SAMI
D i n o  V i r g j 1 i
Nobene pesmi v tisti hoji brez počitka.
ko se je delala senca pod kolesi,
ko si hodil vštric kot prijatelj.
Nobene pesmi ob žetvi tam doli pri svetem Petru,
ko je s soncem odprta njiva v ozadju
ali se orje živa zemlja z rokami.
Smo najprvo Furlanija in nič drugega! . . .
Kdo kliče? Kri utripa ko gnojna rana . . . Mati, ne joči, pusti, da grem, oče, počakaj  za hip na pragu, kakor prvič naj te poljubim, draga, pod stebriščem na dvorišču .. . Solze in senco molka v očeh . . .
776