^^^^ Glasilo Občine Lukovica 9 ^ roi^oiunjac Maj 2011, letnik XIII, številka 05, izid: 27. 05. 2011 Lu stran 16 stran 21 i Mengeš Prihodnost gradu Brdo Predstavitev Občine Lukovica v Arboretumu Prvomajski kres OGLASI w Rokovnjač AVTO SOLA LONGAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta Sb 12S0 Domžale DIJAKE OB KONCU ŠOLSKEGA LETA NAGRADIMO Z BREZPLAČNIM TEČAJEM CPP! Pričetki tečajev: 30. maj, 06. junij, 20 junij in 27. junij Vpisujemo v tečaj za izpit za ČOLN (10.06.2011), VILIČAR IN TRAKTOR INF: 031 / 209 - S01 www.avtosola-loncar.si 041 620 050 info@frizeraj.si www.frizeraj.si Irena Pogačar, Ljubljanska 104, Domžale dent d.o.o. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ KrašnjaSTa, 1225Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob IR IMAGE ADVERTISING Trženje oglasov za glasilo Rokovnjač: Tel.: 01 839 64 00 Domače Marché® dobrote Vsak dan sveže sladice - sadne pite iz sezonskega sadja, gibanice, kremne rezine^ ^ Po dogovoru pripravljamo tudi različne sladice za vaša praznovanja. Sladice lahko vzamete za na pot, domov ali v pisarno. 1' marche-restaurants.com AVTO SET d.o.o. N©¥© = CENDLN© MEST© CENITEV POŠKODOVANIH VOZIL ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV Vse na enem mestu: od zavarovanja, do cenitve in popravila poškodovanega vozila, brez nepotrebnih poti in čakanjavvrsti. Za čas popravila lahko koristite nadomestno vozilo... triglav LETA Dragomelj 26,1230 Domžale Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166, Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 031 331 357 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si DELOVNI CAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure 2 maj 2011 UVODNIK Uvodnik Začetek Pred vami je majska številka Rokovnjača, glasila Občine Lukovica, ki ga je pripravil novi uredniški odbor. Z Mileno, Vinkom, Jakom in Markom smo zavihali rokave in se lotili dela. Odločili smo se, da bosta prvi dve številki čas za spoznavanje in uvajanje, saj veste, kako je z začetki, nato pa bo glasilo po poletnih počitnicah dobilo novo grafično in vsebinsko zasnovo, katere osnutek smo že pripravili. Tako lahko Rokovnjača s kar nekaj novostmi v vaših nabiralnikih pričakujete konec avgusta. Če se vam do tedaj utrne kakšna ideja, nam jo zaupajte; sprejeli jo bomo z veseljem. Ne oklevajte in pišite na naš elektronski naslov rokovnjač@lukovica.si ali pokličite na telefonsko številko 051/365-992. Minuli mesec je bil poln dogodkov. Lahko bi rekli, da se vsaj v teh spomladanskih časih ni prebudila samo narava, ampak so društva in posamezniki dodobra prebudili celotno dolino Črnega grabna. Naj bo vsaj tako pestro tudi v bodoče. Razveseljivo je, da o vsem tudi poročate in pridno polnite elektronski poštni nabiralnik glasila ter s tem prispevate svoj del k našemu skupnemu glasilu Rokovnjaču. V tej številki tako lahko najdete kar nekaj različnih tem in upam, da se bo za vsakega našlo kaj. Leon Andrejka Glasilo Rokovnjač bo boljše!? Rokovnjač, občinsko glasilo občine Lukovica, je do sedaj izdajalo začasno uredništvo s Sto-janom Majdičem, direktorjem občinske uprave, na čelu. Pomagali pa sta mu Nina Kodrin in Mojca Cerar. To delo so začasno prevzeli od prejšnjega uredniškega odbora, ki ga je vodila Katarina Karlovšek. Moram priznati, da so svoje dodatno delo opravili z odliko. Kar pet številk je izšlo v tem času. Vinko Jeras Pred novim uredniškim odborom, ki ga vodi Leon Andrejka, je težka naloga, če želimo, da bo Rokovnjač še zanimivejši, bolj pregleden in bolj bran. Po mojem mora postati realen z vsemi dogodki, ki se dogajajo v naši občini. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati. Menim tudi, da ni potrebno veliko pisati v glasilu samim članom uredniškega odbora, saj bi s tem časopis postal uredniški, ne pa „ljudski", za karje namenjen. Novi urednik Leon Andrejka je nam že nakazal neke izboljšave, ki pa bodo vidne v jesenskem času. Pri tem ga popolnoma podpiram. Priporočam pa občankam in občanom, da v vseh zanimivih stvareh v občini še naprej veliko pišite, s tem se bo tudi izboljšal sam časopis. ROKOVNJAČ NAJ POSTANE RESNIČNO NAŠ! Naslednja številka Rokovnjača izide 1. julija 2011, rok za oddajo prispevkov je 20. junija 2011. Svoje prispevke lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica. si, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva. VSEBINA Županov kotiček 6 Revija otroških in mladinskih zborov 21 Prostorsko načrtovanje 6 Koncert pri Sv. Luku na cvetno nedeljo 22 Razpisi 13 Turneja MoPZ Janko Kersnik 23 Vabila 15 Šolski knjižni Prešernovi nagrajenci 25 Očiščevalna akcija v Blagovici 17 Futsal turnir Trojane 2011 27 Prvomajske koračnice 19 Kdor si upa in ve, kaj počne, mu ni žal 28 Obisk Lukovice v Rimu Pred leti smo organizirali naš obisk pobratene občine St. Lambrecht v sosednji Avstriji. Nepozabnega dogodka smo se takrat udeležili v velikem številu. Tokrat vas Godba Lukovica vabi, da se skupaj odpravimo na potovanje v večno mesto Rim; od predvidoma 22. do 25. septembra 2011. Skupaj z društvi občine Lukovica, ki se nam bodo pridružila, bomo organizirali voden ogled Rima in Vatikana, srečanje z Godbo iz okolice Rima ter še marsikaj za- nimivega. Popotovanje bomo zaključili v nedeljo z mašo. O podrobnem programu, prijavnih pogojih in stroških potovanja vas bomo obveščali prek društev in v Rokovnjaču. Več informacij lahko dobite tudi na www. godba-lukovica.si ali na tel.: 041 606 572, Bojan Andrejka. Pojdite z nami! www.bigfoto.com ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Nasmejani obrazi članov DU Lukovica, Štefka Kokalj in učenci OŠ Janka Kersnika Brdo (foto: Senta Avbelj) 4 HOFERJEV KOTIČEK Rokovnjač Prodaja samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Stelciena embalaža je nevračljiva, cene vlcljučujejo vse dajatve. Siil« so simbolične in so predlogi za serviranje. Cene veljajo za izdelke brez dekoracijskih dodatkov. Cene so v evrih In vključujejo DDV. Za napake v tisku ne odgovarjamo. Hofer trgovina d.(Mi., www.hofér.sÍ maj 2011 HOFERJEV KOTIČEK pbhbbl^ mesčSnS^upa Hoferju! •Približno število mese-inihnaioipov pri Hoferju. 5 6 ŽUPANOV kotiček, OBčINSKA UPRAVA Rokovnjač Turizem smo ljudje Kot vsako leto se je tudi letos naša občina predstavljala v sklopu spomladanskega dogajanja v Arboretumu Volčji Potok. Pestremu dogajanju, ki je obarvalo lukoviški dan predstavitve občin, ki že tradicionalno sodelujemo na tem dogodku, ni bilo kaj dodati. Vsi nastopajoči in sodelujoči so res vložili v dogajanje vse svoje vedenje in znanje in prav lepo je bilo opazovati vse predstavitve, ki so potekale ob petju ljudskih in domačih pesmi. Res se spodobi, da se vsem sodelujočim za ta prispevek najiskreneje zahvalim. Predstavili ste sebe kot tudi občino na prijeten in pester način. Glede na vreme, ki je krojilo usodo tistih dni, lahko rečemo, da smo imeli v primerjavi z ostalimi občinami celo srečo. Vprašanje, ki se mi tukaj postavlja, pa je dilema, ali sodelovanje na tej prireditvi res predstavlja dogodek, s katerim bi posledično privabili v naše kraje množice turistov. Če velja za športne prireditve, da je važno sodelovati in ne zmagati, ne vem, če to velja tudi za sodelovanje na raznih prireditvah. Med mojim obiskom prireditve na našem »štantu« sem opazil, da večino obiskovalcev naša predstavitev ne zanima tako zelo, a jim tega tudi ne moremo zameriti, saj so verjetno prišli z namenom, da si ogledajo cvetlično razstavo in dinozavre. Pa vseeno mi je bil kar hudo, ko sem gledal vse naše sodelujoče, koliko truda so vlagali v celotno dogajanje, pa jih pri tem mnogi sploh niso želeli opaziti. Treba pa je tudi priznati, da pa je manjši del obiskovalcev na našem prostoru prav veselo užival, in da so nekateri pokazali tudi mnogo zanimanja in postavili veliko vprašanj v zvezi z delom in življenjem v občini Lukovica. Če razmišljam v smislu vsak človek je pomemben, in da moramo biti vidni, potem so naši napori upravičeni, sicer pa se je treba vprašati o tem, ali je vsaka naša predstavitev tudi smiselna. Prav zagotovo je potrebno pod drobnogled postaviti naše delo na področju turizma in mu generalno v smislu celotne občine postaviti novo obliko in formo in vse skupaj na novo usmisliti. Na področju turizma nam vsi priznavajo, da imamo veliko možnosti, predvsem še neizrabljenih, glede na način današnjega dojemanja turistične ponudbe in izvajanja turističnih programov pa smo primo-rani, da o tem ne razmišljamo samo na nivoju organiziranosti posameznih društev in zvez, ampak bo treba to področje občine postaviti v novo, bolj intenzivno obliko delovanja. Osebno menim, da je treba na tem področju najti povezavo tudi s sosednjimi občinami, predvsem tistimi, ki so turistično najbolj zanimive, ter si začeti utirati pot na področje, ki ima tudi v naši občini lahko veliko prihodnosti. Opažam, da imamo mnogo zagnanih ljudi, mnogo danosti in potencialov, manjkata le še korajža in spodbuda tudi s strani občine in stopili bomo na novo pot. Še enkrat pa hvala vsem, ki s prostovoljnim delom, pripravljenostjo in samoiniciativnostjo na raznih prireditvah predstavljate tudi svoj kraj, našo občino, ki jo s tem delate prepoznavnejšo, vidnejšo in večjo. Matej Kotnik Prostorsko načrtovanje in soodvisnost nekaterih razvojnih projektov na območju Šentvida in Brda pri Lukovici V eni izmed lanskih številk Rokovnjača smo pisali o načrtih in problemih v zvezi z načrtovano izgradnjo doma starejših občanov v osrednjem območju že veljavnega lokacijskega načrta PŠ4 v Šentvidu pri Lukovici. Eden izmed večinskih lastnikov zemljišč, na katerih naj bi dom stal, je Republika Slovenija (Kmetijski inštitut Slovenije je le upravljavec) in na delu obsegajo obstoječe skladiščne objekte, predvidene za rušitev. Vendar, če se porušijo objekti, ki še vedno služijo svojemu namenu, mora inštitut za svoje nemoteno delovanje poiskati nadomestne skladiščne prostore oziroma lokacijo za izgradnjo nadometnih objektov. Analize stanja so pokazale, da je zelo ugodna lokacija na mestu provizorijev na območju sadovnjaka na Brdu. V veljavnih prostorskih sestavinah planskih aktov občine Lukovica pa je namenska raba tega zemljišča še vedno kmetijska, kar pomeni, da trenutno ni možno pridobiti gradbenega dovoljenja za gradnjo novega upravnega in skladiščnega objekta, kot ga predvideva idejna zasnova. V prvi vrsti je zato potrebno v novem prostorskem aktu, občinskem prostorskem načrtu, spremeniti namensko rabo zemljišča. Na drugi strani pa je na prostorsko načrtovanje na območju Brda vezan tudi projekt izgradnje novega objekta osnovne šole, ki posega na območje sedanjega sadovnjaka. Zmanjšanje obsega sadovnjaka na eni strani pa pomeni nujnost njegove širitve na drugi strani za nemoteno nadaljevanje sedanje raziskovalne dejavnosti. Načrtovanje doma starejših občanov v Šentvidu, objekta za potrebe delovanja Kmetijskega inštituta ter nove šole na Brdu tako predstavlja preplet več različnih interesov v prostoru, katerih rešitve so prvenstveno odvisne od usklajenih prostorskih rešitev. Tatjana Suhadolc, občinska uprava Občina Lukovica že nekaj let intenzivno razmišlja o uvajanju novih storitev, pomembnih predvsem za starejšo populacijo. Prostorska rešitev za izgradnjo doma starejših občanov, lahko tudi varovanih stanovanj, je bila sprejeta že leta 2005 z občinskim lokacijskim načrtom (OLN) območja PŠ4 Šentvid pri Lukovici. OLN v osrednjem delu naselja Šentvid, na mestu obstoječih gospodarskih objektov Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), določa območje večstanovanjskih stavb in stanovanjsko območje za posebne namene. Tu bi starostniki živeli v sožitju s stanovanjsko sosesko, med zelenimi površinami, z urejenimi parkirišči ter v bližini manjšega trga z osnovno oskrbo. Na osnovi prostorskega akta je bilo zanimanje več gradbenih podjetij za investicijo, eno izmed njih je tudi že izdelalo idejni projekt za izgradnjo dveh medsebojno povezanih objektov z okrog 130 posteljami. Vendar pa so se razmere na področju institucionalnega varstva starejših do danes precej spremenile. Za dejavnost ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, podeli koncesijo. Koncesija za izgradnjo doma na območju občine Lukovica, kljub prizadevanjem Občine in potencial- Maketa načrtovanih objektov z domom starejših občanov po lokacijskem načrtu PŠ4 v nega investitorja, ni bila podeljena. Po zadnjih podatkih pristojnega osrednjem delu Šentvida pri Lukovici ministrstva danes razmere v Sloveniji ne izkazujejo potreb po novih kapacitetah za varstvo starostnikov. Gospodarska kriza z naraščajočo je značilno, da brezposelni ljudje ponovno prevzamejo domačo oskrbo brezposelnostjo je prinesla nov trend, ki ga doslej nismo poznali. Zanjsvojih ostarelih staršev, s čimer razbremenijo družinski proračun. Ker maj 2011 OBČINSKA UPRAVA tudi na podlagi že podeljenih koncesij niso bili zgrajeni vsi domovi na območju Slovenije, pristojno ministrstvo trenutno ne razpisuje in podeljuje novih koncesij. Občina Lukovica zato išče vzporedno rešitev v investitorju, ki s koncesijo že opravlja dejavnost institucionalnega varstva starejših na drugem območju. Ob tem je nujno razmišljati tudi o potrebni spremembi OLN, saj ekonomičnost vlaganja v investicijo ter sodobne zahteve in povpraševanje starostnikov narekujejo večje prostorske kapacitete. Osnovnega problema ne predstavlja koncesija za opravljanje dejavnosti, temveč pridobitev lastninske pravice na zemljiščih, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo načrtovanih objektov. Obstoječe lastniško stanje zemljišč je bolj zapleteno, kot se je sprva zdelo, saj so v solastništvu Mlekarske zadruge na Prevojah in KIS. Medtem ko je Mlekarska zadruga pripravljena svoj delež vrednosti zemljišča investirati v izgradnjo doma, pa je pri deležu KIS potrebno izvesti postopek odprodaje državnega premoženja v skladu s predpisi. Občina Lukovica je zato takoj po sprejemu OLN začela z aktivnostmi za čim prejšnjo zagotovitev možnosti za odkup zemljišča. Rešitev se je iskala na več skupnih srečanjih in pogovorih s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter s predstavniki KIS. Slednji so se s prodajo vseskozi strinjali, vendar so vztrajali na želji, da se sredstva od prodaje zemljišča in obstoječega objekta namenijo nadaljnjemu razvoju njihove dejavnosti, ki je prvenstveno znanstveno raziskovalna. Za ta namen pa potrebujejo ustrezno infrastrukturo. Prav to pogojevanje je pomenilo časovni odmik od čim prejšnje realizacije projekta, ki je tudi pri možnih investitorjih čedalje bolj izgubljal na pomenu. Ker je KIS samo upravljavec nepremičnin, dejanski lastnik pa je država, se je začelo zapletati, saj bi bila sredstva pridobljena s prodajo državnega premoženja sestavni del državnega proračuna in z njimi KIS ne more razpolagati. Za rešitev problema se je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo obvezalo, da bo v predlog državnega proračuna za prihodnja leta vključilo tudi izgradnjo nadomestnega objekta, ki bo KIS omogočil nadaljevanje njegove dejavnosti. Medtem sta ministrstvo in KIS že predstavila odločitev in idejno zasnovo za gradnjo novega objekta na mestu sedanjih provizorijev v poskusnem sadovnjaku na Brdu, kar je bila zelena luč za vključitev zemljišč v Šentvidu v letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v okviru državnega proračuna za leto 2010. Tako bo odprta pot za vsakega potencialnega investitorja, da kot najbolj ugoden ponudnik na javnem razpisu pristopi v obliki javno-zasebnega partnerstva k nakupu zemljišča v Šentvidu in posledično k izgradnji doma za starejše. V sklopu kompleksa poskusnega sadovnjaka na Brdu se trenutno nahajajo objekti, ki so tehnično in funkcionalno neustrezni in ne zagotavljajo minimalnih standardov za obratovanje sadovnjaka. Gre za pritličen objekt s pomožnimi prostori za potrebe zaposlenih, lopo za spravilo pripomočkov ter dve manjši nadstrešnici. Ker sadovnjak predstavlja poseben element kulturne krajine in daje značaj kultiviranega zelenega prostora, je potrebno te objekte kot negativno pojavnost v prostoru odstraniti. Idejno zasnovo, katere investitor je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je že v preteklem letu izdelal PRO PLAN Simona Kosi s.p. Z njo se določa odstranitev obstoječih objektov in na njihovem mestu izgradnja skladiščno-upravnega objekta, ki bo ustrezal tehnološkim zahtevam in potrebam za obratovanje sadovnjaka, skladno s trenutno veljavno zakonodajo in tehničnimi predpisi. Kompleks bosta predstavljala dva povezana objekta: skladiščna hala z laboratorijem, ki bo obsegala klet in pritličje, in upravni objekt, ki bo imel pritličje s prodajnimi prostori in nadstropje. Slednji je zasnovan kot nizkoenergijski objekt. Oba objekta bosta orientirana v smeri vzhod-zahod. Objekt se umešča v prostor z upoštevanjem naravne konfiguracije terena, zato se vizualno ne izpostavlja, z ureditvijo dovoza v kompleks z nižje točke (Mačkove ceste) pa se v celoti umakne iz vplivnega območja gradu. V kletni etaži skladiščne hale se načrtuje hladilnico, laboratorij, garažo za kmetijsko mehanizacijo in ostale pomožne prostore, v upravni stavbi pa bodo v pritličnem delu prodajni prostor za pridelke, upravni prostori za potrebe zaposlenih in gostujočih strokovnih sodelavcev ter v nadstropju sobe za nastanitev in prostori za študijske namene, vključno z manjšo predavalnico. Sestavni del kompleksa bodo zeleni otoki, zelenice in vodni motivi. Vzdolž objekta na severni strani ob drevoredu se bo ohranjal zeleni pas, ostale površine pa bodo zatravljene in zasajene z avtohtonim drevjem. Prav tako se bo ohranil obstoječi bajer in vzpostavil biotop na severovzhodni strani. Sestavni del kompleksa bodo seveda tudi obojestranska parkirišča na zahodni strani za potrebe zaposlenih in obiskovalcev. V predlogu občinskega (izvedbenega) prostorskega načrta se površina celotnega območja poskusnega sadovnjaka na njegovi skrajni vzhodni strani zmanjšuje za približno 1 ha, ker Občina za potrebe izgradnje nove šolske stavbe načrtuje spremembo namenske rabe najboljših kmetijskih zemljišč v stavbno zemljišče. KIS zaradi predvidene izgube dela sadovnjaka želi pridobiti nadomestno zemljišče v enaki površini na zahodni strani sadovnjaka. Vizualizacija upravnega objekta s prodajalno Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu, kot ga predvideva idejna zasnova (IDZ, PRO PLAN Simona Kosi s.p., julij 2010, vizualizacija Todorovic' Miloš s.p., junij 2010) Predlog občinskega (izvedbenega) prostorskega načrta: za novogradnjo objekta osnovne šole na Brdu je potrebna širitev stavbnega zemljišča na območje poskusnega sadovnjaka (EUP z oznako BPL1) in uskladitev dejanskega in planskega stanja za gradnjo objekta Kmetijskega inštituta Slovenije (EUP z oznako BPL8) Trenutno šola deluje v prostorih, ki so bili dozidani k matični šoli iz leta 1966 in se sooča s prostorsko stisko, sama stavba pa tudi statično in potresno ni ustrezna. Tako so tudi ob naraščajočem številu prebivalstva v občini izkazane potrebe po zagotovitvi dodatnih prostorov za izvajanje kvalitetnega pouka. Umestitev nove šolske stavbe v prostor, ki bo možna le ob pridobitvi pozitivnega mnenja Ministrstva za kmetijstvo k predlagani spremembi namenske rabe zemljišča, temelji na programski idejni zasnovi, ki jo je izdelalo podjetje Arhe d.o.o. Le-ta predvideva postavitev šole z 22 oddelki v bližini obstoječe osnovne šole. Pomemben razlog za izbor lokacije je možnost delovanja stare šole v času gradnje, z njeno ohranitvijo pa bi obdržali tudi identiteto zaselka Brdo. Med šolo in parkirišči je predvideno šolsko igrišče, ki ga bo na vzhodu obdajala stavba telovadnice. Telovadnica bo locirana tako, da bodo lahko vanjo vstopali obiskovalci (rekreacija, prireditve) neodvisno od šolskih prostorov. Poleg učilnic in kabinetov bodo v stavbi nameščeni tudi knjižnica in dvonamenska jedilnica s kuhinjo in upravni prostori. Vsi prostori šole, skupaj s telovadnico, bodo notranje funkcionalno povezani. Za uresničitev predstavljenih idejnih zasnov in projektov je sprva potrebno načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor v prostorskih aktih, ki strateško in operativno usmerjajo večletni razvoj občine na področju poselitve, gospodarskega razvoja, družbene in gospodarske javne infrastrukture ter urejanja krajine. Občina Lukovica v skladu z 7 OBČINSKA UPRAVA Rokovnjač Idejna situacija umestitve novega šolskega kompleksa v prostor južno od stavbe obstoječe šole na Brdu (IDZ, Arhe d.o.o., april 2010) veljavno prostorsko zakonodajo pripravlja prostorske akte na različnih ravneh: strateški in izvedbeni prostorski načrt, občinski podrobni prostorski načrti, na regionalni ravni pa regionalni prostorski načrt. Občina Lukovica trenutno vodi več postopkov priprave in sprejemanja prostorskih aktov, med kateri sta najpomembnejša Strategija prostorskega razvoja občine in Izvedbeni prostorski načrt. Oba akta bosta nadomestila sedaj veljavni domžalski prostorski plan za območje občine Lukovica ter prostorske ureditvene pogoje občine, ki določajo merila in pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko načrtovanje posameznih posegov v prostor. Prostorske ureditve, za katere bo potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt, bo v bodoče določal izvedbeni prostorski načrt. Občina Lukovica od leta 2005 pripravlja Strategijo prostorskega razvoja občine zaradi zakonske zahteve po uskladitvi občin- skih prostorskih aktov z državnimi, zaradi njenih razvojnih potreb ter pobud in predlogov pravnih in fizičnih oseb. Iz ocene stanja in teženj v prostoru izhaja, da ima območje občine spremenjen strateški položaj zaradi izgradnje avtoceste, posledično je povečano povpraševanje posameznih dejavnosti, pojavljajo se nove poselitvene težnje ter potreba po novi zasnovi razvoja višinskih in dolinskih naselij. Prostorska strategija opredeljuje zasnovo bodočega prostorskega razvoja in prioritete ter usmeritve za njegovo doseganje. Tako določa usmeritve za razvoj posameznih prostorskih sistemov na lokalni ravni, hkrati pa opredeljuje potrebo po ukrepih za njeno izvajanje. V skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva okolja, je vzporedno potekal postopek celovite presoje vplivov na okolje, ki postopek časovno močno podaljšuje, saj je z njim potrebno doseči možnosti za nadaljnji prostorski (gospodarski) razvoj občine tako, da država potrdi sprejemljivost njegovih vplivov na okolje. Vezano na revizijo študije poplavne (ne)varnosti na Inštitutu RS za vode in posledično na dokončno mnenje Agencije RS za okolje za področje upravljanja z vodami in ob dejstvu, da je Občina pridobila vsa potrebna preostala pozitivna mnenja k predlogu, je prostorska strategija že pripravljena za sprejem na občinskem svetu. Od priprave in sprejema prostorske strategije pa sta odvisna priprava in sprejem izvedbenega prostorskega načrta po določilih novega zakona o prostorskem načrtovanju. Le-ta bo načrtoval prostorske ureditve lokalnega pomena in pogoje umeščanja objektov v prostor. Po posameznih enotah urejanja prostora bo določal območja namenske rabe prostora, prostorske izvedbene pogoje ter območja, za katera bo potrebno pripraviti občinski podrobni prostorski načrt. Načrt bo podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Občina ima že nekaj časa pripravljen dopolnjen osnutek za javno razgrnitev in obravnavo, s katero je do sedaj čakala zaradi določene neusklajenosti na strateškem delu. V vsem tem času so bili na predlog lastnikov v osnutek vključeni tudi izvzemi zemljišč iz območij naselij (območja stavbnih zemljišč), katerih pobude so se številčno povečale zaradi državnega izvajanja množičnega vrednotenja nepremičnin in poskusnega ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Ker pa se zaključitev prostorske strategije časovno še vedno oddaljuje, smo se na podlagi predhodnega posveta s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor odločili, da se dopolnjen osnutek izvedbenega prostorskega načrta čim prej javno razgrne in tako pospeši postopek, ki bo v končni fazi ujel prostorsko strategijo. Če se bo kasneje izkazalo, da bo tudi na izvedbenem delu potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje, bo skladno z določili Zakona o varstvu okolja javno razgrnjeno tudi okoljsko poročilo. Zelo pomembno je, da se po končani javni razgrnitvi na podlagi sprejetih stališč do pripomb in predlogov pripravi predlog, ki se ga pošlje pristojnim nosilcem urejanja prostora v mnenja in po potrebi v usklajevanje, predvsem na področju kmetijstva, prostora in upravljanja z vodami. Idejna arhitekturno - funkcionalna zasnova nove šole na Brdu (IDZ, Arhe d.o.o., april 2010) Rokounjač Glasilo občine Lukovica T RAčunavoDsiva mWLIHA prispevamo k vašemu dobičku Zva^iže 15 let I'I '' Računovodstvo Pavliha m: 041/682-727 www.pavliha.org 8 maj 2011 GRAD BRDO 9 Grad Brdo pri Lukovici: njegova sedanjost in prihodost Ne rušenje, biser na Brdu čaka na ponovno brušenje »Ravno tamle so stali vodilni oblastniki povojne politike ter se pregovarjali,« je Franc Kersnik pokazal na kraj, kjer zdaj stoji tabla s turističnimi informacijami o gradu Brdo. »Ko sem prišel zraven, sem jih slišal govoriti, češ da je potrebno vse ostanke požganega gradu odstraniti in na tem mestu postaviti en velik stanovanjski blok. Takšna je bila takrat vizija!« je še povedal ogorčeno in dodal, da upa, da bodo imeli vsaj prihodnji rodovi več posluha za pomembno zgodovinsko dediščino, ki jo brdski grad s svojo okolico predstavlja za občino in tudi Slovenijo. Luka Maselj nega, pa čeprav teče prav po ozemlju, kjer je bilo nekoč grajsko dvorišče, ki se je nadaljevalo v grajski park z ribnikom. Sedeč pod obokom vhodnega grajskega portala, kjer je pogovor z vnukom pisatelja Janka Kersnika tudi potekal, je vse skupaj dobilo še večji smisel. Kraj je s svojim izgledom in razgledom kot nalašč za turistično točko, pri čemer idilo v zelo kratkih intervalih prekinjajo številni avtomobili, v katerih domačini iz lukoviških hribov in sosednjih dolin iščejo pot proti domu. A alternativa obstaja - nadomestna pot je bolj ali manj že nekaj let pripravljena, potrebno bi jo bilo le asfaltirati. »Pot bi iz Čepelj namesto na Brdo vodila v Rafolče in bi bila krajša in pred- Ideje o stanovanjskem bloku namesto gradu se zaradi pomanjkanja denarja k sreči niso uresničile, je pa grad, zgrajen sredi 16. stoletja (nad vhodom vanj je vzidana plošča z letnico 1552) in požgan leta 1943, še naprej v vse prej kot bleščečem stanju, saj so od nekdaj mogočne zgradbe več ali manj ostali samo zunanji zidovi. Ti so bili v zadnjih letih prejšnjega tisočletja vsaj za silo popravljeni in obnovljeni, od takrat naprej pa grad spet čaka na boljše čase. Kersnik je prepričan, da bodo prišli - upa pa, da se bo to zgodilo čim prej. Od leta 1941, ko se je moral z družino izseliti in prostore prepustiti nemški policiji, je zdaj minilo že polnih 70 let, dve leti manj pa od požiga, ki so ga izvedli partizani (v noči z 18. na 19. maj 1943), s katerim se nikakor ne more sprijazniti: »Ko smo dobili sporočilo, da je bil grad požgan, smo mislili, da se je zgodil srdit boj in da so vsaj prizadejali kaj gorja Nemcem. Nato pa smo izvedeli, da so jo Nemci odnesli brez prask, da se jih praktično niso dotaknili, grad pa je pogorel Da bi cesta spet postala dvorišče Po vojni so želeli lastniki grad obnoviti, a jim to ni bilo dovoljeno, poleg tega so ostali tudi brez odškodnine, iz katere bi - tako Kersnik - rade volje financirali obnovo gradu. »Brez sodelovanja drugih sam s svojo pokojnino težko kaj spremenim. To je velik zalogaj,« je povedal in dodal, da se v njegovi družini že dlje časa prizadevajo, da bi se položaj spremenil na bolje. Prvi korak v to smer bi lahko bila preusmeritev ceste proti Čepljam in Zlatem Polju, ki je v zadnjih sedmih desetletjih postala nekaj samoumev- vsem varnejša od sedanje, ki že nekaj časa ne zagotavlja pravšnje varnosti. Bili smo že tik pred tem, da se zadeva izpelje, prispevali smo zemljišče in nasuli pot, nato pa se je vse skupaj ustavilo,« je povedal Kersnik in poudaril, da namen zaprtja ceste ni zgolj v njegovo dobro - s tem bi se spet vzpostavilo na silo razdrobljeno grajsko dvorišče -, ampak v dobro vseh občanov, saj bi dobili ne le varnejšo pot, ampak tudi novo turistično točko. Kersnik poudarja, da dvorišče - tako kot v času, ko je bil grad še cel - ne bi bilo zaprto za javnost, ampak bi bilo dostopno vsem. »Vloga za to je bila že pred časom podana na občino. Nadaljnji koraki so v njenih rokah. Mi smo pripravljeni stopiti nasproti,« je povedal Franc Kersnik in dodal, da se še naprej zavzema tudi za ureditvi poti od mrliških vežic do gradu v pešpot. »Cesta je nevarna, saj ljudje po njej vozijo zelo hitro, hkrati pa se po njej vsak dan sprehaja veliko število otrok. Če bi jo uredili v pešpot, bi hkrati spet pridobil na veljavi kostanjev drevored, postavljen za časa Francozov,« je pojasnil Kersnik. Kostanjev drevored je, tako kot še starejši gabrov (ob cesti v lukoviške hribe - po nekaterih podatkih gre za enega najstarejših drevoredov v Evropi), spomenik državnega pomena. Kostanjev šteje okrog 200, gabrov pa okrog 300 let. Zaradi prometa se uničujeta, hkrati pa sprehod skozi njiju ni niti pol tako atraktiven in sproščujoč kot bi lahko bil. Stroški popolne obnove okrog osmih milijonov evrov »Majhen poseg, ki bi občino stal zelo malo, bi zelo spremenil podobo ene od glavnih občin- skih znamenitosti,« je prepričan naš sogovornik, ki je dejal, da bi si za zgled lahko vzeli druge evropske države, recimo Anglijo, Škotsko, Irsko in tudi Portugalsko, kjer - kljub težkemu finančnemu položaju - ogromno sredstev vlagajo v obnovo in ohranitev zgodovinskih objektov. »Okoliš vsakega gradu, pa naj bo res samo zgolj ruševina, še precej večja kot Brdo, je urejen ali se ureja z željo po turistični prepoznavnosti. Pri nas smo glede tega zelo mačehovski. Odgovorno trdim, da je grad Brdo lukoviški biser, ki ga je potrebno znova obrusiti. Sodelovati bi morala ne le občina, ampak tudi država,« je dejal in pristavil, da o nadaljnjih načrtih glede prenove gradu še ni nič določenega, da pa že dlje časa obstajajo študije, ki za popolno obnovo gradu (od znotraj in zunaj) predvidevajo okrog sedem, osem milijonov evrov izdatkov, pri čemer bi grad dobil nekdanjo podobo, hkrati pa bi v njem s tem denarjem - z vso opremo vred - zaživele tudi številne vsebine. Predviden je muzej življenja v gradu (s poudarkom na življenju Janka Kersnika), baročna večnamenska dvorana, restavracija ... »Šlo bi torej za nekakšen poslovno-turističen objekt, s katerim bi lahko privabljali ljudi ob blizu in daleč,« je prepričan lastnik objekta, ki dodaja, da bi se po narejenih izračunih splačalo obnoviti celoten grad, čeprav nekateri načrti predvidevajo tudi zgolj obnovo zahodnega trakta, medtem ko naj bi v ruševinah preostalega dela gradu do-movalo gledališče na prostem. »Pri podaljšani tretji gradbeni fazi je razlika v stroških obnove celotnega objekta ali pa zgolj zahodnega trakta praktično zanemarljiva. Če bi primanjkovalo denarja, bi sam raje videl, da bi bil grad spet celota, pa čeprav bi bile sobe opremljene zgolj v zahodnem traktu,« je še povedal Kersnik in pogovor zaključil z željo po tehtnem premisleku o vseh možnih scenarijih. Ideja o stanovanjskem bloku na mestu, kjer si je vitez Janez Lamberg sredi slabih 500 let nazaj začel graditi domovanje, na srečo ne pride več v poštev! 10 REFERENDUMI w Rokovnjač Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo - ZRLI-UPB2), izdaja Okrajna volilna komisija 10. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O DOLOČiTVi VOLiŠČ iN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v 10. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bo v nedeljo 5. junija 2011 VOLIŠČE 4.10.01 - OSNOVNA ŠOLA DOB I. Šolska ulica 7, Dob Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulica št.1, Ljubljanska cesta št.1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21 ,23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica št. 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta št. 1, 1a, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3a in 5, Gorjuša in Turnše. VOLIŠČE 4.10.02 - OSNOVNA ŠOLA DOB II. Šolska ulica 7, Dob Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica vsa razen št.1, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta št. 22, 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica št. 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica št.1, 2 in 3, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta št. 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen št. 1, 3, 3a in 5, Češenik in Želodnik. VOLIŠČE 4.10.03 - DOM KRAJANOV V ŽE- JAH Žeje 10, Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje. VOLIŠČE 4.10.04 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA Krtina 41, Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico. VOLIŠČE 4.10.05 - GASILSKI DOM HOMEC Bolkova ulica 46, Homec Homec: I.ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del št. 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Bolkova ulica, Gostičeva cesta in Vaška pot št.: 28, 29, 30, 31, 31a, 32, 32a, 33, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a. Nožice: Gostičeva cesta, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica. VOLIŠČE 4.10.06 - OSNOVNA ŠOLA IHAN I Šolska ulica 5, Ihan Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Češmi-nova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta. Selo pri Ihanu. VOLIŠČE 4.10.07 - OSNOVNA ŠOLA IHAN II Šolska ulica 5, Ihan Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drino-va ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova. VOLIŠČE 4.10.08 - SAMOSTAN MALA LOKA Mala Loka 8, Bišče in Mala Loka. VOLIŠČE 4.10.09 - GASILSKI DOM DOMŽALE Savska cesta 2, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2 in 3, Kajuhova cesta št. : 1, 2, . 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69 in 71, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št. : 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 28a, 30, 30a, 32, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka. VOLIŠČE 4.10.10 - AMD DOMŽALE Krakovska 18, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karan-tanska cesta vsa, razen št.: 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta št. : 1, 3, 5, 7, 11, 13, 13a, 13b, 15, 17, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta št. 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica. Volišče za invalide. VOLIŠČE 4.10.11 - GASILSKI DOM ŠTUDA Študljanska 86, Domžale Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Ja-vorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št. : 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5, Šentpavel pri Domžalah. VOLIŠČE 4.10.12 - KULTURNI DOM RADOMLJE I Prešernova cesta 43, Radomlje Radomlje: Cesta Radomeljske čete vsa, razen št.1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Perne-tova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta št. 21, 21b, 23, 25, 25a, 27, 27a, 29, 31, 33, 34, 35, 36, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen št. 1, 3, 5, 7 in 8 in Trata. VOLIŠČE 4.10.13 - KULTURNI DOM RADOMLJE II Prešernova cesta 43, Radomlje Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta št. 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica. Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete št. 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta št. 1, 1a, 1b, 2, 3, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53 in 54, Šlandrova ulica št.1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Triglavska ulica. Škrjančevo. VOLIŠČE 4.10.14 - GASILSKI DOM ROVA Žiška c. 10, Rova Dolenje, Jasen, Kolovec, Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta. Zagorica pri Rovah in Žiče. VOLIŠČE 4.10.15 - DELAVSKI DOM VIR I Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica št. 2, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 16, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48 in 54, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Ipavčeva ulica, Šaranovičeva cesta št.10a in Zoisova ulica št. 1a, 3, 4, 6, 8, 18, 19, 20, 22, 24, 30, 30a, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 45, 45a, 45b in 51. VOLIŠČE 4.10.16 - DELAVSKI DOM VIR II Šaranovičeva cesta 19, Vir Vir: Aljaževa ulica, Bukovčeva ulica št. 1, 3 in 4, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta vsa razen št.10a, Tkalska ulica in Zoisova ulica št. 1, 2, 2a, 4a, 4b, 5, 6a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 21, 23, 25, 25a, 26, 27, 28, 31, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 48, 48a, 48b, 49, 49a, 49b, 49c, 50, 50a, 50b, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 60, 60a, 61 in 61a. Podrečje. VOLIŠČE 4.10.17 - VRTEC VIR Hubadova ulica 15, Vir Vir: Bukovčeva ulica št. : 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53 in 53a, Hubadova ulica vsa, razen št. 6, 6a, 8, 9 in 10, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica in Umekova ulica št. : 1, 3, 7, 9, 13, 15, 17, 19, 21, 22, 24 in 25. VOLIŠČE 4.10.18 - KOLIČEVO KARTON d.o.o. UPRAVA Papirniška cesta 4, Vir Količevo, Vir: Papirniška cesta, Umekova ulica št. : 2, 4, 8, 10, 10a, 12, 14, 16, 18 in 20, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Žnidaršičeva ulica. VOLIŠČE 4.10.19 - PODRUŽNIČNA ŠOLA KRAŠNJA Krašnja 14 A, Lukovica Kompolje, Koreno, Krajno brdo, Krašnja, Spodnje Loke, Vrh nad Krašnjo in Žirovše. VOLIŠČE 4.10.20 - KULTURNI DOM LUKOVI-CA Stari trg 1 Lukovica pri Domžalah: Trojanska cesta vsa, razen št. 2, Stari trg, Vevrov trg, Maklenovec, Ulica Jelke Komotarjeve, Ulica Frana Milčinskega, Pot v rovca, Laze, Šolska pot, Maroltova ulica, Kersnikova ulica, Stara pot, Mačkova cesta, Podpeč, Mlaka, Gradiška cesta in Koseskega cesta. Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici,, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici in Zgornje Prapreče. VOLIŠČE 4.10.21 - KULTURNI DOM ANTON MARTIN SLOMŠEK Veidrov trg 4, Šentvid pri Lukovici Imovica, Lukovica pri Domžalah, Trojanska cesta 2, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici in Vrba. VOLIŠČE 4.10.22 - PRI AMALIJI DOBRŠEK Rafolče 32, Dupeljne, Rafolče, Straža in Vrhovlje. VOLIŠČE 4.10.23 - ŠPORTNO DRUŠTVO maj 2011 REFERENDUMI 11 ZLATO POLJE Podgora pri Zlatem polju 1, Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lašna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče in Zlato polje. VOLIŠČE 4.10.24 - PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA Blagovica 33, Blagovica. Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek in Zlatenek. VOLIŠČE 4.10.25 - ŠOLA ČEŠNJICE Češnjice 9, Blagovica Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico in Selce. VOLIŠČE 4.10.26 - GASILSKI DOM TROJANE Trojane 35, Hribi, Trojane, V Zideh in Zavrh pri Trojanah. VOLIŠČE 4.10.27 - PRI RAJKU KERŠIČU Učak 1, Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt in Učak. VOLIŠČE 4.10.28 - KULTURNI DOM MORAVČE Vegova 9, Moravče Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Ma-lova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode in Vegova ulica. Podstran, Rudnik pri Moravčah, Straža pri Moravčah in Zalog pri Moravčah. VOLIŠČE 4.10.29 - GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE Cesta heroja Vasje 13, Moravče Češnjice pri Moravčah, Drtija, Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmače in Masljeva cesta. Spodnja Dobrava in Zgornja Dobrava. VOLIŠČE 4.10.30 - PRI URANKARJU Gabrje pod Limbarsko goro 6, Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Mošenik, Ples ves, razen št. 8 in 9 in Selce pri Moravčah. VOLIŠČE 4.10.31 - PRI FRANCU MAJDIČU Negastrn 8, Negastrn, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah in Vinje pri Moravčah. VOLIŠČE 4.10.32 - ZADRUŽNI DOM KRAŠCE Krašce 2, Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Pri-krnica in Sv. Andrej. VOLIŠČE 4.10.33 - GASILSKI DOM PEČE Peče 50, Križate, Peče, Gora pri Pečah, Ples št. : 8 in 9, Podgo- SDS Si|«v«[Ukfl fbMka »Iturikc S^ ■ Oe' -n, _■ --Ti Glasovali bomo 3x PROTI: PROTi 3 slabim zakonom, PROTi slabi vladi in PROTi uničevanju slovenije V nedeljo, 5. junija 2011, bomo glasovali proti trem slabim zakonom Pahorjeve vlade - Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter Arhivih. Zato imamo tehtne razloge: 1. Zaslužena pokojnina je naša pravica - smo PROTI pokojninskemu zakonu. - Ker pokojninski zakon ne uvaja osebnega pokojninskega računa. - Ker vlada rešuje svoje lahkomiselno zadolževanje na plečih upokojencev. - Ker ne bomo dovolili vladnega ustrahovanja - če je denar za Grčijo, je tudi za nova delovna mesta. 2. Mi nimamo česa skrivati - smo PROTI zaprtju arhivov. - Ker Pahorjeva vlada že od avgusta 2010 nezakonito zapira arhiv nekdanje UDBE, s čimer ne ščiti interesov državljanov, ampak interese svojih nekdanjih in nekaterih sedanjih političnih akterjev. - Ker bomo z glasom „proti" zakonu to področje uredili tako, kot so ga uredile vse države nekdanjega socialističnega bloka. - Ker danes zapirajo arhive, jutri pa bodo drugače misleče. 3. Ne vrag, le sosed bo mejak! - smo PROTI omejevanju medsosedske pomoči - Ker pomoč soseda sosedu ni delo na črno. - Ker si moramo sosedje pomagati, ne pa da nas država v času krize za to kaznuje. - Ker smo proti kaznovalni politiki vlade - naj kaznuje tajkune, ne pa sosede. Ker si zaslužimo dostojno pokojnino, želimo dobre medsosedske odnose in ker si zaslužimo resnico o naši preteklosti, bomo 5. junija zavrnili vse tri slabe zakone! rica pri Pečah, Pretrž in Zgornje Koseze. VOLIŠČE 4.10.34 - DOM KRAJANOV HRIB Hrib nad Ribčami 7, Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Velika vas, Zalog pri Kresnicah in-Zgornji Prekar. VOLIŠČE 4.10.35 - KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOLJE PRI MORAVČAH Vrhpolje pri Moravčah 14, Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javorši-ca, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica in Zgornji Tuštanj. REPUBLiKA SLOVENiJA OKRAJNA VOLiLNA KOMiSiJA 10. VOLiLNEGA OKRAJA 4. VOLiLNE ENOTE Številka: 042-8/2011 Datum: 18. 4. 2011 VOLIŠČE 4.10. 901 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58, Domžale Predčasno glasovanje. VOLIŠČE 4.10.970 - DOMŽALSKI DOM Ljubljanska cesta 58,Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. Ta sklep se uporablja od 21. aprila 2011. PREDSEDNiK OKRAJNE VOLiLNE KOMiSiJE Peter Golob, univ. dipl. prav. Številka: 042-8/2011 Datum: 3. 5. 2011 Na podlagi 3. odstavka 28. člena Zakona o volitvah v državni zbor, (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ-UPB1, 54/07 - odločba US), in 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/2007 - uradno prečiščeno besedilo -ZRLI-UPB2), izdajam naslednji sklep Za izvedbo glasovanja na referendumih o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih ter o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki sta razpisana za 5. junij 2011, se določijo ista volišča, kot so določena s sklepom Okrajne volilne komisije 10. volilnega okraja 4. volilne enote, št. 042-8/2011 z dne 18. 4. 2011, za izvedbo glasovanja na referendumu o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Predsednik: Peter GOLOB, univ. dipl. prav. 12 REFERENDUMI, RAZPIS Rokovnjač NSi je PROTI pokojninski reformi, ker: - predlagane rešitve ne zagotavljajo dolgoročne rešitve problema; - reforma uvaja preveč stroge pogoje za upokojevanje ; - vlada bi morala vzporedno s pokojninsko reformo pripraviti tudi novo demografsko politiko; - Slovenija potrebuje celostno in dolgoročno ureditev problema in ne zgolj reševanje trenutnih finančnih problemov državne blagajne. NSi je PROTI zakonu o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno, ker: - medsosedsko pomoč opredeljuje kot delo na črno; - z določbo o omejevanju sosedske pomoči bi lahko onemogočili humanitarno delo in pomoč tudi tistim ljudem, ki to delajo dobronamerno in popolnoma zastonj; - s to določbo bi kaznovali predvsem male ljudi; NSi je PROTI zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter gradivih, ker: - smo prepričani, da mora biti arhivsko gradivo nekdanje Službe državne varnosti javno dostopno; - z zapiranjem arhivov zgolj ščitimo vse zločine, ki so se zgodili pod okriljem SDV in UDBE, kakor tudi njihove izvajalce, kar je za demokratično državo nezaslišano; - zakon o arhivih zapira pot resnici iz temačnega obdobja slovenske zgodovine, zato bomo glasovali proti. V nedeljo, 5. junija se udeležimo referenduma in trikrat glasujemo PROTI! Blizu ljudem MS! Na podlagi 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01 in 5/06), Občina Lukovica, Stari trg 1,1225 Lukovica objavlja JAVNi POZiV za sofinanciranje posebnih projektov v kulturi za leto 2011 1. Predmet javnega poziva so kulturni programi, ki se izvajajo na občinskem, regijskem ali mednarodnem okviru. Sredstva so namenjena društvom, drugim nepridobitnim ustanovam in posameznikom s statusom samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, ki delujejo na območju Občine Lukovica, za izvedbo kvalitetnih kulturnih projektov kot so npr. organizacija revij, festivalov, likovnih razstav, organizacija koncertov, ki izstopajo po kvaliteti, skupni projekti društev, programi z mednarodno udeležbo (predvsem tekmovanja)^ 2. Sofinanciranje posebnih projektov v kulturi predstavlja tiste projekte, ki niso predmet financiranja iz razpisa »sofinanciranje kulturnih društev« oz. niso vključena v proračunu Občine Lukovica za leto 2011. 3. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status prijavitelja. Če ima prijavitelj status društva, mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima društvo sedež v Občini Lukovica oz. deluje na njenem območju oz. so njegovi člani v večini občani Občine Lukovica, - da imajo urejeno evidenco o članstvu, - da so registrirani in delujejo najmanjeno leto, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, - da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto. Če je prijavitelj posameznik, mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da je občan občine Lukovica, - da ima status samostojnega ustvarjalca na področju kulture. 4. Obseg razpoložljivih sredstev: 3.000,00 EUR. 5. Posebna razpisna dokumentacija za ta namen ni predvidena. Vlagatelji v vlogi podrobno opredelijo vsebino projekta, finančni plan, udeležbo članov, vrednotenje projekta ter dokazila o izvedbi dogodka. Priložiti je potrebno dokazila iz 3. točke tega poziva. 6. Pravočasno prispele vloge bo obravnaval Odbor za družbene in društvene dejavnosti ter občinska priznanja. Prednost bodo imeli projekti, ki so širšega pomena za občino in prireditve s priznano kvaliteto. Kandidati bodo o izidu javnega poziva obveščeni najkasneje v 30 dneh od odpiranja vlog. 7. Rok za prijavo je najkasneje do 17.6.2011 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika. 8. Prijave pošljite na naslov: OBČINA LUKOVICA, STARI TRG 1, 1225 LUKOVICA, v zaprti kuverti s pripisom »javni razpis - SOFINANCIRANJE POSEBNIH PROJEKTOV V KULTURI ZA LETO 2011 - ne odpiraj«. 9. Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti Mojci Cerar (tel. 01/72-96-310). Župan Matej Kotnik, l. r. maj 2011 RAZPIS, OBVESTILA 13 Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Lukovica in o priznanjih župana Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 4/04) Odbor za družbene in društvene dejavnosti ter občinska priznanja, proslave in prireditve objavlja JAVNi RAZPis za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrad v letu 2011 Priznanja Občine Lukovica v letu 2011 so: - častni občan Občine Lukovica - plaketa Občine Lukovica Priznanja Občine Lukovica se podeljujejo za dosežke, ki so prispevali k boljšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, vzgojno-izobra-ževalnem, športnem, naravovarstvenem področju in na drugih področjih. Priznanja se lahko podelijo: posameznikom, skupinam občanov in vsem pravnim osebam oz. organizacijam. Predlog za podelitev priznanj Občine Lukovica lahko podajo posamezniki, politične stranke, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlog za podelitev priznanja mora biti podan v pisni obliki ter mora vsebovati: - podatke o predlagatelju - vrsto predlaganega priznanja - podatke o predlaganem prejemniku priznanja - obrazložitev k predlogu - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi Rok za vložitev predlogov je 24. 6. 2011. Svoje predloge pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica s pripisom »javni razpis za podelitev priznanj Občine Lukovica«. Predsednik Odbora za družbene iN društvene DEJAVNOSTI TEr OBČINSKA PRIZNANJA Matevž Kink, l. r. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA www.lj.kgzs.si ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE, Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pimat@lj.kgzs.si URADNE URE: ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA PREMIJE ZA GOVEDO - 1. obdobje za 2011 Od 1. do 30. junija boste lahko vsi, ki ste oddali zbirno vlogo za leto 2011 in izpolnjujete pogoje, vlagali še naslednja zahtevka: • »Zahtevek_za_dodatno_plačilo_za ekstenzivno rejo ženskih govedi« na osnovi katerega boste dobili premijo za krave oz. telice, ki so telile od 11. decembra 2010 do 31. marca 2011 in sta bili živali na kmetiji najmanj dva meseca po telitvi ter izpolnjujete še ostale pogoje o katerih ste bili seznanjeni ob oddaji zbirne vloge. Zahtevek za kravo lahko vložite tudi v primeru mrtvorojenega teleta ali pogina teleta v obdobju obvezne reje. • Zahtevek za posebno premijo za bike in vole«, za živali, ki so bile zaklane od 1. januarja do 31. maja 2011 in so bile pred tem najmanj dva meseca na kmetiji ter so ob zakolu tehtale najmanj 185 kg hladne oz. 188,8 kg tople klavne mase. Če ste živali oddali preko KZ v Lukovici, potem ste jih pooblastili, da bodo zahtevek v vašem imenu poslali oni. V nasprotnem primeru, pa morate zahtevek vložiti sami. Pomemben pogoj za oba zahtevka je pravočasno sporočanje premikov (7 dni) v času obvezne reje ter pravočasna označitev telet (20 dni od rojstva). Za oba zahtevka je obvezen elektronski vnos. Če bo vlagal zahtevek drug član gospodinjstva, mora imeti s seboj navadno pooblastilo nosilca kmetije v dveh originalno podpisanih izvodih (obrazec dobite v KSS oz. ste ga že dobili ob oddaji zbirne vloge). Prosim, da se za vnos naročite čim prej od petka, 27. maja naprej, osebno ali po telefonu v času uradnih ur in ne čakajte na zadnje dni junija. TESTIRANJE ŠKROPILNIC Testiranje škropilnic za varstvo rastlin, ki ga bo izvajala Biotehniška fakulteta, bo potekal v naši občini v naslednjih terminih in lokaciji, s pričetkom ob 8.30 uri: • v ponedeljek, 13. junija 2011 v Šentvidu pri Lukovici za Kulturnim domom Antona Martina Slomška, • v torek, 14. junija 2011 v Blagovici pri stavbi Krajevne skupnosti. Vsi, ki boste prejeli osebno vabilo, se držite vaše predvidene ure, ostali pa pridite na začetku testiranja. Izvajalec testiranja priporoča: • uporabniki morajo pripeljati čiste in tehnično brezhibne naprave, napolnjene s približno 100 litri čiste vode, • naprave doma preizkusite in odpravite morebitne napake, • ne pozabite na dokumente (MID, EMŠO, davčna številka), • novih naprav ni potrebno pripeljati na pregled, ampak prinesite le podatke o napravi (račun, potrdilo o homologaciji^) za vpis v register in izdajo nalepke, prvi pregled pa sledi čez tri leta. PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka Zveza prijateljev mladine Domžale Obveščamo vas, da bo Zveza prijateljev mladine Domžale tudi v letu 2011 organizirala letovanje otrok na otoku Krku Letovanje bo potekalo v času letnih počitnic za učence osnovnih šol Občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, od 1. razreda do vključno 9. razreda. Izvedbo letovanja bo izvajala družba Leštan&Leštan d.o.o. Izmene: 1. izmena: 9. julij - 19. julij 2011 2. izmena: 19. julij - 29. julij 2011 3. izmena: 29. julij - 8. avgust 2011 Cena letovanja je 310 evrov. Za otroke, ki so zdravstveno ali socialno ogroženi, je sredstva namenil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Subvencionirana cena tako znaša 150 evrov. Omogočamo vam plačilo v treh obrokih po 50 evrov. Obveznost mora biti poravnana do odhoda na letovanje. Prijavnice za letovanje lahko otroci dvignejo pri šolski svetovalni službi. Za vse dodatne informacije pokličite telefonsko številko 051/624-176, vsako sredo, med 16. in 18. uro, ali nam pišite po e-pošti: zpm.domzale@siol.net. Veselimo se počitnic z vami. 14 RAZPIS, OBVESTILA Rokovnjač Obveščamo vas, da je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), v okviru projekta Regijska štipendijska shema, 30.3.2011 objavila na spletni strani www.rralur.si Javni poziv delodajalcem za vključitev v regijsko štipendijsko shemo Ljubljanske urbane regije 2011/2012. Osnovni cilj štipendijske sheme, ki se izvaja poenoteno po vsej Sloveniji z nosilci REGIONALNIMI RAZVOJNIMI AGENCIJAMI, je spodbujanje kadrovskega štipendiranja ter povezovanje gospodarskih potreb in izobraževalne sfere. Štipendije se tako podeljujejo za konkretna delovna mesta - in sicer prioritetno za razvojne potrebe in perspektivne poklice v regiji. V KOLIKOR BOSTE V PRIHODNJE IMELI POTREBE PO NOVIH KADRIH, VAS VLJUDNO VABIMO, DA SE VKLJUČITE V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO ZA LETO 2011/2012. PRIJAVITE SE TAKO, DA ODDATE VLOGO NA JAVNI POZIV. ROK ZA ODDAJO VLOG NA RRA LUR PO POŠTI ALI OSEBNO JE 30.6.2011. Vključitev v regijsko štipendijsko shemo omogoča 50% SOFINANCIRANJE ŠTIPENDIRANJA DELODAJALCEM IZ LJUBLJANSKE REGIJE, ki so - pravne osebe zasebnega prava, - fizične osebe ali - pravne osebe javnega prava, s sedežem, poslovno enoto ali prebivališčem na območju ene od 26 občin Ljubljanske urbane regije. Glede na način financiranja je štipendija sestavljena iz dveh delov: 1. del: iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije zagotavlja RRA LUR v znesku 50% dodeljene štipendije (vendar največ v višini 30% minimalne plače). 2. del: preostalo polovico štipendije zagotavljajo delodajalci, pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja prejemanja štipendije. Delež delodajalcev je lahko tudi nižji, v kolikor dodatno sofinanciranje štipendiranja zagotovijo tudi posamezne občine. Osnovna višina štipendije znaša 15% minimalne plače za dijake ter 28% minimalne plače za študente. Štipendisti so upravičeni do dodatkov za šolski uspeh ter kritje stroškov prevoza oziroma bivanja izven kraja prebivališča. Povprečna štipendija v letu 2010/11 znaša 280 EUR, višina najvišje štipendije za dijake je 250 EUR, za študente pa 420 EUR. Vsi zainteresirani delodajalci s sedežem ali poslovno enoto v Ljubljanski urbani regiji se prijavijo na Javni poziv z dokumentacijo, ki je dostopna na spletni strani RRA LUR www.rralur.si. Na osnovi potreb po kadrih, ki jih bodo podali delodajalci v prijavi na javni poziv, bo RRA LUR v začetku septembra objavila RAZPIS ZA ŠTIPENDIJE. Projekt Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Obvestilo in poziv občanom za prevzem gradbenih projektov Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007, 31/2008, 35/2009, 58/2010 in 101/2010), iz zbirk dokumentarnega gradiva odbira in izloča gradbene projekte individualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe, oziroma letnik 2000. Načelnik: mag. Branko HEFERLE, univ.dipl. prav. Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 2000 in se izvod gradbenih projektov nahaja v arhivu Upravne enote Domžale, lahko prevzamejo gradbene projekte v času uradnih ur od 4.5.2011 do 15.6.2011. Prevzem projektov bo v Glavni pisarni Upravne enote Domžale, po predhodnem osebnem dogovoru oziroma naročilu na telefonsko številko 01 72 20 100 int. 270 ali 265. Ob naročilu morajo stranke navesti točno številko gradbenega dovoljenja in ime investitorja. Po poteku roka za prevzem, bodo gradbeni projekti iz navedenega obdobja izločeni iz arhiva Upravne enote Domžale in uničeni. OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica, objavlja prosto delovno mesto VZDRŽEVALEC Pogodba o zaposlitvi se sklepa za delovno mesto vzdrževalca na čistilni napravi (VZDRŽEVALEC IV), za določen čas 1 (enega) leta, z možnostjo podaljšanja. Delo se bo opravljalo na območju Centralne čistilne naprave Lukovica, s polnim delovnim časom (8 ur dnevno). S podpisom pogodbe veljajo za zaposlenega predpisi s področja javnih uslužbencev. Pogoji za zasedbo prostega delovnega mesta: splošna srednja izobrazba, izkušnje s področja strojništva in vzdrževanja naprav (tri leta delovnih izkušenj), vozniški izpit B kategorije. Druge zahteve povezane z delovnim mestom: - stalna pripravljenost; Podpis pogodbe o zaposlitvi za določen čas z ustreznim kandidatom in nastop dela je 01.07.2011. Pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev, skupaj s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, s pripisom Razpis - vzdrževalec, najkasneje do 16.06.2011. Za dodatne informacije in pojasnila v zvezi z zasedbo prostega delovnega mesta pokličite Tomaža CERARJA, višjega svetovalca za gospodarske javne službe (tel.: 72 96 316), ali prek elektronske pošte na naslov: tomaz.cerar@lukovica.si. maj 2011 VABILA 15 Turistično društvo Sv. Vid vabi na svoj 1. sejem Prikaz tradicionalnih starih domačih obrti v soboto, 11. junija 2011, s pričetkom ob 10 uri na Veidrovem trgu v Šentvidu (pri cerkvi Sv. Vida v Šentvidu) Sejem bo spremljal prireditveni program - 10.00 Odprtje prireditve z godbo Lukovica in MePZ Šentviški zvon - 11.00 Nastop furmanov in Turistična vožnja s konjsko vprego po okolišu - 12.00 Tekmovanje v sestavljanju kozolca - 13.00 Tekmovanje v metanju podkev Na prireditvenem prostoru vas bodo pričakale: - številne stojnice z domačimi izdelki - lahko si boste ogledali prikaz starih in domačih obrti (tesarstvo, kamnoseštvo, izdelava vrbovih - metel, rokodelstvo, - ustvarjalne delavnice za odrasle in otroke Otroke čaka še posebej sladko presenečenje, saj si bodo lahko po svoji domišljiji izdelali bonbon. Za pogostitev bo poskrbela ena najstarejših gostiln v našem okolišu. Veselimo se prvega skupnega druženja! Sejem sta finančno podprli KS Prevoje ter Občina Lukovica ■ SpnrinodrušlvD ^ VABiLO ŠD Lukovica prireja športni vikend LUKOV'CA ŠPORTA 2011 11. in 12. junija bosta na Brdu pri Lukovici potekala nogometni ter košarkarski turnir. Poleg njiju bodo potekala še tekmovanja v natančnem streljanju, metu trojk in otroškem žogobrcu. Za več informacij in prijave se obrnite na Jureta za nogomet (041/551067) in Vikija za košarko (051/606-834) ter na facebook stran našega športnega društva. Vljudno vabljeni! v nedeljo, 12. junija v petek, 24. junija v soboto, 25. junija Trojanski gasilci vas vabimo na prireditve ob proslavljanju 100-letnice PGD Trojane, ki se bodo odvijale na športnem igrišču ob gasilskem domu na Trojanah oziroma pod velikim prireditvenim šotorom: meddruštveni gasilski turnir v malem nogometu med ekipami PGD oziroma gasilskih zvez iz različnih delov Slovenije ob 20. uri: proslava ob 100-letnici s sprehodom skozi čas zadnjih 100 let z besedo in glasbo ob 18. uri: gasilska parada in prevzem novega gasilskega avtomobila GVM-1 ob 20. uri: gasilska veselica z ansamblom Spev Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite. Gasilke in gasilci PGD Trojane Zadnjo majsko nedeljo poskusite domače jagode in šparglje VABiLO Kulinarika in prijetno druženje za vso družino je vodilo prireditve Dan jagod in špargljev, ki se bo v nedeljo, 29. maja 2011, odvijala v vasici Breg pri Litiji. Od Litije je Breg oddaljen dva, od Ljubljane pa 40 kilometrov. V dobre pol ure vožnje iz prestolnice se na podeželju lahko naužijemo svežega zraka in domačih dobrot. KD GRAJSKI OKTET v sodelovanju z JSKD - izpostava Domžale organizira 10. srečanje oktetov Dolenjske, Posavja in Bele krajine, ki bo v petek, 3. junija 2011, ob 20. uri, v atriju gradu Tuštanj (Moravče). Sodelovali bodo številni priznani okteti (Oktet Gallus, Oktet Valvasor, Oktet Jurij Dalmatin, idr.). Gost večera bo Slovenski oktet. Vstop je brezplačen. V primeru slabega vremena bo prireditev v kulturnem domu v Moravčah. Vljudno vabljeni! ŽUPNIJA BRDO - CIKEL KONCERTOV MAJNIŠKI KONCERT Operna solista Andreja Zakonjšek Krt, sopran Marcos Fink, basbariton in organist Tone Potočnik Prostovoljni prispevki bodo namenjeni novoustanovljeni Slovenski osnovni šoli v Mendozi (ARG). petek, 27. maj 2011, ob 20.00 Cerkev sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici Poslusalci bodo lahko koncert, evskem koru, prvič spremljali preko video r 16 DOGODKI Rokovnjač Velika predstavitev posameznikov in društev občine Lukovica na razstavi cvetja v Volčjem Potoku Člani TD Preserje na delu: sestavljanje vozu ni šala mala. Arboretum Volčji Potok - Znotraj Podjetne regije občin Domžale, Kamnik, Komenda, Mengeš, Moravče in Trzin se je v torek, 26. aprila, na tradicionalni razstavi cvetja v Ar-boretumu Volčji Potok predstavila tudi Občina Lukovica. Skoraj 90 posameznikov in članov društev je za obiskovalce pripravilo pester program na temo ustnega izročila skozi preteklost, sedanjost in prihodnost na območju Črnega grabna. Senta Avbelj Številen odziv občank in občanov Občine Lukovica ter dobrosrčnost in pripravljenost na sodelovanje pri predstavitvi je zagotovo pripomoglo k temu, da se torkove napovedi slabega vremena niso uresničile. V Volčjem Potoku je že zjutraj posijalo sonce, ki je bilo čez ves dan naklonjeno vsem predstavitvam na prostem - tako izdelkom kot tudi dejavnosti, petju, recitiranju, prikazu ročnih spretnosti in igram na temo ustnega izročila. Vse predstavitve so bile nekaj posebnega. Z nami so bile članice in člani Društva upokojencev Lukovica, ki so poleg prikaza izdelovanja cvetlic, nakita, prtičkov in knjig razstavili že izdelane ročne izdelke. Na njihovi mizi ni manjkalo niti domačega peciva, ki so ga seni-orke spekle za obiskovalce. Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica je s svojo zunanjo podobo predstavilo življenje rokovnjačev. Člani društva so za vse nastopajoče pripravili pravi rokovnjaški golaž. Izkazali so se tudi pri prevozu oziroma dostavi pripomočkov za predstavitev ostalih razstavljavcev. Lesene figurice, kipe in zbirke je razstavljal Janez Jarc - Žan. Žena Slavka mu je pri predstavitvi pomagala in mu vsake toliko časa v roke podala neobdelan kos lesa, ki ga je Jarc nemudoma začel oblikovati v novo podobo. V šotoru je dišalo tudi po izdelkih iz sira. Pokuši-no domačega sira z orehi, poprom, čemažem in čilijem ter sirotke je pripravila Štefka Kokalj iz Kmetije Jergan. Sin je poskrbel za sodelovanje gostov pri igri »od tal do sira«, pri kateri so morali udeleženci na oko oceniti razdaljo od tal do sira, ki je visel s stropa. To razdaljo pa je najbolje ocenil Janez Jarc, ki je za nagrado prejel cel hlebec sira. Ob razglasitvi je bil zelo presenečen. V okviru Društva za ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine - Skrinjca se je predstavila Mojca Novak, ki je pripravila razstavo ročno Mlatenje slame so prikazali člani TD Gradišče. porisanih pručk, stolčkov, okvirjev za luči in ogledal. Ostale članice društva so predstavljale oblačilno dediščino. Anamarija Avbelj, Miss Universe Slovenija 2008, je vsem zbranim predstavila življenje in delo pesnika in prevajalca Jovana Veselga Koseskega, ki se je rodil v Bokšetovi hiši v Spodnjih Kosezah. Poleg tega nam je v zeleni idili cvetočih dreves in rož v ozadju recitirala nekaj kitic ode Slovenja, ki je nekdaj veljala za prvo tiskano omembo Slovenije. Z nami so bili že drugi dan zapovrstjo učenci Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, ki so predstavili kulturne poti v Črnem grabnu. Za razliko od prejšnjega dne sta se pridružila še harmonikarja, ki sta z veselimi vižami privabljala številne obiskovalce na razstavni prostor. Zvoku harmonike so se kasneje pridružili tudi člani Godbe Lukovica z ostalimi inštrumenti, ki so priredili povorko skozi park in nam zaigrali nekaj koračnic na razstavnem prostoru. V popoldanskih uricah so se predstavili člani Turističnega društva Preserje pri Lukovici. Poleg prikaza razstavljanja in sestavljanja voza ter klepanja kose so pripravili veliko tablo z opisom in slikami delov voza. Turistično društvo Gradišče pri Lukovici pa je prikazalo mlatenje slame in pajklanje pšenice, ki je glasno odmevalo v okolico in tako vzbujalo pozornost. Predstavitev Občine Lukovica so popestrili še člani Kulturno umetniškega društva Fran MaseljPodlimbarski z razstavo izdelkov iz slame in pletenjem kit ob petju ljudskih pesmi. Francka Maselj je s spomini na otroštvo predstavila igrico seklanje pirhov: »Vrnila se bom v svoje otroštvo. To so bila najlepša leta. Spomnim se, ko smo z Brda hodili skozi Brdsko gmajno. Vsa družba je imela s seboj pirhe, ki smo jih seklali. Poznali smo že določene poteze, ki so imele prednosti pri metanju od blizu in od daleč. Ampak, če nisi zadel pirha, si izgubil ves denar. Tud če nam je vsega zmanjkalo in smo že mislili, da bomo dolgo igrali, smo vsa jajca »sčo-fal«. In to je bil en lep, mladostni spomin, ki sem ga še danes prinesla v Volčji Potok.« Društvo podeželskih žena Lukovica je presenetilo s petjem ljudskih pesmi in pokušino kruha ter domačega peciva, po katerem je dišalo po vsem razstavnem prostoru. Člani Turističnega društva Sveti Vid so z opremljenim furmanskim vozom vabili obiskovalce na njihovo prvo prireditev, Sejem domačih obrti in Predstavitev Občine Lukovica je bila najbolj odmevna, ko je prikorakala Godba Lukovica. Članice KUD Fran Maselj Podlimbarski in članice DPZ Lukovica z županom Matejem Kotnikom in umetnikom Janezom Jarcem - Zanom. Člani TOD Brdo-Lukovica so skuhali slasten golaž. delavnic s prikazom zakladov Črnega grabna, ki bo 11. junija na Veidrovem trgu v Šentvidu pri Lukovici. Na razstavnem prostoru nas je s svojim obiskom počastil tudi župan Občine Lukovica MatejKotnik in predsednik Turistične zveze Občine Lukovica Franc Pavšek. Ob obisku sta pozdravila društva in posameznike ter si ogledala njihove predstavitve. Prijetno presenečeni smo bili tudi nad velikim obiskom ostalih prebivalcev Občine Lukovica, ki so nas prišli pogledat na predstavitev. Za obisk se vsem lepo zahvaljujemo in upamo, da ste se v naši družbi prijetno, predvsem pa domače počutili in si v spomin vtisnili kakšen delček ljudskega izročila iz prelepe dežele Črnega grabna. Foto: Arhiv Sente Avbelj maj 2011 DOGODKI 17 Rokovnjači, Furmani in Jezerska zmajčica na otvoritvi predstavitve občin podjetne regije v Arboretumu nova tabla v Krašnji V Krašnji poleg trgovine stoji velika tabla, ki zagotovo pade v oči. Domačini so se že dodobra seznanili z njo, naključni bralec in obiskovalec Krašnje pa si tablo ogleda z obeh strani in se že tako pouči, čemu je namenjena. Milena Bradač Tabla predstavlja vodno učno pot, ki so jo v svojem projektu pred dobrimi štirimi leti predstavili učenci podružnične šole Krašnja. Ker je vse povezano z denarnimi sredstvi, so se krašenjski učenci prijavili na razpisu Heliosa za ta projekt in tako dobili denarna sredstva -tako Heliosova kot občinska. Občina Lukovica je takrat dala v svoj program tako postavitev table v Krašnji kot obnovo vaškega korita na Korenu. Vera Beguš je projektu vodne učne poti dodala še ustrezno vsebino na prvi strani table in na drugi je opisana v sliki in besedi zgodovina Krašnje. Projekt je tako postal obširnejši in seveda dražji. Na Občini je projekt vodila Katka Bohinc, višja svetovalka za kmetijstvo, razvojne projekte in javna naročila, ga tudi dokončno uresničila in poiskala v proračunu dodatna sredstva. Foto: Arhiv Sente Avbelj Tinkara, Jan, Tomaž in Matic (od leve proti desni) po uspešni predstavitvi Gbčine Lukovica. Volčji Potok - V ponedeljek, 25. aprila, so učenci Osnovne šole Janka Kersnika Brdo z zanimivimi igrami in pripovedkami iz življenja rokovnjačev in furmanov predstavili Občino Lukovica na 20. razstavi cvetja v Arboretumu Volčji Potok. Jezerska zmaj-čica je obiskovalcem povedala nekaj več o jezerih v črnem grabnu. Senta Avbelj Člani turističnega krožka OŠ Janka Kersnika Brdo Jan, Matic in Tomaž so že na vhodu v park zbujali pozornost s pravimi rokovnjaškimi in furmanskimi oblačili. Njihova izvirna govorica in navihane vragolije, ki so jih sproti izvajali, so privabljali številne poglede obiskovalcev. Tinkara, v vlogi Jezerske zmajčice, je v zeleno rumenem kostimu maskote, prav tako opozarjala nase in ob deljenju bonbonov mimoidočim otrokom povedala, kdo smo in od kod prihajamo. Obiskovalce je večkrat nagovorila z besedami: »Dober dan, mi pa prihajamo iz Črnega grabna in bomo predstavili Občino Lukovica ob pol štirih v šotoru Podjetne regije. Pridite nas pogledat, čaka vas zanimiva predstavitev rokovnjačev in furmanov. Jaz pa vam bom povedala nekaj več o bajerjih in tekočih vodah na tem območju«. Tako je tudi bilo. Rokovnjači so na humoren način povedali, kako so na Učaku pri Trojanah napadli Francoze in jim vzeli blagajno: »Kaj, da bi samo gledali, hitro smo šli po njih, da je streljalo in pokalo vse povprek. Tako imamo še danes na Učaku lesen spomenik, posvečen napadu na francosko vojsko. Jah, denar smo revežem dali, nekaj pa tudi zase obdržali. Saj veste, kako je bilo, preživet se je bilo treba tako ali drugače«. Zaupali so nam še, kako so furmanom vino kradli in gradili most v Imovici čez reko Radomljo. Jezerska zmajčica pa nas je spomnila, da je v Črnem grabnu veliko ba-jerjev; Kroharjev, Gradiški, Mahkotov, Španov, Kvedrov, Kersnikov ^ Še veste, na katerem območju jih najdemo? Če niste prepričani, kje ležijo, vam pri tem lahko pomaga Jezerska zmajčica. Velik aplavz gledalcev je bil dokaz, da so učenci odlično odigrali svoje vloge in do srca nasmejali zbrano množico, ki so jo na koncu tudi povabili na bližajoči se Peregrinov sejem v Lukovici. Za uspešno predstavitev smo si s člani turističnega krožka zaslužili pozno kosilo v pizzeriji Fontana v Dobu. Lastnik Pizzerije Gregor Rogelj nam je v znak podpore in prizadevanja za aktivnost mladih v gostinstvu in turizmu podaril brezplačno kosilo. Vsi skupaj smo bili nad radodarnostjo in prijazno postrežbo prijetno presenečeni. Očiščevalna akcija v Blagovici Na soboto, 16. aprila, smo v Blagovici organizirali očiščevalno akcijo na katero so bili vabljeni vsi krajani iz okolice. Krajevna skupnost je skupaj z društvi (planinsko, gasilsko, podeželsko mladino in podeželske žene) in šolo akcijo tudi izpeljala. Aleš Pgdbelšek Ob 8. uri smo se zbrali na igrišču, si razdelili rokavice, vreče in po ekipah odšli na teren. Na pomoč s traktorjem je priskočil tudi Zdravko Slapar in tako smo iz gozda pospravili za tri tovornjake kosovnih odpadkov. Tukaj gre zahvala tudi Alešu Resniku, ki je s tovornjakom vse to odpeljal. Pohvaliti moram seveda tudi vse ostale, od najmlajših naprej, ki so pridno polnili vreče do 12. ure. Poskrbeli smo, da je bil teren očiščen v največjem obsegu, planinci pa so očistili Rokovnjaško pot s Trojan prekww Golčaja, Limbarske gore in vse do Krašnje. Mateja in Darinka sta opoldne že imeli pripravljeno malico in pijačo za vse sodelujoče, za sladico pa smo dobili še krofe, ki jih je prispe- valo Gostinsko podjetje Trojane in se mu iskreno zahvaljujemo. V upanju, da bo odpadkov vedno manj, vse vabim spet prihodnje leto. 18 DOGODKI Rokovnjač Obnovljena pot na Kovček Z veseljem in dobro voljo smo s skupnimi močni dosegli plan Pavla Urankarja iz Krašnje. Izvajala se je sanacija poti, ki poteka iz vasi Krašnja proti grebenu Kovček in mimo hiše Urankar ter nadaljuje na površine njiv in travnikov lastnikov iz Krašnje. Ko se pot poravna in dvigne na že lep pogled na delu Črnega grabna, se popotnik lahko ustavi pri idilični hišici lastnika Pavla Urankarja in si popotnik oddahne. TEKST iN FOTO: PaVLE UrANKAR Predhodno je bila pot težko prevozna za vse uporabnike. Z dobro voljo in pomočjo Režijskega obrata Občine Lukovica kot tudi uporabnikov omenjene poti so pot obnovili. Naredili smo nasip, uredili meteorni kanal za odvod vode in na koncu še postavili prečnike za odvod vode s ceste. Po novi poti je prijetno hoditi in jo tudi z lahkim trudom premagovati ali peš ali s traktorjem. Zadovoljni smo vsi, zato se zahvaljujem vsem, ki so karkoli pomagali mojim sovaščanom, iz občine Tomažu, Režijskemu obratu, sosedom in tudi tistim, ki bodo v prihodnje skrbeli za dobro pot. Prijetno je na Kovčku in z veseljem je zadovoljstvo in uspeh poplačan. Udeleženci otvoritvene vožnje Otvoritev motoristične sezone Uradno otvoritev motoristične sezone smo v moto klubu Rokovnjači obeležili s skupinsko otvoritveno vožnjo, na katero smo povabili člane in lastnike motornih koles iz naše okolice. Besedilo iN foto: Moto klub Rokovnjači Vožnja je potekala na zadnji dan prvomajskih praznikov, v ponedeljek 2. maja, s startom izpred Bara Pr'Mih. O tu smo se v koloni 26 motorjev, pod taktirko našega Lada, zapeljali proti Vranskemu, naprej do Mozirja in Luč, kjer smo zavili v hrib proti Kamniku. Na Podvolovjeku je sledil krajši postanek za skupinsko fotografijo vseh udeležencev. Mraz in veter pa sta nas hitro spravila naprej na pot, proti dolini, kjer so bile temperature bolj prijazne. Druženje se je tradicionalno nadaljevalo ob bajerju v Zabor-štu, kjer je vse udeležence pričakala kros ekipa moto kluba z vročim žarom in hladno pijačo. Pohvaliti je potrebno še »organizatorja za vreme«, ki nam je letos naklonil »suho« otvoritveno vožnjo. V nadaljevanju vabimo vse interesente na tradicionalno krvodajalsko akcijo Motorist za življenje, ki bo potekala 3.j unija na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani (zraven po- rodnišnice), kjer se dobimo ob 10. uri dopoldan. Za udejstvovanje na akciji ni pogoj članstvo oziroma lastništvo motornega kolesa, pač pa ste v našo družbo vabljeni prav vsi, ki vam ni mar za sočloveka! Strokovna vikend ekskurzija, s katero člani moto kluba vsako leto spoznavamo zaklade naše Slovenije, bo letos potekala na Koroškem. V vikend druženju načrtujemo obisk rudnika, lokalnih znamenitosti in druženje v športnih igrah. Vse interesente vabimo v našo družbo, na klubske sestanke - tako imenovane moto srede, ki potekajo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, ob 20. uri v gostilni Furman v Lukovici. Tam boste dobili tudi vse informacije o delovanju moto kluba in včlanitvi. Osnovne informacije in poročila z naših aktivnosti pa si lahko pribrskate na www.mkrokovnjaci.com. Jezik molka Regijski odbor Ženske zveze NSi Ljublja-na-vzhod je v aprilu organiziral večer umetniške besede s priljubljeno pisateljico Natašo Konc Lorenzutti. V nekaj zgodbah je avtorica nazorno prikazala zmote in stiske, ki nastanejo med ljudmi, ko komunikacijo zamenja molk. Monopredsta-vo je s kitaro spremljal mladi in nadarjeni glasbenik Anton Konc Lorenzutti. Regijski odbor Ženske zveze NSi Ljubljana-vzhod Ženska zveza se je obiskovalcem na začetku na kratko predstavila s fotogalerijo dogodkov iz svojega delovanja. Lepo število obiskovalcev je dobra spodbuda organizatorkam za nadaljnje delo. Rokopnjač Glasilo občine Lukovica maj 2011 DOGODKI 19 Motoristi, varno na cesto! Želja vseh nas je, da bi vsi, ki gredo od doma, varno prišli tudi domov in to velja še posebej za motoriste, saj so poleg pešcev najbolj izpostavljeni v prometu. če pa vzamemo v račun še hitrost in nepripravljenost in, če pogledamo še statistike, potem so eni izmed najbolj ogroženih v prometu ravno motoristi. Lepo in sončno vreme je ljubitelje jeklenih konjičkov na dve kolesi na ceste v letošnjem letu privabilo že mnogo prej in zato je še kako prav prišlo srečanje, ki ga je ob pomoči AMZS pripravilo AMD Lukovica v Šentvidu pri Lukovici v nedeljo, 17. aprila. Pravijo, da si z leti nabereš dovolj izkušenj, kar se tiče voženj, vendar je tokrat na srečanje prišel tudi voznik, ki ima zavidljivih 77 let in se še vedno da rad poučiti o načinu varne vožnje z motorjem. Za teoretični in praktični del je tokrat skrbel inštruktor Vojko Safran iz AMZS Centra Varne vožnje na Vranjskem. Poleg spoznavanja z nevarnostmi, ki prežijo na voznike motorjev po zimskem času (pesek na cestiščih v ovinkih, hladen asfalt, in na koncu tudi nepripravljeni vozniki), je z udeleženci tokratne šole varne vožnje opravil po teoretičnem delu tudi praktični del in ob tem opozarjal na napake, ki jih je bilo pri drugi vožnji potrebno odpraviti. Poleg prekaljenih mačkov, kar se vožnje z motorji tiče, ki so želeli spoznati tudi, kaj oni počno narobe, je razveseljivo dejstvo, da so se izobraževanja udeležili tudi mlajši vozniki in predstavnice nežnejšega spola, ki za moškimi niso prav nič zaostajale. Predsednik AMD Lukovica je zbranim, ki so se zbrali v res velikem številu, tudi iz drugih društev, zaželel čim več varno prevoženih kilometrov . Godba Lukovica Kako zelo se veselijo vsakega posebnega dogodka, torej tudi nastopa Godbe Luko-vica na predvečer praznika dela 1. maja, so dokazali vaščani zaselka Javorje nad Blagovico. Milena Bradač Zaradi muhastega vremena je družina Pu-stotnik godbi postavila platneno streho, da jih ne bi močil dež in oviral pri igranju. Navdušenje nad njihovim igranjem je bilo res veliko. Zbralo se je precej večje število ljudi tudi iz sosednjih zaselkov, da prisluhnejo zvokom pihalnih instrumentov in skladbam, ki so posvečene prazniku. Poskrbeli so za bogato pogostitev, ki so jo pripravili sami in pogostili vse navzoče. Obenem je bilo to tudi prijetno in spontano druženje vaščanov, ki so se ob tej priliki lahko pogovorili še o čem drugem, ne le o vsakdanjem delu in skrbeh. Pa še sonce jih je na koncu toplo pogrelo. Hvala godba, pridite spet kmalu, vabijo vaščani Javorja in ostalih vasi. Pomen verske vzgoje v šoli! V četrtek, 7. aprila, je po večerni sveti maši v učilnici župnišča na Brdu stekel pogovor na temo Pomen verske vzgoje v šoli med zbranimi obiskovalci in mag. Gregorjem Celestino. Najprej smo prisluhnili predstavitvi našega tokratnega sogovornika, ki jo je pripravil Anton Meden, od otroštva dalje prek šolanja do profesorja na Škofijski klasični gimnaziji in Jegličevega dijaškega doma. Nato smo se podali na spolzek teren, ki se imenuje verska vzgoja v šoli. Prisluhnili smo obrazložitvi pojmov splošno o verski kulturi, o pomenu poučevanja v šoli, ki nima namena spraviti vse otroke v cerkev, ampak jim podati vrednote in s tem oblikovati njihovo identiteto. Danes živijo otroci brez hrepenenj, brez vizije in so vedno bolj pasivni in se polnijo le s potrošništvom. Da bi znali zaživeti, jim je potrebno odprti oči in jim dopovedati, da ni edina vrednota denar. Štiri pomembne stvari so: najprej znati, nato delati, nato biti in nazadnje biti in živeti skupaj z drugimi in tega naš šolski sistem nima oziroma ga ima zelo malo. V času naših staršev so morali skrivati vero, generacija za njimi je v veri mlačna in kaj bo z naslednjo generacijo. Problem bo rešil medsebojni pogovor o etiki in veri, do spoznanja, da ni vrednota samo denar, ocena da je mogoče srečo najti tudi v družini, v družbi ne samo isto mislečih, ampak ljudi željnih spoznanj in medsebojnih komuniciranj. Dotaknili smo se podobnih problemov tudi drugje in v Franciji so ugotovili, da, če ne bodo postavili nazaj temeljev, temeljev krščanstva, ki so jih imeli, bodo enostavno čez čas izbrisani, pozabljeni. Torej je vrnitev h koreninam bistvenega pomena za ohranitev naroda in dar, ki smo ga prejeli in nam je bil zaupan v varstvo. Kakšni gospodarji smo, bo pokazal čas in naslednje generacije. Prvomajske koračnice Trinajsto leto zapored so na predvečer mednarodnega praznika dela odmevale koračnice Godbe Lukovica. Godbeniki, ki se nas je tokrat zbralo blizu štirideset, se vedno zelo radi odpravimo po krajih naše občine in pripravimo praznično vzdušje. Tokrat smo za ogrevanje začeli na trgu v Lukovici, nadaljevali na Trojanah, Ja-vorjah, Krašnji, Praprečah, Vrhovljah in končali na Prevojah. Poleg običajnega igranja koračnic smo se tokrat občanom predstavili tudi s korakanjem in smo tudi tako prikazali del naše dejavnosti. Povsod smo bili lepo sprejeti, zahvaljujemo pa se vsem, ki so pripravili pogostitev ob kateri smo se lahko družili in poklepetali s krajani. Verjamemo, da smo pričali vsaj del prvomajskega prazničnega vzdušja. Godba Lukoviča Trdicijo zadnjih let godba Lukovica nadaljuje z budnico v Trzinu. Na praznik dela 1. maja smo tako godbeniki prebudili najprej stari Trzin, nato industrijsko cono in nato še prebivalce v okolici trzinskega kulturnega doma. 20 DOGODKI Rokovnjač Predvelikonočno srečanje starejših faranov župnij Brdo in Zlato polje Tokratno srečanje je minilo v znaku številčnosti, odlične priprave in izvedbe ter globokega nagovora duhovnega pomočnika Ivana Po-všnerja, za katerega je ena izmed udeleženk, ki nima malo let, dejala, da bi ga morali slišati še drugi. S svojim tokratnim nagovorom se je spomnil dogodkov, ki so se zgodili 2. marca, ko so Talibani ubili pakistanskega ministra za manjšine Shabasa Bhattija, zaradi njegovega zavzemanja za pravice kristjanov in vseh preganjanih. djd Kljub grožnjam po življenju je še vedno nadaljeval z svojim delom in zavzemanjem za zatirane; sicer je bil edini katoličan v vladi. O njem je papež Benedikt XVI pri nedeljskem Angelusu povedal: »Prosimo Gospoda Jezusa, da ta pretresljiva žrtev pakistanskega ministra Shabasa Bhattija ponovno vzbudi v ljudeh pogum in doseže svobodo vere za vse človeštvo ter enako dostojanstvo za vse.« In vam ni potrebno dati življenja za vero, dovolj so vaše molitve, vaše prošnje in obiski svetih maš. Z veseljem mu darujte vaše domače, ki hodijo po dobri in pravi poti, na katero ste jih popeljali vi. Naj svetloba slavno vstalega Jezusa Kristusa prežene od vas vse temine telesa in duha, je zaključil svoj nagovor in obenem zaželel vsem blagoslovljene praznike. Med sveto mašo so starejši lahko pristopili k bolniškemu maziljenju, mašnik je blagoslovil tudi zelenje in butarice, ki so jih starejši dobili za spomin na srečanje. Veselo praznovanje so jim izrekli še domači župnik Andrej Svete in predstavnica Karitas, za petje med sveto mašo pa so skrbele Petra Avbelj in pevke otroškega zbora. Po končani sveti maši na predvečer cvetne nedelje je sledilo še prijetno druženje ob pogostitvi in mnogi kar niso mogli oditi, saj je bilo v družbi sebi enakih in gostiteljev prav prijetno. Eko knjiga izdala prvo reportažno knjigo Od samsa do Bakuja Pri Eko knjigi je izšla prva reportažna knjiga mlade pisateljice in sveže Krašnjanke Alenke Klopčič z naslovom Od Samsa do Bakuja. Celoten dobiček od knjižnega projekta bo namenjen društvu Humanitas, ki se zavzema za manj privi- ligirane skupine prebivalstva v Sloveniji in po svetu, obenem pa izvaja projekt o odgovornem turizmu Nova destinacija: odgovornost. Alenka Žumbar Klopčič Kot svojevrstna »poslovna popotnica« je Alenka spoznala marsikateri kraj in mesto, samo v zadnjih dveh letih pa je prepotovala vse od danskega otoka Samso do azerbajdžanske prestolnice. Vtise iz obiskanih krajev, ki so se ji utrnili, je sproti beležila v obliki reportaž, ki so bile objavljene v revijah Rina in Horizont, izbrane reportaže pa je sedaj združila v knjigi Od Samsa do Bakuja. Alenkin »reportažni prvenec« pa ne le spodbuja zanimanja v bralcih po odkrivanju novosti, ki jih posamezni kraji ponujajo, ampak izkazuje tudi družbeno odgovornost - celoten dobiček od prodaje knjige bo namreč namenjen društvu Humanitas, ki izvaja projekt o odgovornem turizmu Nova destinacija: odgovornost, skrbi za šolanje otrok v nekaterih afriških državah (Kenija, Gana, Burkina Faso) in se nasploh zavzema za manj priviligirane skupine prebivalstva v Sloveniji in po svetu. Pesmi spomina Prvomajsko srečanje Turistično društvo Preserje že vrsto let prireja prvomajsko srečanje z jutranjim golažem. Enako smo storili tudi letos s pričetkom že v soboto. Najprej smo ženske pripravile vse potrebno za golaž in zabavo. Popoldan se je moški del izkazal s kuhanjem golaža. Tako je bil pozno ponoči golaž skoraj gotov. TuRiSTiČNO DRUŠTVO PrESERJE Pri kuhanju golaža so se poveselili vsi. Mlajša generacija se je pripravljala za jutranjo budnico, ki se je začela zelo zgodaj. Zjutraj, ko je golaž pripravljen, se selimo na jaso k jezeru. Tam že prihajajo pohodniki z vseh strani, da se okrepčajo. In tako se praznovanje lahko začne. Ker je bilo vreme lepo, je golaža zmanjkalo že kmalu, toda druženje se je nadaljevalo še pozno popoldan. To nameravamo storiti tudi naslednje leto, zato že sedaj lepo vabljeni na 1 maj 2012. Že tretje leto zapored je KUD Fran Maselj Podlimbarski počastil praznik upora proti okupatorju. Zbrali so se šestindvajsetega aprila v krašenjski šoli in skupaj s številnimi poslušalci in pevci KUD F.M. Pod-limbarski prepevali ljudske pesmi s socialno tematiko, pesmi upora proti okupatorju. Kot je povedala Magda Kreft, ki vodi krašenjske ljudske pevce, je take pesmi potrebno ohraniti, tudi kot spomin, da živimo danes v svoji domovini Sloveniji. Milena Bradač V večer se je tiho oglasila ljudska pesem, kot so rekli, že malce utrujenih pevcev, kajti ta dan so tudi predstavljali našo občino v Volčjem Potoku. Nadaljevali so skupaj z vsemi poslušalci, kajti partizanska pesem še ni in ne bo kar tako kmalu izumrla. Vse navzoče je pozdravila predsednica Občinskega združenja borcev za vrednote v NOB Ana Zajc. Zahvalila se je organizatorjem za to vsakoletno praznovanje. Povedala je, da tudi v prestolnici na državni proslavi ta večer prepevajo pevke zbora Kombinat, ki so se odločile peti pesmi upora vsega sveta. Da so si glasilke vseh malo odpočile, je Vera Beguš prebrala nekaj pesmi Petra Levca, pesnika iz naših krajev. Večer so slovesno zaključili harmonikarji, ki so zaigrali večno zelene pesmi naše zgodovine. maj 2011 DOGODKI 21 Revija otroških in mladinskih zborov domžalske dekanije V nedeljo, 8. maja, sta poleg zborov iz Doba, Domžal, Jarš, Ihana, Vira in Vrhpolj na tokratni reviji v cerkvi sv. Martina zapela tudi otroški in mladinski pevski zbor iz župnije Brdo pod vodstvom Petre Avbelj. Otroški pevski zbor se je predstavil s pesmima Janeza Bitenca Pesmi o angelcih in Gloria Človek sem, mladinski pa s S.E. Vongue Nebeški Jeruzalem in Staneta Bešterja Naj te pozdravim. DJD Tako smo v deževnem in vetrovnem nedeljskem popoldnevu uživali ob poslušanju petja podmladka odraslih zborov, ki so se spopadli tako z zahtevnejšimi deli tujih avtorjev kakor domačih in različnimi slogi. Svoje mesto je našla tudi domača duhovno ritmična glasba, ki ji mladi radi prisluhnejo in jo tudi prepevajo. Na koncu so zborovodje, tokrat so zbore v večini vodile zborovodkinje, zapeli še litanije sv Frančiška, še prej pa smo prisluhnili šmarnicam o obisku angelčka Sarafinčka v bolnišnici. Zelo bogata vsebina, o kateri je domači župnik Jure Ferlež spregovoril nekaj besed tudi z nastopajočimi. Na koncu pa tako kakor vedno, manjša pogostitev in prijeten, sproščen pogovor s prijatelji, tokrat zaradi vetra in dežja v veroučnih učilnicah. Prvomajsko kresovanje Letošnje kresovanje na večer pred prvim Majem, praznikom dela je gostilničar Božo Pogačar iz Prevoj združil z otvoritvijo balinišča v Šentvidu ob igrišču. Tone Habjanič V dogajanje je vključil tudi turnir, na katerem so poleg domače ekipe sodelovale še ekipe gostilne Bevc iz Lukovice, gostilne Škarja iz Prevoj in ženska ekipa iz Doba. Pravo predpraznično razpoloženje pa je popestril velik prvomajski kres, ki je zagorel v večernem mraku. Mnogi smo se po končani predpraznični predstavi Lukoviških godbenikov sredi Prevoj, kar peš odpravili na to vabljivo kresovanje ob balinišču v Šentvidu. Prijetno druženje številnih krajanov so popestrili tudi zvoki domačih godcev ter domača pesem. Za piko na I pa je poskrbela družina gostilne GAŠPER, ki nas je pogostila z dobrotami, privoščili pa smo si tudi odličen prvomajski golaž. Naj ob koncu izrazim zahvalo organizatorju gostilni Gašper in sodelavcem, ki so nam pripravili nepozabno prvomajsko kresovanje, pohvala pa velja tudi Prevojskim gasilcem, ki so vestno in budno spremljali dogajanje. Zaključek slomškovega bralnega priznanja na Ponikvi V soboto, 14. maja, je na Ponikvi in Slomu potekala tradicionalna sklepna prireditev Slomškovo bralno priznanje. Program se je pričel ob deseti uri v Osnovni šoli Ponikva s skupno molitvijo in pesmijo, seveda smo zapeli tudi himno SBP. Sledil je zabaven in poučen kviz o blaženem Slomšku, ki je veljal toliko več, ker so se udeleženci ocenjevali sami. Nato so nam spregovorili ponovinci bratje kapuciji in sicer Jakob, Blaž in Mitja o Mestu otrok v daljnem Peruju, kjer so si nabirali izkušnje, tako iz pastorale, kar dela in vzgoje. Njihov misijon smo spoznavali prek besede in slike ter se ob tem mnogo naučili. Tudi zapeli smo z njimi in se spoznali še s sestro Magdo Burger in Simono Jeretina iz Slovenskega katehet-skega urada. Po končanem programu smo se počasi odpravili proti cerkvi. DJD Tu so vsi bralci SBP in animatorji sodelovali pri sveti maši, ki je bila po okrepčilu iz nahrbtnika. Tokrat nam je namesto običajnega župnikove-ga nagovora spregovorila avtorica šmarnic Tanja Mlakar. Poleg šmarnic smo izvedeli, da Bog deluje na različne načine in, da je izkušnja, ki jo je prejela od ene izmed svojih hčera, ki je kot prostovoljka sodelovala pri pomoči rehabilitacije otrok žrtev vojn, bila izjemna. Njihovo skrb za domače, rejnike, učitelje, zase so nabrali šolske potrebščine, torej je skrb in želja po učenju velika, kajti učenje pomeni beg iz bede in to je naša gostja posebej poudarila in še nekaj: znati reči HVALA za vse je lahko veliko. Po sveti maši so župnije - zbralo se jih je kar 33 iz vseh škofij - prejele še priznanja in praktične nagrade najstarejše založbe Mohorjeve družbe. Žal so bili nekateri zadržani zaradi šolskih obveznosti in vendar se nas je zbralo prek 300 in med njimi kar veliko takšnih, ki se že četrto leto družijo s knjigami pri SBP. Nato smo se v lepem sončnem vremenu, kar je za naša druženja malce nenavadno, saj nas vedno preseneti dež, peš odpravili proti Slomškovi rojstni hiši na Slom, kjer smo naše sobotno druženje zaključili z ogledom rojstne hiše in malico pod veliko lipo. A ob tem naj še dodam besedico o akciji Od besede k dejanju, ki so jo v letu solidarnosti in dobrodelnosti pripravili prizadevni organizatorji SBP z Andrejo Štunf. Že Slomšek je nagovarjal k dobrodelnosti in solidarnosti, zato so se odločili, da od besed - z njimi je povezana akcija, torej z branjem knjig, preidemo k dejanjem. Prav vsak lahko prispeva kaj dobrega k našemu skupnemu življenju. Namen te akcije bo spodbuditi otroke in mlade, da bi znali in zmogli tisto, kar dobrega v knjigah prejmejo, tudi udejanjiti v svojem življenju. In tako je tokrat vsak prispeval vsaj po en evro, ki so jih organizatorji razdelili polovico za pomoč Mestu otrok v Peruju in za pomoč otrokom v stiski. Akcija Od besede k dejanjem, en evro za pomoč sovrstnikom doma in po svetu bo trajala do konca leta. Vse lepo se enkrat konča in tudi mi smo se polni lepih vtisov in spominov odpeljali proti domu z mislimi na našo zaključno prireditev. 22 DOGODKI Rokovnjač foto: Rok Majhenič Koncert pri Sv. Luku na cvetno nedeljo Na cvetno nedeljo popoldne, 17. aprila 2011, smo v cerkvi Sv. Luke v Spodnjih Praprečah doživeli z nastopom mešanega pevskega zbora Klas Groblje prijetno presenečenje. Zbor je izvajal program, ki je bil obarvan glede na čas s postno tematiko. s.ž. S kvalitetno izvedbo so pevci dokazali, da so vešči tudi izvajanja zahtevnejših del, ki so jih osvojili pod vodstvom zborovodje Matevža Kinka, sicer našega občana, ki s tem dokazuje, da ni le odličen pevec, ampak tudi izvrsten pevovodja. Tako dirigent kot zbor sta dokazala veščino, zaradi katere lahko v prihodnje pričakujemo še več tovrstnih kulturnih dogodkov. Predvsem lahko pričakujemo nadaljnji kakovostni razvoj tega pevskega sestava, ki je prav pod vodstvom Matevža Kinka prerasel v enega najkvalitetnejših zborov na našem območju. Dogodku v cerkvi Sv. Luke je dal pečat domači župnik Andrej Svete, kateremu gre za izvedbo tudi velika zasluga. Doživeli smo tudi veliko presenečenje, saj se je zgodila redka priložnost in smo lahko na tem dogodku pozdravili kar dva visoka cerkvena dostojanstvenika in sicer kardinala dr. Franca Rodeta, ki je s postnim nagovorom vpletel svoja premišljevanja med izvedene skladbe mešanega pevskega zbora Klas, in upokojenega ljubljanskega nadškofa Alojza Urana, ki je tudi počastil ta dogodek s svojo prisotnostjo. Ob koncu je vse pozdravil še lukoviški župan Matej Kotnik, se zahvalil dirigentu ter zboru, kardinalu dr. Francu Rodetu pa je izročil priložnostno darilo ob obisku v naših krajih. Na koncu je koncert zapuščala zadovoljna publika, ki je napolnila cerkev, med njimi pa je bilo opaziti tudi veliko poslušalcev, ki so ta koncert prišli poslušat iz drugih krajev. Predstavitev avtokros kluba ASC Mustang Domžale v Lukovici V soboto, 2. aprila.2011, dopoldan smo se člani ASC Mustang kluba iz Domžal pripeljali s svojimi tekmovalnimi vozili v Lukovico, kjer smo imeli pred gostilno Bevc predstavitev kluba in svojih atraktivnih vozil za tekmovanje v avtokrosu. Osem vozil je bilo namenjenih temu športu, vendar bi jih bilo še več, a so bili še v delavnicah. Ta šport je tudi v vaših krajih dobro poznan, saj je bilo včasih kar nekaj uspešnih tekmovalcev iz vaše občine. Ob 13. uri je prišel župnik Andrej Svete z Brda in blagoslovil vsa vozila za srečno in varno vožnjo. Po blagoslovu smo se lastniki vozil še zapeljali počasni krog po središču Lukovice. Sledilo je še kosilo v gostilni Pri Bevcu. ASC Člani društva se ob tej priložnosti zahvaljujemo župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen blagoslov. Utrinki s Peregrinovega sejma člani TOD Brdo-Lukovica smo tudi letos organizirali Peregrinov sejem in odziv je bil zadovoljiv, tako s strani sejmarjev kot tudi obiskovalcev, pa še vreme nam je bilo naklonjeno. V imenu TOD Brdo-Lukovica Roman Žnidar Priznati moram, da smo organizatorji sejma ponosni, da nam je sejem uspel, kljub nevšečnostim, ki so se dogajale že dan prej, ko so potekale priprave. Zato se moram zahvaliti vsem sodelujočim članom in sovašča-nom, ki so nam priskočili na pomoč pri izvedbi sejma. Žal pa ni vse tako lepo, kot se sliši. Že nekaj dni pred sejmom smo se lotili obnove streh na stojnicah s sodelovanjem sosednjih društev. Turistična zveza občine Lukovica jih je dobrodušno naročila in tudi pravočasno dostavila. Žal pa samo do garaže predsednika zveze. Tako smo na predvečer sejma ostali brez stojnic, ker so bile le te zaklenjene pri predsedniku v garaži. Čeprav sem ga osebno prosil, da nam izroči stojnice, pa predsednik zveze ni želel slišati niti besede. Sledil je le kup nevoščljivih in grdih besed, pa čeprav stojnice niso niti njegova last. In tako smo ostali brez stojnic, zaradi starih zamer. Zadnji trenutek so nam na pomoč priskočili krajani s svojimi stojnicami, zato se jim iskreno zahvaljujem v imenu odbora. Tako nam je vseeno uspelo. Prostor na sejmu je bil tako spet lahko za vse, ki so ga želeli. Čeprav so leteli očitki tudi na to, da domače sejmarje odganjamo, kar niti slučajno ni res. Prostor so dobili vsi, ki so ga rezervirali in ne samo »UNI OD DOL«. Od predsednika Turistične zveze Lukovica si želimo, da nam v bodoče tudi ne nagaja, če nam ni že v nobeno pomoč. Uredniški odbor glasila Rokovnjač je na svoji 2. seji sprejel sklep, da zaradi očitkov pisca članka "Utrinki s Peregrinovega sejma" vsebino preveri tudi pri osebah katerim so očitki namenjeni. Odgovor Franca Pavška, predsednika Turistične zveze občine Lukovica na članek "Utrinski s Peregrinovega sejma" To se je dogajalo zaradi nesodelovanja med menoj in predsednikom TOD Brdo Lukovica. Kupili smo novo platno, ki sem ga dobil tik pred sejmom. Razlog, zakaj ga nisem dal, je v tem, ker stojnice niso bile kompletno urejene oz. popravljene. maj 2011 REPORTAŽA 23 Turneja MoPZ Janko Kersnik po Balkanu 2011 Manj kot eno leto po uspešni turneji po Angliji smo se pevci MoPZ Janko Kersnik odpravili na še daljšo in zahtevnejšo turnejo po deželah bivše Jugoslavije in še dlje. Od 25. aprila do 1. maja smo potovali po Bosni, Srbiji, Bolgariji, Makedoniji in Hrvaški. To je že tretja velika turneja moškega zbora v zadnjih dveh letih. Na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, smo se hudo zarana odpravili proti Bosni. No, na poti smo seveda pobrali še naše člane in simpatizerje, saj je naš član Marinko svoje prijatelje pripeljal kar z njegovim avtobusom do Ljubljane. Pot smo nadaljevali preko Hrvaške do Bosne, natančneje do mesta Bihac, kjer smo na obrežju reke Une imeli prvi daljši prijeten postanek, z obveznim burekom, mlekom in kavico. Sprehodili smo se po mestu, kjer nam je simpatična vodička pokazala najpomembnejše zgodovinske in kulturne spomenike mesta. Pot smo nadaljevali proti Jajcu, kjer smo si ogledali znamenite slapove in nato proti Travniku, kjer smo si po pravi turški kavici ogledali še mestece, pot pa potem nadaljevali do Sarajeva, kjer seveda nismo mogli mimo baščaršije in znamenitih čevapčičev. Sprehod po tržnici so nekateri izkoristili za prve nakupe, drugi pa so si le napasli oči. Pot nas je prvi dan vodila še do Drvengrada, filmske vasi Emila Kustorice, znanega režiserja. Vasica nas je mnoge spominjala na Veliko planino. Majhne lesene hiške, spremenjene v apartmaje, so nam prvo noč nudile streho nad glavo. Drugi dan turneje smo pričeli s krajšo vajo v sodobni konferenčni dvorani ter petjem v Drvengraški kapeli in se nato odpeljali proti Zaječarju, kjer so nas zelo prijazno pričakali člani slovenskega društva Ivan Cankar in nas pogostili s poznim kosilom. V veliki dvorani tamkajšnje glasbene šole, imenovane po skladatelju Stevanu Mokranjcu, smo imeli prvi samostojni koncert na turneji, s solistkama Urško Pavli in Marto Zabret ter virtuozom na harmoniki Tomažem Pustotnikom. Vsi trije so vedno znova obogatili naše nastope in koncerte. Koncertu je sledila pokušina slovenskih vin, naših primorskih pridelovalcev in prijetno druženje, nato pa nas je pot naprej vodila v idilični Rajac, kjer so nas že nestrpno pričakovali s pokušino domačih vin in obilno večerjo ter folklornim nastopom. Tokrat smo prespali pri domačinih, kar je bila nepozabna izkušnja za vse. Naslednji dan smo se odpravili v Bolgarijo, natančneje do glavnega mesta Sofije. Tam smo imeli v zelo akustični dvorani znamenite Galerije tujih umetnosti tik ob katedrali Aleksandra Nevskega skupen koncert s tamkajšnjim mladinskim zborom. Pravo presenečenje so nam pripravili, ko so kot zadnjo skladbo zapeli slovensko skladbo Alda Kumarja Dajte, dajte in to na pamet! Prislužili so si bučen aplavz nas Slovencev in vseh, ki so bili prisotni v dvorani. Po našem koncertu, kjer je ponovno navduševal zbor s solistkama in harmonikar Tomaž, smo še skupaj zapeli Dajte, dajte, nato pa smo nekaj tamkajšnjih punc zavrteli ob zvokih harmonike. Sledil je še večerni ogled mesta z vodičko in nato pot proti Pavelbanji in luksuznemu hotelu, kjer smo prenočili. Prebudili smo se v lepo jutro in nekateri so se odpravili v hotelske termalne bazene na nekajurno razvajanje. Že je bila na vrsti vožnja par kilometrov stran, kjer proizvajajo rožno olje in parfume. Po ogledu proizvodnje nekoč in danes smo lahko te parfume tudi kupili. Nato pa smo se odpravili proti Plovdivu in si to očarljivo mesto tudi ogledali, po ogledu pa nas je pot vodila proti samostanu Rila, ki nas je že takoj navdušil, čeprav je bil že večer. Še lepši pogled na samostan in okolico je ponudilo jutro, ko smo uzrli gorski masiv Rodopov v ozadju samostana, ki je bil še vedno pokrit s snegom. Samostan sicer deluje že enajst stoletij in je še vedno versko središče Bolgarije. Po zajtrku in kavi v bližnjem gostišču smo se odpravili proti Makedoniji in Skopju, kjer smo v večernih urah nastopali pri tamkajšnjem društvu France Prešeren. Koncert smo imeli na sicer nenavadni, a prestižni lokaciji v potresu hudo poškodovane železniške postaje. Prešerno vzdušje se je nadaljevalo še pozno v večer. Tisti dan smo pevci že prek dneva spoznavali izborno in bogato kulinariko Makedonije, zvečer pa smo se še naužili pristne makedonske glasbe. V jutru šestega dne smo se odpravili na potep po Skopju. Zanimivo mesto, ki se je pobralo po katastrofalnem potresu, priča o tem, da so Makedonci zelo narodnozaveden in podjeten narod. Po vsem mestu je polno gradbišč, tako da je vodič, gledališki režiser Ljupčo Todorovski, neprestano ponavljal, tu bo stal spomenik narodnemu junaku, tu bo stal ogromen spomenik Aleksandru Makedonskemu, tu bo stala ta in ta palača ^ Po ogledu arhitekturno zelo zanimive spominske hiše matere Terezije smo se odpravili proti Beogradu. Vendar smo se vmes ustavili še v Kruševcu. In to ni bil postanek kar tako, saj smo nastopali pri tamkajšnjem slovenskem društvu, ker pa je bil to predvečer 1. maja in so sindikati na glavni ulici pripravljali veliko rajanje za vse prebivalce, smo bili povabljeni, da nastopimo tudi tam. Res lepo je bilo videti, ko smo peli na odru, v nas pa so bile uprte oči (in ušesa) kar prek 2000 ljudi z glavnega trga. Ja, res smo ponesli slovensko pesem daleč in do mnogih src, harmoniko pa je ponovno dobro predstavil naš harmonikar Tomaž. Kmalu za tem, po prazničnem ognjemetu, je sledila pot proti Beogradu. V Beogradu smo si najprej ogledali Marijino cerkev z največjimi orglami na Balkanu in tudi zapeli v njej. Nato smo v krasni Plečnikovi cerkvi v Beogradu odpeli celotno latinsko mašo skladatelja Kamila Maška in se odpravili proti cerkvici Jožefa delavca, kjer so praznovali praznik zavetnika cerkve in so nas prosili, če bi peli pri tej slavnostni maši. Peli smo pri obredu, ki ga je daroval slovenski nadškof mons. Stanislav Hočevar, somaševal pa je tudi apostolski nuncij v Beogradu mons. Orlando Antonini. Po maši smo g. nadškofu na njegovo željo zapeli še nekaj pesmi, nato pa se odpravili proti domu. Spotoma smo si ogledali še samo mesto, katedralo svetega Save, ki je še v gradnji, nekateri pa so si ogledali še hišo cvetja na Dedi-nju (Titov grob). Postanek smo imeli še v čarobnem Iloku na Hrvaškem, kjer smo v elegantnem dvorcu pokusili domačo penino, se nato odpeljali na večerjo in pokušino vin v tamkajšnjo vinsko klet, kjer smo tudi zapeli nekaj pesmi za sklep turneje. Pot nas je nato resnično vodila proti domu. Našo balkansko ekskapado smo zaključili v zgodnjih ponedeljkovih urah, ki pa je bil k sreči dela prost dan. Bolj podroben zapis si lahko preberete na spletni strani društva www. jankokersnik.si, kjer najdete tudi več fotogalerij. Zahvala sodelujočim na turneji po Balkanu 2011 člani MoPZ bi se radi zahvalili vsem sponzorjem, NLB d.d., Uradu RS za Slovence po svetu, Javnemu skladu in drugim, ki so pripomogli k uspešni izvedbi turneje. Iskrena hvala Marinku Pintarju, ki si je briljantno zamislil in tudi organiziral celotno turnejo (ter nas vneto vzpodbujal v časih negotovosti), pa tudi dobršen del poti preživel za volanom avtobusa. MoPZ Janko Kersnik Hvala zborovodji, gospodu Igorju Velepiču za vodenje zbora in za tehtno izbiro programa. Hvala izvrstnim primorskim vinarjem, ki so vsakič presenečali z novim najboljšim vinom, in ga ponudili gostiteljem (ter tudi nam) ob zakuskah ob koncu koncertov. Hvala solistkama Urški Pavli in Marti Zabret, da sta popestrili in ozaljšali naš program ter solistoma Milanu Capudru in Jožetu Muravcu, pa tudi virtuozu na harmoniki Tomažu Pustotniku. Hvala vsem spremljevalkam, ki so se nam pridružile na turneji, Betki Jamnik za napovedovanje oz. povezovanje v lokalnih jezikih, pa tudi vsem gospodinjam, ki so nas spremljale s kulinaričnimi dobrotami od doma. Posebna zahvala gre šoferju Cirilu Gerčarju, ki nas je varno vozil nešteto kilometrov in na koncu tudi pripeljal v nam ljube domače kraje. Da o nasmejanem navdušenju nad dežurnimi humoristi, Urško, Cirilom in Jožetom sploh ne govorimo! Zahvala velja tudi Marku Juteršku, ki vas je ob pomoči agencije Žabec.net in facebooka KD Janko Kersnik redno obveščal o dogodkih, tako s pisnimi poročili kot s slikovnim gradivom. 24 OTROCI Rokovnjač Oblikovanje zdravih navad Basen o mački - projekt Zdrav življenjski slog v osnovnih šolah V 3. b razredu sva s kolegico Diano Šumenjak izvedli dvourno uro, kjer so učenci prepoznali različne navade; dobre in slabe. Ob branju basni Janeza Trdine Basen o mački so prepoznali različne posledice uživanja alkohola, tobaka in drugih nezdravih navad in odvisnosti. Tina Uštar Ob razgovoru so spoznali, da se lahko določena razvada šele kasneje razvije ter da se navade navadiš skozi čas, prav tako je potreben čas, da se navade odvadiš. Potrebuje se približno mesec dni. Učenci so razmišljali o posledicah pretiranega uživanja alkohola, ki so lahko ogrožanje zdravja ali varnosti sebe in drugih. V praktičnem delu ure smo ovohavali s seboj prinesene pripomočke, ki smo jih razdelili na »dišeče« in »smrdeče« (čebula, parfum, milo, cimet, vanilijev sladkor, šampon, Uro smo zaključili z razmišljanji učencev, kjer so podajali predvsem povzetke in nove ugotovitve. Usmerjeni smo bili tudi na pomoč in svetovanje drugim, ki si želijo odpraviti kakšno manj zdravo razvado. Utrinke iz basni smo še ilustrirali. Izdelali smo tudi razredni tedenski trak dobrih navad. Celoten projekt z opisom, likovnimi izdelki otrok, zapisi, fotografijami, novonastalimi basnimi, si lahko ogledate na panoju pred knjižnico. Pripravili smo sadni obrok v gospodinjski učilnici V petek, 6. maja, smo učenci 3. b razreda obiskali gospodinjsko učilnico, kjer smo ob vodstvu učiteljice Urške Presečnik spoznali pomen uživanja sadja in zelenjave ter shemo šolskega sadja. Sledil je zelo pomemben dogodek, ki so se ga učenci, ki so si že nadeli predpasnike, zelo veselili. Sami so namreč pripravili sadna nabodala in pomagali pri pripravi naravnega soka. Tina Uštar Vse smo na koncu tudi zaužili in se okrepčali s potrebnimi vitamini. Učenci so navdušeno pripovedovali, da bodo nabodala in sok pripravili tudi doma in koga presenetili s postrežbo. Uživali smo na Rakitni ^Mi smo otroci iz vrtca Medo na Rakitno gremo vsi, bomo luštno se imeli, cele dneve vriskali ^ Otroci iz vrtca Medo- skupine Palčki in Miške s Prevoj in skupina Sončki s Krašnje, smo se 18. aprila 2011 odpravili na dvodnevni tabor na Rakitno. Otroci so že z nestrpnostjo pričakovali, kdaj se bomo odpeljali. Ksenija Capuder Foto: Ksenija Capuder Sprva smo se sicer ustavili še v Grobljah, kjer smo si v Kulturnem domu ob zaključku Pravljičnega palčka ogledali predstavo čarovnika Grega. Le- ta nas je močno razgrel s svojim nastopom, pri katerem smo mu vsi zvesto pomagali. Po končani predstavi smo veseli in zadovoljni smuknili na avtobus in se odpeljali novim dogodivščinam naproti. Pot je hitro minila in že smo se znašli na Rakitni. Otroci so si sprva ogledali sobe, si izbrali postelje, potem pa je bil že čas za kosilo. Po kosilu so se pričele odvijati dejavnosti - seveda so otroci z nestrpnostjo pričakovali obisk Muce Copatarice, ki nas je sprejela v svoji hišici, se pogovarjala z otroki in nam povedala svojo zgodbico. Seveda je nismo zapustili praznih rok, saj je poskrbela za sladke priboljške in malo knjižico, v katero so otroci lahko ustvarjali. Po končanem obisku smo si razgledali bližnjo okolico doma, se igrali na igrišču, ustvarjali, risali na razglednice, ki smo jih poslali svojim domačim, se veselili pošte, ki so jo otroci prejeli od svojih staršev, nato pa se že pošteno lačni odpravili na večerjo. Po večerji je sledil večerni sprehod, po večini pa so se otroci želeli igrati v igralnici doma. Dan se je že močno prevesil v večer, otroci so postajali vedno bolj utrujeni, zato smo kar hitro smuknili v pižame, prisluhnili še pravljici in že odplavali v svet sanj. Naslednje jutro so nas čakale spet nove dogodivščine. Predvsem smo se veselili obiska Dežele gozdnih škratov. Do dežele nas je vodila gozdna pot in glej, že smo v bližnjem gozdičku zagledali hišico. Otroci so si z navdušenjem ogledovali hišico in iskali škratke, a jih žal ni bilo doma. Pustili so nam sporočilo, da so nam pripravili presenečenje, ki ga bodo pustili v domu, kjer smo bivali. Otroci so se razveselili in že so se želeli vrniti v dom in poiskati presenečenje. Ura je tekla in čakalo nas je že kosilo, nato pa urejanje sob in naših kovčkov in že je napočil čas našega odhoda. Veseli, zadovoljni, a kar precej utrujeni smo posedli v avtobus, pomahali Rakitni in se odpeljali domov! Aja, pa še to: škratki so nam na posteljah resnično pustili presenečenje, ki smo ga bili vsi zelo veseli! maj 2011 OTROCI 25 Šolski knjižni Prešernovi nagrajenci 2011 Tudi letos sem s sodelovanjem učiteljev med najbolj pridnimi bralci in obiskovalci knjižnice izbrala tri, ki so postali novi Pre- šernovi nagrajenci. Razglasitev in podelitev nagrad sta potekala na popoldanski kulturni prireditvi v šoli, in sicer 18. aprila 2011. Danica Dolar Letošnji nagrajenci so postali: Med učenci od 2. do 5. razreda: ZALA KOSMATIN KLAVŽAR, 4.a Zala si v knjižnici knjige pogosto izposoja, si jih natančno izbira in dobro ve, kaj želi. Tudi svojih knjig ima veliko in so njene dobre prijateljice. Zala je vsako leto in tudi letos osvojila bralno značko. Do knjig in knjižnice ima tudi lep, spoštljiv odnos. Za nagrado je dobila knjigo, ki ji jo je izročil lanski Prešernov nagrajenec Rok Iglič. Med učenci od 6. do 9. razreda: ARIJAN LJUBIJANKIČ, 6.a Arijan je strastni bralec in iskalec zanimivega branja v knjižnici. Rad bere napete zgodbe, še raje pa ima poučne zgodovinske knjige. Zanima se za nove naslove knjig, v knjižnico pride skoraj vsak dan. Tudi on je vsako leto, tudi letos, osvojil bralno značko. Prejel je knjigo, ki mu jo je izročila lanska nagrajenka Klara Pezdirc. Med zaposlenimi na šoli: TINA UŠTAR, učiteljica 3.b razreda Je velika ljubiteljica knjig z različno tematiko. Slikanice z zgodbicami in pesmicami pogosto vključuje v dejavnosti z otroki, ki jih poučuje. Zanimiva poustvarjanja knjižnih del z lepimi in razgibanimi risbicami, pesmicami, mislimi skozi vse šolsko leto krasijo del spodnjega hodnika. Obiske učencev 3.b v knjižnici in knjižna ustvarjanja učencev večkrat objavi na šolski spletni strani. Učence uspešno vzpodbuja za branje tudi pri bralni znački, ki so jo letos osvojili vsi v razredu. Tudi Tina Uštar je prejela knjigo. Vsem nagrajencem čestitke za zvestobo branju in knjigi ter veliko bralnih užitkov še naprej! Preizkusili smo se na kotalkah Kotalkarsko drsalni klub Domžale, ki redno trenira v Rekreacijskem centru Urbanija v Lukovici, je otrokom iz vrtca Medo in mlajšim šolarjem ponudilo v času od 4. do 14. aprila 2011 tečaj kotalkanja. Zapisala: Ksenija Capuder Foto: Ksenija Capuder Tečaja se je udeležilo kar veliko število otrok. Nekateri so se na kotalkah preizkusili prvič, nekaterim pa je šlo že v začetku zelo dobro. Otroci iz vrtca so z nestrpnostjo pričakovali ure kotalkanja, velik del že zaradi prevoza s kombi-jem, ki nam ga je omogočila Občina Lukovica. Ob prihodu v RCU so nas že čakale kotalkarice in trenerka Viloleta Mordej, ki so otrokom pomagale pripraviti opremo in jih spodbujale pri prvih korakih na kotalkah. Iz dneva v dan so otroci postajali vedno bolj spretni, kar so pokazali tudi na zaključku tečaja in poželi s tribun velik aplavz svojih bližnjih, ki so prišli spodbujat svoje otroke. Ob tej priliki bi se rada zahvalila Občini Lukovica - Mojci Cerar, ki nam je pomagala, da so se otroci brezplačno vozili na kotalkanje, posebna zahvala pa gre vozniku kombija Marku Vrankar-ju za vso dobro voljo in pomoč ter da je vsakodnevno poskrbel za prijetno in varno vožnjo. Likovne delavnice za otroke in starše V ponedeljek, 11. aprila, smo v 3. b razredu za starše in otroke izvedli likovne delavnice, kjer smo v prijetnem vzdušju izdelovali zanimive izdelke kot so: okvir za sliko, kozarček v obliki zajčka, magnetke za na hladilnik, slikico in barvali lončke za rože in barvice. Tina Uštar Vse izdelke so odnesli domov. Ob koncu smo se še posladkali s pečenimi jabolki, ki so jih pripravili učenci podaljšanega bivanja z učiteljico Diano Šumenjak. Namen srečanja oz. delavnic je bil predvsem neformalno druženje v prijetnem vzdušju in klepetu, skupno delo z otroki, likovno ustvarjanje, razvijanje likovnih idej in »spoznavanje»šole na drugačen način. Kotalkarska ekipa se je dobro odrezala tudi v Novi Gorici. Kotalkarski klub na mednarodnem tekmovanju Kotalkarice in kotalkar KDK Domžale tudi med prvomajskimi prazniki niso počivali. Udeležili so se mednarodnega tekmovanja v Novi Gorici, s katerega se vračajo z nekaj uvrstitvami na zmagovalni oder. Igor Fabjan Že 32. mednarodni pokal Goriška vrtnica je potekal od 29.aprila do 1. maja. Tekmovalci so nastopili v obveznih likih ter v kratkem in dolgem programu. Predstavilo se je kar trinajst klubov iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Španije. Nastopajoče iz lukovške in domžalske občine sta za tekmovanje dobro pripravila klubska trenerja Violeta Mordej in Matej Drašček. Sara Kovačič je zmagala v skupini E v dolgem programu, Tanita F. Demšar pa je v isti kategoriji osvojila nehvaležno četrto mesto. Blaž Kovač je bil drugi med cicibani, Maša Pestotnik pa je osvojila četrto mesto med začetnicami. 26 ŠPORT w Rokovnjač Veliki nastop ritmičark V soboto 23. aprila 2011 je v Medvodah potekal veliki nastop športnega kluba Bleščica. S svojimi programi se je predstavilo več kot 700 ritmičark iz vse Slovenije, od tega kar 40 iz naše občine. Vrhunec nastopa je bila zagotovo skupna točka vseh skupin. Posebej za to priložnost nam je Eva Černe v živo zapela pesem Pomlad v mestu. Po nastopu je potekalo še tekmovanje skupinskih vaj z rekvizitom, kjer so z žogami nastopila mlajša dekleta z Brda in dosegla prvo mesto. Prvič v Sloveniji smo dekleta tekmovala tudi v estetski gimnastiki. V hudi konkurenci smo dosegle odlično tretje mesto. Lokalna televizija Medvode je nastop prenašala v živo, posnetke pa je mogoče videti na spletni strani Športnega kluba Bleščica in na YouTube. Nekaj misli udeleženk: Tekmovanje mi je bilo zelo všeč, a sem imela tako tremo, da sem v naši točki padla. Ker so bile vse vaje tako dobre, sem se bala, da bomo zadnje, a smo bile na koncu prve. Veliko skupin je imelo poleg dobrih vaj tudi dobro glasbo. (Tjaša, 11 let) Najbolj mi je bil všeč skupen nastop, ker nas je bilo tako veliko in nam je v živo pela Eva Černe. (Meta, 12 let) Najlepše je b ilo, ko so v vaji dvignili punco in jo vrgli v zrak in ko smo vsi skupaj nastopali. Zelo všeč so mi bile vaje z žogami. (Chiara, 7 let) Všeč mi je bilo, ko je Eva Černe pela in ko so »ta velike« plesale. (Larisa, 8 let) Nastop je bil prav posebno doživetje, le da smo bili dve uri brez elektrike in posledično brez glasbe. A je slab začetek popravila naša skupna točka Pomlad v mestu. Zaradi prav posebnega vzdušja in prav posebne energije smo vsi pozabili na neljub dogodek ter uživali v vaji in kasneje v tekmovanju. Potem pa seveda v razglasitvi rezultatov in zasluženipici. (Meta, 19 let) Tako velik nastop je tudi za bolj izkušene tekmovalke edinstveno doživetje, saj ne nastopaš vsak dan pred več kot tisoč glavo množico. Najbolj sem uživala v vaji vseh deklet in kasnejšem tekmovanji ter odličnih rezultatih. (Me-lita, 16 let) »Gasilska« slika najboljših ekip Tradicionalni futsal turnir v Blagovici Sekcija za šport PGD Blagovica je tudi letos 2. maja organizirala futsal turnir, na katerem je sodelovalo kar 16 ekip iz 5 občin v okolici. Turnir se je odvijal skozi ves dan in se zaključil s finalom pod reflektorji. Aleš Podbelšek Zaradi velikega zanimanja ekip v preteklih sezonah smo se odločili, da izpeljemo turnir s 16 ekipami in četrtfinalom. Tako imajo ekipe več možnosti, da se prebijejo do polfinala in obenem odigrajo več tekem. V 32 tekmah smo lahko videli veliko nogometnega znanja in športnih vložkov vseh ekip, na koncu pa so nagrade prejeli tisti, ki so tudi z nekaj sreče prišli do najboljših rezultatov. Gasilci smo skrbeli, da športniki in gledalci niso bili žejni, nudili pa smo jim tudi malico. Ker je bilo napovedano slabo vreme, smo postavili večji šotor, ki je k sreči koristil bolj za senco, saj je le med eno tekmo padlo nekaj dežja. Zahvaliti se moram sodnikoma Tomažu in Zlatku, ki sta turnir korektno, brez večjih napak pripeljala do konca. Še rezultati najboljših: Mesto - Medija Mesto - Pekos pub Trzin Mesto - Prva klasa Mesto - ŠD Šentlambert - Gamsi Pohvalil bi tudi vse člane, ki so kakorkoli pomagali pri izpeljavi tega dogodka in vas povabil spet prihodnje leto. Matic Zalaznik iz Prevoj - boks državni podprvak 2011 XX. Državno prvenstvo v boksu za posameznike - 2011 (Maribor, 28.4.2011 - 1.5.2011) Državnega boks prvenstva 2011 se je udeležilo 76 slovenskih boksarjev iz vse Slovenije. Udeležili so se ga tudi štirje boksarji Kluba borilnih veščin Domžale in dosegli naslednje rezultate: Anže Merič - Krnc je postal državni prvak mladincev do 64 kg v finalni borbi 3x3 minute proti Primožu Kuneju (Boksarski klub Slovenska Bistrica) z rezultatom 19:1 Haris Fazlič je postal državni prvak mladincev do 81 kg v finalni borbi 3x3 minute proti Tedeju Stajnku (Boksarski klub Ljutomer) z sodniško odločitvijo RET R2 (Retired) Matic Zalaznik s Prevoj je postal državni podprvak članov do 75 kg, v kvalifikacijah je premagal Andreja Figeka (Boksarski klub Slovenska Bistrica) z sodniško odločitvijo RSC R3 (Referee Stop Contest), v polfinalni borbi 3 x 3 minute je premagal Gala Šmida (Boksarski klub as Ljubljana) s 4:2, v finalnem boju pa je izgubil proti Aljažu Venku (Boksarski klub Slovenska Bistrica) po točkah. Matej Opara je dosegel 5. do 8. mesto članov do 81 kg. V kvalifikacijah je žal izgubil po točkah po kasnejšem državnem prvaku Maticu Samasturju (Boksarski klub Slovenska Bistrica) Ekipo sta vodila vaditelja boksa Matija Lipovšek iz Blagovice in Blaž Leben . Državni prvak Anže Merič-Krnc, vaditelj z licenco Matija Lipovšek iz Blagovice, 5. do 8. mesto Matej Opara, državni podprvak Matic Zalaznik iz Prevoj, vaditelj Blaž Leben, manjka na sliki državni prvak Haris Fazlic' maj 2011 ŠPORT 27 Futsal turnir Trojane 2011 ŠD Trojane je že tretje leto zapored organiziralo futsal (malono-gometni) turnir, ki je potekal 7. in 8. maja na asfaltnem igrišču pri gasilskem domu na Trojanah. Turnirja se je udeležilo 27 ekip iz celotne Slovenije. Ekipe so bile razdeljene v skupine po tri, v izločilne boje pa se je uvrstilo 16 ekip. Boris Reberšek Na koncu je največ znanja pokazala ekipa KMN VIGO Vinska Gora, ki je v finalu po srditem boju premagala ekipo ŠD Čolnišče. Tretje mesto je osvojila ekipa Avtošola Antlej Velenje, ki je po kazenskih strelih premagala KMN Juventus Hrastnik. Iz občine Lukovica je najboljše igre prikazala domača ekipa ANTIMON, ki je izpadla v četrtfinalu, medtem ko se ekipama ŠD Krašnja in Antimon Veterani ni uspelo prebiti v izločilne boje. Vse tekme so minile v prijetnem vzdušju in v duhu fair playa, za kar so poskrbeli tudi sodniki Sead Nadarevič, Tomo Druškovič in Zlatko Udo-vič z vrhunskim sojenjem. Nagradni sklad turnirja je znašal kar 700 evrov, ekipe uvrščene od 2. do 8. mesta so prejele tudi karton trojanskih krofov, prav vsaka sodelujoča ekipa pa je za malico prejela veliko porcijo čevapčičev. Ob tej priliki bi se zahvalil našim sponzorjem za njihov prispevek: Gostinsko podjetje Trojane, Cosmos, računovodski servis, Naš Hram Kiso-vec in Servisiranje grafičnih strojev Robert Smrkolj s.p. Priporočamo se tudi za naslednje leto. ...-srp 1. mesto: Vigo Vinska Gora / 400 € +pokal+prehodni pokal+bon za 50€ v gostišču Naš hram Kisovec 2. mesto: Šd čolnišče / 200 € +pokal+krofi 3. mesto: Avtošola Antlej Velenje / 100 € +pokal+krofi Naj strelec: Nenad Kurtič (KMN Vigo) - pokal Naj vratar: Primož Relič (Šd Čolnišče) - pokal Naj igralec: Uroš Kroflič (KMN Vigo) - pokal Na koncu bi se zahvalil vsem članom ŠD TROJANE, ki so s svojim neumornim trudom poskrbeli, da turnir postaja pravi praznik futsala v Črnem grabnu, znan širom naokoli. Kolesarjenje po krajih UE Domžale Množica kolesarjev na startu Pokale najboljšim je podeljeval tudi podžupan Občine Lukovica Bojan Andrejka Zavod za šport in rekreacijo Domžale je skupaj s Kolesarskim klubom Hrast Dob v soboto, 23. aprila, organiziral rekreativno kolesarsko dirko po krajih Upravne enote Domžale, ki je potekala tudi preko Občine Lukovica in je štela za Pokal Slovenije rekreativnih tekmovalcev v sklopu uradnih tekmovanj Kolesarske zveze Slovenije. To je bila priložnost za prav vse kolesarske navdušence, tudi rekreativce, saj so glede na pripravljenost lahko izbrali med traso tekmovalne proge za Pokal Slovenije, daljšo in tako bolj zahtevno rekreativno traso ali pa krajšo in lažjo traso rekreativne proge. Uspešna Gašperjeva ekipa iz Prevoj Zmagovalci zimske lige Pretekli mesec se je končala zimska balinarska liga veteranov starosti nad petdeset let. Tone Habjanič Dvanajst nastopajočih ekip iz občin Kamnik, Domžale in Lukovica se je v devet mesecev trajajoči sezoni bojevalo za najboljša mesta. Ekipa gostilne GAŠPER s Prevoj je tudi tokrat prikazala največ zbranosti in balinarskega znanja in osvojila odlično prvo mesto. Naj povem, da so bile vse tekme odigrane na lepo urejenem balinišču v Dobu. Ob razglasitvi končnih rezultatov so se najbolj veselili balinarji Gašperjeve ekipe, saj so prejeli kar dva pokala. Prvi jim bo za trajno povečal zbirko pokalov, drugi pa krasil njihovo vitrino eno leto. Seveda je uspeh prevojsko ekipo še bolj motiviral, v svoje vrste pa vabijo tudi druge ljubitelje balinanja, saj dve balinarski stezi omogočata sprostitev širšemu številu balinarjev. Ob uspehu jim iskreno čestitamo! Rokounjač Glasilo občine Lukovica L.A., Foto: Vera Vojska 28 ŠPORT, DRUŠTVA Rokovnjač Najboljše ekipe v Zlatem Polju Nogometni turnir v Zlatem polju V začetku tega meseca so Zlatopoljci gostili številne nogometne ekipe, ki so se prijavile na tradicionalni spomladanski turnir. V lepem sončnem dopoldnevu so se med seboj pomerile prve izžrebane ekipe, med katerimi so bili tudi domačini. Tone Habjanič Po porazu z nasprotniki iz Radomelj se je domača ekipa zbrala in v nadaljevanju prikazala odlične igre. Upravičili so svoj ugled in se s tremi zaporednimi zmagami uvrstili v veliki finale. Za prvo mesto so se preizkusili z ekipo Acva Bar (Preserje-Ljubljana) in tudi tokrat z izjemno igro slavili visoko zmago s 6:2. Pohvaliti je potrebno prav vse igralce, tako domače kot gostujočih ekip, za prikazane lepe in borbene igre. Seveda ne morem mimo najboljšega strelca, lahko mu rečem, da je že pravi nogometni fenomen, Mitje Klopčiča, saj je nasprotnikove mreže na tem turnirju zatresel kar devetkrat. Člani društva smo poskrbeli, da je turnir potekal kar se da dobro, da so bili igralci kot gledalci zadovoljni. Zadovoljivo sta svoje delo opravila tudo oba sodnika iz Kamnika. Pokale in nagrade so prejele naslednje ekipe: 1. mesto ŠD. Zlato polje 2. mesto ACVA bar Ljubljana-Preserje 3. mesto Gradnje Brleč - fantje vseh vetrov 4. mesto Prva klasa - Radomlje Vsem čestitamo! Občni zbor Društva rejnic in rejnikov Domžale Letošnji 15. občni zbor Društva rejnic in rejnikov smo začeli veselo, izjemno prijetno in prisrčno, po zaslugi petja in plesa malih učencev folklorne skupine OŠ Moravče z mentorico Marijo Gotar. V društvu, ki aktivno deluje že vse od leta 1980 in združuje 116 aktivnih in bivših rejniških družin z območja občin Domžale, Lukovica, Moravče, Trzin in Mengeš se nas je približno petdeset zbralo v sredo, 11. maja 2011, ob 10. uri v Gostišču Peterka v Drtiji pri Moravčah. Med nami so bili tudi podžupanja občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc, patronažna sestra Irma Markovšek, župan občine Moravče Martin Rebolj z ženo Vojko Rebolj ter predstavniki iz Društva rejnic Lenart s predsednico Bojano Holer. Marta Tomeč, univ.dipl.soč.del. Tako Andreja Pogačnik Jarc kot Martin Rebolj sta v svojem pozdravu izrazila podporo in razumevanje vsem, ki smo udeleženi v izvajanju rej-niške dejavnosti, torej rejniškim staršem in strokovnim delavcem. Predsednica društva Mateja Pestotnik nas je v svojem poročilu spomnila, kaj vse smo zmogli izpeljati v preteklem dvoletnem obdobju, vse s skromnimi finančnimi sredstvi, ki jih namenjamo le najnujnejšim materialnim stroškom posameznih akcij, sicer pa vsi delujemo zgolj prostovoljno in brez honorarjev. Naj tu naštejem bistvene aktivnosti društva: redna mesečna srečanja rejnic v skupinah v Centru za socialno delo Domžale, strokovni ekskurziji rejniških staršev v letu 2009 po Primorski in 2010 po Gorenjski, skupinska udeležba na Srečanju rejniških družin iz vse Slovenije v Žalcu, izlet rejencev in rejniških staršev v Čateške Toplice s pomočjo ''Abrahamovcev'', knjižnica za rejniške družine, obisk in skromna obdaritev rejnic starih nad 75 let, delo poverjenic, ki nam z obveščanjem po svojih okrajih prihranijo poštne stroške, letovanje in usposabljanje rejniških družin v Pineti Novigrad, miklavževanje s pomočjo Rotary cluba Domžale ^ Vse našteto z izjemo akcije ''Abrahamovcev'' izvajamo stalno in vrsto let z drobnimi spremembami, ki se nam prek izkušenj pokažejo kot koristne. Tudi v prihodnje ostaja vsebinsko programski sklop podoben. V letošnjem letu si želimo dodati izlet rejniških družin v obliki pohoda in druženja z ''malico v nahrbtniku'' na enega od bližnjih hribov . Ob koncu bi se v imenu Društva rejnic in rejnikov Domžale in strokovnih delavcev Centra za socialno delo Domžale rada zahvalila vsem našim gostom: OŠ Moravče - njeni folklorni skupini, mentorici Mariji Gotar in ravnateljici Nuši Pohlin Schwarzbartl ter županu Martinu Rebolju za njegovo gostoljubje v Gostišču Peterka. ŠKD Čelešnks tretjo slovensko progo za gorski spust s kolesom Kdor si upa in ve, kaj počne, mu ni žal V Poljanah nad Blagovico, kraju na skorajda 700 metrih nadmorske višine, v katerem živi zgolj devet ljudi, bo kmalu dokončana tretja slovenska za gorski spust s kolesom - t. i. downhill. Proga nastaja v izvedbi Športno-kulturnega društva (ŠKD) Čelešnk, ki je polovico sredstev za realizacijo prispevka - 16.000 evrov - pridobil z uspešno prijavo na razpis Fundacije za šport. Luka Maselj V kraju - bolje rečeno v krajih, saj gre za društvo, srička katerega je več blizu ležeče vasi in njeni prebivalci - je športno udejstvovanje zelo pomembna prostočasna aktivnost. Čeprav »downhill« ni šport, s katerim bi se domačini prav pogosto ukvarjali, pa so kaj hitro sprejeli idejo nadobudnih kolesarjev, ki so na travnikih in gozdovih v okolici Poljan videli izjemno progo za spust. »Fantje so se prišli pozanimati, če je kaj takega sploh možno. Ideja se nam je zdela dobra in smo jo ,zagrabili',« je povedal predsednik društva Aleš Škofic in razložil nadaljnjo zgodbo: »Znotraj društva smo ustanovili kolesarsko sekcijo, ki jo vodi Matic Bro-jan in se nato lotili pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj. Po pridobitvi okoljskih dovoljenj in soglasju lastnikov parcel - za kar se jim najlepše zahvaljujemo - smo konec leta 2010 pripravili projekt in se z njim prijavili na razpis Fundacije za šport. Naša prijava je bila uspešna in zdaj smo že tik pred odprtjem proge v skupni dolžini okrog 1700 metrov in 330 metri višinske razlike.« Drugo polovico sredstev - projekt je vreden 32.000 evrov + DDV, bodo v Čelešnku v največji merili zbrali s pomočjo sponzorjev, računajo pa tudi na pomoč občine Lukovica. Prihodnje leto tudi tekma za državno prvenstvo? Janez Dimic, tajnik društva in prav tako kot Škofic velik športni navdušenec, je povedal, da to ni bil prvi razpis, na katerega so se pri ŠKD Čelešnk prijavili: »Že lansko leto smo se prijavili na razpis LAS (Lokalna akcijska skupina op. p.), ki so ga pripravile občine iz Srca Slovenije, kamor spada tudi Lukovica, in uspeli s projektom otroškega igrišča.« Na ta način so realizirali okrog 20 tisoč evrov vreden projekt, za katerega so prek LAS pridobili 90 odstotkov vseh sredstev - 50 odstotkov sredstev je prišlo iz evropskih skladov za razvoj podeželja, 40 odstotkov pa od sodelujočih občin. »Vedno sicer nismo uspešni, bržkone tudi, ker želijo pri razpisih zadovoljiti želje čim več društev - tako nam recimo ni uspelo pri projektih igrišča za odbojko na mivki in nogometnega igrišča z umetno travo. Tega si želimo, ker je vzdrževanje veliko lažje in cenejše kot pa pri naravni travi,« je pojasnil Dimic in dodal, da vsi razpisi potegnejo za sabo veliko dela in papirologije. Tako so recimo za projekt kolesarske proge, za katerega so dobili vseh 26 možnih točk, morali pridobiti tudi pozitivno mnenje Kolesarske zveze Slovenije, da proga maj 2011 DRUŠTVA 29 ustreza vsem športnim standardom. Prva preizkušnja na njej bo najverjetneje sledila že avgusta, medtem ko naj bi bila vozna že v roku enega mesca. »Posamezniki so jo deloma že prevozili. Gre za fante od drugod - kakšen od domačinov se zaenkrat še ni opogumil in spustil po progi. Izgleda zelo nevarno, ampak fantje, ki so bolj vešči tega športa, se brez zadržkov spustijo po njej. In pravijo, da jim ni žal,« je razložil Škofic in povedal, da bo avgustovska (prva) tekmovalna preizkušnja še kako pomembna: »Šlo bo za nekakšno testno tekmo - preden nam dodelijo ,pravo' tekmo; tako, ki bo štela za državno prvenstvo.« Letošnja tekma bo odprta za vse, napovedani so tudi tekmovalci iz tujine, Škofic in Di-mic pa pričakujeta, da večjih zapletov ne bi smelo biti in bodo Poljane prihodnje leto tudi uradno uvrščene na »downhill« zemljevid Slovenije, na katerem sta zaenkrat Kranjska Gora in Mariborsko Pohorje. »Obstaja veliko zanimanje za našo progo. Prej nisem imel pojma, da se toliko ljudi ukvarja s tem športom,« je povedal Dimic in dodal, da kar nekaj uspešnih tekmovalcev prihaja tudi iz domače občine. Za projektom s svojim premoženjem Ker ne gre za majhno investicijo, v ŠKD Čelešnk upajo, da bo proga uspešno zaživela in bo ves vloženi trud poplačan. Črpanje denarja iz razno raznih razpisov pač ni tako enostavno kot izgleda na prvi pogled. Konec koncev so morali v društvu zaradi dejstva, da so sredstva vedno nakazana šele ob uspešnem zaključku projekta, vzeti tudi kredit, s katerim bodo poplačali vse izvajalce. »Projekt je zelo natančen in za vsa predvidena dela obstajajo predračuni. Za črpanje razpisnega denarja je namreč nujno, da se vse izide in da za vsa opravljena dela obstajajo računi,« je povedal Dimic in pristavil, da je spremljanje razpisov nekaj, kar v društvu počnejo ves čas, vsaj enkrat na teden, saj nikdar ne veš, kdaj se bo našlo kaj, kar je pisano na kožo njihovemu društvu. »Človek se mora malo poglobiti in imeti pogum izpeljati takšne projekte. Če ne bi imeli vizije in poguma, ne bi šli v ta projekt, saj za njim stojimo s svojim premoženjem. Morda se tudi zato mnoga društva ne upajo ali ne želijo prijaviti na takšne in podobne razpise, kaj pa vem,« je povedal Dimic, Škofic pa je dodal, da jim ne manjka tudi idej za prihodnost: »Najprej želimo dokončati našo brunarico, ki stoji ob naših objektih, poleg kolesarske proge pa je v izgradnji tudi že balinišče. Naslednja zadeva, s katero bomo spet kandidirali tudi na razpisu LAS, pa je šolska gozdna učna pot.« Idej in volje za delo v korist lokalne skupnosti prebivalcem krajev nad Blagovico torej še zdaleč ni zmanjkalo. Še več: zdi se, da so z vsakim realiziranim projektom še bolj odločeni, da svojim članom ponudijo vedno kaj novega. Zgodba o ŠKD Čelešnk je prav gotovo zgodba o ljudeh, ki se zavedajo koristi športa in hkrati ne obupajo že na prvi oviri, ki pride na njihovo pot. Resda niso edini v občini, ki »migajo« na tem področju, so pa zaradi velikosti svoje osnovne baze članstva in tudi iznajdljivosti pri pridobivanju finančnih sredstev - kar je, tudi po njihovem mnenju, ključ od uspeha vsakega društva - lahko za zgled prav vsem. Samo tako naprej! O ŠKD Čelešnk »Pravi ljudje smo se našli na pravem mestu ob pravem času,« sta o razlogih za uspeh društva povedala Aleš in Janez, ki sta zelo ponosna tudi na ostale aktivne člane - teh je, številka iz leta v leto niha, med 60 in 100. Ob podatku, da ima celotna KS, v katero spadajo Poljane in bližnje Selce (KS Češnjice), zgolj 55 prebivalcev, je celotna zgodba o leta 2004 ustanovljenem društvu še toliko bolj impresivna. »Veliko naših članov je iz bolj oddaljenih krajev, tudi izven Občine Lukovica,« je povedal predsednik. V ŠKD Čelešnk kljub vsemu ostajajo skromni in se oklepajo svojih korenin, ki so v obliki pohodniške »klape« pognale že par let prej (takrat je neuradno nastalo tudi ime »Čelešnk« - iz domače besede za zapeček oz. stopnico za na peč), saj poudarjajo, da je pomembno predvsem, da se ljudje družijo in da se v njihovih krajih nekaj dogaja. »Veseli smo sodelovanja tudi z ostalimi društvi. Za večino gre za sodelovanje predvsem na področju igranja nogometa, s ŠD Krašnja pa smo leta 2007 organizirali tudi t.i. ,Igre brez meja',« je povedal Škofic in ob vprašanju, koliko aktivni so na področju kulture, ki ima prav tako mesto v imenu društva, odgovoril, da precej manj, da pa upajo, da jim bo v kratkem na njihovem igrišču morda vseeno uspelo izvesti vsaj kakšno dramsko igro. Več o društvu si lahko preberete na njihovi spletni strani: http://net.fiopi.si/celesnk.nsf. 30 POLITIKA, ZAHVALE Rokovnjač Zahvala podpisnikom podpore! iv.Sf Nova Slovenija se zahvaljuje vsem, ki so podpisali podporo za prostovoljno članstvo ftfovcr SiavBniio g^fmm,■ jfuriMB^—L —rln— Slovenije — " (KGZS) in omogočili, da je22.aprilavparlamen-tarno proceduro vložila 5.542 overovljenih podpisov državljank in državljanov, potrebnih za vložitev zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o KGZS. Veliko podpisov ste prispevali tudi občani občine Lukovica. (OO NSi Lukovica) Predlog zakona odpravlja obvezno članstvo v KGZS in poenostavlja način volitev v organe zbornice. S tem želimo slovenskega kmeta razbremeniti plačevanja visoke članarine in ljudem ponuditi možnost svobodne izbire. Predsednica NSi Ljudmila Novak je ob vložitvi podpisov dejala, da je cilj predloga zakona vzpostaviti učinkovitejšo obli- ko povezovanja in predstavljanja interesov kmetov, kmetijskih, gozdarskih in ribiških organizacij. »S sistemom prostovoljnega članstva v zbornicah bi se v slovenskem prostoru na področju delovanja zbornic približali zakonitostim tržnega gospodarstva in svobodni podjetniški iniciativi, ki bi pripomogla k učinkovitejšemu in kakovostnejšemu delovanju zbornice, predvsem na področju zastopanja interesov njenih članov. Želimo razbremeniti slovenskega kmeta. Tisti, ki plačujejo članarino, od institucije pričakujejo tudi storitve, ki jih ponujajo podobne zbornice v gospodarstvu. Tako bo zbornici s predlogom sprememb in dopolnitev zakona še vedno omogočeno izvajati osnovne naloge, to so predstavljanje interesov kmetov ter kmetijskih, gozdarskih in ribiških organizacij, strokovna pomoč le-tem, obravnavanje problematike kmetijstva, gozdarstva in ribištva itd. Predlog zakona ne posega v statusno obliko in na področje javnih pooblastil, ki jih ima zbornica, ter na delovanje javnih služb v zbornici, ki jih iz državnega proračuna financira Republika Slovenija. KGZS zaradi neobveznega članstva ne bo propadla, morala pa bo biti bolj učinkovita. Naloga zbornice je, da dela za svoje člane.« Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.(Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in svaka BORISA RUPARJA iz Krašnje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Francu Novaku in Boži Požar za lep poslovilni govor, pevcem in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Mirno in spokojno si zaspal, V večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje In pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA V 95. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek LUKA CERAR Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se župniku Andreju Svetetu za lep pogrebni obred, Stani Stopar in Juretu Čoklu za zadnje poslovilne besede, praporščakom, gasilcem, trobentaču, pevcem in pogrebni službi Verban- čič. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Odšla si tja, kjer n i trpljenja, ni bolečin in ne solza. Dobrota tvojega srca, nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA 29. marca je v 87 letu starosti po dolgotrajni težki bolezni tiho odšla naša draga mama ANA GORIŠEK rojena Osojnik s Trojan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, darove za cerkev in svete maše ter vso ostalo pomoč. Posebno zahvalo izrekamo patronažni sestri Irmi Markovšek, negovalki Mileni Bradač ter sosedama Anici Pungartnik in Vidi Založnik za pomoč in oskrbo na domu. Zahvaljujemo e tudi osebju Doma starejših občanov na Izlakah. Zahvala gospodu župniku Dragu Markušu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi gospodu Ladu Goričanu za poslovilne besede in pevskemu zboru Lipa Trojane. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Oko zaprem, V spomin vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel. ZAHVALA Z bolečino v srcih se ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta VIDA GOSTIČA s Prevoj pri Šentvidu zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem, vsem znancem in vsem, ki ste nas v težkih trenutkih njegove bolezni bodrili in z nami sočustvovali. Posebna zahvala velja zdravnikom in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, Univerzitetnega kliničnega centra, ki ste mu do zadnjega z vsemi razpoložljivimi sredstvi lajšali bolečine in se borili za njegovo življenje. Iskrena hvala vsem za denarno pomoč, cvetje, sveče, svete maše in drugo. Hvala župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki jih nismo posebej imenovali. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. V globoki žalosti: žena Erika, hčerki Mojca in Barbara ter sin Tomaž z družino. Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 84. letu starosti se je 25. februarja 2011 od nas za vedno poslovil dragi mož, oče, dedek in pra-dedek, brat, stric, svak in tast FRANC BELCIJAN iz Vrbe Radi bi se iskreno zahvalili vsem za izrečena sožalja, darovane vence in sveče. Zahvaljujemo se Zvezi borcev KO Prevoje in Gasilskemu društvu za spremstvo na njegovi zadnji poti in za izkazano čast pri zadnjem slovesu. Hvala govornikoma Janezu Jarcu- Žanu in Martinu Andrejka ter Francu Dolinarju. Hvala tudi župniku Andreju Svetetu in Pogrebni služni Vrbančič za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in za zaigrano Tišino. Najlepša hvala tudi sosedom, predvsem Lojzki Zaje in vsem ostalim, ki jih nismo omenili, a so nam pomagali lajšati bolečino. Bili ste v neprecenljivo oporo. Še enkrat hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in z lepimi mislimi postojite ob njegovem grobu. Pogrešamo te! Vsi njegovi i ; ^Jabolko in dober nasvet na dan odženeta zdravnika stran. lanja Martinjak'Podgorsek,' mog."Torm.7"!ekomo Moravče Včasih prvih simptomov ne prepoznamo in nas bolezen dobi nepripravljene, včasih pa zgolj majhna odstopanja od normalnega počutja zamenjamo za bolezen. Če svoje zdravstvene težave pravočasno zaupamo strokovnjaku, se lahko izognemo marsikateri nevšečnosti. Odtipkajte tudi www.mestnelekarne.si. Dežurni lekarni odi .1.2011do31.12.2011: • Lekarna Kamnik sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 • Lekarna Domžale nedelja in prazniki od 09.00 do 12.00 T MESTI>lf^EKARNE mufjoj^m Homeopatija pri nas od pomladi ""m ■A i Kaj je homeopatija? Homeopatija je komplementarna metoda zdravljenja, ki ne zdravi bolezni, pač pa človeka. Bolnika obravnava celostno z vsemi njegovimi lastnostmi in težavami in vzpodbuja naravno zmožnost ozdravitve. Naše notranje ravnotežje je odvisno od tega, kako živimo, kako se prehranjujemo, kako spimo in ne nazadnje, kako razmišljamo, čustvujemo. Homeopatijo uporabimo vsakič, ko nam oslabi imunski sistem, saj nam pomaga vzpostaviti porušeno ravnotežje. Možnosti zdravljenja S homeopatijo se lahko uspešno zdravijo kronične in akutne bolezni. Zelo je uporabna tudi pri poškodbah, operacijah, pri porodu, v menopavzi, v stanjih psihičnega ali fizičnega šoka. V primeru težjih stanj je potreben obisk pri zdravniku ali homeo-patu, ki presodi, kdaj je potrebno v zdravljenje vključiti konvencional-no medicino. Uspešnost homeopatskega zdravljenja je omejena pri bolnikih, kjer so organi ali tkiva bolezensko spremenjeni in popolnega ozdravljenja ne pričakujemo. Lahko pa s homeopatijo prispevamo k boljši kvaliteti bolnikovega življenja. Homeopatsko zdravljenje in kon- vencionalno zdravljenje se ne izključujeta, lahko se izvajata istočasno. Obiščete nas lahko tudi na www.mestnelekarne.si. Nuša Kladnik, mag. farm. Lekarna Mengeš Nikoli pa samovoljno ne prekinemo zdravljenja, ki nam ga je predpisal zdravnik. Kako jemljemo homeopatsko zdravilo? Vsa pri nas registrirana zdravila so v obliki kroglic. Jemljejo jih lahko tudi diabetiki. Zdravilo vzamemo na prazen želodec. Kroglice (običajni odmerek je 5 kroglic) stresemo v plastično, keramično ali stekleno posodico (žličko) in namestimo pod jezik, kjer se počasi raztopijo. Ne smemo pa uporabljati kovinskih žličk. Med zdravljenjem se izogibamo uživanju kamiličnega, metinega čaja, mentola v bonbonih, žvečilnih, zobnih pastah ter kofeina (kava, coca-cola). Vse te snovi izničijo delovanje homeopatskega zdravila. Homeopatsko zdravilo v lekarnah V lekarnah bodo zaenkrat na voljo le zdravila za samozdravljenje. Med njimi so Aconitum, Belladona, Apis, Arnica, Pulsatila, Gelsemium, Nux vomica, Ignatia^ Samozdravljenje pride v poštev le za lažje akutne težave, ko bolnik ne potrebuje nujne medicinske oskrbe. Farmacevt z dodatnimi znanji homeopatije je to sposoben presoditi. V vseh lekarnah JZ Mestne lekarne bomo ta zdravila lahko izdajali, saj so v vseh enotah določeni farmacevti zaključili podiplomsko šolo homeopatije. Ne obstaja čudežna kroglica. Homeopatijo nam le pomaga znova vzpostaviti porušeno ravnotežje in ga ohraniti.