. Vsi vemo, da so tisti odgovori, ki pridejo iz nas in nosijo našo integriteto, največ vredni. Vendar pa, ker smo navajeni živeti po navodilih, nam je težko slišati sebe. Še posebej nam to onemogoča skupinska zavest, ki spodbuja naslanjanje na zunanje avtoritete. Tukaj pa gre za razširjanje zavesti, za odpiranje delov sebe, za čutenje, ko se glava, pravila, zahteve, predstave prav in narobe' umaknejo. Tisto novo in drugače je to. Je proces, ki terja, da se človek ustavi in pogleda vase, če le izbere, pa se to lahko zgodi tudi na najbolj ljubezniv način. To so koraki v učenju zaupanja vase, v dovoljevanje čarobnosti in v opuščanju stare prtljage, ki je več ne potrebujemo.
poraženi, tega ne prenesejo, ampak trmasto vztrajajo in tako gredo s prizorišča zelo poparjeni. Morda tega ne pokažejo, čuti se v njihovem srcu. vedno hočejo vse najboljše. Zanimivo je, da se v življenju še najbolj lahko sposodijo tigrov in zato se jih radi izogibajo.
Če vas je štorklja obiskala v letu opice: Otrok, rojen tedaj, je očarljiv in to so mu rojenice položile že v zibelko. Morda je nekoliko nagajiv in nikoli ni pri miru, kajti že od malih nog ga zanima življenje in rad ustvarjala. Zaradi prikupnosti svoje starše z lahkoto ovije okoli
Torej poudarek je na meni, zato tudi naslov »Nova Jaz«, kajti nič drugega ni pomembno. Pomembno je, ali znam sebe postaviti na prvo mesto, ali vem, kdo sem ter kaj bi rada zase in kako to ustvariti v svojem življenju in še mnogo več. Tukaj potem nastane prostor za premik preko omejitev, za nove vpoglede, za novo dojemanje. Glavna spremljevalka celotnega potovanja pa naj bi bila ljubeznivost in sočutje do sebe. Neprestano od sebe nekaj zahtevamo in ne dovolimo, da stvari so take, kot so, da jih pogledamo, zakaj so take, kot so, jih objamemo in dovolimo, da se razrešijo same. To je samo nekaj od mnogih pomagal, ki omogočajo lažje premikanje čez življenjske izzive. Čudoviti pomagali, ki omogočata in zagotavljata odpiranje novemu ter najlažjo možno pot, sta zavesten dih in izbira. Izbire so tiste, ki premaknejo energijo, zavesten dih pa omogoča, da izbiro prinesemo v svoje življenje.
Malo bolj konkretno pa se bomo na delavnici dotaknili-e praktične izkušnje diha v trebuh, kje je naše svetišče, kjer so vsi odgovori. Preko diha, glasbe, ustvarjanja varnega prostora za pogovor in seveda izbire vsake posemeznice-ka se bomo lahko odprli novi izkušnji večjega zavedanja sebe in skrbi zase. Pogostokrat
prsta. Privlačijo ga računalniki in vse tiste stvari, ki se svetijo ali od sebe oddajo neke zvoke. Seveda s svojimi igračami ni zasvojen, kajti vedno ambiciozno pogleda naprej. Vsekakor je tudi v šoli aktiven, še posebej pri tehniki, radijskem ali šahovskem krožku. Ne morete ga vzgajati po strogih pravilih, ampak mu morate stvari razložiti.
Prihodnjič: Petelin - pogumen varuh na dvorišču življenja
Tadej Šink, horarni astrolog
Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si
rečemo: »Joj, če bi imel-a čudežno paličico v roki, bi ...«, vendar pa se ne zavedamo, da jo imamo, vprašanje je samo, kaj z njo ustvarjamo. In seveda si je težko predstavljati, da si lahko ustvarimo vse, kar smo si. Zakaj bi človek želel neprijetnih izkušenj? A se zopet ne vprašamo, čemu mi lete služijo in da je res tudi to, da bo od sedaj naprej lahko drugače. Zame gre in drugi imajo v mojem življenju toliko prostora, toliko moči in toliko prednosti pred mano, toliko več vrednosti, kolikor jim je jaz dam. Zato zopet z izbiro in ljubeznivostjo usmerjamo pozornost nase. Torej: kaj izbiram zase, kje sem, ali dovolj zaupam, da se pustim presenetiti in zaupam sebi.
Vsekakor pa nosi sporočilo, da je to prostor zate, za vse, kar si, in za vse, kar izbiraš, brez vseh tistih okoli tebe, tukaj si pomemben-na ti. Ponavadi sem sodi tudi nekaj prijetnih presenečenj, pogosto tudi solz, jeza lahko pride na dan in vse zamere, pa žalost in opuščanje, pa nove in najlepše sanje. Vse to pa omogoča višjo kvaliteto življenje. Torej vabljene-i na druženje s sabo.
Prosim, da pokličite za prijave 051 413 354.
Milena Jakopec, Društvo Feniks -kvaliteta življenja
znižuje
Svetovanje za vas ... za vse nas
Ženska sem, cenim se!
Ob dnevu žena smo dobili mnogo čestitik in dobrih želja. Pa se sploh zavedamo pomena svojega praznika? Ta dan je namenjen obeležbi spomina na davno leto 1908, ko si je generacija hrabrih žensk izborila enakopravnost v družbi, v kateri je do takrat dominiral samo moški svet.
Glasbene novice
Slo POP novice
RTV Slovenija je objavila razpis za festival Slovenska popevka 2008. Po poteku razpisa, to je 22. marca, bo strokovna komisija izbrala najmanj 12 skladb, ki se bodo predstavile na prireditvi, ki bo potekala 14. septembra letos. Spomnimo: Slovensko popevko 2007je osvojila Damjana Golavšek s pesmijo Naravne sile.
■k-k-k
Tabuji so s svežino pesmi Oblak za dva, s katero so predstavili tudi novo pevko Tino, dodobra presenetili slovensko glasbeno sceno. Z novo pesmijo Pesek in dotik pa bodo zagotovo prepričali vse skeptike, da se še kako resno vračajo med najbolj zanimive in priljubljene slovenske zasedbe!
■k-k-k
Člani zasedbe Lunn-a-park so na radijske postaje zapluli z drugo skladbo z nove plošče Area, v katero so vgradili prav posebno navigacijo, Navigacijo srca.
-k-k-k
Odkar je Ela s preverjeno producentsko ekipo stopila na glasbeno prizorišče, je v našem medijskem prostoru vse bolj prepoznaven obraz. A prikupna pevka veliko bolj kot na videz stavi na odličen vokal ter kakovostno glasbo. Kot kaže, uspešno, saj je njena skladba Za lahko noč priljubljena na radijskih postajah po Sloveniji. Pomlad bo zanjo zelo delovna. Ima intervjuje in nastope v različnih oddajah, pripravlja pa se tudi na snemanje videospota, ki ga bo delala s priznano videoprodukcijo Iluzija.
-k-k-k
Pred kratkim je skladba Za lahko noč dobila tudi DJT preobleko. Remiks njene balade te dni prihaja na vse radijske postaje, našli pa jo boste tudi na kompilaciji Beli album, ki izide v naslednjih dneh in ostaja ena najbolje prodajanih slovenskih kompilacij.
-k-k-k
Trboveljčanka Maja Prašnikar, znana kot nekdanja članica skupine Unique, je nedavno posnela svojo tretjo samostojno pesem z naslovom Uizi, za katero je besedilo napisala sama, skladbo pa Simon Skalar. Tokrat je ponovno pri singlu sodeloval njen fant Denis Porčič iz skupine Kocka. Za omenjeno pesem je svetlolaska posnela videospot.
-k-k-k
Po odmevnem nastopu na Emi 2008, kjer so Turbo Angels predstavili svojo novo uspešnico Zabava, je njihov vsakodnevni urnik še bolj natrpan. Poleg nastopov in intervjujev so za omenjeno skladbo namreč naredili še videospot.
Pripravila: MZ
BTlr
1 O CA
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ROK KOSMAČ: PREPUSTI SE 9. REBEKA DREMELJ: VRAG NAJ VZAME
Glasbeni kotiček
8. ZORAN
., GLOBOKA GRLA: NOVA METLA
7. NUSA DERENDA: DANES VRAČAM SE
6. TABU: OBLAK ZA DVA 5. MANCA ŠPIK: ŠE VEDNO NEKAJ ČUTIM 4. EROIKA: SOLINAR 3. NEISHA: OGENJ POD NOGAMI 2. LANGA: ZA SVOBODO DIVJEGA SRCA 1. VLADO KRESLIN: CESTA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Tomaž Domicelj - 60 pesmi za 60 let
Tomaž Domicelj je človek, ki je ustvarjal zgodovino slovenske glasbe. Živel in ustvarjal ob in v njej. Kot se spodobi, počne vse to še vedno.
Leta 1966 je ustanovil Helio-ne, kasneje odšel 's trebuhom za kruhom' s svojo kitaro in orglicami v Anglijo, kjer je nastopal po klubih. Po povratku v Ljubljano se je posvetil študiju in glasbi. Nastopil je na raznih festivalih, po vrnitvi iz vojske pa je leta 1977 objavil prvo ploščo. Posneta je bila na koncertih po Sloveniji in zmiksana v Londonu, kamor se je kasneje še pogosto vračal.
V svoji dolgi in bogati karieri je posnel 10 plošč: Tomaž v živo (1977), Letnik 48 /1979), Ženska, ženske, ženski in druge drugačne pesmi (1981), Kratke domače (1982), Brez zavor (1985), Na planini je živel / kompilacija (1991), Človek v ogledalu / prvi dvojni CD v Sloveniji (1993), Morske in prekomorske prigode (1993), Bivše in bodoče / Projekt Triglav (1995), Na planini je živel / dvojni CD 'the best of (2002). Tomaž je sodeloval z nekaterimi svetovno znanimi glasbenimi imeni: Alexis Korner, Al Stone, Mike Robinson, Arsen Dedič ... nastopil pred Bobom Dylanom (v Ljubljani 1991), bil glasbeni novinar (Stop, BBC ...), imel svo-
je oddaje na radiu in televiziji (Radio Študent, RTV Slovenija, Radio Trst, TV3), delal glasbo za film (Onkraj), ima svojo prodajalno plošč 'Dots Records' (zastopstvo Columbia - CBS) in še marsikaj bi lahko zapisali o njegovi glasbeni poti.
Dvojni album Na planini je živel je prerez vseh teh let. Z izdajo 'the best of je Tomaž Domi-celj dodal svoj del v zgodovino slovenske glasbe. Plošča vsebuje 40 pesmi (po 20 na vsakem cd-ju), med seboj silno različnih glasbenih žanrov - od ponaro-delih Slovenskega naroda sin, Brez sonca cvetja ni, Življenje je lepo; punkerskih Avtomat, Na gobec, Letnik 48; rockerskih Hondoidi, Preveč je kartotek; pa vse do priredb Kam so šle
Filmski kotiček
Juno
Vsebina: Juno je lepa, radoživa, pametna in radovedna 16-letnica, ki je za nameček še ostra kot britev. Kljub tem lastnostim (ali pa ravno zaradi njih) po nesreči zanosi s sošolcem, do katerega niti ne goji nekih pretiranih ljubezenskih čustev. V nasprotju z njo pa je on seveda v njo na smrt zaljubljen. Jasno, na sporedu se takoj pojavi splav, a preden pride to tega usodnega dejanja, se Juno premisli in se odloči dati otroka v posvojitev. Kmalu najde primeren par, ki pa je tako idiličen, da se Juno boji, da ne more biti resničen. In res, misel na otroka med bodočima posvojiteljema povzroči, da vse zatajevane razlike med njima privrejo na dan. Soočita se z dejstvom, da ne samo, da ne bosta imela družine, temveč je na nitki celo njuno razmerje. Medtem pa Juno postaja vse bolj okrogla, otrokova prihodnost pa vedno bolj nejasna ...
Prvo vprašanje, ki se ob zgornji vsebini in pogled na žanr filma postavi, je: kako si kdorkoli upa narediti komedijo iz tako občutljive teme, kot je najstniška nosečnost? In seveda: ali je sploh mogoče narediti komedijo iz tega? Tema je namreč preveč resna, praviloma se jo jemlje kot preveč tragično, da bi se dalo iz nje ponorčevati.
Juno
Igrajo: Ellen Page, Michael Cera, Jennifer Garner, Jason Bateman Režija: Jason Reitman Scenarij: Diablo Cody Žanr: družinska romantična komedija Dolžina: 96 minut Leto: 2007 Država: ZDA
tiral marsikatero skladbo, med zaigranim repertoarjem pa je bilo slišati tudi zelo redko igrane pesmi in nekaj takšnih, ki jih do sedaj ni izvajal.
Zanimive so bile zgodbe iz njegovega življenja v Londonu, kjer je deloval kot sodelavec BBC-ja in marsikatera iz časa, ko je kot novinar revije Stop (ki letos, tako kot on, praznuje 40. obletnico delovanja) inter-vjuval znane glasbenike, še posebej pa je ponosen na srečanje z legendarno Tino Turner.
Med prisotnimi gosti v studiu je bilo kar nekaj znanih imen in glasbenikov. Tomažu so za njegov jubilej prišli voščit Jan Plestenjak z bratom Domnom Slano, Andrej Šifrer, Gušti, Jože Potrebuješ Erazem B. Pintar, Franci Kek in drugi. Posebno presenečenje pa je prišlo med premorom po prvi uri igranja, ko je urednica Tatjana Pirc Tomaža presenetila s kar nekaj tortami v obliki kitare in obveznim šampanjcem
Kljub celonočnemu igranju je bil Domicelj ob koncu poln energije, predlagal pa je tudi podaljšanje koncerta za eno uro.
MZ
Brez skrbi, film kot komedijo prodajajo le oglaševalski oddelki, medtem ko v filmu ni smešnih prizorov oz. tudi če naj bi bili, niso smešni. Recimo raje, da se film s to občutljivo tematiko ukvarja na veliko bolj lahkoten način, kot smo bili tega do sedaj vajeni. Najstnica noseča? Ah, no ja, pa naj pride novo življenje, če že hoče. Ne skačemo ravno do stropa od sreče, ampak bomo že nekako zvozili. Vse stvari se zgodijo z namenom, a ne. Bo že nekako. To nekako je zenovska ideja tega filma, ki se seveda konča precej idilično in prav nič zateženo. Ob tako strpnih reakcijah staršev in okolice bi bil svet marsikdaj res veliko lepši.
Za nameček se naučimo še to, da so odrasli moški praviloma na mentalnem nivoju najstnika in odrastejo šele takrat, ko izgubijo lase, medtem ko so ženske duhovno veliko bolj razvite in točno vedo, kaj je v življenju pomembno (otrok in družina, jasno).
Prodajna točka filma je najstniška nosečnost, to pa je tudi edina stvar, ki izstopa. Vse ostalo v filmu je kot na avtopilotu in kot tak film ne nudi prav nobenega presežka. Pravzaprav zna biti hitro pozabljiv, če ne celo
vse rožice, Za vedno mlad, Moj dom je Lublana ...
Tomaž Domicelj pa je ta teden, v torek, 11. marca, dočakal 60 pomladi. Ob 60. rojstnem dnevu je v studiu 14. Radia Slovenija pripravil kar peturni akustični maraton in odigral šestdeset skladb.
Glasbenik, ki je poleg osebnega jubileja istočasno praznoval tudi štirideseto obletnico svoje bogate glasbene kariere, je za prisotne v živo in vse poslušalce nočnega programa Radia Slovenija pripravil pravo poslastico. Kar pet ur je trajal njegov koncert, v katerem je odigral 60 svojih pesmi, sprejemal pa je tudi glasbene želje poslušalcev.
Celoten dogodek je skozi noč povezoval Dragan Bulič, ki je prisotne, med katerimi je bilo tudi veliko Tomaževih glasbenih prijateljev, popeljal skozi dogodivščine in spomine, ki so se nabrali v tem času.
Na odru je Tomaž, ki sicer občasno nastopa s spremljevalno skupino, tokrat bil sam, z orglicami okoli vratu in s kar šestimi akustičnimi kitarami. V svojem značilnem slogu je pokomen-
CID vabi!
TA VIKEND
Petek, 14. marca, ob 19. uri: potopis: Alžirija. Alžirijo, ki je zaradi političnih razmer zelo malo obiskana dežela, bo predstavil popotnik Radovan Riedl, ki se odlikuje s čudovitimi fotografijami puščavske pokrajine. NASLEDNJI VIKEND
Petek, 21. marca, ob 20. uri: Got Punk 3 Tour - Message Sent, Paraziti 13, Mor®Ons. Mlade skupine prihajajo iz Kranja, Tržiča in Ljubljane. Člani so stari do 25 let, igrajo pa rock/punk glasbo. Sobota, 22. marca, ob 20. uri: Maribor Rock Tour 2008 - Peppermint, Iraxana, Evileyes, Bluziroc. Ptuj bodo skupaj obiskali štirje mariborski rock bandi, ki se ponašajo z mnogo energije in zato na koncertu poskrbijo za energično muziko. SKUPNOSTNI PROGRAMI
Četrtek, 13. marca, ob 16. uri: pripravljalno srečanje za seminar »Ustvarimo priložnosti«. Mladinski svet Slovenije skupaj z mrežo mladinskih centrov Mama pripravlja seminar Ustvarimo priložnosti!, ki bo potekal od 3. do 6. aprila v Velenju. Cilj seminarja je spregovoriti o težavah mladih z manj priložnostmi in iskati možnosti za izboljšanje njihovega položaja. DNEVNI CENTER
Namizni tenis, pikado, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«. SERVISNA DEJAVNOST
KPŠ vabi svoje člane na igranje namiznega tenisa - vsako nedeljo do konca marca od 10. do 12. ure v CID Ptuj! MEDNARODNI PROGRAMI
K sodelovanju vabimo mlade od 18. do 25. leta, ki bi želeli sodelovati v mednarodni izmenjavi od 7. do 14. septembra 2008 v mestu St. Etienne v Franciji. TEČAJI IN DELAVNICE Žongliranje Glinarjenje Tečaj risanja Tečaj bobnanja
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
mestoma dolgočasen. Ampak tele vrstice piše oseba, ki (še) ni izkusila radosti starševstva, a je na lastne oči velikokrat videla, kako se je ob rojstvu potomca popolnoma zmešalo tudi sicer zelo hladnim, racionalnim in umirjenim osebam, celo zadrtim cinikom, zato dopušča zelo verjetno možnost, da je v svoji omejenosti spregledala bistvo filma. Moč rojstva je očitno
najmočnejša sila na svetu, kajti samo tako si lahko razlagamo nesluten uspeh tega povprečnega filma. Da je po glasovanju gledalcev postal 182. najboljši film vseh časov, se namreč upira vsaki logiki in merilom, kako naj bi izgledal vrhunec filmske umetnosti. A kot rečeno, kaj ima logika opraviti s trenutkom, ko postaneš starš? Prav nič.
Matej Frece
Štajerski TEDNIK
AMERIŠKI POLITIK (HAROLD)
BLEJSKI HOKEJSKI KLUB
SLIKAR, KI SLIKA S PASTELI
PAS
PRI KIMONU
ITALIJ. NOGOMETAŠ
HROSC NA VINSKI TRTI
NAŠA ALPINISTKA BOŽIČ
ITALIJ. TROBENTAČ
URADNI SPIS
ČLAN TABORNIKOV
SILVO TERŠEK
MAJDA ARH
IZ
BESEDE KAT
NOGOMETAŠ TUCE
UKRAJINSKA TELOVADKA (INGA)
VODNA ŽITARICA
EGIRČ. SONČNO BOŽANSTVO
VERNIK, KI NI KATOLIK
FILM J. WAYNEA
ORODJE ŽANJIC
DESERTNO VINO
LEPOTICJE, LIŠP
OLGA TKAVC
ŠELESTENJE
ŠPANSKI NOGOMETAŠ (AGUSTIN)
SMEŠNOST
GORA V BOSNI
ČEŠKI TEKAČ
(EMIL)
GRŠKA ČRKA
TROPSKO DREVO
MORSKA TRAVA
ALEŠ KERSNIK
ENAKOST
SMOD, PALEŽ
LIRSKA PESEM
TAVČAR
POREKLO, IZVOR
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA BLYTH
RUSKA BALERINA
MOŠKI POTOMEC
RASTLINSKA BODICA
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: akter, Nurko, trzaj, Videta, Kalimero, KE, makaroni, AR, recepis, Ivanova, slikovitost, serija, masneda, Ille, LR, AC, Iskanje, kiks, Irmel, Ski, tableta, noetlk, Si, garnitura, Jenisej, Jair, eterna, asentra, Arba, RT, aer. Ugankarski slovarček: AJO = tropsko drevo; AKORTA = španski nogometaš (Agusitn, 1973 - ); ALEKS = ameriški pop.rock pevec (Joey, 1946 - ); KAMUŠA = gora v Bosni na planini Radalj, visoka 1218 m; LOPOKOVA = ruska baletna plesalka (Lidija, 1892 - 1981); OPEK = smod, palež; SKARUPA = ukrajinska telovadka (Inga, 1981 - ); STASSEN = ameriški politik (Harold, 1907 - 2001); TRIBA = vezani kozolec.
Zanimivosti
V Italiji dva milijona nezadostnih dijakov
Rim, 11. marca (STA) - V letošnjem prvem šolskem polletju je imelo kar 70,3 odstotka ali dva milijona italijanskih dijakov nezadostne ocene v enem ali več predmetih, je pokazala raziskava, ki jo je izvedla služba za informiranje ministrstva za javno šolstvo.
Kot še poročata tiskovna agencija Ansa in časnik la Repubblica, so imeli dijaki negativne ocene povprečno v štirih predmetih. Kot najtežavnejša za italijanske šolarje se je izkazala matematika, saj jih je pri tem predmetu nezadostno ocenjenih kar 62,4 odstotka.
Minister za šolstvo Giuseppe Fioroni je zaskrbljenost zaradi slabih ocen izrazil že julija lani, ko je 40 odstotkov srednješolcev leto zaključilo z negativnimi
Minister je takrat poudaril, da so šolske reforme nujne. Med njimi je omenil popoldanski dopolnilni pouk, predvsem matematike, in ponovno uvedbo septembrskih popravnih izpitov, še poročata Ansa in la Repubblica.
V Italiji so leta 1995 ukinili popravne izpite in od takrat učenci izdelajo razred, tudi če imajo negativne ocene.
V Sibiriji se obeta največji sodobni urbanistični projekt
Rim, 11. marca (STA) - Leta 2010 bodo v Sibiriji začeli graditi "ledeno mesto", ambiciozen projekt po zamisli italijanskega arhitekta Danteja O. Beninija, poroča italijanski dnevnik Corriere della Sera. V mestu naj bi se naselilo 500.000 prebivalcev.
Globe Town, ki ga bo zaznamovala ogromna prozorna krogla v središču mesta, bo zrasel ob največji ruski reki Volgi pred starim jedrom enega najpo-
membnejših in zgodovinskih ruskih mest Nižni Novgorod.
Benini bo izkoristil 30 milijonov kvadratnih metrov površine, na katerih bo zgradil stanovanja, pisarne, hotele, stadion, ledeno dvorano, park, akvarij, več gledališ, kinematografov in nakupovalnih središč.
V mestu bo tudi sibirski World Trade Center, ki ga bodo sestavljale tri 600 metrov visoke stolpnice, v katerih bodo pisarne.
Poleg funkcionalnosti Benini ne izključuje tudi razvoja turizma, saj bo belo mesto (sneg tu kraljuje kar osem mesecev letno) po njegovem mnenju izjemno zanimivo za obiskovalce.
Projekt bo predvidoma stal 100 milijard evrov - 20 milijard bo prispevala sama regija, ostalo pa zasebni kapital.
Zgodba Globe Towna spominja na Sankt Peterburg, mesto, ki ga je dal ruski car Peter Veliki zgraditi ob reki Nevi leta 1703. Tudi takrat je bil projekt prepuščen skupini italijanskih arhitektov.
Neapelj rešuje turistično izgubo z ugodnimi paketi
Neapelj, 11. marca (STA) - Lokalne turistične organizacije na območju Neaplja, ki se zaradi krize z odpadki soočajo z drastičnim upadom obiska, skušajo zagato rešiti s ponudbo hotelskih nastanitev po polovičnih cenah, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Da bi Neapelj rešil skoraj 100-odstot-no izgubo turizma zaradi ton odpadkov, ki jih pristojne službe že mesece ne odvažajo, so lokalne turistične organizacije oblikovale ugodno turistično ponudbo, ki bo na voljo vse do julija.
Paket ugodnosti so imenovali "Easy Napoli" in je namenjen turistom, ki bodo v mestu preživeli konec tedna.
Cena hotelske nastanitve ne bo presegla 55 evrov, zelo ugodne bodo tudi karte za podzemno železnico in avtobus ter muzejske vstopnice, poroča Ansa.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04I3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 15. marec:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 In 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti. 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko s Polono Ambrožič. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bez-jak), vmes ob 21.15 Modne čvekanje z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). NEDELJA, 16. marec: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OB-
VESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). PONEDELJEK, 17. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa.
16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). TOREK, 18. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 V živo. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox). SREDA,19. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00,
7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 20. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko).
13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). PETEK, 21. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napo-vednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Na violino življenja boste igrali svojo pesem in tako pridobili notranjo moč In motivacijo. Zdelo se bo, da se staro zaključuje, s tem pa boste pridobili vstopnico za novo in drugačno. V ljubezni boste napredovali korak za korakom. Ustvarjalna energija bo dobila krila. Srečen dan: torek.
BIK
Pridobili boste neko ugodno priložnost, popolnoma od vas bo odvisno, ali jo boste Izkoristili ali ne. Seveda je pomembno, da znate reči bobu bob. Prijatelji bodo v prihodnjem tednu ključni člen in čas je, da se z njimi iskreno pogovorite. Zavedli se boste, da tam, kjer je volja, tam je tudi pot.
DVOJČKA
, Sledilo bo obdobje, v katerem boJ ste naredili načrt In ko se boste ^	morali odločiti, kaj je pravzaprav
za vas vodilo. Zdelo se bo, da vam bo življenje ponudilo ugodno finančno priložnost, čeprav bo v tem pogledu dosti nihanja. Soočite se s svetom duhovnosti. Služba: prijetna doživetja.
RAK
Globoko v sebi se boste umirili in na intuitiven način spremljali sporočila življenja. Sreča se bo okrepila v skupinskem delu in tam, kjer boste imeli ogromno nekih priložnosti za srečevanja z ljudmi. Samske bo zadela Amorjeva puščica in vezani bodo spretno vijugali po poteh strastne ljubezni.
LEV
J^j Vsekakorbo obdobje ustvarjalno. Spremembe vas bodo razvedrile In vam pokazale še drug Izraz življenja. Prav gotovo boste postali nekoliko bolj tihi in tako se bo dogodilo, da boste znali na pravilen način poslušati ljudi. Služba: ugodna finančna investicija.
DEVICA
V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki bodo vnesli neko svežino in priložnost, da se soočite s tistim, kar vam je uganka. Vsekakor bo pri vas doma veselo in razigrano. Pomladna energija in temperamentnost se bo občutila tudi na delovnem mestu in tako boste želi uspeh za uspehom.
TEHTNICA
Delaven elan se bo širil in širil. Tako pravzaprav ne bo časa za oddih, kajti odgovorne na loge vas bodo klicale. Toda vseeno si vsak dan vzemite pol urice zase in za vse tiste dejavnosti, ki vas veselijo. Soočili se boste s svetom duhovnosti in ezoterike. Ugodno je tudi branje pozitivnih misli!
ŠKORPIJON
Ponudili boste roko tisti osebi, za katero boste prepričani, da jI morate pomagati. Nakazano je, da se soočite s tistim, kar vam je dano, in da boste izostrili svojo intuicijo. Notranja modrost vam bo dala krila. Nenazadnje bo tudi čas in priložnost, da negujete notranjega otroka v sebi.
STRELEC
Dom bo oaza, kjer si boste dodobra napolnili baterije, in ko uvidi-te, kaj morate še spremeniti, da najdete notranjo srečo. Nakazano je, da boste zadeve končno spravili v ravnovesje in v neko logično celoto. Pravzaprav dogodkov ne boste prehitevali, ampak uživali.
KOZOROG
Prav zanimiv teden se obeta, kajti blesteli boste v komunikaciji In pri vseh drugih pomembnih opravilih, korak za korakom greste naprej in sledite svojim sanjam. V dvoje boste zacveteli kot jablana spomladi. Počasi tudi ozavestite, da so pogovori ključ do uspeha.
VODNAR
Vsekakor se lahko veselite. Pred vami je izredno ploden in ustvarjalen teden. Finančno se bodo stvari rešile v vašo korist. Koristno bo, da ste ustvarjalni in da delate stvari po nekem notranjem scenariju. Besede bodo vrelec, uporabljati jih boste morali premišljeno.
RIBI
Čaka vas teden prijateljstva in prijetnih stvari. Zdelo se bo, kot da boste Imeli v rokah čarobno palčko, in kjer se boste pojavili, delite ljubezen in upanja. Mnogi bodo prepričani, da cvetite, in imeli bodo prav. Magičen jezik ljubezni boste znali dobro izkoristiti, tako vezani kot tudi samski.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
POLICA
SAKSONCI
RAKEV
ERBIJ
Prejeli smo
Vračilo vlaganj v izgradnjo telefonskega
v.	■ • V-«
omrežja v bivši KS Turnišče (2)
Odgovor na članek v Štajerskem tedniku, objavljen 4. 3. 2008, v rubriki Prejeli smo, z naslovom Vračilo vlaganj v izgradnjo telefonskega omrežja v bivši KS Turnišče, avtorja Martina Ivančiča.
Mestna občina Ptuj je kot lokalna skupnost in kot pravna naslednica krajevnih skupnosti na podlagi 2. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 54/2007, v nadaljevanju ZVVJTO-UPB4) upravičenka do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Telekoma Sloveni-
je d. d., ker je z namenom pridobitve telefonskega priključka sklepala pravne posle s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d. d. in Samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet.
Na osnovi evidenc in podatkov iz arhivov, s katerimi so razpolagale bivše krajevne skupnosti ter podatkov, ki jih je Mestna občina Ptuj pridobila iz arhiva Telekoma Slovenije d. d., je Mestna občina Ptuj pri krajevno pristojnem državnem pravobranilstvu dokazovala obstoj pravice do vračila vlaganj z zahtevkom za posamezno krajevno skupnost oziroma sporazum sklenjen s pravnimi predniki Telekoma Slovenije d. d..
Mestna občina Ptuj je na državno pravobranilstvo posredovala vse verodostojne listine. Na podlagi listin smo dobili s strani državnega pravobranilstva sklenjene poravnave, v katerih je
določeno vračilo iz naslova vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki gre Mestni občini Ptuj kot pravni naslednici nekdanjih krajevnih skupnosti.
Predmet vračanja so vlaganja v telefonske centrale, v medkrajevne telefonske vode in krajevna telefonska omrežja. Priključnina in prispevek SIS nista predmet vračanja.
Gospod Ivančič se je na Mestni občini Ptuj oglasil kot stranka in želel informacijo o poteku vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ki jo je tudi dobil.
Dejstva, ki jih g. Ivančič navaja v Štajerskem tedniku, glede dela Komisije za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na področju Mestne občine Ptuj, so neresnična in zavajajoča. Dokumenti, ki smo jih vložili na državno pravobranilstvo, so uradni in v njih je zabeleženo, za koliko upravičencev je bil sklenjen posamezni sporazum s PTT-
Trnovci • Rdeči križ v skrbi za občane
Defibrilator tudi v Trnovcih
Pred kratkim je Krajevna organizacija RK Rakovci na svojem rednem letnem občnem zboru, ki se je odvijal v gasilskem domu v Trnovcih, predala svojemu namenu avtomatski defibrilator.
To napravo uporabljamo, ko z zdravili ne uspemo normalizirati pretiranega in nerednega delovanja srca. Ko napravo vključimo in položimo elektrode (kable) na prsni koš bolnika, potuje električni dražljaj (el. šok) skozi prsno steno v srce. Za trenutek srce neha delati. Takoj za tem, če je bil poseg uspešen, znova normalno utripa. Uporabljamo električno energijo z močjo 25-360 joulov. Metoda se zelo obnese pri zdravljenju smrtno nevarnih stanj zaradi nenadne odpovedi srca.
RK Rakovci se je za nakup omenjene naprave odločil na pobudo zdravstvenega delavca Roberta Skuhala, dipl. tehnik zdravstvene nege, ki službuje v Zdravstvenem domu v Ormožu, in predsednika prej omenjene organizacije Vinka Belšaka. Ker so ti kraji precej oddaljeni od hitre medicinske pomoči, bo defibri-lator ob nenadnem srčnem zastoju precej pripomogel k
Robert Kuhala je predstavil uporabo defibrilatorja.-
uspešnejšemu reševanju prej omenjenih težav.
Sredstva za defibrilator so člani Upravnega odbora KO RK Rakovci sami zbirali po okoliških vaseh in na ta način zagotovili nakup aparata, obenem pa so na terenu ljudi osveščali o težavah, ki nastanejo ob nenadnem srčnem zastoju. Po končanem občnem zboru je defibrilator in
jem. Naloga občine je v primeru vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje le posredniška, saj prejeto vračilo samo razdeli končnim upravičencem. Mestna občina Ptuj lahko zahteva vračilo samo za toliko upravičencev, kolikor jih je navedenih v sporazumu, sklenjenem med krajevno skupnostjo in nekdanjim PTT-jem.
Komisija za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na področju Mestne občine Ptuj
Risanje pokrajinskih zemljevidov za Marsovce in ne za ljudi (2)
Odgovor na članek Risanje pokrajinskih zemljevidov za Marsovce in ne za ljudi, objavljen v Štajerskem tedniku, 7. marca 2008, avtorice mag. Silvestre Klemenčič.
Upam in verjamem, da nova stranka Zares-nova politika ne bo delovala tako kot to počne njena podpredsednica Podravskega pokrajinskega odbora mag. Silvestra Klemenčič. Ker sem prepričan, da ni prebrala niti ene moje strokovne podlage o regionalizaciji Slovenije ji tokrat javno sporočam, da bo vsa gradiva prejela na njen naslov in si bo morda lahko takrat ustvarila oce-
no o mojem »posplošenem obravnavanju« te problematike (vsaj del gradiv bi lahko predelala v prispevkih v Štajerskem tedniku). Z veliko verjetnostjo pa si sam upam trditi, da spoštovana gospa magistra Klemenčič ni preučila vladnih predlogov o prenosu pristojnosti in financiranja pokrajin. Če bi to storila, potem zagotovo ne bi kar tako na pamet kritizirala predlogov, ampak bi konkretno predlagala boljše rešitve. Ker od stranke Zares-nova politika in gospe Klemenčič do danes nisem še videl konkretnega predloga (zemljevid pokrajin) o členitvi Slovenije na osem pokrajin, jo lepo prosim, da mi ta predlog posreduje, oziroma, ga njena stranka tudi javno objavi v medijih.
Glede mojega prodajanja »megle« z Integralnim občinskim programom v občini Kidričevo pa vam moram žal sporočiti, da ste s to izjavo užalili predvsem številne občanke in občane občine Kidričevo, ki so sestavili ta program. Pri njem je sodelovalo štiriindvajset vodij posameznih programskih sklopov in več kot sto različnih projektnih sodelavcev iz občine Kidričevo. Vse kar je zapisano v tem dokumentu je izraz želja tam živečih in ustvarjalnih ljudi. Z vašo izjavo: »Ko imajo bedaki denar, pametni tržijo« ste pokazali vaš civilizacijski odnos, do vaših občank in občanov. Sam pa
sem na takšne ocene, vam podobnih ljudi, navajen že od svojega rojstva. Že od takrat me obkrožajo razne Silvestre, ki mi nenehno dopovedujejo, da sem bedak, kar vam seveda z veseljem tudi priznam, če vam je to v zadovoljstvo in uteho.
Glede vašega poznavanja ekonomskih zakonitosti pa človek preprosto ne najde besed. Za pripravo integralnega razvojnega programa v občini Kidričevo je namreč ZRS Bistra Ptuj prejela 9.931,56 €. Pri pripravi tega dokumenta so s strani ZRS Bistra Ptuj sodelovali štirje sodelavci. Program se je pripravljal slabo leto dni, za kar so zaposleni v ZRS Bistra Ptuj porabili dobrih 1200 ur dela. Preračunano ne uro so bili magistri in doktorji znanosti pri tem projektu plačani dobrih 8 € na uro. Če ste čutili potrebo, da ste ljudi, ki so sodelovali pri tem projektu ožigosali z bedaki, potem bi lahko menjali vsaj vrstni red.
Veseli me, da ste se odločili, da v prihodnje ne boste več komunicirali z menoj preko medijev. Kar pa ne pomeni, da z vami ne bi želel v prihodnje izmenjati pogledov o pokrajinskizakonodaji. V ta namen vas javno vabim, da se oglasite v Mestni hiši, kjer bo verjetno več možnosti in priložnosti za konstruktivno izmenjavo mnenj.
S spoštovanjem
dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj
Mezgovci • Jubilej najstarejše članice ZBNOV
Milkinih 97 let
Milka Cajnko iz Mezgovcev je te dni praznovala častitljivih 97 let svojega življenja. In v teh desetletjih je doživela veliko radosti in tudi bridkosti.
Foto: Mirko Lovrec
Foto: Mirko Lovrec
Kardiolog Stanko Janžekovič je predaval o nenadnem srčnem zastoju.
njegovo delovanje predstavil pobudnik akcije, Robert Skuhala, ki je prisotne tudi seznanil s potrebnim ukrepanjem ob nenadnem srčnem zastoju do prihoda nujne medicinske pomoči. Zatem je prisotne na svojem predavanju o nenadnem srčnem zastoju poučil in seznanil tudi priznani ptujski strokovnjak s tega področja Stanko Janžekovič, dr. med., spec.
Defibrilator bo nameščen v prostorih gasilskega doma v Trnovcih, upravljanje pa bo v veliki meri zaupano članom operativne enote PGD Trnov-ci kakor tudi vsem drugim usposobljenim vaščanom tega področja. Pred dnevi je Robert Skuhala že izvedel dve predavanji s praktičnimi vajami, ki sta se nanašali na uporabo defibrilatorja.
S skupnimi močmi in močno voljo upam in vem, da bomo tudi v bolj oddaljenih krajih smeli upati, da se bo možnost preživetja ob nenadnem srčnem zastoju povečala.
Mirko Lovrec
Ob jubileju je bila obkrožena s svojimi najdražjimi, s člani vodstva Združenja borcev za vrednote NOB Dornava, s člani vodstva Društva upokojencev in drugimi prijatelji. Naj omenimo, da je Milka najstarejša članica Zveze borcev na Ptujskem. Še vedno se rada spominja dogodkov med drugo svetovno vojno, ko sta z možem postala aktivista
Osvobodilne fronte. V njuni butani hišici so se mnogokrat mudili partizani in drugi aktivisti. Mož Martin jih je vodil po kurirskih poteh. Ko to več ni bilo mogoče, jim je Milka prenašala nujna sporočila, velikokrat je morala prebresti Pesnico ne glede na letni čas, saj je bil most zastražen.
"Končno so se razblinili temni oblaki gorja. Končno
smo bili skupaj v svobodni Sloveniji, za katero smo se borili. Tudi prve volitve so bile po osvoboditvi v naši skromni hišici," še pristavi Milka. Na svoja nesebična dejanja je še danes ponosna. Vse življenje je bila skromna, dobrosrčna. Lahko ji rečemo: še na mnoga leta!
Stanko Lepej
Milki je ob jubileju čestitala predsednica Občinske organizacije ZZB Dornava Mara Cuš.
Foto: arhiv
Podlehnik • Pričela se je rez
Rezac je prvi berač
Na kmetiji Vaupotičevih so pričeli rez vinograda in sadnega drevja. Pri njih velja rek: "Rezač je prvi berač." Zato skoraj vso rez opravijo domači sami - Konrad z ženo Rozalijo in sinom.
Juršinci • Rez potomke najstarejše vinske trte
Vabijo nove člane
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci je v petek, 29. februarja, ob 18. uri v centru Juršincev opravilo rez potomke najstarejše vinske trte na svetu, vrste modra kavčina, ki je od leta 2005 zasajena tudi v Juršincih.
Rez sta simbolično izvedla dr. vinogradništva Stanko Vršič in viničar Simon Toplak.
Foto: Damjan Simenko
Tiho in skromno, kakršen je bil tudi sicer po naravi, nas je zapustil dragi prijatelj, učitelj in nekdanji sodelavec Jože Kodrič. Njegova življenjska pot se je začela v Mariboru, kjer se je rodil 27. februarja 1929. Služboval je v Beogradu, Murski Soboti in od leta 1962 na OŠ Franca Osojnika Ptuj.
Že na samem začetku njegove učiteljske poti je bil vizionar, ki je posegal po novejših učnih metodah, ki
si je prizadeval in iskal poti, kako učno snov približati učencem. Toda vse to mu ne bi uspevalo, če ne bi bil ob obilici znanja, izkušenj in bogate metodike predvsem človek prijaznosti in velikega srca. Učencem je znalpri-sluhniti, prisluhniti je znal sodelavcem, staršem, vsem, s katerimi je kot učitelj sodeloval.
Slovenski besedi in njeni lepoti je bil zavezan tudi s številnimi dejavnostmi, krožki, glasili in natečaji, s katerimi
je pomagal marsikateremu učencu do lepih občinskih in celo državni rezultatov.
Nazadnje se nas je dotaknil s prispevkom v zborniku Oda moji šoli, kjer je nizal spomine - in tudi mi jih nizamo, tisti, ki nas je učil, tisti, s katerimi je delal, tisti, katerim je pokazal pot.
Spominjamo se ga kot zagnanega, predanega in človeškega. In takšen bo trajno zapisan v našem spominu...
Nekdanji in sedanji delavci OŠ Ljudski vrt Ptuj
Haloška kmetija v Sedlašku je danes modernizirana in strojno opremljena po zaslugi sina Konrada in Gelice, ki sta se odločila nadaljevati delo doma. Ko so vsi na delu, za gospodinjstvo skrbi hči Dušanka. Imajo 16 hektarjev zemlje. Od tega imajo poldrugi hektar novega vinograda in hektar starega nasada.
Uredili so lepo in moderno klet z zgornjimi prostori za goste, saj vidijo bodočnost v kmečkem turizmu ali vinotoču. Sadovnjak imajo star in nekaj obnovljenega. Sadje pa pridelujejo predvsem za domačo rabo, nekoč pa so pridelovali sadjevec in slivovo žganje.
Pridelati morajo veliko krme za živino, saj imajo urejene hleve. Zato na ravninskem delu polja zasejejo s koruzo, pšenico in ostáimi poljščinami.Na strme haloške bregače pa so naselili trideset ovčk.
Na Vranošku, kot kraju rečejo po domače, sta Konrad in Roza-lija skupaj že več kot petinštirideset let. Pričela sta zelo skromno. Ni bilo ceste, ne vode in ne strojev. Vso krmo za živino sta morala znositi v košu iz doline v hlev. Težka je haloška zemlja, vendar se znata poveseliti in vsi gosti so pri njih gostoljubno sprejeti, zato se k njim vedno radi vračajo. So prejemniki najrazličnejših visokih priznanj in odličij za vino, za urejenost kmetije in odlično peko domačega kruha.
Zdenka Golub
Rez sta simbolično izvedla dr. vinogradništva Stanko Vršič in viničar Simon Toplak. Program so s pesmijo popestrili Juršinski fantje z lepo odpetimi napitnicami. Viničar Simon Toplak nam je povedal nekaj zanimivosti o potomki najstarejše vinske trte, vinski rezi, razvoju in nastanku trsničarstva v Jur-šincih ter o gojenju vinske trte. Prireditev je potekala pod okriljem Društva vinogradnikov in sadjarjev Juršinci. V letošnjem letu se je društvo prenovilo, preimenovalo se je iz Društva vinogradnikov in sadjarjev Ptuj v Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci, s tem pa je društvo zamenjalo tudi lokacijo in naslov. Društvo trenutno šteje 60 starih in novih članov. Če se zanimate za vinogradništvo in sadjarstvo, ste prisrčno vabljeni v njihove vrste.
Po opravljeni rezi je v Lovskem domu Juršinci sledila po-kušina in kontrola vina. Gospod Kramar je predaval o zaščiti in gnojenju vinske trte. Tudi člani društva so prinesli vzorce svojih vin v analizo. Kontrolo vina je izvedel priznani vinogradnik Andrej Rebernišek, ki je ugotavljal vsebnost žvepla in kisline v vinu. Člani in obiskovalci od blizu in daleč so preživeli lep popoldanski dan, ki je bil tako kulturno kot tudi koristno obarvan.
Damjan Šimenko
Vabilo naročnikom Štajerskega tednika:
MM0MSU 4U
24. maja 2008
Poiščite kupone v naslednjih številkah Štajerskega tednika.
Od tod in tam
Juršinci • Občni zbor OO Rdečega križa
Foto: arhiv RK Juršinci
Prejšnji teden smo v občinski organizaciji RK Juršinci s petjem, besedo in plesom zaključili še en občni zbor. Povabilu so se odzvali župan naše občine g. Alojz Kaučič, zdravnik Miro Lasbaher, koncesionar dr. med., specialist splošne medicine, občinski in drugi predstavniki različnih društev. Predsednica te organizacije Marija Filipič je dejala, da so v lanskem letu izvajali naloge, ki so jih načrtovali v programu dela, pa tudi naloge, ki jih je naložila območna organizacija RK Ptuj. Finančna sredstva v organizaciji so skromna, a za vsakogar, ki je v stiski, se najde kakšen evro. Na pomoč nam pristopi tudi občina Juršinci. Tako smo v lanskem letu pomagali mladi družini naše občine, ki jih je hudo prizadel vihar, pa tudi v drugih občinah bi se našel kdo, ki smo mu priskočili na pomoč. Organizirali smo tudi ekskurzijo krvodajalcev, ki so spoznavali znamenitosti v Prekmurju.
In kakšen je načrt dela v tekočem letu? Ponovno bomo vzpodbujali krvodajalske akcije, ki se jih naši občani kar redno udeležujejo, ob različnih praznikih bomo obiskali ostarele in pomoči potrebne na domu ali v domu za ostarele. Veselimo se visokega okroglega jubileja - 90-letnice. V mesecu maju bomo v sodelovanju z občino Juršinci priredili srečanje občanov, starih nad 75 let. Tudi za letošnjo ekskurzijo organizatorji sporočajo, da bo uspela.
Uradni del občnega zbora smo končali s podelitvijo priznanj krvodajalcem.
RK Juršinci
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
VW POLO 1.21LASTN.	2004	7.350	KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
VWPASAT1.8	1999	4.990	AVT KLIMA	BELA
VW POLO 1.2	2002	6.890	KLIMA	KOV. SREBRNA
VWSHARAN1.9TDI	2004	14.300	KLIMA	KOV. SIVA
VW POLO 1.0.	2001	4.990	KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
VW POLO 1.2	2002	6.990	KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
VW GOLF 1.9 TDI	2000	7.990	KLIMA 5 VRAT	KOV. MODRA
AUDI A41.9 TDI KARAVAN	2004	13.990	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4	2003	6.900	AVT. KLIMA 5 VRAT	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2061.4	2004	6.850	AVT. KLIMA	KOV. RDEČA
CITROEN PICASSO 2.0 HDI	2000	6.490	KLIMA 5 VRAT	KOV. MODRA
AUDI A31.9 TDI	2000	8.990	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT KANGOO 1.5 DCI SED. 2004	7.900	KLIMA	BELA
RENAULT TVINGO 1.2	2004	5.800	KLIMA SERVO,ABS	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.6 HDI	2005	9.750	KLIMA	BELA
RENAULT TRAFIC 1.9 DCI	2006	16.900	KLIMA, 9 SEDEŽEV	BELA
AUDI A6 3.0 TDI,QUATTRO	2004	24.900	KLIMA, AVTOMAT.	KOV. SIVA
BMW 320 D KARAVAN	2005	22.500	KLIMA NOVI MOD.	KOV. ČRNA
BMW 5201AVTOMATIK	2004	23.990	VSA OPREMA	KOV. SREBRNA
VWBEETLE1.9TDI	2001	9.500	KLIMA	KOV. ČRNA
FIATPUNT01.3D	2004	5.990	KLIMA	BELA
AUDI A31.9 TDI	2000	8.600	KLIMA	KOV MODRA
CHRYSLER PTCRUISER 2.2 CRD 2003	10.600	KLIMA	KOV. ČRNA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 DID	2003	18.990	KLIMA USNJE	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.2	2004	6.600	KLIMA 5 VRAT	BELA
VWTOURAN1.9TDI	2004	13.900	KLIMA	KOV. ČRNA
VWPASAT2.0TDI	2005	16.900	KLIMA KARAVAN	KOV. SIVA
AUDI A41.8	1998	5.490	KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN JUMPER 2.2 HDI	2007	18.500	POVIŠAN PODALJ.	BELA
AUDI A41.9 TDI LIMUZINA	2004	14.800	KLIMA	KOV. SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Foto: ZG
Starošince • S cliom v avto, nato v tovornjak
PRAV TA HIP NEKJE NA SVETU VZHAJA SONCE
Začenja se nov dan, nove vizije, nove priložnosti. Lahko, da vaš denar prav tam začenja nov delovni dan. Naložbena zavarovanja združena v paketih Tilia Global so strateško razporejena po vsem svetu, kar zagotavlja dolgoročno stabilno in donosno naložbo.
ZDRUZITE VARNOST IN GLOBALNE NALOŽBE
V	razbitinah umrl 41-letni voznik
V	sredo, 12. marca, nekaj po 15. uri se je na regionalni cesti Ptuj-Pragersko, v križišču z lokalno cesto, ki vodi v Starošince, zgodila huda prometna nesreča, v kateri so bila udeležena dve osebni in tovorno vozilo. Trčenje je bilo usodno za 41-letnega voznika modrega clia, ki je umrl na kraju nesreče.
Desno razbitine modrega clia, v katerem je umrl 41-letni voznik iz katero je najprej trčil.
Foto: M: Ozmec
Dolene; spredaj je srebrna kia, v
Po podatkih Policijske uprave Maribor je do nesreče prišlo nekaj minut po 15. uri. Tedaj je 35-letna voznica srebrnega avtomobila Kia, ki je vozila iz smeri Pragerskega proti Kidričevem, vozilo ustavila v križišču z lokalno cesto ter čakala, da bo iz nasprotne smeri cesta prazna, da bi lahko zavila proti Starošincam. V tistem trenutku je iz iste smeri za njo z modrim cliom pripeljal 41-letni voznik osebnega avtomobila in s prednjim desnim delom trčil v zadnji levi del stoječega osebnega avtomobila, nato pa je njegovo vozilo odbilo v levo na naspro-
m m
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45,6SM:040/187-777 ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
tni vozni pas, po katerem je tedaj pripeljal voznik tovornega avtomobila.
V silovitem trčenju je voznik clia utrpel tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče, medtem ko sta bila voznica osebnega in voznik tovornega avtomobila le lažje poškodova-
O
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.willlams.si
na. Po nam dosegljivih podatkih je v nesreči umrl 41-letni Bojan Godec iz Dolene pri Ptuju, kraj prometne nesreče pa sta si ogledala tudi okrožni državni tožilec in dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča na Ptuju. Po podatkih ptujskih policistov je to že tretja letošnja smrtna žrtev v prometu na območju Policijske postaje Ptuj.
-OM
Naložbeni paketi Tilia Global
Tilia Global
delniški
•	Infond BRIC
•	MP-Global.si
•	MP-Asia.si
•	Publikum Nova Evropa
Tilia Global
uravnoteženi
•	Infond Uravnoteženi
•	MP - Global.si
•	Ilirika Modra kombinacija
•	Primus
Tilia Global
zmerni
•	Infond Uravnoteženi
•	WorldMix
•	Publikum Bond
•	Primus
Naložbeni paketi Tilia Global in Tilia Osebni združujejo naložbo ter življenjsko zavarovanje katerim se lahko priključi nezgodno zavarovanje, zavarovanje za primer smrti in hujše bolezni ali asistenčno zavarovanje Best Doctors.
UMSKO PO m
KER NESREČA NIKOLI NE POČIVA
NAJBLIŽJE SKLEPALNO MESTO: Ptuj: Ulica 25. maja 12, tel: 02/77 11 320
Naložbeni paket si lahko sestavite sami, po meri. Izbirate lahko med 38 domačimi in tujimi vzajemnimi skladi 11 upravljalcev, različnih naložbenih, geografskih in panožnih usmeritev.
Naročite si prospekt ali osebnega svetovalca na dom:
BREZPLAČEN KLIC
((C* 080 22 45) www.zav-tilia.si
zavarovalnica tilia d.d.
www.tednik.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
BVINSKI IN HIPOTEKARNI |
23mm
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
Zanesljivo, varčno in udobno na pot z vozili Akcija meseca marca - rezane cene -10%
Super akcija - Suzuki Ignis 4X4 dodatni 5 X popust
Avto Skrbiš, Spodnja Polskava 102, 2331 Pragersko, Tel: 845 22 50, avto.skrbis@siol.net
Skrbi za vaš avto prepustite mojstrom
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA,	OPR.	BARVA
CTTRDEN XSARA 1.6116VSX	2001	5.850,00	KUMA	KOV. MODRA
CTTTtDEN XSARA PICASSD 2.0 HDI	2004	9.980,00	AVT.KUMA	KOV. TEMNO SIVA
CHEVROLET KALOS 1,2	2004	5.750,00	KUMA	KOV. SIVA
FIATSTIL01,9 JTD MULTTWAGDN DYNAMIC	2004	7.990,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
FORD CMAX 1,8 TD CI TDENDLINE	2005	11.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
LANCIA PHEDRA 2,2 JTD EXECUTIVE	2004	13.490,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES E 270 CDI KARAVAN	2004	21.980,00	AVT.KUMA	ČRNA
MITSUBISHI CARIZMA 1,6	2002	7.460,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
NISSAN ALMERA 1,5 i 5 VRAT	2003	6.780,00	KUMA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 2.0 DTI UMUZINA	2000	5.970,00	KUMA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 3071,6 HDI LIMUZINA	2006	11.290,00	KUMA	KOV. SREBRN
RENAULTMEGANE 1,5 DCI UMUZINA	2005	9.200,00	KUMA	KOV. SREBRN
R LAGUNA 1,9 DCI GRANDTOUR CONFORTEXPRESSI. 2005		11.200,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TOI KARAVAN	2004	12.190,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
VW PASSAT 1,9 TDI LIMUZINA	2006	19.970,00	AVT.KUMA	ČRN
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICEI
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ~
Prodaja vozil
Na zalogi preko 40 vozil.
Znamka Letnik		Cm%i	Oprema	Barva
BMW 3181	1997	4.390,00	SERVIS. KNJIGA	KOV. MODRA
MERCEDES BENZ A150	2006	14.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
OEP ASTRA 1,3 CDTI	2005	11.490,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
ROVER 416 SI	1996	2.290,00	REDNO SERV.	RDEČA
PEUGEOT 2061,41 BREAK	2003	6.850,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 BREAK 1,4	2003	6.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
ROVER 416 SI	1996	2.180,00	SERV0 VOLAN	KOV. SREBRNA
RENAULT CLIO 1,216V EXTREME	2004	6.700,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,4 SWING	1995	1.900,00	2XAIRBAG	KOV. B. RDEČA
PEUGEOT 2061,11	2001	4.330,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
PEUGEOT 2061,41 POP ART	2004	6.460,00	KLIMA	BELA
FIAT BRAV01,616V SX	1998	2.600,00	KLIMA	BELA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI KAR	1998	5.500,00	AVT. KLIMA	ZELENA
ŠKODA 0CTAVIA 2,0 4X4 COMBI	2000	6.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FORD M0NDE0 2,016V LIMUZINA	2001	6.700,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN XSARA 1,41	1998	2.940,00	SERV0	KOV. MODRA
R EXPRESSION VEL SATIS 2,2 DCI	2003	12.500,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 406 2,0 HDI LIMUZ.	2001	7.850,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
AUDI A6 2,5 TDI LIMUZ.	1997	7.900,00	PRVA REG. 199E	KOV. MODRA
DAEWOO TACUMA 1,8	2001	5.400,00	KLIMA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 2061,4 i	2002	5.600,00	KLIMA	KOV. ČRNA
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
petovia^io
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
CimDEN XSARA PICASSO 2.0 HDI	2003	5.990	132.469	BELA
FORD RESTAU CHE	2003	5.150	57.G41	KOV. SREBRNA
RENAULT CU01,5 DCI EXTREME 80 KM	2004	0.950	46.000	ORANŽNA
RENAULT ESPACE INIME 2,2	2005	18.990	103.000	SREBRNA
RENAULT IAGUNA 2.0 ELUE 150 KM	200G	18.970	27.000	SREBRNA
RENAULT LAGUNA INITIALE	2005	14.490	121.600	RDEČA
RENAULT LAGUNA PRUVILEGE 2.0 DCI	2007	23.847	6.000	SIVA
RENAULT LAGUNA BREAK PRIVILEGE 1.9 DCI	2004	10.280	112.500	SREBRNA
RENAULT IAGUNA GRANUTOUR 2,0 ELITE 175 KM FAP	2007	20.990	22.500	SIVA
RENAULT MEGANEDINAMIDUE PLUS	2007	14.150	21.000	SREBRNA
RENAULT MEGANE UINAMIQ1IE PLUS 1.6/1GV	2007	12.990	15.300	RDEČA
RENAULT MEGANE DINAMIOUE PLUS 1.E/1GV	2007	12.990	20.700	RDEČA
RENAULT MEGANE GRANUTOUR 1.5 DCI Express. Coni.	2005	9.900	117.334	MODRA
RENAULT MEGANE GRAND« EXPRESSION 1.5 DCI	2005	9.E00	117.500	M0DBA
RENAULT SCENIC DINAMIOUE LUX 1.9 DCI	2004	10.550	104.500	M0DBA
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bez-jak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovretova pot 42, Ptuj.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike . Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o. Gorazd Tušek, s. p., Medrib-nik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
PRODAJA TER MONTAŽA GUM IN ALU-PLATIŠČ. VULKANIZER-STVO Ivan Kolarič, s. p., Bukovci 121 c, 2281 Markovci, tel. 788 8170, PE PTUJ, Rajšpova 14, tel. 771 15 65.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
^LASTh
KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 755 74 21.
IZPOSOJEVALNICA NEJA - izposoja oblek za krst, obhajila, birmo, poroko, valeto. Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2 a, Velika Nedelja. Telefon 031 258 704.
KNAUF (stene in stropi) PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO. Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
PRODAM enoosno kiper prikolico, kabino za traktor IMT, kosilnico Bertolini ter cilinder za kiper prikolico. Tel. 040 428 057.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, in kletke lahko dobite, Vzre-ja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
PRODAM tri prašiče, težke od 130 do 140 kg, domače reje. Tel. 031 469 850.
SVINJE domače reje prodam. Tel. 040 842 407.
PRODAM KRAVO s teletom in kupim teličko in bikca simentalca, težka do 150 kg. Tel. 041 240 003.
PRODAM bukova drva, metrska, raz-kalana, z dostavo. Telefon 041 312 621, 740 80 18.
PRODAM 500 kg ječmena. Tel. 031 641 932.
PRODAMO svinje domače reje za zakol, od 140 kilogramov naprej. Informacije na telefon 753 31 81.
PRODAM dve breji telici. Tel. 041 560 639.
PRODAM jagnjeta za veliko noč, ovce za zakol ali pleme solčavsko-jezerske, mlade; rdečo vino, brajdovščino. Telefon 051 682 055, 02 764 5821.
NEPREMIČNINE
PRODAM zidan vikend - dvojček - na Kogu pri Ormožu, tel. 041 672 449.
PRODAM hišo na Grajeni. Tel. 753 45 71.
PRODAMO 12 arov zazidljive parcele ob cesti Majšperk-Vrhe. Informacije na telefon 041 764 426.
V najem dajem skladiščne prostore v velikosti od 100 do 300 m2. Tel. 031 317 931.

visoka pritličje, cena: lOO.OOOeur
■04.
HL
DOM-STANOVANJE
ODDAMO enoinpolsobno stanovanje na Ptuju, delno opremljeno. Kličite na 031 320 616.
MOTORNA VOZILA
PRODAM renault clio 1, 2, letnik 99, rdeče barve, druga lastnica, ohranjen. Tel. 041 485 754.
DELO
ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico ali osebo z veseljem do dela v strežbi. Hotel Leonardo, Leonova 18, Slovenska Bistrica. Informacije na telefon 031 667 066 ali 041 317 100.
IŠČEMO DEKLE za strežbo pijač v baru Faraon, Slavica Kolarič, s. p. Bukovci 121 c. Markovci, tel. 041 639 074.
ZAPOSLIMO osebo za delo v pisarni in s strankami. Kelc, d. o. o., Ptuj, tel. 02 788 51 70. Rok prijave je do 20. 3. 2008.
ZAPOSLIMO več gradbenih delavcev. Zidarje, tesarje, polkvalificirane delavce. Poskusna doba 3 mesece, možnost zaposlitve za nedoločen čas. Informacije na 041 601 249, Gradbeništvo Vinko Jasenc, s. p., Dornava.
RAZNO
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
KUPIM traktor IMT, Ursus ali Zetor. Tel. 041 679 937.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM kravo, brejo 7 mesecev, in kravo z drugim teletom. Tel. 041 288 063, popoldan.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10.
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-508
Izdelujemo In montiramo
-	pokrivanja vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
•	Splošno gradbeništvo
•	Fasaderstvo
•	Kompletna obnova kopalnic in stanovanj
m Objekttehnik d.e.e.
Žamenci 5B, 2252 Dornava, GSM: 031/ 26 73 77, email: ¡lvobjekltehnik@gmx.com
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariboiski cesti), tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TET1ČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
www.tednik.si tednik@tednik.si
Vrtiljak

dogodkov
rgovski Center Supermesto Ptuj
Ormoška 30, 2g50TtHf*
Četrtek, 13. marec, ob 14.00 uri
Od zrna do mize
Vabimo vas na ogled tekmovanja osnovnih šol na temo " Turizmu pomaga lastna glava."
Vsak petek v marcu, ob 17.30 uri
Dobrote slovenskih kmetij
Na tokratni prireditvi boste deležni kulinaričnih dobrot in prikaza domače obrti iz značilnih pokrajin naše lepe dežele.
Odpiralni čas centra: od ponedeljka do sobote: od 8.00 do 20.00 ure nedelje: od 8.00 do 13.00 ure
Petek, 14. marec
9.00 Središče ob Dravi, v dvorani Sokolana, razstava Nabožne svetinjice, razstavo je pripravilo TD Središče ob Dravi in avtor Franc Pajtler 17.00 Ptuj, gostilna Lužnik, redni občni zbor Zveze čebelarskih društev Ptuj 19.00 Ptuj, CID, potopis o Alžiriji, predstavil vam jo bo popotnik Radovan Riedl 19.00 Ormož, Stara restavracija Hotela, potopisno predavanje o Južnoafriški
republiki, Dežela ljudi mavrice 19.00 Markovci, v Osnovni šoli, za voznike in voznice obnovitveni tečaj iz cestno-
prometnih predpisov 21.00 Ptuj, hotel Mitra, Stari rock na kavarniški način
19.00 Lenart, galerija Jožeta Hudalesa, razstava ptujskega karikaturista Borisa
Miocinovica (karikature so iz Štajerskega tednika) 19.30 Maribor, SNG, drama, Intimni avtoportret Fride Kahlo, StaDvo, za abonma
Drama vikend 2 in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, premiera Teatro magico fantastico, MalOd, za izven
-	Ptuj, CID, na ogled je razstava Gregorja Samasturja
-	Ptuj, CID, tečaji in delavnice, žongliranje, glinarjenje, tečaj risanja, tečaj bobnanja
-	Ptuj, Termalni park Term Ptuj, vadba v vodi za dojenčke in malčke, informacije na telefon 051 220 984
-	Slovenska Bistrica, ulice mesta, tradicionalni kramarski sejem na cvetni petek
-	Ptuj, CID, klubski prostori so odprti vsak petek in soboto vse do 23. ure, namenjeni pa so koncertom, potopisom, druženju mladih, poslušanju glasbe
Sobota, 15. marec
8.00 Videm, prostori razstavišča Drvarnica, ustvarjalne ženske roke skupine
Zankice iz Vidma pri Ptuju razstavljajo svoje izdelke 8.30 do 11.00 Ormož, jedilnica centra za starejše občane, Muzejska srečanja za najmlajše
10.00 do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na ptujskem gradu, Muzejski vikend za otroke in starše, izdelovali boste puhaste velikonočne piščančke in vesele zajčke
11.00 Ptuj, Hotel Mitra, druženje z glasbilarjem, mojstrom Darkom Korošcem, ki je del cikla predstavitev Mojstri se predstavijo; glasbila, ki jih mojster Korošec izdeluje, si boste lahko ogledali v TIC, Hotelu Mitra in prodajalni Ptujskih vedut na ptujskem gradu 18.00 Leskovec, gasilski dom, 80. občni zbor prostovoljnega gasilskega društva Leskovec
18.00 Videm, dvorana, veseloigra v treh dejanjih Babja kmetija v izvedbi gledališke skupine KD Franceta Prešerna Videm 19.00 Sveta Trojica v Slovencih goricah, komedija Moža je zatajila, v izvedbi
gledališke skupine KUD Vitomarci 19.00 Maribor, SNG, drama Teatro magico fantastico, MalOd, za izven 19.30 Ptuj, Narodni dom, koncert Komornega moškega zbora Ptuj z gostom
večera Mešanim pevskim zborom Vrtojba, koncert je posvečen dnevu žena in materinskemu dnevu 19.30 Maribor, SNG, drama, Lepa Vida, StaDvo, za abonma Drama sobota in izven
20.00 Maribor, Sinagoga, Židovska 4, glasbeno-plesni večer zagrebške plesne
skupine Or hašemeš 21.00 Ptuj, hotel Mitra, Zimzelenčki na jazz način
-	Slovenska Bistrica, 11. tradicionalni pohod skozi Bistriški Vintgar ob prazni-
ku občine Slovenska Bistrica
Nedelja, 16. marec
8.00
17.00
18.00 18.00
18.30
Videm, prostori razstavišča Drvarnica, ustvarjalne ženske roke skupine Zankice iz Vidma pri Ptuju razstavljajo svoje izdelke do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na ptujskem gradu, Muzejski vikend za otroke in starše, izdelovali boste puhaste velikonočne piščančke in vesele zajčke
Leskovec, dvorana gasilskega doma, veseloigra v treh dejanjih Babja kmetija v izvedbi gledališke skupine KD Franceta Prešerna Videm Majšperk, dvorana AP - TVI Majšperk, komedija Vaja zbora v izvedbi gledališke skupine DPD Svoboda Majšperk Kungota pri Ptuju, Dom krajanov, komedija Poln kufer Grajena, Dom krajanov, komedija Zakonski vrtiljak v izvedbi gledališke skupine KPD Staneta Petroviča Hajdina
Podvinci, komedija Moža je zatajila v izvedbi gledališke skupine KUD Vitomarci
Ponedeljek, 17. marec
17.00 Videm, telovadnica Osnovne šole, prireditev ob dnevu šole 19.30 Maribor, SNG, drama, Intimni avtoportret Fride Kahlo, StaDvo, za abonma Dijaški 21 in izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja: Planet polka. Nastopata: Ansambel Viharnik, Ansambel Zreška pomlad. Poljudna oddaja Moč polnega življenja, tema oddaje - Simbol moči in športa.
Kino Ptuj
14.	marec ob 19.10 Jaz, legenda - zf. triler. Ob 20.50 Art program: Zbogom, Bafana
- biografska drama.
15.	in 16. marec ob 17.30 Alvin in veverički (sinhronizirano) - animirano igrana ko-
medija. Ob 19.10 Jaz, legenda - zf. triler. Ob 20.50 Art program: Zbogom, Bafana - biografska drama.
Priznana jasnovidka in zdravilka AURORA s svojo skupino že dolga leta svetuje politikom, gospodarstvenikom, pomaga pa tudi pri iskanju pogrešanih ljudi in predmetov. Sedaj je na voljo tudi vam. Za vas je izdelala posebno ponudbo, ki je ne smete zamuditi. V omejeni količini vam ponuja talisman, posvečen posebej vam osebno s srčno željo, da vam pomaga najti srečo, zdravje, blagostanje ter zadovoljstvo, saj je to pravica vsakogar od nas.
Talismani se programirajo za naslednja področja:
-	denar, zdravje, blaži vplive stresa
-	ljubezen - pridobivanje ali odvrnitev
-	služba - menjava ali napredovanje
-	privlačnost za nasprotni spol
-	dobri odnosi z bližnjimi
-	spolnost
-	potomci
-	pravne zadeve
Predstavljamo vam le nekaj izjav naših zadovoljnih uporabnikov, ki so si uredili življenje z njim posebej posvečenimi talismani: MANJA, 37 let:
Leta in leta sem iskala svojega idealnega partnerja, po uporabi meni posvečenega talismana sem ga po 21 dneh našla. Sedaj je na poti najin prvi otrok, ne morem opisati občutka sreče in zadovoljstva, ki me navdaja, neskončno sem hvaležna AURORI za njeno pomoč. MIŠO, 47 let:
Odkar pomnim, sem v lovu za dobro službo, v kateri bom zadovoljen in dobro plačan. Po uporabi meni posebej posvečenega talismana sem tako službo dobil in v 21 dneh, še več, po dobrem letu sem celo napredoval, tako sem sedaj pri svojem delu še zelo samostojen. Zame je ena največjih življenjskih sreč, da hodiš v službo, v kateri te cenijo in si tudi ekonomsko dobro nagrajen. Zasluge za to ima gotovo AURORA in njen talisman. Iskrena hvala. BOŠTJAN, 47 let:
Imel sem težave z otroki, droga, alkohol, slaba družba. Odkar sem uporabil za otroke posebej posvečen talisman so se stvari precej obrnile na bolje. Ogromno pa mi je pomagalo, da sem AURORO osebno spoznal - neverjetno dobra izkušnja. Stvari pri nas doma so se lepo uredile, otroka se ponovno šolata, slabe družbe ni več, nadomestil jih je šport, skratka ponovno smo se našli, radi se imamo. Aurori pa - noben hvala ne odtehta tega, kar ponovno imamo. ALAN, 47 let:
Vedno sem na loteriji ali kaki nagradni igri dobil zgolj nekaj drobiža. Po uporabi meni posebej posvečenega talismana sem že dvakrat dobil večjo vsoto denarja. Ni se mi več potrebno sekirati kot prej, če bo dovolj denarja za plačilo vseh stroškov ter vsak dan preštevati drobiža. Sedaj teh skrbi ni več. Še več, moja skrita želja so bila vedno potovanja, ta želja se mi je sedaj izpolnila. Iskrena hvala AURORI in njenemu talismanu. DARJA, 33 let:
Vedno, odkar pomnim, nisem imela iskrenih ljudi okoli sebe, sčasoma pa sem se začela spraševati, kaj je narobe z mano, da take ljudi privlačim. Začela sem obiskovati različne delavnice, vedeževalke in podobno. Na koncu, ko sem že obupala, da bom kdaj dobila odgovor na moja vprašanja, sem preko znanke slišala za Auroro in njene talismane. Moja prva misel
je bila - dovolj mi je iskanja odgovorov, čez čas pa sem se le odločila, da poskusim tudi to možnost. Po 21 dneh sem začela opažati, da so se prvi neiskreneži začeli umikati ter v moje življenje prihajati bolj dozoreli ljudje. Zdelo se mi je kot čudež. Hvala. JELENA, 52 let:
Leta dolgo smo se pravdali na sodišču. Želenih rezultatov pa ni bilo. Hči mi je predlagala, da poskusimo s talismanom. Presenečena sem bila, ko so se stvari začele premikati po 21 dneh. Danes so stvari za obe strani ugodno rešene. Samo predstavljam si lahko, koliko denarja smo prihranili, pa ne samo denarja, temveč tudi kolikim stresom smo se izognili. Noben hvala ni dovolj za tako izdatno pomoč. MARKO, 30 let:
Imam svoje podjetje. Že dalj časa smo se ukvarjali z likvidnostnimi težavami. Vsak projekt, ki smo se ga lotili, je že na začetku propadel. Počutil sem se zmedenega, da nič ne zmorem in ne znam. Ko sem se odločil, da zaprem, sem prebral članek o sposobnostih AURORE. Odločil sem se, da jo obiščem. Pri njej sem dobil talisman za uspešnost podjetja, danes smo vodilni na našem področju. Zaposlujemo 82 ljudi, imamo redne in dobre poslovne partnerje. Brez Aurorine pomoči danes gotovo do vsega tega ne bi prišlo. Auroro štejem med najpomembnejše ljudi, ki so prišli v moje življenje. Pomagala je meni in vsem našim zaposlenim, da imamo službe. MARA, 59 let:
Dolga leta sem imela težave z zdravjem. Depresija, psihosomatske težave, pešalo je tudi spolno življenje. Po uporabi meni posebej posvečenega talismana sem zopet začela živeti. Počutim se, kot bi se ponovno rodila.
To je le nekaj od mnogih primerov ljudi, ki so uporabili njim posebej posvečen talisman. Srčno si želim, da bi lahko pomagala tudi vam najti pravo življenjsko pot. Ljudje smo ustvarjeni za to, da smo srečni in ne za to, da smo nesrečni.
Ponujam vam enkratno priložnost, da obrnete življenje na bolje. Pohitite, saj je količina omejena. Cena talismana za posamezno področje je 30,00 EUR. Talisman se pošlje po povzetju.
Pripravljamo pa tudi obisk jasnovidke in zdraviteljice AURORE v Sloveniji, zato vsi tisti, ki se želite srečati z Auroro osebno, pošljite spodaj pripravljen kupon, da vas lahko obvestimo o točnem datumu obiska.
r

IME IN PRIIMEK: . Ulica, hišna št.: _ Pošta:_
Telefon:
Področje, ki vas muči:
Podatke pošljite na naslov: VITALIS, S. P. p. p. 15
5297 PRVAČINA
L
J
Adecco
better work, be tier life Adecco je največje podjetje na svetu za zagotavljanje storitev na področju upravljanja s človeškimi viri in trenutno sodi med 500 največjih podjetij na svetu.
Ste kreativni, ambiciozni, imate organizacijske sposobnosti? V sebi združujete željo po odkrivanju novega in željo po timskem delu?
PRIDRUŽITE SE MLADEMU KOLEKTIVU IN POSTANITE DEL CENTRA ZABAVE, UDOBNEGA POČUTJA IN DRUŽENJA!
Naš naročnik je mlado podjetje z jasno vizijo, ki išče nove sodelavce v zabaviščnem centru na območju Murske Sobote, in sicer:
•	VZDRŽEVALCA BOWLINGA - m/ž (zahtevana vsaj IV. stopnja izobrazbe tehnične smeri),
•	UPRAVLJAVCA KINODVORAN - m/ž (zahtevana vsaj V. stopnja izobrazbe tehnične smeri) ter
•	BLAGAJNIKA - m/ž (zahtevana vsaj III. stopnja ustrezne izobrazbe).
Izbranim kandidatom ponujamo delo v dinamičnem okolju ter visoko motiviranem kolektivu, ki spodbuja osebni in profesionalni razvoj svojih članov. Zaposlitev je za določen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo na naslovu: Adecco H.R. d.o.o., PE M. Sobota, Ciril-Metodova ul. 34, 9000 Murska Sobota (tel. 02 535 24 40) ali na elektronskem naslovu: katja.rogan@adecco.si. Rok za prijavo je 22.3.2008.
Adecco
betler work, be tier life Adecco je največje podjetje na svetu za zagotavljanje storitev na področju upravljanja s človeškimi viri in trenutno sodi med 500 največjih podjetij na svetu. Si želite postati del novega in dinamičnega kolektiva? Ste iznajdljivi in prilagodljivi?
PRIDRUŽITE SE MLADEMU KOLEKTIVU IN POSTANITE DEL CENTRA ZABAVE, UDOBNEGA POČUTJA IN DRUŽENJA!
Naš naročnik je mlado podjetje z jasno vizijo. K sodelovanju vabimo ustvarjalne, urejene in organizirane GOSTINSKE DELAVCE v zabaviščnem centru na območju Murske Sobote :
•	KUHARJA - m/ž (zahtevana izobrazba za kuharja ali priučenega kuharja s tremi leti delovnih izkušenj s pripravo vseh vrst jedi),
•	NATAKARJA - m/ž (zahtevana gostinska izobrazba in vsaj 2 leti delovnih izkušenj) ter
•	PICOPEKA - m/ž (zahtevana izobrazba za kuharja ali priučenega kuharja s tremi leti delovnih izkušenj s pripravo in peko vseh vrst pic). Izbranim kandidatom ponujamo delo v dinamičnem okolju ter visoko motiviranem kolektivu, ki spodbuja osebni in profesionalni razvoj svojih članov. Zaposlitev je za določen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo na naslovu: Adecco H.R. d.o.o., PE M. Sobota, Ciril-Metodova ul. 34, 9000 Murska Sobota (tel. 02 535 24 40) ali na elektronskem naslovu: katja.rogan@adecco.si.
Rok za prijavo je 22.3.2008.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja. Prva prestava. Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj <Lo.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva
Letnik Cena.
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT ST1L0 1.9 JTD3VDYN PEUGEOT 406 2,0 HDI MITSUBISHI OUTLANDER 2,4 4X4 MERCEDES C 220 CDI FIATALBEA 1,2 FORD MONDE01,8 CITROEN XSARA PICASS01.8 FIAT PANDA 1,2 4X4 CLIMBING RENAULT SCENIC 1,9 DCI RENAULT MEGANE 1,6 E RT ALFA ROMEO 156 1,8 TS VW GOLF IV SDI FIAT ST1L0JTD DYNAMIC SHARAN 1,9 TDI RENAULT CLIO 1,2 3V FIAT BARCHE™ 1,8 LTD
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD,
lahko za mesec marec preberete o varstvu jablan s
škropilnimi programi za jablane in hruške, nadalje o zaščiti breskev pred breskovim zavijačem, o motnosti in usedlini vina, v prilogi Vrtnine pa pišemo o pridelavi cvetače. Na zalogi je še februarska številka s škropilnimi programi za breskve, češnje in slive. Revija Sad - 19 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si
flllrlilillMJiHiPllf
C 02/2280110
SONS d.0.0. Razlagova 24, Maribor
3
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Matjaž Kralj, dr.dent.med. v Cirkovcih
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage, zlate matere, žene, sestre, in tašče
Elizabete Mislovič
se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki ste naši materi podarili zadnje slovo. Hvala g. za opravljen obred, pevcem sv. Doroteje, vsem gasilcem za vso izkazano čast, hvala pogrebnemu zavodu Mir. Vsem in vsakemu še enkrat lepa hvala.
Vsi domači in sorodniki
garažna in dvoriščna vrata
Smo hitro rastoče podjetje in potrebujemo novi kader, zanesljiv, delaven, iznajdljiv ...
Iščemo:
-	komercialista (delo v pisarni in na terenu, prodaja garažnih vrat, ograj)
-	ključavničarje (delo v delavnici)
-	monterje (montaža garažnih vrat, ograj na terenu)
Torej, če iščete delo, ste pošteni in delavni, Vas vabimo, da nas pokličete, napišete prošnjo.
Vratko, d. o. o., Dupleška cesta 10, 2000 Maribor 02/480 0 141
Svet zavoda Osnovne šole Žetale Čermožiše 45 b, 2287 Žetale
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/-ICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOVFI (Ur. l. RS, št. 16/2007 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za 5 let. Predviden začetek dela je 18. 6. 2008.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda) pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda OŠ Žetale, Čermožiše 45 b, 2287 Žetale, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA.
Kandidati bodo prejeli pisno obvestilo o imenovanju v zakonitem roku.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA™ OPREMA BARVA			
AlfA ROME01471,9 JTDM	2006	14.990 RDEČA	KLIMA
AUDI A3 2,0 TDI	2003	14.390 SV. RUMENA	AVT. KLIMA
AUDI AG 2,0 TDI	2005	24.990 KOV. SV. MODRA	AVT. KLIMA
BMW SERIJA 3:320D	2001	10.390 ČRNA	DV.KUMA
BMW X5 3,0	2002	24.500 KUV. T. ZELENA	AVT. KLIMA
CRYSLER V0YAGER 2,5 CRDI	2003	11.800 KOV. SIVA	KLIMA
FIAT PUNTO GRANDE 1,2	2006	8.490 KOV. SV. MODRA	KLIMA
FORD ESCORT 1.41 PRVI LAST.	1999	2.295 KOV. SREBRNA	SERV. KNJIGA
KIASORENTO 2,5 CRDI	2004	17.490 BELA	KLIMA
MERCEDES RAZ. E KARAV. 270 CDI	2003	17.990 ČRNA	DVOJNA KUMA
MERCEDES E270 C0IT1PTR0NIC	2004	20.490 KOV. SREBRNA	AVT. KLIMA
OPEL CORSA 1,3 Jti	2005	8.490 KOV. SREBRNA	KLIMA
ROVER 4141,0	1997	2.390 KOV. B. RDEČA	KLIMA
VW PASSAT VARIANT 1,9 TDI 13DKM	2003	11.290 ČRNA	HIGH LINE
VWSHARAN 1,91110 KM FAMILY	1999/2000	7.790 RDEČA	AVT. KLIMA
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižje od 400 EUR
-	poplačamo vam stare kredite
• STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
SPOMIN Nežiki Horvat
IZ ŽETAL 69
1. 1. 1922 - 9. 3. 2006
Letos je minilo dve leti, odkar te ni, a spomin na tebe še vedno živi.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.
Antonija, Marija in Anica z družinami ter Franc
So bolečine, ki jih ne moremo preboleti, so izgube, ki jih ne moremo nadomestiti, ostajajo pa čudoviti spomini na tebe, dragi MOŽ, ATA in DEDEK.
SPOMIN
13. marca je minilo dve leti, odkar te ni več med nami
Branko Vidovič
IZ DOLENE 27
Hvala vsem, ki vas pot vodi k njegovemu grobu.
Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami
Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo.
ZAHVALA
Ob izgubi očeta
Franca Horvata
21. 3. 1928 t 1. 2. 2008
IZ ŽETAL 69
se najlepše zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Mir, g. župniku Štefanu Zveru, g. župniku Petru Kokotcu za opravljen obred, g. Krivcu za govor in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za darovane sveče in cvetje.
Posebna zahvala sodelavcem Farme Sela in Ž. P. Farme Sela.
Hčerke Antonija, Marija in Anica z družinami
ter sin Franc
Skozi vse življenje boriti si se znal, a v tihem popoldnevu za vedno si zaspal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
Frančiška Klajnška
IZ LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 125
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu kakorkoli pomagali pri
zdravljenju njegove bolezni in lajšanju bolečin.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam
izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in darove
cerkvi.
Iskrena hvala vsem.
Družina Klajnšek
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na dan pred enim letom, ko smo te za vedno izgubili, naš dragi ata, stari ata, tast in brat
Franc Krajnc
IZ TRDOBOJCEV 1934 - 2007
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in cvetje ter ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
www.radio-tednik.si
Tisti, ki jih ljubimo, ne gredo vstran,
z nami hodijo vsak dan,
nevidni, neslišni, toda vedno blizu,
še vedno ljubljeni,
še vedno pogrešani in zelo dragi.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgotrajni bolezni v 76. letu življenja zapustila mama, babica in prababica
Marija Mikša
IZ STRJANCEV 11
Pogreb pokojne bo jutri, 14. marca, ob 13. uri na novem ptujskem pokopališču.
Žalujoči: Franjo, otroci z družinami
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, tašče, babice in prababice
Ivane Zmazek
IZ BUKOVCEV 87
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekali ustno in pisno sožalje.
Iskrena hvala osebju bolnišnice na Ptuju, še posebej osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in mašo, pevcem, govornikoma za besede slovesa in godbeniku za odigrano Tišino.
Globoko žalujoči: vsi njeni
Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Nič več besed, ne stiska rok. Ostal je le spomin na trpek jok. Le naša srca vedo, kako hudo boli, ker več med nami te ni.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame in b
Justine Grandl
IZ ŠERONOVE 6, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa ponudili besede tolažbe. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govornicama gospe Veri in gospe Mariji.
Hvala tudi vsem, ki ste bili v najtežjih trenutkih z nami, posebej za izraze iskrenega sožalja.
Žalujoči: mož Edi, sin Zlatko, hčerki Darja in Nevenka z družinami
Nešteto rož ti je odcvetelo, nešteto solz preteklo, a nič več te ne zbudi, samo vsak dan bolj boli, ko te med nami ni.
SPOMIN
15. marca bo minilo dve leti, odkar si nas zapustil, dragi mož in ati
Štefan Lozinšek
S POBREŽJA 43
Hvala vsem, ki z nepozabnimi spomini postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu poklonite lepo misel, svečo ali cvet.
Tvoji: Jožica, Manuela, Robi
Ptuj • Zasegli tudi gobice psilocibin
Vse več drog med mladostniki
S prepovedano drogo se zadnje čase vse pogosteje ubadajo tudi na Policijski postaji Ptuj. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je med uporabniki in razpečevalci vse več mladoletnih kršiteljev. Prvič pa se je pripetilo, da so med prepovedno drogo na Ptujskem zasegli tudi gobice psilocibin.
Kot je pojasnil Slavko Kolar, pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj, so samo v času od 17. do 29. februarja ugotovili šest primerov posedovanja prepovedanih drog in drugih pripomočkov, ki jih uporabljajo pri preprodaji prepovedanih drog. V nedeljo, 17. februarja, ob 20. uri so ob kontroli jezu v Markovcih med postopkom ugotavljanja identitete tam prisotnemu mladostniku zasegli tri zavitke z zeleno rastlino, po vsej verjetnosti ma-rihuano, ter miniaturno elektronsko tehtnico. Omenjeno je imel mladostnik v skritem žepu desne hlačnice pri stopalu, zoper njega pa bodo podali kazensko ovadbo.
Naslednji dan, v ponedeljek, 18. februarja, ob 14. uri so med nadzorom naselja Kidričevo zalotili mladoletnika, ki je imel pri sebi tri zavitke zelene rastline (marihuane) ter ročno zvito cigareto - "joint". Vse skupaj so mu zasegli, zoper njega pa sledi ovadba.
V četrtek, 21. februarja, ob 8. uri so na podlagi zbiranja obvestil opravili osebno preiskavo ter preiskavo vozila in stanovanja na območju Ptuja ter kršitelju zasegli elektronsko tehtnico, tri zavitke iz alu folije, v kateri je bila praška-
sta snov (po vsej verjetnosti eno od mamil), plastični zavitek z zelenimi rastlinskimi delci (marihuano), zavitek iz aluminijaste folije, v katerem je bila v papirnati embalaži bela praškasta snov (mamilo), ter dve stekleni kadili s sledovi bele praškaste snovi. Tudi zoper njega sledi kazenska ovadba.
V	sredo, 27. februarja, ob 14.45 so v gozdu v Kidričevem mlajšemu moškemu zasegli "joint", zaradi česar bodo zoper njega izvedli hitri postopek po členu 33/II Zakona o preprečevanju prepovedanih drog.
V	četrtek, 28. februarja, so med kontrolo naselja Juršinci pri ribiškem domu trem mlajšim moškim zasegli tri paketke alufolije z "gobicami", paketek z gobicami ter paketek z delci zelene rastline (mari-huane). Zoper vse tri bodo izvedli hitri postopek, zoper enega od njih pa še kazensko ovadbo.
Kot je pojasnil kriminalist Tomaž Veler, višji policist, so gobice psilocibin, ki so jih zasegli, izredno močno halucinogena prepovedana droga, ki ima podobne učinke kot LSD. Omenjena droga se uporablja tako, da se zdrobljene gobice kadijo ali
Foto: arhiv PP Ptuj
Posušene gobice psilocibin, ki so jih kriminalisti zasegli kršitelju na Ptujskem.
pa žvečijo. Gobe vzgajajo v laboratorijih, podobnih tera-rijem, saj pri nas ni ugodnih klimatskih pogojev za njihovo vzgojo.
Nekaj dejstev o marihuani
Vse vrste marihuane vsebujejo THC (delta-9-tetrahi-drokanabinol), ki je glavna aktivna kemična snov, poleg tega je v marihuani tudi več kot 400 drugih kemičnih snovi. Zaradi vsebnosti THC vse vrste marihuane vplivajo na človeka tako, da spreminjajo delovanje možganov (delujejo psihoaktivno). Učinki marihuane na uporabnika so odvisni od količine vsebovanega THC. Od leta 1970 se je učinek marihuane zaradi povečane vsebnosti THC precej povečal, od srede osemdesetih let dalje pa ugotavljajo, da
Foto. Arhiv PP Ptuj
Na Ptuju zasežena prepovedana droga, posušena marihuana v vrečkah, gobice psilocibil, zavitki alufolije z drogo, mikrotehtnica, denar in drugi predmeti, ki pričajo o uporabi droge.
ostaja približno enak. Marihuana, pridelana v rastlinjakih (hidroponski sistemi z umetno osvetlitvijo, razmnoževanje s potaknjenci, nadzor dolžine dneva), običajno vsebuje precej (dva- do trikrat) več THC kot običajna marihuana.
Marihuana kot droga je običajno v različnih oblikah:
-	običajna marihuana vsebuje povprečno tri odstotke THC;
-	sinsemilla je narejena samo iz brstičev ter cvetočih vrhov ženskih rastlin, vsebuje povprečno devet odstotkov THC, včasih tudi do 25
odstotkov;
-	hašiš, lepljiva smola s cvetov ženske rastline, ima povprečno devet odstotkov THC, doseže pa lahko tudi do 19 odstotkov;
-	hašiševo olje, katranasta tekočina, pridobljena z destilacijo, ima povprečno 19 odstotkov THC, doseže pa lahko tudi 27 odstotkov.
Kako se marihuana uporablja? Navadno se kadi kot (ročna zvita) cigareta (imenuje se "džojnt" ali "nejl") ali v pipi. Zelo znana vrsta vodne pipe je "bong". Nekateri uživalci marihuano primešajo hrani ali iz nje skuhajo čaj.
Pred časom se je pojavila v cigarah, imenovanih "blunt". V zadnjem času marihuanske cigarete ali cigare pogosto vsebujejo tudi kreck - kokain. Ta kombinacija je poznana pod različnimi pouličnimi imeni, kot npr. "primos" ali "woolies". Marihuanske cigarete in cigare so v ZDA včasih namočene v PCP (phencycli-dine) in se imenujejo "happy sticks", "wicky sticks", "love boat" ali "tical".
O drogi je dobro vedeti tudi to, da danes razpečeval-ci ali dilerji mladostnikom ponujajo marihuano z večjo vsebnostjo THC kot v šestdesetih letih. Močnejša marihuana pomeni hujše posledice. Raziskave kažejo, da ima pri nas izkušnjo z marihuano 28 odstotkov petnajst- in šestnajstletnih šolarjev. Marihuana ima negativen učinek na mnoge spretnosti, potrebne za varno vožnjo. Vožnja pod vplivom marihuane lahko povzroči prometno nezgodo. Uživalci marihuane utegnejo imeti veliko podobnih težav z dihali kot kadilci tobaka. Najbolj znana sta kronični bronhitis in vnetje sinusov. Kajenje marihuane prizadene možgane in ima za posledico oslabljen spomin, slabšo sposobnost zaznavanja in presoje ter zmanjšane motorične spretnosti. Mladostniki, s katerimi imajo starši kakovosten odnos in vedo, kaj se z njimi dogaja, se manj pogosto odločajo za uporabo ma-rihuane. Mladostniki, katerih starši ne uporabljajo drog in jasno izražajo stališče, da ne odobravajo uporabe drog, se manj pogosto odločajo za uporabo marihuane.
M. Ozmec
Šardinje • Pogorela hiša Konrada Petka
Na pogorišču je ostala le hišna številka
V ponedeljek okrog 15. ure je zagorelo v Šardinju 34 pri Ormožu. V požaru je bila popolnoma uničena starejša hiša, ki je bila domovanje 68-letnega Konrada.
Ko sem naslednji dan obiskala pogorišče, je do Petkovih vodila blatna pot, saj so gasilci poskušali gorečo hišo pogasiti, a je bilo že prepozno. Se slabih 18 ur po požaru se je z mesta, kjer je bila nekoč streha, vil droben dim. Na pogorišču sem srečala Konrada Petka, ki je s se-
stro Julijano skušal pregledati, kaj je še uporabno, in odstraniti posledice požara. "Še vedno se kadi, ponoči sem pogorišče polival, saj je bila tu in tam še kakšna žerjavica," je povedal gospodar.
Sin Branko živi v neposredni bližini, a ga v času, ko je zago-
Napoved vremena za Slovenijo
Kaj dosti več kot hišna številka nesrečnemu lastniku ni ostalo.
Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Cez dan se bo na Primorskem in Notranjskem pooblačilo. Zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, v alpskih dolinah do okoli -4, najvišje dnevne od 10 do 15 stopinj C.V soboto bo pretežno oblačno, ponekod na zahodu bodo rosilo ali rahlo deževalo. V nedeljo se bodo padavine okrepile in do večera razširile nad vso Slovenijo. Popoldne bodo tudi posamezne nevihte. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo.
relo, ni bilo doma. Tudi Konrad Petek je bil v času, ko je izbruhnil požar, zdoma. Bil je nedaleč stran, na obisku pri sestri Juli-jani Krabonja. Svak Stanko je slišal, da nekaj poka, postali so radovedni in Konrad se je odpravil domov. "Že ko sem prišel čez potok, sem videl, da gori pri meni. Ko sem pritekel domov, sem potrgal elektriko med hišo in hlevom, da se požar ne bi razširil še tja. V hišo nisem mogel več, ničesar nisem mogel rešiti. Soseda Berta Škrinjar je poklicala gasilce, ki so se hitro odzvali. Gasit so prišli PGD Velika Nedelja, Trgovišče in Senešci. Pa se ni dalo nič rešiti, roženice so popadale in bilo je konec. Hiša je bila stara, počasi so jo butali skupaj, mogoče od leta 1930," je povedal Konrad Petek, ki se sicer ukvarja s kmetijstvom. Ima nekaj živine in zemlje.
Petek je bil še vedno pod vtisom nesreče, ki ga je zadela, kljub temu pa pravi, da je to treba preživeti, pospraviti posle-
dice požara in potem bo videl, kako naprej. Medtem sta se po pogorišču motala domača psa, ki ju je požar močno prestrašil.
Poveljnik ormoške civilne zaščite Ludvik Hriberšek je povedal, da so se ob nesreči, ki je zadela Petkove, takoj odzvali. Tudi sam si je ogledal pogorišče in se z gospodarjem pogovoril, kako bi mu lahko pomagali. Konradu Petku je zgorelo zares vse. Zato bi mu prišlo prav vse, kar lahko dobi, saj bo moral začeti na novo. Vsi, ki bi želeli pomagati z materialom, kakšnimi hišnimi aparati, pohištvom, obleko, opremo ali denarjem, se lahko obrnete na ormoški Rdeči križ. Viki Klemenčič Ivanuša
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Konrad Petek iz Sardinja 34 je ostal brez strehe nad glavo.
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
TOPLOTNE ČRPALKE TEKMOTEHNKA
-	ogrevanje objektov in sanitarne vode
-	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE
-	strelovodi
-	domofoni, videofoni, videonadzomi sistemi
-	meritve elektroinstalacij
KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC
Foto: vki
Foto: vki