KURENTOVANJE JE ZAKON ŽE 50 LET. BOLJŠE NE JA GRE!
www. ku rentova n j e. n et
Po mestni občini Ptuj • Ptuj -pustna prestolnica Slovenije
O Stran 2
Po naših občinah Mihovci • Rodile so se rožmarinke
O Stran 6
Kultura Ptuj • Dnevi poezije in vina se selijo na Štajersko O Stran 10
ek,
arja 2010
:iii • št. 11
ni urednik: igoc 70 EUR
nih:
izvodov 04-01993
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Dejan Zavec, Tomi
Jagarinec •
»Treniramo z novim vetrom v jadrih«
O Stran 11
V
Štajerski
Nogomet •
Slovenci v skupini z Italijani in Srbi!
O Stran 15
Danes priloga
Qwn»o A/ 4cic
Spodnje Podravje • 50. ptujsko kurentovanje osvaja domačine in goste
Ptuj - slovenska pustna prestolnica
V soboto, 6. februarja, se je na Ptuju tudi uradno pričelo 50., jubilejno ptujsko kurentovanje z več kot petdesetimi dogodki in prireditvami, ki se želijo zapisati v slovensko pustno zgodovino tudi po svoji izvirnosti.
Hkrati s 50. kurentovanjem slavijo tudi princi karnevala, ki so v desetih letih, odkar se pojavljajo, pripravili kar nekaj dogodkov, ob tem pa oživljajo tudi zgodovino ptujskega prostora. V ptujsko pustno dogajanje se tradicionalno vpisuje kurentov skok, ki pomeni uradni začetek ptujskih pustnih norčij, 10. princ je nosilec pohoda z baklami od turniškega gradu do Term, letošnji princ pa želi ugajati z dobrodelnostjo.
V okviru 50. ptujskega ku-rentovanja so kulturni dogodki dobili še večjo težo kot doslej: na Mestnem stadionu je bila prava zimska pravljica 50 slovenskih godb na pihala in mažoretk, že dan pred uradno razglasitvijo Ptuja kot pustne prestolnice pa je potekal vrhunski glasbeni dogodek društva Arsana in MO Ptuj, Živalski karneval kot uvod v prestižni umetniški karneval v letu 2012 v okviru projekta Evropske prestolnice kulture.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Hajdina • 22. seja sveta občine
Biodinamično gospodarjenje
Za jamo je velika gneča
Hajdinski svetniki so na 22. seji 4. februarja razpravljali o 22 točkah dnevnega reda, v osrednji o dopolnjenem predlogu odloka o proračunu občine Hajdina v letu 2010.
Ta na prihodkovni strani znaša 3,869 milijona evrov, na odhodkovni pa 4,796 milijona evrov, pri čemer znaša zadolževanje za letos 996 tisoč evrov. Sicer pa je bila 22. seja ena najkrajših doslej, saj so jo končali v manj kot eni uri.
Sodeč po razpravi, bi nekateri svetniki želeli slišati poročilo komisije za Megalaxio, njen predsednik je Janko Merc (LDS), pa ga v štirih letih iz razumljivih razlogov niso dočakali, ker se ni nič dogajalo. »Decembra lani so nas
Foto: Črtomir Goznik
Kaj se dogaja v hajdinski jami?
iz podjetja CROSS, razvedrilne dejavnosti, d. o. o., ki ima sedež na Zgornji Hajdini, obvestili, da nas bodo ponovno obiskali v marcu 2010 in nas seznanili s potekom projekta,« je povedal hajdinski župan Radoslav Simonič. Za jamo v občini Hajdina nadomestilo za uporabo zemljišča plačujejo iz Reiffeisen banke, saj so še vedno lastniki zemljišča, imeli pa naj bi že pripravljen konkreten projekt za to območje. Šlo naj bi za zelo podobno zadevo, je povedal Janko Merc. Po informacijah, ki jih ima Franc Mlakar (SD), pa se za investicijo v nekdanji gramoznici na Zgornji Hajdini pulita dva investitorja, eden iz Duba-ja, drugi iz Londona. Škoda bi bilo, da do realizacije takšnega ali drugačnega projekta ne bi prišlo.
O Stran 4
Kmetovati v sozvočju s stvarstvom
V Mariboru je bilo januarja ustanovljeno društvo za biološko dinamično gospodarjenje Podravje; prvo tovrstno na tem območju Slovenije.
Prvi predsednik društva je Drago Purgaj, ki pravi: »Kmetje, ki pridelujemo po biodinamični metodi, upoštevamo, da je vsakič, ko obdelujemo zemljo ali odstranimo pridelek z njive, zemlja izkoriščena (osiromašena). Obstaja več načinov, kako nadomestiti te snovi. V biodinamičnem kmetijstvu v ta namen izdelujemo pripravke iz zelišč, mineralnih snovi ter živalskega gnoja, ki jih nato dodamo zemlji ter rastlinam v zelo majhnih količinah.«
Biodinamična metoda kmetovanja oz. gospodarjenja na kmetiji je sicer oblika ekološke pridelave, ki pa nima osnov v konvencionalnem kmetovanju, kot je to značilno za klasično ekološko pridelavo. Pri
slednji se kemično-sintetični pripravki sicer ne uporabljajo, se pa namesto odvračanja škodljivcev večkrat uporabljajo sredstva za njihovo uničevanje. »Biodinamična metoda ne sestavlja organizmov in ne uničuje škodljivcev, ampak ustvarja pogoje, da se kulturne rastline lažje in bolje povežejo z energijami, ki so vir življenja. Dosežemo jih z vztrajnim izvajanjem biodinamičnih ukrepov, ki nas pripeljejo do želene individualnosti kmetijskega gospodarstva oziroma samozadostnega kmetovanja. Kmetija je organizem, katerega organi so polja, travniki, sadovnjaki, drugi deli kmetije pa tudi živali in ljudje, ki živijo na kmetiji.
O Stran 7
9770040197077
Ptuj • Z otvoritvene slovesnosti 50. kurentovanja
Ptuj - pustna prestolnica Slovenije
V soboto, 6. februarja, se je na otvoritveni slovesnosti 50. kurentovanja, s katero je Ptuj tudi uradno postal pustna prestolnica Slovenije, zamenjala oblast. S simbolno predajo ključev mesta in Mestne hiše je oblast prevzel 11. princ karnevala Bernard Ptujski, ptujski župan pa je oblekel kurentovo opravo in se pomešal med pustne maske, ki odganjajo zimo in prinašajo dobro.
Foto: Črtomir Goznik
Pustna skupina Ravne - Bate je na 11. srečanju tipičnih mask in likov Slovenije predstavila pustovanje v KS Grgarske Ravne -Bate. Skupino sestavljajo različni pustni liki, ki s kleščami in zvonci odganjajo vse slabo v vasi, v domove prinašajo zdravje, dobro letino, veselje in nasploh vse dobro.
Foto: Črtomir Goznik
Tudi jubilejno kurentovanje se je pričelo s predajo oblasti: v slovenski pustni prestolnici je oblast prevzel 11. princ karnevala Bernard Ptujski, župan dr. Štefan Čelan pa je odšel med kurente.
Novemu oblastniku je zaželel vse dobro pri kratkem vladanju. Ker je dobro delati dobro in ker je gospodarstvenik, bo ne glede na številne pustne zabave, ki stanejo, zagotovo pustil še kakšen evro v občinski blagajni. Pomembno pa je, da v mestu in okolici vladata veselje in dobro razpoloženje. Na Mestni hiši od sobote visijo še pustovanjska zastava ter zastavi FECC in letošnjega princa karnevala, ki se bo v zgodovino ptujskih princev vpisal tudi zaradi svoje himne z naslovom Plemeniti Bernard Ptujski, ki jo je zložil Danijel Tement. 11. princ karnevala bo vladal do 16. februarja. Da je v pustnih dneh glavni Ptuj in da je tu pustna prestolnica Slovenije, bo dal danes vedeti tudi ljubljanskemu županu Zoranu Jankovicu.
V otvoritveni povorki 50. ptujskega kurentovanja in obenem 11. srečanju tipičnih
pustnih likov in mask je sodelovalo 36 skupin s skupaj blizu 1300 nastopajočimi. Pustnim skupinam s Ptujskega in Dravskega polja, iz Haloz in Slovenskih goric so se pridružile etnografske skupine ostalih slovenskih pokrajin in območij, kjer je pustna tradicija še zelo živa: Pust mozirski, Pust šoštanjski, Vr-biščje šjeme, Društvo Grgar-
ske Ravne - Bate in nekateri drugi. Prevladujoča skupina prve letošnje povorke so bili kurenti, blizu 500 jih je odganjalo zimo in vabilo dobro. V tem poslanstvu so se jim pridružili tudi vsi drugi pustni liki. Po številu skupin so jim sledili orači, ki so se ohranili v številnih vaseh v okolici Ptuja ter v nekaterih drugih območjih Slovenije, kot na Murskem in Krškem polju, na Blokah, v Poljanski in Šaleški dolini. Kljub slabemu vremenu so pustne skupine v soboto prišle na Ptuj, ker je to tradicija in ker je ptujsko kurentovanje letošnji abraha-movec, ki so se mu s sodelovanjem tudi spoštljivo poklonili. V tradicionalnih slovenskih pustnih skupinah se vse bolj tudi zavedajo pomena, ki ga bo ptujsko kurentovanje s karnevalom nosilo v letu 2012 kot partnersko mesto v projektu Evropske prestolnice kulture, ki ga bodo tudi začeli s Festivalom umetnosti in dediščine. To bo tudi leto, ko bo pustni navdih prežel najrazličnejše oblike kulturnega ustvarjanja.
Obiskovalce vabijo še številne prireditve
Do 16. februarja, ko bo Ptuj pustna prestolnica Slovenije, se bo zgodilo še veliko zanimivih pustnih dogodkov za vse generacije. Vsak dan med 16.30 in 18.30 bo na Mestnem trgu kulturno-zabavni program s plesnimi, glasbenimi, folklornimi, pustnimi in drugimi skupinami. Za bogato ponudbo skrbijo tudi ptujski gostinci, ki ob kulinarični ponudbi vabijo z zabavo, da šotorske niti ne omenjamo . V
petek,12. februarja, bodo ptujske ulice in trge v znamenju mask iz osnovnih šol, v nedeljo, 14. februarja, pa jih bodo zavzele tradicionalne pustne in karnevalske skupine, ki bodo sestavljale osrednjo letošnjo pustno povorko 50., jubilejnega kurentovanja. V njej bo sodelovalo dobrih 3000 mask od blizu in daleč, iz Slovenije in tujine. 15. februarja dopoldan bodo ptujske ulice in trge preplavile male maske iz več kot 50 slovenskih vrtcev oziroma vrteških enot. Tudi to je dogodek, ki se v Sloveniji še ni zgodil, enako kot je bil nekaj edinstvenega nedeljski nastop 50 slovenskih godb na pihala in skupin mažoretk iz cele Slovenije.
Danes bodo o karnevalih in turizmu v Sloveniji govorili tudi na znanstvenem simpoziju, ki bo potekal v prireditve-
nem centru Kronos v Park hotelu na Ptuju, na okrogli mizi v Mestnem kinu pa o vlogi in pomenu ptujskega kurento-vanja v slovenskem turizmu. O pol stoletja norosti in bolečine govori tudi dokumentarni film ob 50-letnici ptujskega kurentovanja in karnevala, ki ga bodo zavrteli danes ob 19. uri v Mestnem kinu na
Ptuju. Ptujsko kurentovanje s karnevalom pa bo tudi tema jutrišnjega srečanja županov partnerskih mest projekta EPK 2012. V Mestnem kinu na Ptuju pa bodo 11. februarja ponovno zavrteli Štigličev film Praznovanje pomladi kot sestavni del projekta Ptuj na filmskem platnu.
MG
Uvodnik
Kam greš, Slovenija?
Slovenija se utaplja v nečednostih, ki jih producirajo oblastniki. Udobnost njihovih stolčkov jim daje moč razsodnikov in sodnikov tudi takrat, ko je zakonodaja jasna. Ampak zanje ni noben oreh pretrd, da se ga ne bi dalo omehčati in streti, vse za neke cilje. Da bodo na drugi strani zaradi tega žrtve, jim je prav malo mar, na odgovornost pa se že tako dolgo požvižgajo.
Taisti ljudje, ki sejejo pokvarjeno seme, so se na praznik slovenske kulture odeli v svečane oblačila, bili so polni navdušenja do slovenske kulture, narodove identitete, jezika in se javno skupaj postavljali z vsemi tistimi, ki so zaslužili za svoje delo priznanja. Za slavo je potrebno izkoristiti sleherni trenutek, pa če tudi gre za zlorabo nekega svetlega trenutka, je njihov moto.
Ker se v letošnjem letu iztekajo mandati županom in občinskim svetom, lokalne volitve bodo potekale v vseh 210 slovenskih občinah, se za to, da bo umazanije zmanjkalo, ni treba bati. Strankam, ki bodo letos sestavljale liste, bi kazalo priporočiti, da med razpoložljivimi kandidati izberejo najmanj takšne, ki bodo obvladali tudi kulturo obnašanja, čeprav se ve, da se gredo stranke na vsakih volitvah umazanih iger. Vse niti pa imajo običajno v rokah takšni in drugačni piarovci, nekateri med njimi se poslužujejo že pravih gangsterskih metod. Na Ptuju se še županski kandidati niso niti prav razkrili, pa je že zelo vroče, in kot kaže, nevarno. Nekateri so bodoče župane celo iskali na tradicionalni Obarjadi, pa jih ni bilo - razen dveh: uradnega, ki se bo za županski stolček potegoval še tretjič, in uspešnega podjetnika in kulturnega mecena, ki pa sicer uradno še ni potrdil kandidature, dela pa v tej smeri. Drugi bodo, kot kaže, z najavo kandidature počakali, saj v teh razgretih trenutkih ni dobro prilivati ognja. Še prej pa bo potrebno poskrbeti za avtorje groženj, sicer pogumne anonimneže, ki so močni le takrat, ko delujejo pod drugim imenom.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Brez markovskih kopjašev ni ptujskega kurentovanja.
Foto: Črtomir Goznik
Najmočnejša skupina 11. srečanja pustnih mask in likov Slovenije so bili kurenti, bilo jih je blizu 500.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Srečanje 50 pihalnih godb in mažoretk Slovenije
Glasbeno-plesni dogodek
Organizatorji jubilejnega Kurentovanja na Ptuju so se zelo trudili, da bi se ob 50. rojstnem dnevu ptujskega kurentovanja petdesetica večkrat ponovila.
Pri prvem srečanju slovenskih godb in mažo-ret, ki je bilo v nedeljo, 7. februarja, jim je to že uspelo: na enem mestu se je zbralo 50 slovenskih pihalnih godb in skupin mažoretk iz cele Slovenije, čeprav sta godbi iz Črnomlja in Logatca zaradi vremena morali v zadnjem trenutku udeležbo odpovedati.
Projekt, ki se je porodil v sobi ptujskega župana na sprejemu predstavnikov ptujske in izolske godbe ob osrednji prireditvi svetovnega dneva turizma lani na Ptuju, je že v prvem poskusu uspel. Ob tem so toliko ponosnejši, ker gre za edinstven dogodek v ožjem in širšem okolju, takega dogodka ni bilo niti v Evropi. Vodja projekta je bil dirigent Pihalnega orkestra Ptuj prof. Fredi Simonič v sodelovanju z MO Ptuj. Na Ptuju se je v nedeljo zbralo okrog 1450 godbenikov, ki so se jim pridružile tudi ma-žoretke iz različnih krajev Slovenije, slovenske državne prvakinje in udeleženke evropskih tekmovanj - kar 12 skupin. Vrhunec srečanja godb in mažoretk pa je bil skupni nastop na Mestnem
stadionu po sprevodu po ptujskih ulicah in trgih, kjer so jih toplo pozdravili domačini in gostje od drugod. Tribuna Mestnega stadiona še ni bila tako polna ob nobenem kulturnem dogodku, ki se je doslej zgodil na tem prostoru.
Tradicija mestnih godb v Sloveniji je že zelo stara, tudi ptujskih pihalni orkester ima že krepko čez 150 let, enako kot nekateri drugi, ki so v nedeljo nastopili na Ptuju. Večina se jih kiti tudi z najvišjimi priznanji z najrazličnejših tekmovanj in
srečanj. Ptujčani so na nedeljsko prvo srečanje godb Slovenije v pustnem času še toliko ponosnejši, ker gre za udeležbo, ki je ni srečati niti na največjih tekmovanjih, ki se jih udeležujejo pihalni orkestri. Večina godbenikov je v nedeljo svoje tradicionalne uniforme zamenjala za pustno preobleko. Tudi pri tem so bile nekatere godbe zelo izvirne. Šentjernejski pihalni orkester je s seboj pripeljal tudi svojega petelina.
Godbam in mažoretkam iz cele Slovenije sta se na Mestnem stadionu za njihov izjemni in edinstveni prispevek v letošnjem jubilejnem
kurentovanju zahvalila ptujski župan dr. Štefan Čelan in princ karnevala Bernard Ptujski. V imenu sodelujočih pa so se za povabilo, da lahko sodelujejo na tem izjemnem plesnem in glasbenem dogodku, zahvalili godbeniki iz Domžal, ki se bodo kmalu lahko pohvalili s 125-letnico uspešnega delovanja. Vsem nastopajočim v letošnjem glasbeno-plesnem ptujskem pustnem nastopu so se s priznanji zahvalili v pustnem šotoru, kjer je bilo več časa za druženje ob pustnih dobrotah in žlahtni kapljici iz Ptujske kleti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Skupnemu nastopu 50 pihalnih godb in mažoretk Slovenije je dirigiral dirigent Pihalnega orkestra Ptuj Fredi Simonič, vodja tega zahtevnega in doslej edinstvenega projekta daleč naokoli.
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju so v nedeljo nastopile tudi mažoretke iz cele Slovenije.
Ptuj • Razstava Tomaža Plavca
Kurentovanje v grafikah
V sklopu 50. kurentovanje je po treh letih premora svoja dela predstavil tudi akademski slikar Tomaž Plavec. Gre za grafike, na katerih je predstavljena bogata slovenska etnografska dediščina.
Grafike Tomaža Plavca so na ogled v Salonu umetnosti.
50 let kurentovanja so mnogi umetniki izkoristili za obeležitev svojega dela ter predstavitev umetnin, povezanih s to temo. V sklopu svojih razstav je odprtje grafičnih del pripravil tudi Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož, ki je v Salonu umetnosti v Prešernovi ulici na Ptuju pripravil zanimivo razstavo Tomaža Plavca. »Grafični opus je nastajal skoraj leto dni, in sicer namensko za 50. kurentovanje. Že dolgo
ni bilo narejenega nobenega podobnega umetniškega opusa. Zato sem se odločil za grafiko, jedkanico, sama tehnika spada med težje in cel postopek traja malo dlje,« je o razstavi povedal Plavec.
Gre za 11 pustnih prizorov, ki so strnjeni tudi v grafični mapi. Avtor je določil nizko naklado, svoja dela pa bo v sklopu kurentovanja predstavil dvakrat, in sicer v Salonu umetnosti in hotelu Primus. Pričujoča razstava je njegova prva po treh letih premora. »Bil sem varuška, leto in pol sem bil zaradi specializacije v Ljubljani in enostavno ni bilo časa. Jedkanico pa sem izkoristil, ker ne zahteva veliko prostora,« je še pojasnil akademski slikar, ki mu je med vsemi motivi najbolj všeč tisti, kjer 'baba nosi deda'.
Dženana Becirovic
Foto: DB
Od tod in tam
Ptuj • Razstava pustnega peciva
Foto: Črtomir Goznik
V Caffeju Florijan na Mestnem trgu so v soboto, 6. februarja, odprli razstavo pustnih dobrot iz kvašenega testa (krofov, flancatov, mišk, ptičkov in drugih dobrot). Pripravili so jo v sodelovanju z društvom žensk iz Hajdoš, kuharsko ekipo pa je vodila Anica Tekmec. Razstava bo na ogled do konca ptujskih pustnih dni. V tem tednu bo na ogled tudi krof velikan, na pustno soboto pa vabijo v delavnico izdelave in peke krofov pod vodstvom kuharic, ki to obvladajo, je povedal Vlado Čuš. Ob tej priložnosti bodo vsem, ki bodo to želeli, podarili recepte za pripravo krofov. Z razstavo pustnih dobrot je Caffe Florijan obogatil ptujsko pustno dogajanje. Ker je krof simbol kuharske ponudbe v pustnem času, so se odločili, da bodo izdelavo in peko te pustne dobrote približali tudi tistim, ki je najbolj ne obvladajo. Vse pustne dni jih bodo tudi prodajali, za maske pa bodo krofi do konca letošnjega pusta brezplačni. Tudi na ta način želijo prispevati k širjenju pustne tradicije med mladimi.
MG
Ptuj • Evropark s kurentovimi zastavami
Foto: Črtomir Goznik
Turistično društvo Ptuj, ki je ob vstopu Slovenije v EU tudi uredilo in odprlo Evropark ob ptujskem podvozu, je v času 50. kurentovanja izobesilo 30 raznobarvnih kurentovanjskih zastav, ki jih je zasnoval Savo Skoliber. V družbi FECC-ove zastave, ki jo je dvignil predsednik Združenja karnevalskih mest Slovenije Branko Brumen, so prispevek ptujskih turističnih entuziastov letošnjim jubilejnim pustnim prireditvam na Ptuju. »To je že tretja vrsta zastav, kijih bo poslej izobešalo TD Ptuj, ob zastavah držav članic EU ter ptujskih podjetij in institucij,« je te dni povedal predsednik TD Ptuj Albin Pišek.
MG
Ptuj • Razstava princev karnevala
Foto: Črtomir Goznik
Dan pred uradnim začetkom 50. kurentovanja na Ptuju so v hotelu Primus odprli razstavo prin-cev karnevala, na kateri se ti predstavljajo v sliki in besedi v obdobju 2000 do 2010. Svet princev karnevala jo je pripravil v sodelovanju z Marijo Hernja Masten, ki od leta 2003 išče ptujskim princem karnevala zgodovinsko ozadje. »Razstava je sestavni del noči princev karnevala, novega kulturno-umetniškega dogodka, ki bo v bodoče tradicionalen, vsako leto dan ali dva pred začetkom tradicionalenga kurentovanja kot prispevek k urbani kulturi maskiranja na Ptujskem,« pravi predsednik Združenja karnevalskih mest Slovenije in član predsedstva FECC Branko Brumen. Prvo noč princev karnevala je obogatila tudi filmska saga o princih, ki jo je na Ptuju začelJože Gašperšič kot prvi princ, Gašper I., ki sije upal odpreti novo poglavje v ptujskem kurentovanju s karnevalom.
Hajdina • 22. seja sveta občine
Za hajdinsko jamo je velika gneča
Hajdinski svetniki so 22. sejo 4. februarja pričeli z minuto molka: poklonili so se umrlemu bivšemu članu sveta občine Hajdina Dragiju Stojadinoviču. V okviru februarske seje so razpravljali o 22 točkah dnevnega reda, v osrednji o dopolnjenem predlogu odloka o proračunu občine Hajdina v letu 2010. Ta na prihodkovni strani znaša 3,869 milijona evrov, na odhodkovni pa 4,796 milijona evrov, pri čemer znaša zadolževanje za letos 996 tisoč evrov. Sicer pa je bila 22. seja ena najkrajših doslej, saj so jo končali v manj kot eni uri.
V dopolnjenem predlogu proračuna za letos so upoštevali nekatera stališča občinskih odborov za komunalno infrastrukturo, za varstvo okolja in urejanje prostora, za gospodarstvo in kmetijstvo, družbene dejavnosti ter za finance in občinsko premoženje. Letošnja prioriteta je dokončanje dveh velikih projektov: podtalnice Dravskega in Ptujskega polja, ki so ga začeli v letu 2008, in vrtca, je povedal župan Ra-doslav Simonič.
Javna razprava o predlogu proračuna je potekala do 20. januarja, v njej so sodelovala vsa delovna telesa sveta, izveden pa je bil tudi posvet s predsedniki vaških odborov. Sestavni del proračuna je tudi kadrovski načrt, ki ne predvideva novih zaposlitev, v okviru javnih del pa načrtujejo zaposlitev šestih delavcev. Predvidevajo tudi prihodke od prodaje kmetijskih zemljišč, stavb (stanovanj) in nezazidanih stavbnih zemljišč. Svetnik SDS Stanko Glažar je po predstavitvi dopolnjenega proračuna pohvalil njegove pripravljavce. Od štirih predloženih amandmajev, ki jih je imel, so svetniki potrdili enega, in sicer so se strinjali
n
s preimenovanjem postavke Turistično društvo Hajdina (ki je šele v ustanavljanju) v postavko Turistični projekti. Sredstev za delovno uspešnost, če bo prišlo do spremembe proračuna, ne bodo namenili za delovanje vaških odborov, temveč za zmanjšanje zadolževanja, nagrad nepoklicnih funkcionarjev pa hajdinski župan v letu, ko se izteka mandat, mednje sodi tudi plača dveh podžupanov, ne misli spreminjati. Glažar je namreč predlagal, da bi to postavko zmanjšali za šest tisoč evrov in jih namenili za gasilska društva in poveljstvo, ZKD občine Hajdina, Društvo upokojencev Haj-dina, počitniško delovanje socialno ogroženih otrok, za miklavževa in božičkova darila ter za novo postavko, zdravstveni pregledi športnikov. Proračunskega denarja ne bodo po nepotrebnem zapravljali tudi za nakup oziroma ureditev prostorov za delovanje nekaterih društev in občinskega gasilskega poveljstva, saj je teh v občini dovolj, nihče pa tudi ni posebej izrazil potrebne po nekih dodatnih prostorih. Po Glažar-jevem bi za te namene kupili celotni objekt stare pošte.
Alenka Korpar, vodja Sku-
pne občinske uprave, je predstavila bistvene novosti Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, na katere hajdinski svetniki niso imeli pripomb. Brez razprave so potrdili tudi sprejem odloka o ustanovitvi javnega-vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Hajdina, ki je usklajen z zakonodajo.
Hajdinski svetniki so na 22. seji potrdili tudi plan dela Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina za letos. Svetnikom ga je predstavil predsednik Slavko Burjan.
Magalaxia -Megalapsus
V točki Pobude in vprašanja je Ivan Blodnjak (SLS) opozoril na prometne znake pri OŠ Hajdina za preprečitev vožnje s traktorji med Hajdino in Draženci, ki pa več niso potrebni glede na prekategorizacijo te ceste. Stanko Glažar (SDS) je obnovil svojo pobudo o tem, da bi delo svetnikov modernizirali, jim kupili prenosne računalnike, s tem pa bi tudi lahko privarčevali na gradivu, saj bi ga lahko prejemali v elektronski obliki. Sodeč po
razpravi, bi nekateri svetniki tudi želeli slišati poročilo komisije za Megalaxio, njen predsednik je Janko Merc (LDS), ki pa ga v štirih letih iz razumljivih razlogov niso dočakali, ker se ni nič dogajalo. »Decembra lani so nas iz podjetja CROSS, razvedrilne dejavnosti, d. o. o., ki ima sedež na Zgornji Hajdini, obvestili, da nas bodo ponovno obiskali v marcu 2010 in nas seznanili s potekom projekta,« je povedal hajdinski župan Radoslav Simonič. Za jamo v občini Hajdina nadomestilo za uporabo zemljišča plačujejo iz Reiffeisen banke, saj so še vedno lastniki zemljišča, imeli pa naj bi že pripravljen konkreten projekt za to območje. Šlo naj bi za zelo podobno zadevo, je povedal Janko Merc. Po informacijah, ki jih ima Franc Mlakar (SD), pa se za investicijo v nekdanji gramoznici na Zgornji Hajdini pulita dva investitorja, eden iz Duba-ja, drugi iz Londona. Škoda bi bilo, da do realizacije takšnega ali drugačnega projekta ne bi prišlo, ker bodo v nasprotnem primeru lahko samo sanjali, da niso nič naredili, čeprav so imeli priložnost. Hajdinski župan je razpravo v zvezi s projektom Megalaxie, ki bi ga že lahko preimenovali v projekt Megalapsus, sklenil z besedami, da niso več optimisti, kljub temu še dopušča možnost presenečenja. Če pa bo prišlo do drugega projekta na območju bivše gramoznice, bodo komisijo pač preimenovali.
S problematiko igrišča na Zgornji Hajdini preko proge, ki že nekaj časa buri duhove, se je na seji, ki je bila 26. januarja, seznanil tudi nadzorni odbor Občine Hajdina. V zvezi s tem je dal pobudo, da naj ŠD Nova Hajdina skliče občni zbor, kjer bodo preverili podporo sedanjemu vodstvu. Če podpore ne bo dobilo, naj izvoli novo vodstvo, ki bo delovalo v dobrobit občanov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Svetniki občine Hajdina so sprejeli dopolnjen predlog proračuna za leto, ki predvideva zadolževanje v višini 996 tisoč evrov.
Od tod in tam
Hajdoše • Ob kulturnem prazniku
V dvorani gasilskega doma v Hajdošah je bila 5. februarja osrednja proslava ob kulturnem prazniku v občini Hajdina, ki jo je pripravila Zveza kulturnih organizacij Občine Hajdina. Slavnostni govornik, župan Radoslav Simonič, je poudaril pomen praznika kulture kot izraza odnosa do vrednot kulturnega dela in narodovega ozaveščanja. Malo je narodov, ki bi dali tako velik poudarek kulturi, kot ga dajejo Slovenci.»V treh mandatih Občine Hajdina seje veliko naredilo na področju kulture, ki pa vse bolj potrebuje tudi mlade ustvarjalce, zato pozivam vse, da se čim prej vključite v delovanje občinskih kulturnih društev,« je tudi letos pozval hajdinski župan Radoslav Simonič. V kulturnem programu so ob moškem pevskem zboru PGD Hajdoše nastopila še občinska kulturna društva in OŠ Hajdina. ZKD Občine Hajdina, ki jo vodi Hilda Bedrač, pa se je tudi letos s priznanji zahvalila trem zaslužnim kulturnikom. Zahvalo za dolgoletno delo na področju kulture v občini Hajdina je prejel Maks Kampl, priznanji za posebne dosežke pa so letos podelili Damjanu Zagoršku in KatjiMarkež.
MG
Gorišnica • Poklon padlim v N0B
V Gorišnici, na Toplakovi domačiji, so tudi letos, natančno 4. februarja, s poklonitvijo venca in prižigom svečk počastili spomin na padle borce v drugi svetovni vojni. Od tragičnega dogodka je minilo natančno 65 let; takrat je bila namreč izdana in obkoljena skupina 13 kurirjev in političnih aktivistov. Poskus preboja iz obroča več kot 100 nemških vojakov je bil neuspešen; na Toplakovi domačiji so bili ubiti štirje domačini (Franc Belšak iz Muretincev, Anton Frlež iz Rogaške Slatine ter Rudi Sever in Franc Tobijas, oba iz Moškanjcev), ostalih devet je bilo zaprtih in mučenih v mariborskih zaporih, kjer so bili ustreljeni še štirje. Pet preostalih je uspelo preživeti vojno morijo. Za kulturno noto kratke obeležitve spomina padlim so z recitali in igranjem poskrbeli osnovnošolci iz OŠ Gorišnica, osrednji govornik pa je bil župan JožefKokot, kije poudaril izjemen pomen narodne zavednosti in poguma Slovencev v najtežjem vojnem obdobju.
SM
Cirkovce • Ob prazniku likovna razstava
Foto: M. Ozmec
V počastitev slovenskega kulturnega praznika so člani likovne sekcije Delavskega prosvetnega društva Svoboda Kidričevo v večnamenski dvorani v Cirkovcah pripravili razstavo svojih najnovejših likovnih stvaritev. Razstavljena likovna dela, ki so jih razstavili v dvorani v Cirkovcah, je minulo nedeljo, 7. februarja, po krajšem nagovoru odprla vodja sekcije Irena Tušek, ki je poudarila, da je to primerno darilo likovnikov vsem občanom ob slovenskem kulturnem prazniku, saj jih po svoje kulturno bogati. Z različnimi, v glavnem abstraktnimi motivi Kidričevega in značilnostmi tega kraja, ki so v različnih tehnikah nastali med lansko likovno kolonijo, se predstavljajo Aleksandra Vidovič, Sašo Kornet, Bojan Lubaj, Samo Vrabič, Miran Cafuta in Irena Tušek.
-OM
Foto: MG
Foto: SM
Prejeli smo • Pojasnila Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor
Končno našli rešitev, ki zadovoljuje prometne in gospodarske tokove II.
(Pojasnila k trditvam župana dr. Celana v sestavku, objavljenem 26. januarja 2010, stran 5)
Dne 16.06.2009 je bila na ZVKDS OE Maribor s strani družbe Projekta inženiring Ptuj d.o.o. podana vloga za izdajo kulturnovarstvenih pogojev za rekonstrukcijo cest in novo gradnjo kanalizacije, s priloženo idejno zasnovo projektne dokumentacije, št. 15-49-7-09, z datumom junij 2009 - Komunalna infrastruktura ob Mariborski cesti - območje P11-S16. Projektna dokumentacija obravnava novo gradnjo meteorne kanalizacije na območju Mežanove, Gubčeve, Pergerjeve, Povo-dnove in Koresove ulice ter preplastitev celotnega cestišča. Gre za posege na skupni površini ok. 6.270 m2.
V zakonitem roku so bili dne 15.07.2009 izdani kul-turnovarstveni pogoji, št. AM-1937/09.
Širše območje, na kate-
rem se načrtuje obravnavani poseg, je bilo leta 2003 s strani Vlade Republike Slovenije razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena (Odlok o razglasitvi Arheološkega najdišča v Spodnji Hajdini za kulturni spomenik državnega pomena, Uradni list RS, št. 56/03) z obrazložitvijo, da se na nepozidanih zemljiščih pod zemeljskim površjem nahajajo arhitekturni in infra-strukturni ostanki strnjenega mestnega tkiva rimsko-dobnega mesta Poetovio, ki so za Republiko Slovenijo in njene prebivalce izjemnega kulturnega pomena.
V skladu z varstvenim režimom, navedenim v 4. členu Odloka, je znotraj območja obravnavanega spomenika prepovedana izgradnja objektov trajnega ali začasnega značaja, razen
v izjemnih primerih, ki jih s predhodnim kulturnovar-stvenim soglasjem odobri pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Narava načrtovanega posega izkazuje širši družbeni interes in ga kot takšnega smemo razumeti kot izjemo. Načrtovana rekonstrukcija cest in nova gradnja meteorne kanalizacije je v skladu z veljavno kulturnovarstveno zakonodajo Republike Slovenije (ZVKD-1, Ur. l. RS, št. 16/08) mogoča pod pogojem, da investitor pred destruktivnih gradbenim posegom financira predhodno arheološke raziskave, s katerimi se arheološke ostaline raziščejo in če ni mogoča druga rešitev, tudi nadzorovano odstranijo.
Arheološke ostaline se na celotni površini obravnavanega območja nahajajo pov-
prečno v globino 50-200 cm. Glede na predstavljeno projektno dokumentacijo obravnave nove gradnje meteorne kanalizacije in pre-plastitve cestišča, je potrebno predhodno arheološko raziskati celotno površino cestišča, s skupno površino ok. 6.270 m2, kar predstavlja ok. 9.400 m2 arheološkega izkopa rimskodobnih kulturnih plasti.
S spremembo projekta, ki bi opustila globoko pre-plastitev celotnega cestišča, ki po besedah projektantke družbe Projekta inženiring Ptuj d.o.o. znaša 80 cm, in se osredotočila zgolj na novo gradnjo meteorne kanalizacije, bi se stroške predhodnih arheoloških raziskav dalo znižati, vendar naša območna enota s temi spremembami ni bila nikoli kontaktirana.
Navedek župana Čelana vsebuje več neresnic, ki očitno in zlonamerno služijo diskreditaciji strokovne službe ZVKDS OE Maribor. V času izdaje obravnavanih kulturnovarstvenih pogojev ni bilo obravnavanega nobenega uradnega dopisa s strani Mestne občine Ptuj, prav tako s strani območne enote Maribor.
Prav tako ne držijo navedbe v članku, da v tem primeru ne gre za varovano arheološko območje I. stopnje. To ne drži, saj je to območje razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena, z varstveni režimom, ki ne dovoljuje gradenj stalnega ali začasnega značaja, najvišja stopnja varovanja, ki jo lahko arheološko najdišče v RS pridobi.
Navedba, da gre pri načrtovanem projektu za rekon-
strukcijo in da bi zaradi tega lahko bili upoštevani le stroški nadzora, kaže na nepoznavanje kulturnovarstvene zakonodaje RS, saj so določbe ZVKD-1 o tem, kdo in v kakšnem obsegu je dolžan plačati stroške predhodnih arheoloških raziskav, zelo jasne.
Kot rečeno, gre za novo gradnjo meteorne kanalizacije, za katero je potrebno izkopati jarek širine vsaj 2 metra in globine ponekod tudi do 2,5 metra ter za pre-plastitev celotne površine ceste, ki po navedbah pro-jektantke posega v globino 80 cm (arheološke ostaline so prisotne že na globini 30-50 cm).
Odgovor je pripravil:
Andrej MAGDIČ, univ. dipl. arheolog, konservator
Cuki,
Ribic Pepe
in Magic Avgustino
vam pričarajo zabavo fino!
Se vidimo na Poli žuru!
J
I

Mihovci • Igrača domače in umetnostne obrti
Rodile so se rožmarinke
V ormoškem TIC-u sem opazila prve rožmarinke - mehke, simpatične, kuštrave punčke iz cunj. Na polici niso še prav dolgo, saj so se rodile poleti. Kljub mladosti jih že krasi certifikat domače in umetnostne obrti Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Njihova ustvarjalka je Barbara Meško iz Mihovcev pri Veliki Nedelji.
Barbara Meško se je iz Ljubljane v Mihovce priselila pred petimi leti, ko je pričakovala prvorojenko Niko. Danes v rokah drži že triletnega Maja in njena življenjska pot se je zasukala prav zanimivo. »Ko postaneš starš, začneš razmišljati o življenjskih vrednotah, o tem, za kaj vse si odgovoren. Kvaliteta življenja, ki jo imajo otroci na vasi, je neprimerno boljša kot v velikih mestih. Tudi to mi je pomagalo pri odločitvi za življenje v Prlekiji. Moja želja je, da dam svojim otrokom poleg ljubezni tudi veselje do znanja. To se najlažje naredi preko igre. In seveda sem si od takrat začela igrače ogledovati z drugačnimi očmi.
Foto: Viki Ivanuša
Rožmarinke so se rodile zaradi Nike in Maja. Kmalu bodo dobile tudi bratca.
Tako je ena ideja spodbudila drugo in stvari so se začele dogajati. Ker sem po poklicu ekonomistka, sem vseeno naredila malo raziskavo trga in si ogledala, kaj se ponuja in česa ni,« o vzrokih za svoj nov poklicni izziv pravi Barbara Meško, ki sicer izhaja iz obrtniške družine in nosi v sebi željo po ustvarjanju in tudi potrebne spretnosti za to. Vse rožmarinke, kot je poimenovala simpatične punčke, namreč sešije sama. Z nekaj nasveti ji je pomagala tudi tašča, sicer pa želi Meškova sama dodobra raz-delati in spoznati možnosti svojega produkta, preden bo šla v širitev proizvodnje.
»Rožmarinka je igrača, oblečena v sodobno oblekico. Lahko rečemo tudi, da ima untrco in je bosonoga, obleka, ki pa jo ima oblečeno preko, pa ima sporočilno vrednost. Gre za obleke naših prednikov. Doslej sem Rož-marinke oblačila v panonski tip noše, pripravljam pa tudi alpski tip noše. Odločila sem se za ljudsko nošo, ker se narodna noša spreminja in ima veliko dodatkov. Zakonodaja pa je glede igrač zelo stroga,
s tem je povezana tudi uporaba določenih materialov in dodatkov. Vsi materiali, ki jih uporabljam, so ustrezno testirani, tudi glede varnosti, kemijskih spojin, vnetljivosti, mehanskosti. Želela sem si narediti slovenko, iz slovenskega materiala, vendar je to skoraj nemogoče. Vsaka ro-žmarinka je malo drugačna od drugih. Panonske imajo predpasnike v treh različnih barvah, različne oči, barvo las, skratka vsaka ima svojo dušo,« pripoveduje Barbara Meško.
Njena igrača je medtem dobila tudi druge razsežnosti. Mnogi jo vidijo tudi kot turistični spominek, Meško-va pa razmišlja tudi o izdelavi podobnih lutk za folklorne skupine. Po drugi strani pa bo rožmarinka služila tudi v izobraževalne namene v šolah in vrtcih v povezavi z delavnicami.
Nad rožmarinko so bili navdušeni tudi strokovnjaki, ki so Meškovi svetovali, da naj njeno izdelavo čim bolj poenostavi, da bo prišla do izraza njena stilizirana sporočilna vrednost.
Viki Ivanuša
Ormož • Revija otroških folklornih skupin
Ringa raja 2010
V sredo, 3. februarja, so se v domu kulture v Ormožu predstavile otroške folklorne skupine, ki delujejo na območju UE Ormož. Nastopilo je deset skupin iz šol in vrtcev.
Ormož • Pestro pustno dogajanje
Letos dovolj priložnosti za pustne norčije
Letošnja organizatorja ormoškega pustovanja sta Občina Ormož in Javna razvojna agencija s Turistično-informativnim centrom. Pustna povorka bo v Ormožu potekala kot veleva tradicija na pustni torek, 16. februarja, ob 14. uri.
Pustni sprevod se bo vil po Ptujski cesti preko Ke-renčičevega trga in Vrazove ulice z zaključkom pred ormoškim hotelom. Pustne maske so vabljene, da se prijavijo in se v treh kategorijah - karnevalske maske, otroške ter šolske skupine in etnološke maske - potegujejo za nagrade. Ocenjevalna komisija bo še posebej pozorna na izvirnost, množičnost, estetski vidik in upoštevanje etnološkega izročila pri tradicionalnih maskah. Prijave na karneval že zbirajo v Ticu v ormoškem gradu ali pa po
elektronski pošti tic.ormoz. grad@siol.net. Interes so že izrazile šolske skupine, zato so s prijavami tudi pohiteli, saj je pust spet v času šolskih počitnic in je organizacija nekoliko težja. Organizatorji pričakujejo na karnevalu okrog 30 skupin.
Tako kot nagrade tudi stroške organizacije pustnega karnevala v višini 1400 evrov krije občina. V to vsoto so všteti pogostitev skupin, glasba, napovedovanje, tehnična izvedba - postavitev zapor, redarska služba. Pridobili so tudi že vsa potrebna dovo-
ljenja. Poskrbljeno bo tudi za gostinsko ponudbo, ki jo bo zagotavljala gostilna Črni ribič, za sveže krofe pa bo poskrbela pekarna Fekonja.
Pustovali bodo seveda tudi v Središču ob Dravi, kjer bo pustna povorka v soboto, 13. februarja, s pričetkom ob 14. uri. Maske se bodo zbrale ob 13. uri pred občino, povorka pa se bo vila po ustaljeni poti do Sokolane, kjer bo zaključek povorke in razglasitev nagrajenih pustnih mask. Organizator pustovanja je turistično društvo, pokrovitelj pa občina Središče ob Davi.
Pustna povorka pri Sv. Tomažu se bo odvijala istočasno in se bo vila od Dove-čarjevih proti centru kraja, kjer si bodo za to priložnost postavili prireditveni šotor. Prireditev organizira sekcija Koranti domačega turističnega društva.
V soboto bo tudi tradicionalno pustno rajanje za najmlajše, ki ga organizira Mladinski center Ormož. Pričelo se bo ob 15. uri v ormoškem hotelu, malčke pa bo animirala klovnesa Eva Škofič Maurer.
Pestro dogajanje pa bo tudi po številnih gostinskih lokalih saj domala vsi napovedujejo kombinacijo valen-tinsko-pustnih plesov in prireditev.
Viki Ivanuša
Najprej so nastopile tri skupine iz vrtcev. Ormoški vrtec je na nastop pripeljal kar dve skupini Nagajivčkov; mlajši so prikazali Igre, ki so se jih igrali nekoč, se igramo še danes, starejši pa so se predstavili s postavitvijo Ko se ptički ženijo. Mentorici sta Stanka Špindler in Silva Čuš. Folklorno skupino Mlinček Vrtca Ježek, ki deluje pri OŠ Sv. Tomaž, vodi Katarina Pon-drk, za nastop pa so pripravili točko Minka Tinka.
Med šolami je OŠ Miklavž pri Ormožu za nastop pripravila kar tri folklorne skupine, OŠ Sv. Tomaž pa dve. Mladi Kogovčani so pod mentorstvom Milene Orešnik zaplesali Smo prišli po mero, Miklavževčani iz skupine
Klasek pod vodstvom Natalije Pušner Lepo je jesen' na svet ter skupina Drobtinice pod vodstvom Tanje Novak Majhna sem bila. Poskočni Tomaževčani pa so nastopili v okviru Folklorne skupine Kolca s postavitvijo Zdravi bote pa veseli in Folklorne skupine Škrjanček, ki so zaplesali Ko pride Štajerka nazaj z Ljubljane. Mentorici sta Katarina Pondrk in Marjana Kosi. Nastopili sta tudi Folklorna skupna OŠ Ivanjkovci, ki jo vodi Mojca Gorjak, s postavitvijo Na dvorišču ter Folklorna skupina Korajža OŠ Ormož s postavitvijo V ko-vačnici. Skupino vodi Marija Cvetko s sodelavci.
Nastopi mladih folkloristov so potekali pod budnim oče-
som strokovne spremljevalke Saše Meglič, ki je navdušena nad velikim odzivom skupin. Domačini pa smo vseeno pogrešali OŠ Središče ob Dravi in OŠ Velika Nedelja s podružnico Podgorci ter nekatere vrtce, v katerih so v minulih letih zelo živahno plesali. Me-gličeva je z zadovoljstvom opazila, da so mentorji upoštevali nekatere nasvete, ki jim jih je dala minula leta. Mentorje je pohvalila tudi, da pripravljajo vedno lepše postavitve z izvirnimi idejami, pri otrocih pa je videti, da radi plešejo. Pri večjih je pohvalila tudi tehnično izvedbo.
Organizator prireditve je bil JSKD, območna izpostava Ormož.
Viki Ivanuša
Foto: Viki ivanuša
Nevenka Korpič, vodja izvedbe prireditve, je skupaj z Mojco Gorjak iz ormoškega Tica podala informacije o letošnjem pustovanju na Ormoškem.
Podravje • Ustanovljeno Društvo za biološko dinamično gospodarjenje
Kmetovati v sozvočju s stvarstvom
V Mariboru je bilo januarja ustanovljeno Društvo za biološko dinamično gospodarjenje Podravje; prvo tovrstno na tem območju Slovenije. Prvi predsednik društva je Drago Purgaj, ki pravi: »Kmetje, ki pridelujemo po biološko dinamični metodi, upoštevamo, da je vsakič, ko obdelujemo zemljo ali odstranimo pridelek z njive, zemlja izkoriščena (osiromašena).
Obstaja več načinov, kako nadomestiti te snovi. V bio-dinamičnem kmetijstvu v ta namen izdelujemo pripravke iz zelišč, mineralnih snovi ter živalskega gnoja, ki jih nato dodamo zemlji ter rastlinam v zelo majhnih količinah.«
Biodinamična metoda kmetovanja oz. gospodarjenja na kmetiji je sicer oblika ekološke pridelave, ki pa nima osnov v konvencionalnem kmetovanju, kot je to značilno za klasično ekološko pridelavo. Pri slednji se kemično-sintetični pripravki sicer ne uporabljajo, se pa namesto odvračanja škodljivcev večkrat uporabljajo sredstva za njihovo uničevanje. »Biodinamična metoda ne sestavlja organizmov in ne uničuje škodljivcev, ampak ustvarja pogoje, da se kulturne rastline lažje in bolje povežejo z energijami, ki so vir življenja. Dosežemo jih z vztrajnim izvajanjem biodinamičnih ukrepov, ki nas pripeljejo do želene individualnosti kmetijskega gospodarstva oziroma samozadostnega kmetovanja. Kmetija je organizem, katerega organi so polja, travniki, sadovnjaki, drugi deli kmetije pa tudi živali in ljudje, ki živijo na kmetiji. Zaradi številnih razlik med kmetijami je vsako gospodarstvo vsaj malo drugačno. Ne glede na to pa mora vsako težiti k zaokroženemu in samo sebi zadostnemu organizmu. Individualnost kmetijskega organizma tako izključuje sistemski pristop, na katerem sloni konvencionalna pridelava. Torej izključuje tudi klasičen monokulturni način kmetovanja. To pa ne pomeni, da kmetija nima prevladujoče dejavnosti, kot so na primer živinoreja, vinogradništvo ali sadjarstvo. Lahko jo ima, vendar se je potrebno pri takšni organiziranosti kmetije bistveno bolj truditi za ohranjanje naravnega ravnovesja. Za to pa je potrebno poznavanje temeljnih antropozofskih načel,«
pojasnjuje bistvo biodinamič-nega kmetovanja predsednik Drago Purgaj, sicer lastnik znane kmetije v občini Cer-kvenjak, ki deluje po načelih biodinamične metode, za kar ima tudi pridobljen Demeter certifikat.
Začetki pred 80 leti
Začetnik tovrstnega kmetovanja je bil Rudolf Steiner, ki je v prvih 30 letih prejšnjega stoletja predstavil biodina-mične metode kmetovanja, najstarejše sonaravne metode, ki dokazuje, da je zdrave pridelke mogoče pridelati brez uporabe lahkotopnih umetnih gnojil, razkuženih semen, pesticidov in drugih škodljivih snovi. Kmalu po uvedbi ukrepov, ki jih je predlagal Rudolf Steiner, se je izkazalo, da so živila iz biodinamične pridelave bistveno boljše kakovosti kot živila iz konvencionalne pridelave, zato so bila leta 1928 sprejeta stroga pravila pridelave, vzpostavljena je bila kontrola ter uvedena blagovna znamka Demeter
»Danes je biodinamična pridelava razširjena po vsem svetu. Središče dogajanj je Visoka šola Goetheanum v švicarskem Dornachu blizu Basla. S certifikatom najstarejše in najuglednejše ekološke organizacije Demeter International se ponaša okrog 4200 kmetijskih gospodarstev, med katerimi je tudi 20 slovenskih kmetij,« je pojasnil Purgaj in še povedal, da je v Sloveniji danes delujočih 12 društev, povezanih v Zvezo društev za biodinamično gospodarjenje. Naloga društev pa je svojim članom omogočati pridobivanje znanj, skrb za ohranjanje okolja, vzpodbujanje lokalne pridelave in lokalne oskrbe s hrano ter vzpostavljanje vezi med pridelovalci in potrošniki. »Ob neposrednem izobraževanju pridelovalcev in drugih so
Za biodinamično kmetovanje je vse več zanimanja ...
Foto: arhiv kmetije Demeter
biološko dinamična društva skupaj z Demeter kmetijami tudi odlična podpora pri izobraževanju naravoslovja, družboslovja in humanistike, saj so številna svojo poslanstvo obogatila s poskusnimi polji, programi za rehabilitacijo ljudi s prilagojenimi potrebami, val-dorfsko pedagogiko idr. Rezultati biodinamike se odražajo v uspešnem prestrukturiranju konvencionalnih kmetij ter visoki stopnji samozaposlitev.«
Ohranjanje
naravnega
ravnovesja
Po prepričanju zagovornikov biodinamične metode dela je takšen način kmetovanja nujen: »Uničevanja Zemlje s strupi ni več moč spregledati. Človek je prišel že tako daleč, da z lastnimi rokami zastruplja rastline, mnoge živali in ne nazadnje tudi sebe. Ljudje za to zastrupljanje kemični industriji celo plačujemo. S tem si uničujemo lastno bodočnost in bodočnost svojih zanamcev. Res, da se je s kemičnimi pripravki zvišala količina pridelkov, a se je z njimi v ospredje postavilo ustvarjanje dobičkov, ne pa pridelovanje hrane. S strupi-
smo tako uničili zemljo, da bi potrebovala desetletja, morda stoletja za očiščenje. Vse več je bolezni: raki, depresije, alergije ... Pojavljajo se vedno nove, hujše bolezni. Dandanašnji kmetovalci so ujeti v neskončen krog; nakup semen, gnojil, škropiv, zdravil za obolele rastline in živali Ne morejo več sami pridelati semen (padec regeneracijske sposobnosti rastlin, gensko spremenjene rastline), kot so to lahko storili njihovi predniki. Vendar bodo morali vsi nekoč reči stop in začeti znova. Brez strupov. Za naše lastno dobro. Biodina-mična metoda je najstarejša in najbolje raziskana metoda kmetijske pridelave, ki je razširjena po vsem svetu in v vseh klimatskih pasovih. Temelji na ohranjanju naravnega ravnovesja in krepi rodovitnost zemlje. Zaradi tega je med doslej znanimi metodami priznana kot najodličnejša metoda pridelave zdrave hrane.«
Upoštevanje kozmičnih ritmov
Uporaba biodinamične metode v praksi pomeni, da se na kmetiji namesto lahkotopnih mineralnih gnojil uporabljajo zreli komposti in posebni bi-
^ / ♦
odinamični preparati ter ho-meopatski pripravki. Drevesa se okopavajo po posebnem sistemu, preostala površina pa se izmenično kosi ter pri tem upošteva razvojne faze koristnih organizmov. Ne kosi se npr. med razvojem pikapolonice, saj odlaga jajčeca na travne liste. Pri obrezovanju se upošteva mera zlatega reza, redčenje pa se izvaja ročno, vse do obiranja.
Posebnost biodinamičnega kmetovanja pa je upoštevanje kozmičnih ritmov: »Tako kot v klasični kmetijski pridelavi upoštevamo ritem leta in v skladu s tem posamezno kulturo sejemo, sadimo in spravljamo v zanjo primernem obdobju, se v biodinamičnem načinu kmetovanja ravnamo še po ritmih meseca, tedna, dneva in celo ure. Zato na primer obrezovanje opravimo v času padajoče lune v dnevih za plod, saj se rane hitreje in bolje celijo. Obiranje na dan za plod podaljšuje obstojnost plodov, vsebnost izmerjenega C-vitamina je višja itd. Pri izračunavanju točnih rokov za izvedbo posameznih ukrepov se ravnamo po podatkih lastne agrometeorološke merilne postaje ter po priporočilih biološko dinamičnega centra
m
Goetheanum v Dornachu, znotraj katerega je znameniti Keplerjev observatorij. Pri vsakodnevnem delu pa je neobhodno vodilo Setveni koledar Marie in Matthiasa Thuna, ki ga pri nas izdaja založba Ajda,« še pojasnjuje Drago Purgaj.
Ni (več) dvoma v kakovost hrane
Čeprav se je veliko časa ugibalo o boljši kakovosti ekološko pridelane hrane po sistemu biodinamičnega gospodarjenja, so raziskave pred kratkim dokazale drugače. »Špekulacijam o kakovosti sta naredila konec dva strokovnjaka, Albert Velimirov iz Ludwig-Boltzmannovega inštituta za ekološko kmetijstvo in Werner Müller. Naredila sta namreč primerjalno študijo iz več kot 170 mednarodnih raziskav, v katerih so raziskovali kakovost živil. Na podlagi rezultatov te študije lahko prvič utemeljeno govorimo o kakovosti ekološko pridelanih živil. Tako je dokazano, da je najboljše ekološko, sploh v primerjavi s kon-vencionalno pridelano hrano!« Dejstvo je tudi, kot pravi Pur-gaj, da se z ekološko prehrano izboljša življenje in zdravje človeka nasploh: »Raziskava zdravstvenega stanja učencev nekega dijaškega doma v Novi Zelandiji je pokazala, da je tri leta prehranjevanja skoraj izključno z ekološkimi živili pri učencih prineslo manj prehladov in kašljanja, hitrejše okrevanje, manj poškodb pri športu, manj težav s kožo in boljše zobe. Dobro merljiv je tudi učinek ekološke prehrane na kvaliteto materinega mleka. Mleko žensk, ki so se večinoma prehranjevale z ekološko hrano, je vsebovalo višje vrednosti Omega-3-maščobnih kislin in večkrat nenasičenih maščobnih kislin.«
SM

# 0
lurent
rt:
Maribor, Slovenija - Evropska prestolnica hulture2012
ČISTA ENERGIJA!
Maifcor-fctafea Sobota • Novo moto • Pot-Slovert Oracfec • Vstenf«
hurento,
POLI ZUR
četrtek, 11. februar, Karnevalska dvorana, 15.30
5. TRADICIONALNA OTROŠKA POVORKA
petek, 12. februar, Mestni trg, 10.00
RADIO CENTER - OTROŠKO PUSTOVANJE
sobota, 13. februar, Karnevalska dvorana, 13.30
POVORKA 50. SKUPIN VESELIH MAŠKAR IZ VRTCEV
ponedeljek, 15. februar, Mestni trg, 10.00
Ali'
carnival
B2012 E1IITAGE
VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA - CID
ponedeljek, 15. februar, Karnevalska dvorana, 16.30
www.kurentovanje.net
ŽMTabfl ÔïïfiSsCP ficebook

Hcras i, RESORTS
Bruselj • Komisija toži Slovenijo
Brez novih dovoljenj za industrijske obrate
Evropska komisija je na Sodišču EU vložila tožbo proti Sloveniji zaradi nespošto-■t	vanja evropske zakonodaje,
ki ureja izdajanje novih ali obnovljenih dovoljenj za industrijske obrate, so danes l^JbU ( za ^ povedali v Bruslju. H, Ji ilM^^BnNfci''1 i"i Tožba, sicer druga proti Slo-Foto: vest.si venjjj na področju okolja in
tretja nasploh, je bila napovedana lani oktobra.
Evropska komisija se je 29. oktobra lani odločila, da bo proti Sloveniji in še petim drugim članicam EU - Danski, Grčiji, Nizozemski, Portugalski in Španiji - vložila tožbo na Sodišču EU, ker niso izdale novih ali obnovljenih dovoljenj za industrijske obrate, s katerim bi zmanjšale izpuste okolju škodljivih delcev.
Gre za direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC), katere cilj je preprečiti in nadzorovati industrijske izpuste v zrak, vodo in tla. V skladu z direktivo bi morale namreč države članice do 30. oktobra 2007 izdati nova dovoljenja ali ponovno preučiti in po potrebi obnoviti obstoječa dovoljenja za vse industrijske obrate, ki so začeli delovati pred 30. oktobrom 1999.
Slovenija pa bi morala izdati nova ali obnovljena dovoljenja za industrijske obrate, ki so začeli delovati do datuma njenega vstopa k EU, to je 1. maja 2004. Slovenija je prvi opomin zaradi dovoljenj za industrijske obrate prejela maja 2008. Drugi opomin je sledil decembra 2008. Kot so pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso), ki vodi postopek izdaje IPPC, so doslej izdali 120 dovoljenj upravljavcem obstoječih naprav. Izdati jih morajo še 36, in sicer 13 dovoljenj za odlagališča in 23 za druge naprave.
To je druga tožba proti Sloveniji zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje in tretja na sploh od članstva države v EU. Prva tožba proti Sloveniji je bila vložena leta 2007, in sicer v povezavi z inte-roperabilnostjo železniškega omrežja, vendar jo je komisija pozneje umaknila, ker je Slovenija vmes svojo zakonodajo uskladila z evropsko.
Po drugi tožbi zaradi okoljske odgovornosti pa je bila Slovenija marca lani tudi prvič obsojena kršenja pravnega reda EU, in sicer ker direktive o okoljski odgovornosti ni v predpisanem roku ustrezno prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.
Tožbo na Sodišču Evropske skupnosti proti državi članici večinoma vloži Evropska komisija, ki ima vlogo varuhinje pogodb EU, lahko pa to storijo tudi države članice druga proti drugi, a tudi ta postopek poteka pod okriljem komisije. Tožba sicer še ne pomeni vselej tudi obsodbe države članice, vendar sodna statistika kaže, da je komisija večinoma uspešna tožeča stranka. Kot kažejo podatki v letnem poročilu sodišča, je leta 2007 komisiji uspelo doseči obsodbo države članice v 89 odstotkih vseh sodb - med 143 sodbami je bilo namreč 127 obsodb in 16 zavrnitev. (sta)
Gospodarstvo po svetu
New York - Slovenski proizvajalec kristala Steklarna Rogaška se vrača na ameriško tržišče, vendar tokrat pod lastno blagovno znamko, ki jo bo poskušal spraviti v promet tudi v trgovinah višjega cenovnega razreda. Rogaška ima stalni razstavni prostor v 16. nadstropju stolpnice na aveniji Madison, kjer so v sredo pripravili sprejem za partnerje v okvirju newyorškega sejma daril na razstavišču Jacob Javits. Ob tem je vodilni oblikovalec Tihomir Tomič med drugim predstavil svojo nagrajeno »barsko serijo« in druge umetniške ter uporabne artikle, ki so pritegnili pozornost obiskovalcev. Vodja prodaje pri Rogaški Aleš Kumperščak je med drugim povedal, da je gospodarska kriza malce bolj odprla vrata na trgu kristala in je »nastal nov prostor na policah«. Zaradi tega so se pri Rogaški lansko jesen odločili, da na sicer zahteven, vendar pa obenem tudi velik ameriški trg, prodrejo z lastno blagovno znamko, s katero želijo doseči tudi primerno visoko ceno.
Sydney - Hollywoodski filmski studii so izgubili v pomembnem sodnem procesu, v katerem so poskušali avstralskemu ponudniku internetnih storitev Iinet dokazati, da je odgovoren za internetno izmenjavo nezakonitih kopij filmov, ki jo izvajajo njegovi naročniki. Sodišče je v prvi tovrstni sodbi na svetu presodilo, da ni mogoče sklepati, da je Iinet pooblastil oziroma odobril omenjene prenose ali imel ustrezno moč, da bi jih preprečil. Takšna razsodba predstavlja močan udarec za filmske industrijo, ki ji filmsko piratstvo povzroča velik izpad prihodkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Primer, ki je vključeval največje filmske studio, kot so Warner Bros, Disney, Paramount, Columbia in Twentieth Century Fox, se je štel kot velikopotezen poskus filmske industrije, da prisili ponudnike internetnih storitev v ukrepanje zoper piratstvo oziroma izmenjavo nezakonitih kopij filmov in televizijskih serij prek različnih internetnih aplikacij, kot je na primer Bittorrent.
Frankfurt - Svet Evropske centralne banke (ECB) na današnjem zasedanju v skladu s pričakovanji ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki od maja lani vztraja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Vlagatelji pa pričakujejo, kaj bo predsednik ECB Jean-Claude Trichet po seji Sveta povedal glede javnofinančnih težav nekaterih članic območja evra. Svet ECB prav tako ni spremenil obrestne mere za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki še naprej ostajata pri 1,75 oz. 0,25 odstotka. ECB je sicer med oktobrom 2008 in lanskim majem obrestno mero znižala za 3,25 odstotne točke na sedanjo rekordno nizko raven v zgodovini območja skupne evropske valute. Po pričakovanjih večine poznavalcev naj bi ceno denarja ohranila tako nizko še kar nekaj časa, po vsej verjetnosti celo pretežni del letošnjega leta.
Atene - Grški program stabilnosti, ki ga je v četrtek potrdila Evropska komisija in predvideva korenite ukrepe za izboljšanje izjemno slabega jav-nofinančnega stanja v državi, je že naletel na močno nasprotovanje javnosti. Grški cariniki in davčni uslužbenci so danes začeli z 48-urno opozorilno stavko, sindikati pa pozivajo tudi k splošni stavki. Zaradi stavke carinikov naj bi bil kar nekaj dni otežen uvoz izdelkov v državo, saj do stavke prihaja dva dni pred koncem tedna, ko se delovni ritem v Grčiji umiri. Najbolj naj bi bil prizadet uvoz nafte, poročajo tuje tiskovne agencije. Sodeč po napovedih pa gre le za začetek stavkovnih dejavnosti v tem mesecu. Krovno sindikalno združenje javnih uslužbencev je tako za 10. februar napovedalo enodnevno opozorilno stavko, pridružili pa naj bi se ji tudi zdravniki in nekateri zaposleni, največja sindikalna konfederacija v zasebnem sektorju GSEE pa 24. februarja poziva k splošni stavki.
Tokio - Japonski proizvajalec elektronike Sony je v obdobju od oktobra do decembra lani ustvaril 870 milijonov dolarjev čistega dobička. Dobiček v tretjem četrtletju tekočega poslovnega leta je večji od pričakovanega, razlog za uspešno poslovanje pa je pripisati zniževanju stroškov in dobremu poslovanju enote za elektroniko. Četrtletni dobiček Sonyja se je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečal za 3,9 odstotka, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Dobiček iz poslovanja je dosegel 1,6 milijarde dolarjev, medtem ko je v enakem obdobju leta 2008 znašal slabih 200 milijonov evrov. Proizvajalec igralne konzole Playstation, televizij in naprednih digitalnih fotoaparatov še vedno izvaja ukrepe, na podlagi katerih se bo izvil iz težav, ki jih je povzročil padec svetovnega gospodarstva. Sony naj bi ob koncu poslovnega leta, ki se bo končalo konec marca, zabeležil približno 770 milijonov dolarjev izgube, kar je manj od sprva predvidene približno milijardne izgube.
Tokio - Japonski proizvajalec elektronike Hitachi je v obdobju od začetka oktobra do konca decembra lani ustvaril 21,9 milijarde jenov (174,5 milijona evrov) čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju predlani beležil 371,1 milijarde jenov (tri milijarde evrov) izgube. Družba napoveduje menjave v vodstvu, vključno z glavnim izvršnim direktorjem. Hitachi je po lastnih navedbah dobiček uspel ustvariti zahvaljujoč znižanju stroškov in nižjimi stroški prestrukturiranja od pričakovanih, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Družba je dvignila napoved čistega poslovnega izida v celotnem poslovnem letu, ki se bo izteklo konec marca, in sicer namesto 230 milijard jenov sedaj pričakuje 210 milijard jenov (1,7 milijarde evrov) izgube. Ohranja pa napoved prihodka, ki naj bi tako znašal 8700 milijard jenov (69,3 milijarde evrov). (sta)
London • Odločitev revizijske komisij:
Britanski poslanci morajo vrniti milijon funtov
Revizijska komisija pod vodstvom nekdanjega državnega uradnika sira Tho-masa Legga, ki je po lanskem škandalu preučila izplačevanje službenih stroškov britanskim poslancem, je v danes objavljenem poročilu ocenila, da mora 390 poslancev v državni proračun vrniti skupno 1,12 milijona funtov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Gre za denar, ki je bil 390 sedanjim in nekdanjim poslancem od leta 2004 izplačan neupravičeno za povrnitev stroškov, ki naj bi jih imeli z najemanjem in vzdrževanjem svojega drugega doma v Londonu. Največ, kar 42.458 funtov, mora vrniti laburistična poslanka Barbara Follett, sicer soproga uspešnega pisatelja Kena Folletta. Follet-tova je večino denarja porabila za varovanje svojega drugega doma, kar 4500 funtov pa tudi
za plačevanje računov za kar šest telefonskih linij. Številni poslanci so s poročilom sira Thomasa nezadovoljni in vztrajajo, da so zahtevali le povrnitev tistih stroškov, do katerih so bili v skladu s tedaj veljavnimi pravili upravičeni. Nekaj njihovih pritožb je komisija upoštevala in je prvotno vsoto v višini 1,3 milijona funtov, ki bi jo poslanci morali vrniti državi, zmanjšala za 180.000 funtov. Sir Thomas je trditve, da nova pravila glede vračanja službenih stroškov, ki so bila sprejeta po lanskem škandalu, ne bi smela veljati za nazaj, sicer odločno zavrnil. Kot vztraja, so namreč prejšnji sistem zaznamovale velike pomanjkljivosti, kot so nejasna pravila in pa dejstvo, da so poslanci sami sebi in brez nadzora potrjevali povračilo stroškov. Poudaril je, da bi bilo treba pravila glede vračanja stroškov za drugi dom razumeti na način, da gre za vrnitev točno določenih in obenem sorazmerno visokih stroškov za nastanitev, ki so posledica opravljanja poslanske službe. Že lani je Legg npr. ocenil, da so vsi računi za čiščenje nad 2000 funtov letno ali računi za vrtnarjenje nad 1000 funtov letno pretirani.
Škandal je izbruhnil maja lani, ko je časnik Daily Mail objavil podrobnosti o več tisoč absurdnih zahtevah poslancev za povračilo stroškov, med drugim za ogled pornografskih filmov in postavitev 1600 funtov vredne hiše za race. Zaradi škandala je več deset poslancev odstopilo ali vsaj obljubilo, da ne bodo
kandidirali na letošnjih parlamentarnih volitvah. (sta)
Kijev • Volitve v Ukrajini
Timošenkova v primeru poraza grozi z novo oranžno revolucijo
Foto: europarl.europa.eu
Kandidatka za ukrajinsko predsednico in sedanja ukrajinska premierka Julija Timošenko je pred drugim krogom predsedniških volitev zagrozila, da bo v primeru poraza na volitvah na ulice poslala svoje privržence. Kot je zatrdila, bo uporabila »vsa sredstva«, da svojemu tekmecu Viktorju Januko-viču prepreči načrtovano ponarejanje volilnih rezultatov.
Timošenkova je množične proteste svojih privržencev, do katerih bo po besedah premi-erke prišlo ob njenem morebitnem porazu na nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev, celo označila kot ponovitev oranžne revolucije, ki je Ukrajino pretresla leta 2004. Protesti večstotisočglave množice so takrat vodili v ponovitev predsedniških volitev.
Ameriška tiskovna agencija AP ob tem povzema ocene analitikov, da so možnosti premi-erke, da na nedeljskih volitvah v bitki za predsedniški stolček premaga Janukoviča, vse manjše. Analitiki pa ne verjamejo, da bi lahko njenemu porazu sledili množični protesti, kakršni so zaznamovali oranžno revolucijo.
Opazovalci so sicer pohvalili izvedbo prvega kroga predsedniških volitev v Ukrajini, ki je potekal 17. januarja in ga po njihovem mnenju v nasprotju s predsedniškimi volitvami leta 2004 niso zaznamovale hujše kršitve in prevare. V prvem krogu je Janukovič prejel 35 odstotkov glasov, Timošenkova pa 25 odstotkov. (sta)
Haiti • Uradni podatki o žrtvah
Potres zahteval več kot 200.000 življenj
Haitijski premier JeanMax Bellerive je minuli teden povedal, da je po uradnih podatkih katastrofalni potres 12. januarja zahteval več kot 200.000 življenj. Kljub dotoku mednarodne pomoči tri tedne po potresu prebivalci še vedno ne dobivajo dovolj hrane, zato jo je danes na protestu v Port-au-Priceu zahtevalo več kot 300 obupanih ljudi.
Bellerive je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP še povedal, da je v bolnišnicah in zdravstvenih centrih 300.000 ranjenih. Okoli 4000 ljudem so morali opraviti amputacije.
Potres je sicer pustil milijon
Haitijcev brez strehe nad glavo. Uničenih je bilo 250.000 hiš in 30.000 podjetij. Uničenje je še označil kot najhujše v zadnjih dveh do treh desetletjih.
V prestolnici Port-au-Prince se je medtem danes na protestih zbralo več kot 300 ljudi pred mestno hišo. Zahtevali so hrano, vodo in delo ter vrnitev otrok v šole. Na ulici je bilo videti le nekaj policistov, medtem ko je jeza med protestniki naraščala, še posebej ob prisotnosti tujih novinarjev in fotografov, poroča AFP.
Potres 7 stopnje po Richterje-vi lestvici je večino prestolnice pustil v ruševinah. Kljub množični mednarodni človekoljubni pomoči, ki prihaja v državo, pa se na stotisoče ljudi, ki živijo v improviziranih bivališčih okoli prestolnice, še vedno vsakodnevno bori za dnevni obrok. Mnogi za prepočasno razdeljevanje pomoči krivijo predvsem pomanjkljivo oziroma neobstoječo koordinacijo. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je tako danes posebnega odposlanca ZN za Haiti Billa Clintona povabil, naj prevzame vodilno vlogo pri koordinaciji tako nujne mednarodne pomoči kot tudi obnove države. Clinton je na to že pristal in pojasnil, da bo usklajeval delo agencij ZN, vladnih donatorjev, zasebnih vlagateljev in nevladnih organizacij, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Vlada predsednika Reneja Prevala je sicer zaradi obsega uničenja skoraj povem ohromljena, tako da je v torek dokončno odpovedala za konec meseca predvidene parlamentarne volitve. (sta)
Zagreb • Hrvaško pravosodje preiskuje sumljive posle
Je Sanader res pomagal zasebnemu podjetju?
Hrvaško pravosodje preiskuje navedbe, da je nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader direktorjem javnih podjetij leta 2007 namignil, naj vse prihodnje posle v odnosih z javnostmi zaupajo zasebnemu podjetju Fimi-media, so poročali hrvaški mediji.
Član uprave zavarovalnice Croatia osiguranje, ki je v večinski državni lasti, Damir Mi-hanovic je prejšnjo soboto v osrednjem dnevniku Hrvaške televizije (HTV) javno potrdil, da je Sanader povabil direktorje, naj uporabljajo storitve Fi-mi-medie. To podjetje je v lasti Nevenke Jurak, tesne prijateljice direktorja hrvaške carine Mladena Barišica.
Sanader se je v nedeljo odzval s sporočilom za javnost, v katerem je Mihanoviceve izjave zavrnil in jih označil za »nagnusne laži«. Dodal je, da se je velikokrat uradno srečal z gospodarstveniki ter da nikoli ni predlagal, naj uporabljajo storitve katerega koli podjetja za odnose z javnostmi. Po poročanju medijev naj bi Sanader direktorjem na spornem sestanku dejal, da naj se po srečanju oglasijo pri Bari-šicu, ki naj bi jim nekaj povedal. Po srečanjih z Barišicem, ki velja za Sanaderjevega osebnega prijatelja, naj bi Jurakova dobila pogodbe z državnimi podje-
tji. Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) naj bi že več mesecev preiskoval poslovanje Fimi-me-die, tako Jurakova kot Barišic pa sta zanikala, da bi se pogovarjala s preiskovalci Uskoka ali da sta vedela za sporno srečanje Sana-derja in direktorjev. Barišic je zanikal tudi svojo posredniško vlogo, Jurakova pa je dejala, da je Sanaderja srečala le enkrat.
Hrvaški mediji vsak dan širijo seznam javnih podjetij, ki so poslovali s Fimi-medio, in sicer po višjih cenah, kot so jih ponujala ostala podjetja za odnose z javnostmi. Med strankami Fimi-medie naj bi bila tudi državna agencija za financiranje in pogodbe. Ta sicer zavrača navedbe, da so odpovedali drugo, cenejšo agencijo za odnose
z javnostmi in za organizacijo nekega dogodka uporabljali dvakrat dražje storitve podjetja Jurakove.
Jurakova je v pogovoru za torkovo izdajo Večernjega lista dejala, da je v devetih letih obstoja njene agencije poslovno sodelovala s 25 zasebnimi in 22 javnimi podjetji. Medije je obtožila pregona, pristojne organe pa pozvala, naj opravijo svoje delo.
Hrvaški tednik Nacional v najnovejši številki piše, da Sanader-ju grozi tudi desetletna zaporna kazen, če bo dokazano, da je zlorabil položaj in protipravno priskrbel materialno korist za zasebno podjetje. Nekateri vodilni hrvaški odvetniki sicer poudarjajo, da zgolj priporočilo še ni kaznivo dejanje. (sta)
Foto: dailymail.co.uk
Slovenija • Slovenske železnice se posodabljajo
Za telekomunikacije 78 milijonov
V Slovenskih železnicah so v vsesplošni težnji po modernizaciji celotnega sistema te dni pričeli tudi prvi del aktivnosti za prehod na digitalne radijske komunikacijske sisteme. Celoten projekt, ki naj bi veljal okoli 78 milijonov evrov, pa bo v veliki meri financiran z evropskimi sredstvi TEN-T.
Kot je pojasnil vodja omenjenega projekta Peter Dolenc iz Direkcije RS za investicije v javno železniško infrastrukturo, ki deluje v okviru Ministrstva za promet, je trenutni telekomunikacijski sistem v slovenskem železniškem segmentu zelo raznolik. Obstaja več komunikacijskih sistemov, sestavljenih iz več tipov komunikacijskih naprav, ki omogočajo različne načine povezovanja. V grobem pa bi lahko železniški telekomunikacijski sistem razdelili na radijsko in fiksno omrežje.
Obstoječi radijski sistemi so analogni, med seboj nekompa-tibilni in večinoma že zastareli, zato je prehod na novejši, digitalni radijski sistem nujno potreben. Za potrebe železniških sistemov je bil v svetu razvit digitalni radijski sistem GSM-R (Global System for Mobile Communication - Railway). Ta izpolnjuje vse zahteve naših, trenutno vzpostavljenih analognih radijskih telekomunikacijskih sistemov in več, omogoča tudi uporabo pri povezavah izven geografskih mej slovenskega železniškega sistema, čemur pravijo interope-rabilnost. Projekt vzpostavitve sistema digitalnih železniških komunikacij (sistema GSM-R) na slovenskem železniškem omrežju pa je razdeljen v dva dela.
Prvi del celotnega projekta je projekt strokovne podlage za uvedbo sistema GSM-R, na kratko GSM-R podlage, ki je ocenjen na skupno vrednost okoli 6 milijonov evrov in bo sofinanciran z evropskimi sredstvi TEN-T v višini 1,7 milijona evrov. Drugi del pa je sam projekt izvedbe oziroma fizične gradnje v skladu z dokumentacijo, ki bo pripravljena v prvem delu projekta, ocenjen na skupno vrednost 72 milijonov evrov. Tudi drugi del projekta bo predvidoma sofinanciran s sredstvi kohezij-skih skladov Evropske unije.
Sicer pa naj bi sistem GSM-R na slovenskem železniškem omrežju omogočil enovit in celovit radijski sistem ter s tem veliko prednosti pri funkcionalnosti, zagotovljene naj bi bile vse funkcionalnosti obstoječih sistemov in omogočene dodatne funkcionalnosti - predvsem interoperabilnost ter možnost podatkovnega prenosa. Nadalje pri stroških (zaradi standardizirane opreme je pričakovati nižje stroške vgradnje, vzdrževanja in
Foto: M. Ozmec
V Slovenskih železnicah pričenjajo aktivnosti za prehod na digitalne komunikacijske sisteme, projekt, ki naj bi veljal prek 78 milijonov evrov pa bo v veliki meri financiran iz sredstev Evropske unije TEN-T.
servisiranja sistema); tudi pri razpoložljivosti (obstoječ sistem je zastarel in podvržen pogostim okvaram); ter tudi pri fleksibilnosti (sistem je prilagodljiv, nadgradljiv in povezljiv z obstoječimi fiksnimi TK-sistemi).
V sklopu projekta GSM-R podlage bodo izdelane vse potrebne podlage za izvedbo in fizično gradnjo. Decembra 2009 je bila podpisana pogodba za izdelavo strokovnih podlag. Izvajalec po pogodbi je združenje Joint Venture Slovenske železnice, d. o. o., in SYSTRA SA France, predviden čas za izdelavo pa je 20 mesecev. V skladu s pogodbo je cilj izdelava dokumenta, ki bo določal obseg nabora uporabnikov in funkcionalnosti sistema z generalnim načrtom uvedbe sistema in migracijo iz obstoječega na novi sistem kakor tudi opredelitev in izdelavo potrebnih tehničnih, funkcijskih in sistemskih specifikacij. Izdelali bodo tudi model pokritosti z GSM-R radijskim signalom in pridobili vso potrebno investicijsko, projektno ter okoljevarstveno dokumentacijo. V sklopu pr-
vega dela projekta bo izveden tudi razpis za izbiro izvajalca gradnje. Celotna izvedba z izdelavo strokovnih podlag z gradnjo pa je predvidena do leta 2015.
Naj dodamo, da je del omrežja slovenskih železnic elektrificiran in po njem vozijo elektromotorni vlaki, večji del pa še ni elektrificiran in po njem vozijo različni tipi dizelskih vlek. Skupna dolžina slovenskega železniškega omrežja je 1288 km, od tega je elektrificiranega le okoli 516 km. V Sloveniji so tri vrste elektrificiranih prog, in sicer je največji del elektrificiran z enosmerno napetostjo 3 kV, do Dobove je izmenična napetost 25 kV 50 Hz, s sosednje Hrvaške do Jesenic pa 15 kV 16,6 Hz (iz Avstrije).
Najhitrejši vlak v Sloveniji je Pedolino EMG, ki vozi pod oznako ICS. Najvišja hitrost, ki jo doseže, je 160 km/h (drugače zmore hitrosti do 200 km/h), in sicer doseže to hitrost na relaciji Pragersko-Ma-ribor in pa Grobelno-Štore. Druga najnovejša pridobitev za potniški promet so potniški vlaki Siemens Desiro. V upo-
rabi je še vedno tudi gomul-ka, ki Slovenskim železnicam služi že štiri desetletja. Desiro dosega maksimalne hitrost 140 km/h, gomulka pa do 120 km/h.
Večina diezelskih vlek, oziroma vlakovnih kompozicij pa je proizvodnje Fiat letnik 1973. Lokomotive, ki vozijo po slovenskih tirih, so dizelske (regan) ali pa tudi najnovejše Siemensove večsistemske, znane pod imenom Helga oziroma v Sloveniji uveljavljeno ime Živa. Povprečna starost lokomotiv pa je okrog 20 let.
Naj ob koncu zapišemo še to, da se lahko tudi na katero od 10-dnevnih prireditev jubilejnega 50 . ptujskega kurento-vanja udobno, poceni in varno pripeljete z vlaki Slovenskih železnic. Iz Ljubljane se lahko odpravite ob 6.50 z vlakom Citadella. Vlak ima postanek v Zagorju, Trbovljah, Zidanem Mostu, Laškem, Celju in na Pragerskem, na Ptuj pa pripelje ob 9.21. Za povratek pa je možnih več variant, glede na čas, ki ga boste vi ali vaši gostje iz drugega konca Slovenije prebili v Ptuju.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Trije pomeni za Osmi
Kultura tako in drugače
Pred vseslovenskim praznikom kulture sem se malo podal na spletno stran pristojnega ministrstva, kjer sem v rubriki "aktualno" med drugim zasledil prispevek z naslovom "Materialni položaj kulture v Sloveniji" (prejšnji četrtek -v času nastanka tega pisanja - na temo 8. februarja na spletni stran i min istrsti>a ni bilo objavljena še nobena posebna poslanica). Omenjeni prispevek je v bistvu poročilo o financiranju kulture z nekakšnim podnaslovom "Interne statistične informacije Ministrstva za kulturo" in je kot tako očitno namenjeno predvsem uporabi znotraj samega Ministrstva, a seveda ne nosi oznake zaupno, tako da ga lahko nemoteno uporabimo za potrebe današnjega pisanja.
Kot rečeno, je dokument v veliki večini eno izmed tistih duha morečih in dolgočasnih statistično-finančnih poročil, ki jih z veseljem berejo zgolj računovodje, revizorji in računsko sodišče (čeprav je v številkah skrita usoda nas vseh). Ima pa to poročilo tudi nekakšen uvod oziroma preambulo, v kateri avtorica pojasni namen podajanja vse te množice številk. A zraven tega (morda) nezavedno sporoči tudi nekaj drugega. V tej preambuli namreč avtorica poročila na zelo zgoščen način poda oceno stanja kulture pri nas. In ker je avtorica poročila uslužbenka Ministrstva za kulturo, dokument pa javen, lahko torej sklepamo, da so podana stališča tudi stališča Ministrstva za kulturo.
Kaj nam torej hočejo šefi kulture pri nas povedati? Takole gre: "Pravica do kulture bi ostajala le papirnata fraza in kultura bi se razvijala v mejah prizadevanj predanih posameznikov, če ne bi država in lokalne skupnosti zanjo namenjale tudi finančnih in drugih virov, ki omogočajo njeno ohranjanje in razvoj."
O čem govori ta navedek razen o precej narcisoidni samohvali Ministrstva za kulturo? Govori o tem, da Ministrstvo za kulturo nima najbolj razčiščenih predstav o pojmu "kultura". Ta pojem ima namreč vsaj tri pomene, od katerih vsak zajema različno veliko področje. Najprej je tukaj najožji pomen pojma - kultura, kot jo, sodeč po navedku, pojmujejo na Ministrstvu. To je pač kulturno udejstvova-nje človeka, ki se izraža v raznih umetnostih (književnost, gledališče, ples, likovna umetnost in tako dalje). Tako kulturo imamo največkrat v mislih tudi v običajni govorici in v običajnih pogovorih.
A "kultura" v širšem pomenu označuje tudi temeljno lastnost človeka in človeške vrste, ki je podlaga in vzrok "kulture" v prvem (zgoraj navedenem) pomenu. Človek je kulturno bitje; to pa ne pomeni zgolj, da ima naravno nagnjenje do kulture kot do dejavnosti, ampak tudi, da je lahko kulturen tudi drugače - v odnosu do soljudi, v obnašanju nasploh, v razmišljanju in tako dalje. Ta pojem kulture vsebuje pojme (lastnosti), kot so na primer vljudnost, uvidevnost, preudarnost, bonton, samostojnost, razumnost in tako dalje. V tem smislu za določenega človeka tudi rečemo, da "je kulturen"in da "se kulturno obnaša".
Tretji pomen, polje, ki ga označuje pojem "kultura1, pa je najširši in predstavlja človekov odnos ne zgolj do samega sebe in do svojih soljudi, ampak odnos do vsega, kar ga obkroža. Kulturo v tem smislu so seveda pojmili že stari Grki in Rimljani, ki so pod tem pojmom razumeli človekov odnos do sveta in njegovih danosti; resda so Grki svetpoj-movali kot nekaj, v kar človek nasilno posega (na primer z obdelovanjem krajine in poljedelstvom, ki so ga pojmovali kot nasilno trganje darov iz nedrij matere Zemlje), Rimljani pa so ta isti odnos osmislili kot ljubeč in prav nič nasilen. A pomembno je, da so oboji s pojmom "kultura" pojmili človekov celokupen odnos do vsega, kar ga obdaja, in do samega sebe, do svojih dejanj - do tega, kar je sam in kar je njegov svet.
S tem v mislih se ob minulem dnevu kulture vprašajmo, kako Ministrstvo pričakuje, da bo kulturno ljudstvo, ko pa še samo ni dovolj. Razen če pod pojmom kultura na Ministrstvu res razumejo zgolj ozko opredeljeno kulturo ter financiranje le-te, s kulturnim udejstvovanjem in odnosom pa sedenje na kulturnih prireditvah ter srkanje šampanjca in zobanje kaviarja na zabavah po njih.
Gregor Alič
I
Q HOTEL MTTRA
Sionr HOTELS" Ulednu Vai uurri	,
Kurentovanje v Hotelu Mitra
V soboto 13.02.2010 ob 20.00 uri vas vljudno vabimo na »Veliki mestni Karnevalski Ples v maskah v Hotelu Mitra,
z glasbeno skupino Can-Can. Najlepše in najbolj izvirne maske bodo nagrajene! Cena vstopnice s pustnim krofom jn penečim vinom je 15 € na osebo.
Cena vstopnice z večerjo je 36 € na osebo.	^¿A
Informacije in rezervacije na telefonski številki 02 78 77 455, oziroma preko elektronske pošte na infogihotel-mitra.si.^ *
Število mest je omejeno.	^m flj
T,
Ptuj • Obeta se nov festival
Dnevi poezije in vina se selijo na Štajersko
Festival Dnevi poezije in vina bodo v letošnjem letu potekali že štirinajstič zapored, prvič pa se iz primorske Medane selijo v naše mesto. Dogajanje na Ptuju bodo poživili v zadnjem avgustovskem tednu.
O festivalu in njegovem pomenu so govorili (z leve) Franc Mlakar, Aleš Šteger in Jelka Ciglenečki.
Foto: DB
Dnevi poezije in vina 2010 bodo potekali od 25. do 28. avgusta, še pred začetkom, 24. avgusta, pa bodo organizirali Večere poezije in vina.
Že štirinajsto leto zapored bo prireditev združila pesnike iz vsega sveta. Festival, ki je doslej gostil že več kot 300 poetov, v letošnjem letu premika svoje žarišče v srednjeveško jedro mesta Ptuj in z novimi prostori širi svoj program. Že tradicionalno se bodo pesniškim branjem pridružile druge umetnosti: na Ptuju bosta gostovala dva filmska festivala (Filmska fabula in Zebra), potekali bodo številni koncerti, ulične predstave, performan-si, razstave, znotraj festivala pa bo v sodelovanju z ljubljanskim lutkovnim gledališčem prvič potekal festival Dnevi lutk in poezije. Znani so tudi častni gostje festivala, ki jim bo pred festivalom v zbirki Beletrina izšla samostojna pesniška knjiga. To so: avstralski pesnik Les Murray, švedski pesnik Tomas Tranströmer in slovenski klasik Niko Grafenauer. Poezija vseh ostalih vabljenih pesnikov, skupaj jih je 17, bo objavljena v večjezič-
nem zborniku Dnevi poezije in vina 2010. Med njimi je tudi Ptujčan David Bedrač, Slovenijo pa bosta predstavljala še Kristina Hočevar in Jure Vuga. Skupaj je udeležbo na festivalu potrdilo že 20 pesnikov iz 16 držav sveta, od Rusije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Madžarske in Francije pa vse do Velike Britanije, Nepala, Kolumbije in Avstralije.
Rdeča nit letošnjega spremljevalnega programa festivala bo glas, o tem bodo organizirali tudi okroglo mizo. Za sproščena druženja bo poskrbel bogat vinski program, ki
bo združeval vinarje iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Kako so si zamislili letošnji festival in zakaj so se odločili za selitev na Ptuj, sta na novinarski konferenci v Domu kulture pojasnila Jelka Ciglenečki, direktorica festivala Dnevi poezije in vina, in Aleš Šteger, član programskega sveta festivala.
»Napočil je čas, ko je vsebina dovolj zrela in kliče po novi umestitvi,« je pojasnil Šteger, ki je prepričan, da je Ptuj dobra izbira tudi zaradi infrastrukture, ki jo nudi. Pogovori o sodelovanju z mnogi-
mi ptujskimi zavodi že tečejo, prvi vtis organizatorjev pa je izjemno dober. Kot je še dejal, se festivali ne selijo kar tako: »To ga lahko izboljša ali uniči, zato je pred nami velik izziv in delamo z vso močjo.«
Sicer pa je festival, ki je vsa ta leta potekal v Medani, letos pa bo popestril ptujsko poletno dogajanje, iz srečanja mlajših pesnikov postal zelo znan in cenjen dogodek. »Festival je živa tvorba, obstaja samo v trenutku, ko se dogaja,« je pojasnil Šteger.
Celoten program festivala bo usmerjen na poezijo, center dogajanja pa bo Vrazov trg, ki ga bodo okrasili z instalacijami. Že pred začetkom festivala zato organizatorji vabijo vse interesente, da napišejo pesem ali kratko poetično sporočilo na razglednice. Ta bodo objavljena na Zidu poezije, ki bo postavljen na Vrazovem trgu, eden izmed sodelujočih pa bo izžreban in bo prejel pol metra poezije po izboru festivalskega vodstva. »Ptuj želimo narediti živahno mesto z zanimivim programom,« je poudarila Jelka Ciglenečki.
Sicer pa bo omenjeni projekt tudi eno izmed dogajanj, ki se bo v našem mestu zgodilo v sklopu Evropske prestolnice kulture. O tem, kako lahko Dnevi poezije prispevajo k popestritvi programa, je spregovoril Franc Mlakar, vodja projekta Evropska prestolnica kulture 2012 na Ptuju. »Festival je eno od oken v svet,« je prepričan Mlakar, ki je namen in željo organizatorjev, da bi naše mesto konec avgusta transformiral v živo in iskrivo dogajanje, podprl brez pomislekov.
Dženana Becirovic
Središče • Proslava ob kulturnem prazniku
Predstavili mladostno ustvarjalnost
V Središču ob Dravi so osrednjo proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika imeli že v četrtek. Organizator je bila občina, ki je izvedbo programa zaupala Gimnaziji Ormož.
Literarni mentorici mag. Blanka Erhartič in Aleksandra Štih sta program sestavili iz proznih in lirskih pesemskih utrinkov nekdanjih dijakov, ki so šolanje na gimnaziji že zaključili, ter aktivnih dijakov, ki veliko pišejo in so predstavili svoje stvaritve. Tako smo lahko slišali pesmi in prozne utrinke Helene Srnec, Valentine Pšak,
Boža Laliča, Iva Vebra, Katarine Majdič, Tadeje Jurinec in Tamare Lubec v njihovi lastni izvedbi ali v izvedbi dijakov in dijakinj ormoške gimnazije. Glasbeni program je pripravil pevski zbor Gimnazije Ormož pod mentorstvom Denisa Horvata. Sceno je pripravila profesorica likovnega pouka Janja Rudlof, skozi prireditev pa so
nas popeljali Karin Hržič, Andrej Munda in Klara Rakuša. Kot je povedala mag. Blanka Erhartič, na gimnaziji spodbujajo kreativno delo dijakov, skozi katero nastajajo prav zanimivi izdelki. V preteklosti so pripravljali tudi samostojne literarne večere, radi spodbujajo dijake, da se preizkusijo v vlogi voditeljev na različnih prireditvah
Foto: Viki Ivanuša
Program so pripravili dijaki Gimnazije Ormož s sovjimi mentorji, zbrane pa je nagovoril župan Jurij Borko.
in pridobivajo nove izkušnje.
Župan Jurij Borko je ob prazniku čestital kulturnim društvom in vsem, ki skrbijo za ohranjanje ljubiteljske kulture v kraju, tudi v šoli in vrtcu, ki imata še posebej pomembno vlogo pri privzgajanju ljubezni do kulture mladim rodovom. Pohvalil je dobro delovanje različnih društev ljubiteljske kulture, saj delujejo v kraju različne glasbene, pevske, plesne in druge skupine, aktivni pa so tudi posamezniki. Zahvalil se jim je za njihov prispevek in prosti čas, ki ga žrtvujejo v ta namen. V pogovoru je povedal, da je tudi na tem področju vedno težje najti prostovoljce, ki bi aktivno delovali, saj so aktivni le eni in isti. Enako je tudi z obiskom kulturnih prireditev, ki so včasih bolj skromno obiskane, saj se jih udeležujejo le tisti, ki jih to zanima. Občina pa bo tudi v prihodnje preko dotacij in naklonjenosti prireditvam spodbujala delovanje kulturnih skupin.
Viki Ivanuša
Na knjižni polici
P. G. Wodehouse Le tako naprej, Jeeves
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2010 (Zbirka Oddih)
Sir Pelham Grenville Wodehouse je podpisoval svoja dela kot P. G. Wodehouse, njegov literarni opus vključuje romane, zbirke kratkih zgodb in glasbenih komedij, kjer je sodeloval med drugim s Coleom Porterjem in Gershwi-nom. Pisatelj, dramatik in pesnik, priznani mojster angleške proze, se je rodil 1881 v Guildfordu v Angliji in umrl v ameriškem Southamptonu v visoki starosti 93 let. V dolgi življenjski dobi je bil sorazmerno zelo ploden pisec 96 knjig, nekateri so jih našteli več kot sto. Po letu 1910 je tako napisal po dve humoristič-ni knjigi letno, največ pa je napisal romanov. Občudovali so ga tako sodobniki kot današnji pisci. Ko je bil star šele tri leta, je zanj skrbela varuška, mladost je preživel po internatih. Starše je redko videl, počitnice je preživljal pri tetah, veliko je pisal. Očeta je moral prepričati, da ga je poslal za bratom v kolidž Dulwich, kjer je zaslovel kot dober študent, športnik, urednik, gledališki ustvarjalec. Knjižnico v kolidžu Dulwich so poimenovali po njem. Bratu ni sledil na Oxfordsko univerzo (kasneje je prejel častni doktorat), ker oče ni imel zadostne pokojnine. Delo mu je našel v bančniških krogih, kjer pa se Wodehouse ni dobro počutil in je postal novinar pri časopisu Globe. Pisal je tudi pod psevdonimi, veliko njegovih romanov je izšlo v revijalnem tisku. Do leta 1934 je živel med Anglijo in Ameriko, potem se je naselil v Franciji. Med vojno je bil interniran. Po vojni sta z ženo odpotovala v New York, njuna hčerka Leonora je umrla v času internacije, drugih otrok pa nista imela. Zaradi radijskih oddaj iz Berlina so se pojavila namigovanja o sodelovanju z Nemci. Nikoli več se ni vrnil v domovino. Šest tednov pred smrtjo so ga odlikovali z viteškim redom britanskega imperija. V odnosu do svojega dela je izražal skromnost, njegov slog je znan po edinstveni mešanici londonskega slenga s klasično angleščino. Njegove aristo-krate označujejo mnoge komične lastnosti, ki so značilne za bedake. Svojevrstni, leni gospodje zgornjega družbenega reda so postali znani pogovorni ljudski liki. Posebno znane osebe so Bertie Wooster in njegov bistri in domiselni strežaj Jeeves, Mulliner, Psmith in drugi. Romani so bili prevedeni v skoraj vse evropske jezike, v slovenščini je leta 1978 izšel roman Hvala, Jeeves. V romanu Le tako naprej, Jeeves pripoveduje vse zgodbe, razen zadnje, prvoosebni pripovedovalec Bertie, zadnjo pa strežaj Jeeves, ki ne izda svojega načina reševanja kočljivih situacij in ekscentričnih domislic.
Brezdelni gentleman Wooster, ki živi od stričeve denarne podpore, je potreboval novega služabnika. Iz londonske agencije so mu poslali Jeevesa. V hipu mu je bilo jasno, da je služabnik poseben dragulj. Bil je skrajno vljuden in nadvse odločen možak. V njegovem vedenju je bilo nekaj rahlo odklonilnega. Po prekrokanih večerih mu je stregel s svojimi čudodelnimi napitki. Že v prvem primeru se Jeeves izkaže, ko Bertija reši pred zaroko s Florence. Po Jeevesovem mnenju tako nista dober par, Florence je samovoljne in odločne narave, pravo nasprotje njegovemu gospodarju. Po poroki bi moral prebirati Nietzscheja, ki je bil popolnoma nor. Jeeves je bil silno inteligenten, po drugi strani se je Bertie bal, da bi zdrsel v njegove kremplje. Jeeves je imel že vnaprej pripravljene odgovore, ali je že predvidel rešitve. Ena najbolj čudnih stvari pri Jeevesu je bila, da je vedno neopazno vstopil v sobo, podobno kot indijski fakirji. Bertiju ni bilo jasno, kako lahko ta genialen možak hodi naokrog kot služabnik in lika obleke, Bertie bi s samo polovico njegovih možganov postal ministrski predsednik. Jeeves se nikoli ne razburi, od njega pa tudi ni bilo pričakovati niti kančka sočutja. Bertie zase sodi, da je miren in tih možakar, privrženec razumnega uživanja. Včasih se je spraševal, kaj bi Jeeves počel, če ne bi zlagal obleke in podobne reči. Kar nekaj njegovih prijateljev je za Jeevesa ponujalo več denarja, če bi bil njihov služabnik, kajti Jeeves je bil strašansko sposoben. Nanj se je lahko zanesel v vsaki stiski in nikoli ga ni razočaral. Jeeves ve vse, vsa sorodstvena razmerja in življenjske posebnosti posameznih protagonistov. Hkrati zna psihološko predvideti, kako se bodo v neki situaciji odzvali. Morda je pri Jeevesu vse povezano z obliko glave, ki mu nekako štrli iz vratu. Namesto da bi hodil iz sobe v sobo, je kar nekako lebdel oziroma plaval. Jeevesa je odlikoval njegov orjaški um, neprizadet, dostojanstven, z nežnim, tolažečim glasom. Na svetu ne obstaja še en tak človek, kot je Jeeves.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Ormožani brez točke in Radujkovica
Stran 12
Rokomet
Ptujčanke na pragu šestega mesta
Stran 12
Strelstvo
Miklavžani znižali zaostanek za Ptujčani Strani 13
Fotozapis
Tečaj varne hoje v gore - 3
Stran 13
Nogomet
Slovenci v skupini s Srbi in Italijani
Stran 15
Futsal
Prvaki izkoristili tvegano igro Ptujčanov
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejna Zavec, svetovni prvak po verziji IBF
Zadnji datum obrambe naslova je 10. april
Dejan Zavec, svetovni prvak po verziji IBF, bo v kratkem izvedel ime naslednjega tekmeca, s katerim bo prvič branil osvojeno titulo. Možnih imen ni veliko, saj tekmec ne sme biti nižje od 15. mesta na lestvici IBF. Isaac Hlatshwayo tako počasi tone v pozabo, pozornost pa se preusmerja v treninge.
Po operaciji na začetku leta si spet v polnem pogonu.
D. Zavec: »Res je. Pred kakšnim tednom sem prvič treniral brez misli na bolečino v kolenu in občutek je bil krasen.«
Kako je trenirati z občutkom, da si svetovni prvak?
D. Zavec: »Vsekakor je treniranje sedaj veliko lažje, tudi motiv je bistveno večji. To morda komu ni najbolj razumljivo na prvi pogled, a pri meni je res tako. Zelo si namreč želim potrditi to zmago. Mislim, da smo spet na pravi poti, v pravih tirnicah.«
Pred tednom si se že mudil v Nemčiji. Je že prišlo do kakšnega trdnejšega do-
Lestvica IBF
Svetovni prvak: Dejan Zavec Slovenija
1.	Rafael Jackiewicz	Poljska
2.	-
3.	Selcuk Aydin	Nemčija
4.	Isaac Hlatshwayo	JAR
5.	Delvin Rodriguez	ZDA
6.	Randall Bailey	ZDA
7.	Jackson Bonsu	Gana
8.	Luis Collazo	ZDA
9.	Carlos Abregu	Argentina
10.	Alfonso Gomez	Mehika
11.	Mike Jones	ZDA
12.	Said Ouali	ZDA
13.	Jesus Soto - Karass	ZDA
14.	Sebastian Lujuan	Argentina
15.	James Delarosa	ZDA
govora glede naslednjega dvoboja?
D. Zavec: »Vse bližje je datum, ko moram braniti naslov: zadnji datum je 10. april. Prav ta datum je zaenkrat največkrat omenjen, kot možni datum dvoboja. Še vedno pa je povsem odprto mesto, kjer se bo to zgodilo in seveda tekmec. Nekaj boksarjev je seveda v ožjem izboru, omenja se Pol-
jak (Jackiewicz), Argentinec (Abregu ali Lujuan) in Američan (med petnasterico jih je kar sedem). Sam se najbolj nagibam k Poljaku, ki je v medijih tudi najglasnejši, a ko je treba skleniti dogovor, ponikne neznano kam. O ostalih zaenkrat še nimam pravih informacij. Pričakujem, da bo več znanega v kakšnih dveh tednih.«
Kakšen bo tvoj urnik v prihodnje?
D. Zavec: »Sedaj prihajam v najtežji del priprav, tako bo vse do 22. februarja. Takrat bom najverjetneje odšel v Nemčijo, kjer se bo začel drugi del.«
V zadnjem času so ti veliko mero pozornosti vzele sponzorske obveznosti. Kako si se znašel v tem?
D. Zavec: »Velikokrat mi je bilo težje kot treniranje, pobralo mi je tudi veliko energije. Sedaj smo vsi skupaj ugotovili, da se je potrebno vrniti nazaj k treniranju, ki je vendarle osnova, jedro vsega. Prav zaradi tega se vedno bolj nagibam k temu, da bi PR službo opravljal drug tim. Sam se zavedam, da to počasi presega moje sposo-
Tomaž Jagarinec • Kondicijski trener
»Treniramo z novim
vetrom v jadrih
«
Ob omembi Dejana Zav-ca se mi v misli prikaže njegova slika z visoko dvignjenimi rokami, v ozadju pa drži slovensko zastavo Tomaž Jagarinec. Le-ta je nepogrešljiv del Dejanove zmagovalne ekipe; v osnovi je kondicijski trener, ob tem pa ima še številne druge vloge. Nepreklicno je zadolžen predvsem za smeh in dobro razpoloženje, ob tem pa navdušuje s svojim strokovnim znanjem. Prav s slednjim si je pridobil mamljivo ponudbo iz Nemčije.
Z Dejanom Zavcem sodelujeta že dobra štiri leta. Verjetno si ga spoznal do obisti.
T. Jagarinec: »Res sva skupaj že precej časa; z vsakim letom se je to sodelovanje poglabljalo. Osvojitev naslova svetovnega prvaka je temu sodelovanju dala piko na i in sedaj praktično ne mine trening,
da ne bi bil prisoten. Zelo sem ponosen na to, da sem bil v ekipi, ki je pomagala Dejanu do naslova svetovnega prvaka, vendar se s tem ne mislimo zadovoljiti, ampak so pred nami že novi izzivi, ki se jih zelo veselimo.«
Priprave za naslednji dvoboj že potekajo. Do kakšne faze so že realizirane?
T. Jagarinec: »Priprave same sedaj na začetku potekajo po dokaj spremenjenem programu, saj so zdravniki Dejanu v začetku leta opravili artroskopijo meniskusa. Rehabilitacija je bila zelo skrbno načrtovana in tudi izpeljana, tako da sem glede tega optimističen. Od operacije so minili dobri štirje tedni in sedaj dejansko začenjamo tiste prave boksarske treninge. Trenutno smo v sredini bazičnih priprav, kjer prevladujejo tek in fitnes, začenja pa se že tudi trening v ringu. Pred Dejanom je sedaj najtežji mesec z največjo koli-
bnosti: čeprav sem mislil, da bom zmogel to delo sam, sedaj vidim, da je to vedno težje. Posebej me preseneča, da je zanimanje zame še vedno na tako visoki stopnji.«
11. december dobiva v tvojih očeh vedno novo podobo.
D. Zavec: »Prav zares nisem pričakoval okoli mene tako ve-
likega buma. Boks je bil konec koncev do sedaj precej zapostavljen, le ob kakšnih velikih dogodkih v tujini, le redko v Sloveniji, je malo zaživel. Seveda sem vesel, da se to dogaja, a vendarle je zame osebno to preveč. Morda bi bilo prav, da izstopi na sceno še kdo iz vrst boksarjev, da se posodobi in dela tako, kot to počnejo dru-
god po svetu.«
Še vedno si zelo kritičen do slovenske boksarske zveze.
D. Zavec: »To je še vedno enako, saj je amaterska boksarska zveza klinično mrtva'. Glede tega sem žalosten, a na drugi strani vidim nekaj posameznikov, ki se trudijo v tej nič kaj obetavni situaciji preobrniti tok dogajanj na boljše. Boks si vsekakor zasluži boljše mesto med športi, glavna težava pa je v vodilnih ljudeh. Čas je, da priznajo svojo nesposobnost."
Jože Mohorič
čino treninga. Na drugi strani pa sem izredno zadovoljen, da je naslov prvaka dal Dejanu dodatno energijo in voljo, s katero sedaj prihaja na vsak trening; seveda tudi meni. Še predobro se namreč spominjam mučnih čakanj na informacijo o tako želenem dvoboju v zadnjih dveh letih. Sedaj je to za nami, sprostili smo se tega bremena in treniramo z nekimi novimi občutki. Pri tem pa se zavedamo, da ne smemo biti preveč evforični in da ne smemo uvajati preveč novih stvari. Mislim, da imamo pri tem pravo mero in tako zares treniramo z novim vetrom v jadrih.«
Na kateri termin pa so pravzaprav fokusirane priprave?
T. Jagarinec: »Vroč datum je 10. april; v vsakem primeru pa bo Dejan stopil v ring do sredine aprila. Do takrat imamo še dovolj časa za uspešno pripravo. Z naslovom svetovnega prvaka si je Dejan priboril tudi
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec in Tomaž Jagarinec med slavjem po osvojenem naslovu svetovnega prvaka
možnost, da na daljši rok načrtuje naslednji dvoboj.«
Zate se je pred dobrim tednom odprlo novo poglavje v trenerski karieri: k sodelovanju so te namreč povabili v Dejanov klub SES boxing.
T. Jagarinec: »Tako kot sva midva z Dejanom poglabljala najino sodelovanje, tako se je zbliževal tudi odnos z njegovim matičnim klubom. Pika na i je bila seveda borba v Johannes-burgu: če Dejan te borbe ne bi končal kot zmagovalec, potem tudi jaz ne bi dobil te priložnosti, ki jo imam sedaj, da postanem kondicijski trener v klubu SES boxing. Nemci so seveda videli, da Dejan na sklepne priprave v Nemčijo prihaja vedno dobro kondicijsko pripravljen, ob tem pa sva imela s trenerjem
Dirkom Dzemskim veliko podobnih pogledov na telesno pripravo in tudi glede ostalih treningov. Prav Dirk je bil tisti, ki me je povabil, z menedžerjem Ulfom Steinforthom pa sva se hitro uskladila tudi glede ostalih pogojev. Zame je to veliko priznanje, obenem pa na to gledam kot na priložnost, ki je ne mislim zlahka izpustiti iz rok.«
To je zate verjetno velik strokovni izziv.
T. Jagarinec: »Zagotovo. Moram iskreno povedati, da odkar sem sprejel to ponudbo (prve skupne klubske priprave bomo imeli že 22. februarja v Nemčiji), sem si vzel čas in se lotil dodatnega študija. Več glav več ve, je staro reklo, ki se ga rad držim, zato sem za pomoč zaprosil več oseb, še najbolj Boštjana Jakšeta. Nikoli
se ne bom zadovoljil s tem znanjem, ki ga imama sedaj - želim se naučiti še več novega. Z Dir-kom sva večinoma že usklajena glede priprav, pripravljava pa še razne podrobnosti. Pričakujem, da bodo priprave nato stekle tako, kot sva si zamislila.«
Kako boš sedaj uskladil delo z odbojkaricami NKBM Branik, kjer si prav tako kondicijski trener?
T. Jagarinec: »Težko je uskladiti vse delo, to je treba povedati. Z njimi sem že govoril na to temo, saj se enostavno ne morem razdvojiti in biti tukaj in tam. Zaenkrat smo se dogovorili, da ostajam pri njih, vsaj do konca sezone. Še vedno bom skrbel za kondicijski del, v manjšem obsegu pa bom prisoten na tekmah.«
Jože Mohorič
Rokomet m MIK 1. A SRL (m), 18. krog
Ormožani brez točke in Radujkoviča
Klima Petek - Jeruzalem 27:27 (14:18)
KLIMA PETEK: Jelen, Jelovčan (15 obramb; 4 x 7m); Čelica, Vrečar, Čebokli 1, Backovič 6, Rapotec, Gre-gorc 1, Razgor 7 (3), Pučnik, Martine 3, Fister, Ivančič 3, Jug 1, Furlan 4. Trener: Bojan Čotar
JERUZALEM: S. Žuran, Belec (7 obramb), Vujovic (5 obramb); Korpar 3, Krabonja 6, Melnjak 2, Hebar, Bogadi 1, Bezjak 4 (1), Radujkovic, Čudič 4 (1), Ivanuša 1, Sok, Kovačič, R. Žuran 6. Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: Klima Petek 3/3; Jeruzalem 6/2.
IZKLJUČITVE: Klima Petek 10; Jeruzalem 14 minut.
RDEČ KARTON: Korpar (51. - 3 x
2)
IGRALEC TEKME: Rok Jelovčan (Klima Petek Maribor)
Vinarji iz Ormoža so tudi v Mariboru nadaljevali niz uspešnih iger na gostovanjih. Po zmagah v Ribnici, Škofji Loki, Krškem in Slovenj Gradcu, je četa trenerja Saše Prapotnika proti Klimi Petek zabeležila novo točko, ki je zelo pomembna za uvrstitev v Ligo za prvaka. Ostaja pa grenak priokus glede
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalema Ormoža (na sliki Rok Žuran) so se iz Maribora vrnili z dragoceno točko.
1. A SRL (m)
REZULTATI 18. KROGA: Klima Petek Maribor - Jeruzalem Ormož 27:27 (14:18), Ribnica Riko hiše - Trimo Trebnje 33:31 (19:14), Merkur - Celje Pivovarna Laško 28:28 (13:14), Krško - Cimos Koper 25:27 (11:14), Gorenje - Slovan 39:30 (21 :15). V tem krogu je bila prosta ekipa Slovenj Gradca.
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 17 15 2 0 32
2.	CIMOS KOPER 16 13 0 3 26
3.	GORENJE 16 11 2 3 24
4.	TRIMO TREBNJE 17 9 1 7 19
5.	SLOVAN	16 8 2 6 18
6.	JERUZALEM ORMOŽ17 7 2 8 16
7.	MERKUR 16 4 4 8 12
8.	KLIMA PETEK 16 5 2 9 12
9.	RIBNICA RIKO HIŠE 17 4 1 12 9
10.	SLOVENJ GRADEC 16 2 2 12 6
11.	KRŠKO 16 3 0 13 6
druge točke, ki so jo Jeruzalem-čki »podarili« Mariborčanom. Štiri zgrešene sedemmetrovke (2 Čudič, 1 Bezjak, 1 Sok) so bile enostavno preveč za popolni uspeh v dvorani Tabor, kjer so prevladovali ormoški navijači. Že v 3. minuti so Vinarji doživeli prvi šok, saj se je poškodoval Radujkovic. O stanju njegovega kolena bo v prihodnjih dneh več jasnega po magnetni resonanci, a po prvih informacijah je težko verjeti, da bo »Rade« pripravljen za naslednji domači tekmi proti Merkurju in Krškemu. V 13. minuti je Jeruzalem po odlični igri povedel s kar +6, 5:11. Po minuti odmora domačinov se je Klima Petek vrnila v igro s serijo 5:0, 10:11. Zaključek 1. polčasa je spet pripadel Jeruzalemu, ki je ob tem zamudil še nekaj priložnosti za še večjo prednost. Prvi del tekme je bil kljub vsemu eden boljših ormoških v tem prvenstvu.
V nadaljevanju so gostje prikazali nekoliko slabšo predstavo in gostitelji so po zaslugi Furlana ter Razgorja povedli 22:20. Izkušeno ekipo Jeruzalema vodstvo Klime Petek ni zmedlo in v zaključku tekme so bili spet boljši Ormožani. Domači ekipi je »šla na roko« tudi tretja izključitev Korparja, kar se je precej poznalo v ormoški igri v obrambi. Kljub zapravljenim sedemmetrovkam so Jeruzalemčki tri minute pred koncem imeli lepo priložnost za vodstvo s +3, vendar je do-
ber strel Krabonje z desnega krila zaustavil prvi mož tekme, domači vratar Jelovčan. Za izenačenje na 27:27 je poskrbel razpoloženi Furlan, v zadnjem napadu pa rokometaši Jeruzalema niso niti pogledali na gol in so se po dogovoru v minuti odmora zadovoljili s točko.
V soboto, 13. februarja, ob 19. uri na Hardeku gostuje škofjeloški Merkur, ki je v tem krogu presenetil vodilno Celje. Zmaga bi Vinarje popeljala do sanjske uvrstitve v Ligo za prvaka.
Uroš Krstič
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »Če bi mi kdo pred srečanjem ponudil točko, bi jo z veseljem sprejel. Po videnem na tekmi pa mi mora biti žal za izgubljeno točko, saj smo zapravili kar štiri sedemmetrovke in to kar dve v odločilnih trenutkih. Ob tem smo imeli tri minute pred koncem še 100 % priložnost za +3.«
Bojan Čudič (Jeruzalem): »Prvi del smo res odigrali zelo dobro, v drugem pa se nam je poznala odsotnost poškodovanega Radujkovica, saj imamo že tako in tako kratko klop, to pa nam je še dodatno otežilo menjave. Mislim, da smo se potrudili in odigrali borbeno in fair tekmo in menim, da je neodločen izid najbolj pravičen.«
Rokomet m Mercator Tenzor
Na pragu šestega mesta
Do konca ligaškega dela tekmovanja v 1. slovenski ženski ligi je samo še pet krogov. Praktično je vse jasno; prvak bo najverjetneje Krim, znano pa je že tudi, kdo je izpadel iz lige (dve ekipi sta že izstopili). Ostale ekipe se sedaj v prvi vrsti potegujejo za ligo od 1. do 6. mesta, druge bodo igrale za 7. do 12. mesto. Ptujske rokome-tašice se trenutno nahajajo na šestem mestu in imajo 17 zbranih točk. Do konca bodo na domačem parketu gostile Piran,
Celjske mesnine in Burjo; za ohranitev šestega mesta bi zadoščala že ena domača zmaga. Na drugi strani imajo najbližje konkurentke, Celjanke, veliko težji razpored: Krim Mercator, Olimpija, Mercator-Tenzor Ptuj in Celeia Žalec. "S sedanjim stanjem smo zadovoljni, saj držimo šesto mesto, kar nam v nadaljevanju omogoča igranje desetih kvalitetnih srečanj. Za sam zaključek prvenstva se normalno pripravljamo, zaenkrat nimamo poškodovanih.
Če jutri (v sredo, op. a.) premagamo ekipo Pirana, potem imamo šesto mesto praktično zagotovljeno," je dejal trener ptujskih rokometašic Nikola Bistrovič.
Letošnje prvenstvo je v drugem delu precej okrnjeno.
Nikola Bistrovič ima o tem svoje mnenje: "Bilo je kar nekaj predlogov o tekmovalnem ustroju. Mogoče bi bilo bolje, če bi igrali po štirikrožnem sistemu in bi po koncu dobili prvaka in ekipe, ki bi izpadle, ter seveda preostale uvrstitve klubov. Količina tekem bi bila enaka, kot je sedaj, 32. Prav zanima me, kakšen sistem igranja bomo imeli v naslednji sezoni."
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nikola Bistrovič, trener ekipe Mercator Tenzor Ptuj
Rokomet m 1. A SRL (ž)
Zagorje dolgo držalo korak s Krimom
Osemnajsti krog prve lige ni prinesel nič presenetljivega. Še "največje" presenečenje je zmaga Krima Mercatorja z le tremi zadetki razlike v Zagorju. Celjanke so premagale tekmice iz Izole ter se ptujskim ro-kometašicam približale na samo tri točke zaostanka, a imajo Ptujčanke tekmo manj - v sredo bodo igrale z ekipo Pirana. Z morebitno zmago bi si praktično zagotovile igranje med prvo šesterico, ki bo nadaljevala v ligi za prvaka. Očitno bodo tekme v ligi za obstanek imele zgolj »prijateljski« značaj, saj sta ekipi Evro Casino Kočevje in Brežice že izpadli.
DK
1. A SRL (ž)
REZULTATI 18. KROGA: Celjske mesnine - Izola 33:27 (15:15), Zagorje GEN I - Krim Mercator 32:35 (16:20), Evro Casino Kočevje - Ce-leia Žalec 0:10 b.b., Krka - Brežice 10:0 b. b., Burja Škofije -Olimpija 13:28 (15:18). Srečanje Mercator Tenzor - Piran vrtovi Istre bo v sredo, 10. 2.
1. KRIM MERCATOR	i8	i8	O	O	SB
2. OLIMPIJA	i8	iS	i	2	Si
3. CELEIA ŽALEC	i8	i4	i	S	2
4. ZAGORJE GEN-I	ii	i4	O	S	28
5. KRKA	i8	iO	O	8	2O
6. M. TENZOR PTUJ	ii	8	i	8	ii
7. CELJSKE MESNINE 18		B	2	iO	i4
8. BURJA ŠKOFIJE	i8	B	i	ii	iS
9. PIRAN VRT. ISTRE	H	S	i	ii	ii
10. IZOLA	ii	S	i	ii	ii
11. CASINO KOČEVJE 18		i	O	ii	-2
12. BREŽICE	i8	O	O	i8	-S
Nogometne novice
Labod Drava -Malečnik 2:0 (1:0)
V	soboto zjutraj je že znova vse kazalo na to, da bo odpadla še ena izmed pripravljalnih tekem ptujskega prvoligaša, saj je bilo igrišče z umetno travo zaradi močnega nočnega sneženja pokrito s plastjo snega. Na koncu je bila tekma z dvourno zamudo vendarle odigrana.
Tekma s tretjeligaško ekipo Malečnika je bila sicer zaprtega značaja, obe ekipi pa sta na igrišču ostali dvakrat po 35 minut. Ptujčani so slavili zmago z zadetkoma Zorana Pavloviča v 1. in Gorazda Zajca v 67. minuti.
Danilo Klajnšek
Tekme 1. SNL se gledajo
Slovenski prvoligaši so se pred dnevi zbrali na marketin-ški konferenci Prve lige, ki sta jo v Domžalah pripravila Združenje 1. SNL in agencija SV.RSA. Pregledali so podatke o številu televizijskih prenosov in gledanosti tekem rve lige. Glede na podatke je razveseljivo, da je prva liga postala medijski izdelek z dodano vrednostjo in je edinstvena od primerljivih tekmovanj v državi.
V	sezoni 2008/09 je TV Slovenija prenašala 18 tekem
prve lige. Povprečno si je vsako ogledalo 42.000 gledalcev, oziroma 2,18 odstotka prebivalstva nad 4 leta starosti. TV Slovenija je v jesenskem delu sezone 2009/10 prenašala že 11 tekem, kar je največ doslej. V prenose je vključila tudi studijski del, kar dogodkom daje še večji pomen. Povprečna gledanost posamezne tekme se je povzpela prek 60.000 gledalcev (3,08 %). Rekordna je bila tekma Maribor - Olimpija, ki je bila 8. avgusta. Dosegla je 7,02-odstotno gledanost, kar pomeni skoraj 136.000 gledalcev.
Ob široki ponudbi športnih in nogometnih vsebin na naših malih zaslonih pa je presenetljiv in obenem zelo razveseljiv podatek, da so tekme Prve lige v povprečju od 10 do 15 % bolje gledane od tekem elitne angleške Premier league (primerjava je realna zaradi podrobnosti terminov in medijev).
Gledanost Prve lige se veča tudi na Šport TV, kjer so v minuli sezoni na tekmo povprečno zbrali 5.800 gledalcev (0,3 %), v tej pa jih beležijo že 11.500 (0,6 %). Ti podatki kažejo medijski potencial Prve lige, razveselili pa bodo tudi vse pokrovitelje.
Tema naslednje marketinške konference bo povečanje obiska na stadionih.
JM
Čeh v Izrael, Jokič v Italijo
Nekdanji slovenski reprezentant Ptujčan Nastja Čeh se po dobrih štirih mesecih poslavlja od hrvaškega prvoligaša Rijeke, svojo kariero pa bo nadaljeval v Izraelu. Za svoj novi klub je izbral Bnei Sakhnin, ki je najmočnejši arabski klub v Izraelu, lansko sezono je končal na devetem mestu v prvi izraelski ligi.
Tik pred koncem zimskega prestopnega roka si je novega delodajalca poiskal tudi Bojan Jokič. Ta bo dres francoskega Sochauxa zamenjal za italijanskega prvoligaša Chievo. Klub iz Verone si je 23-letnega Jokiča sposodil do konca sezone, ima pa tudi možnost, da ga v naslednjem prestopnem roku dokončno odkupi.
Rokomet m 1. B SRL (m)
Enajst golov je bilo preveč za uspešen lov
Radeče MIK Celje -Moškanjci Gorišni-ca 29:23 (17:10)
MOSKANJCI-GORISNICA: Mesa-rec 3, Zorli, Belič 2, Kljajič 1, Merda-novič 2, Balas 5, Lozinšek, Cvetko, Lukaček, Vincek 1, Korez 1, Bračič 4, Dimec 3, Valenko, Prejac 1. Trener: Ivan Hrupič.
Pred gorišniškimi rokometa-ši je zelo naporen drugi del prvenstva v 1. B SRL. Po odmoru med dvema deloma prvenstva so na gostovanju z Radečami izgubili ter tako še naprej ostajajo na zadnjem mestu. Srečanje je bilo do rezultata 9:8 v korist domačinov izenačeno, toda sledil je potop gostov do konca prvega polčasa, saj so do polčasa dosegli le še dva zadetka, prejeli pa so jih kar osem.
Začetek drugega polčasa je pripadel rokometašem Radeč, ki so svojo prednost zvišali na 23:12 in kazalo je že na pravo katastrofo Gorišničanov. Slednji pa so se nato vendarle pobrali, začeli so igrati precej bolje in dve minuti in pol pred koncem prišli na samo dva za-
detka zaostanka (25:23). Ob tem so imeli še napad za znižanje, žal pa so izgubili žogo, čeprav je obenem dišalo po prekršku nad Bračičem in Ba-lasem. S tem je bilo praktično konec upanja gostov na kakšno točko. Enajst golov zaostanka je bilo vendarle preveč ...
Danilo Klajnšek
1. B SRL (m)
REZULTATI 12. KROGA: Radeče MIK Celje - Moškanjci Gorišnica 29 :23, Krka - Alples Železniki 31:20, Ajdovščina - Grča Kočevje 24:24, Grosuplje - Pivovarna Laško B 31 :27, Sevnica - Sviš Pekarna Grosuplje 32:27, Šmartno 99 - Istrabenz plini Izola 30:27.
1.	KRKA	12 12 0 0 24
2.	ŠMARTNO 99 12 10 0 2 20
3.	SVIŠ P. GROSUPLJE 12 7 1 4 15
4.	SEVNICA 12 7 0 5 14
5.	CELJE P. LAŠKO B 12 6 1 5 13
6.	AJDOVŠČINA 12 5 3 4 13
7.	GROSUPLJE 12 4 4 4 12
8.	GRČA KOČEVJE 12 4 2 6 10
9.	ALPLES ŽELEZNIKI 12 4 17 9
10.	RADEČE MIK CELJE12 3 1 8 7
11.	ISTRABENZ IZOLA 12 2 1 9 5
12.	MOŠKANJCI-GOR. 12 1 0 11 2
Štajerski tednik, februar 2010
Uvodnik
v
Študij samo za bogate?!
Čeprav naj bi spremembe dobro vplivale na ljudi in naj bi ob pravem času zmeraj imele svoj čar, je lahko njihova pogostost tisti faktor, ki uniči vse dobro, kar prinašajo s seboj. V slovenskem šolstvu je takih hitrih in divjih sprememb v zadnjih letih kar nekaj. Na vseh stopnjah jih je toliko, da jim težko sledijo domala vsi, ki so vpeti v učni proces. Nemalokrat pa je njihova slabost tudi v tem, da jih pripravljajo tisti, ki nimajo prav veliko praktičnih izkušenj. Marsikdaj se zgodi, da ravno odsotnost socialnega dialoga različnih partnerjev stvari spravi v napačne tirnice.
To se trenutno dogaja z reformo študentskega dela, ki jo je pripravila vlada. Študentje, ki so sicer znani kot dobri sogovorniki in pogajalci, pri pripravi predloga zakona o malem delu, ki bo precej vplival na položaj študentov, niso ime-
li besed. Tudi zato je najbrž predlog pripravljen tako, da za študente ni bil zadovoljiv. Korenite spremembe, med katerimi so zagotovo tudi nekatere smele, jim niso in ne morejo biti pogodu. Prepričani so namreč, da bo morebitno sprejetje omenjene reforme zakona o malem delu povzročilo elitizacijo višjega šolstva. Ali bodo torej res lahko študirali samo tisti, ki imajo bogate starše? To je tisto temeljno vprašanje, s katerim se sedaj ukvarjajo in ki je najbrž na mestu. To pa zagotovo ni interes države, saj je ravno vlaganje v znanje tista dobrina, ki se zmeraj izkaže za najboljšo investicijo. Drugo je, če je država dovolj bogata, da delež, ki ga izgubijo študentje z delom, nadomesti z višjimi štipendijami in drugimi socialnimi trans-ferji. A žal ni pravi čas, da bi kaj takega lahko pričakovali. Vse bo torej odvisno od tega,
ali bodo popustili političnim pritiskom ali bodo študentje vendarle dovolj vztrajni, da bodo uveljavili svoje. Že to, da so uspeli doseč dogovor, da bodo v prihodnjih tednih sodelovali pri oblikovanju novih predlogov je velik napredek. Kako uspešni bodo kot pogajalci, pa bomo videli v prihajajočih mesecih, vsekakor pa bo tema še kako vroča.
Dženana Becirovic, urednica priloge
Datumi, ki si jih velja zapomniti
Razpis za vpis v srednješolske programe in dijaške domove za šolsko leto 2010/11 so v začetku januarja prejele vse osnovne in srednje šole, objavljen pa je tudi na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo. Pomembnih datumov je kar nekaj: sicer pa bodo vsi interesenti več informacij lahko dobili na informativnih dnevih, ki bosta v petek, 12. februarja 2009, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 13. februarja 2009, ob 9. uri. Po podatkih, ki jih je objavilo Ministrstvo za šolstvo, osnovno šolo v letošnjem šolskem letu zaključuje 18.420 učencev in učenk, ki bodo lahko kandidirali na skupno 25.423 vpisnih mest na srednjih šolah.
Od tega je v programih nižjega poklicnega izobraževanja razpisanih 672 mest, v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6.862 mest, v programih srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja 9.320 mest, v programih splošnih gimnazij 6.657 mest, od tega v zasebnih šolah 511 in v programih strokovnih gimnazij 1.912 mest. Skupaj je v programih splošnih in strokovnih gimnazij razpisanih 8.569 mest. Delež razpisanih mest za programe srednjega poklicnega izobraževanja se je nekoliko povečal glede na preteklo leto, predvsem zato, ker so letos razpisani novi programi srednjega poklicnega izobraževanja s področja gradbeništva.
Delež dijakov, vpisanih v programe gimnazij, pa se že tretje leto zmanjšuje, medtem ko se povečuje delež dijakov, vpisanih v programe srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja. Poleg mest, namenjenih učencem, šole razpisujejo še mesta za programe poklic-no-tehniškega izobraževanja, poklicne tečaje in maturitetni tečaj, po katerih se izobražujejo dijaki, ki so že pridobili
določen poklic ter svoje izobraževanje nadaljujejo po vertikali oziroma horizontali ali pa želijo pristopiti k opravljanju splošne mature.
Informativni dan
Vse srednje šole bodo organizirale informativni dan, na katerem bodo učenci lahko dobili podrobnejša pojasnila o vpisu in izobraževanju ter druge informacije. Informativna dneva bosta v petek, 12. februarja, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 13. februarja, ob 9. uri.
Prijave za vpis
Kandidati, ki se bodo želeli prijaviti v program, za katerega je potrebno izpolnjevati še posebne vpisne pogoje oziroma je potrebno opraviti preizkus nadarjenosti ali spretnosti, se morajo za preizkus prijaviti pred prijavam za vpis v šolo oziroma najkasneje do 18. februarja. Na preizkuse se prijavijo na šolo, ki izvaja program, za katerega je preizkus vpisni pogoj in na katero se želijo prijaviti. Preizkuse bodo šole izvajale v tednu med 1. in 6. marcem 2010. Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 23. marca 2010. Po končanem prijavnem roku bo Ministrstvo za šolstvo in šport najkasneje do 2. aprila na spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis po posameznih programih oziroma šolah. Če bo po koncu roka za oddajo prijave število prijavljenih kandidatov v posameznem programu premajhno, bo šola takoj obvestila kandidate, da programa v šolskem letu 2010/11 ne bo izvajala. Učenci, ki se bodo prijavili za vpis v roku in bodo glede na informacije o številu prijav na posamezni šoli ali zaradi česar drugega želeli svojo odločitev spremeniti, lahko do 14. aprila vzamejo prijavo in jo prenesejo na drugo srednjo šolo oz. v drug
program, ne glede na število prijavljenih na novo izbrani šoli. Po tem roku šole praviloma ne bodo več sprejemale prenesenih prijav, dokler postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, ne bo končan, to je do 24. junija 2010.
Če bo na šoli število prijavljenih učencev za posamezni program tudi po 14. aprilu bistveno večje od predvidenega števila vpisnih mest, bo šola s soglasjem ministra, pristojnega za šolstvo, sprejela sklep o omejitvi vpisa oziroma spremembi obsega vpisa. O tem bodo učenci obveščeni najpozneje do 7. maja. Prijavljeni kandidati morajo posredovati izbranim šolam dokazila o izpolnjevanju vseh vpisnih pogojev praviloma do 18. junija.
Učenci, ki bodo do 18. junija izpolnjevali vse vpisne pogoje in bodo izbrani v prvem krogu izbirnega postopka, bodo tudi vpisani. Drugi bodo seznanjeni s prostimi vpisnimi mesti, na katera bodo lahko kandidirali za drugi krog izbir-
nega postopka. Ti učenci se bodo odločali med ponujenimi prostimi mesti in bodo po vrstnem redu našteli 10 šol, na katere bi se želeli vpisati, ter bodo svoje namere do 22. junija oddali na srednji šoli, kjer so prijavljeni. O razvrstitvi na eno od naštetih srednjih šol bodo obveščeni 24. junija, na razvrščeno šolo se bodo lahko vpisali najkasneje do 29. junija.
O rezultatih prvega in drugega kroga izbirnega postopka bodo učenci obveščeni na srednjih šolah, kjer so sodelovali v izbirnem postopku. Učenci, ki tudi v drugem krogu ne bodo izbrani na nobeni od šol, ter učenci, ki se še ne bodo prijavili nikamor, se bodo lahko od 30. junija do 21. julija vpisali na tiste srednje šole, ki bodo imele še prostor. Prosta vpisna mesta bodo objavljena na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport 1. julija. Srednje šole bodo na prosta mesta vpisovale najdlje do 31. avgusta.
Vpis v programe
poklicno-tehniškega
izobraževanja
Dijaki, ki zaključujejo triletne programe srednjega poklicnega izobraževanja, se lahko do 2. junija prijavijo za vpis v programe poklicno-tehniške-ga izobraževanja. Kandidati, ki se bodo prijavili za vpis v roku in bodo glede na informacije o številu prijav na posamezni šoli ali zaradi česar drugega želeli svojo odločitev spremeniti, lahko do 23. junija vzamejo prijavo in jo prenesejo na drugo srednjo šolo oz. v drug program. O morebitni omejitvi vpisa bodo kandidati obveščeni najpozneje do 9. julija.
Vpis v programe poklicnega tečaja in maturitetni tečaj
Kandidati, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe,
se lahko prijavijo za vpis v programe poklicnih tečajev. Kandidati, ki so uspešno končali srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno šolo oz. tretji letnik gimnazije in so prekinili izobraževanje za najmanj eno leto, pa tudi kandidati, ki niso končali šole iz prejšnjega odstavka, so pa zaključili osnovnošolsko izobraževanje - slednji se lahko prijavijo za vpis v program maturitetni tečaj, če uspešno opravijo preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot maternega jezika), matematike, tujega jezika in dveh izbirnih predmetov izmed maturitetnih predmetov.
Rok za prijave je 10. september. Če bo po koncu roka za prijave število prijavljenih kandidatov v posamezni program premajhno, bo šola takoj obvestila kandidate, da programa v šolskem letu 2010/11 ne bo izvajala.
Pripravila: Dženana Becirovic (vir MSŠ)
Tržnice poklicev na osnovnih šolah
Kaj je odločujoče pri izbiri srednje šole?
Lastne želje in ambicije v kombinaciji z možnostjo lahke zaposlitve, dobre plače in pridobitev čim več znanja so vsekakor dejavniki, ki zmeraj vplivajo na izbiro poklica. Tako je tudi z devetošolci, ki se bodo v kratkem morali odločiti, kje nadaljevati šolanje ter katero šolo izbrati. Tudi letos so šole svojim osnovnošolcem in njihovim staršem pri sprejemanju ene pomembnejših življenjskih odločitev, kje nadaljevati šolanje, pomagale z organizacijo tako imenovanih tržnic poklicev.
Različne šole so tržnice izvedle na podoben način, a v različnem obsegu. Nekateri so pripravili prave »sejme«
šolstva in v svojih šolah gostili tudi več kot 30 srednjih šol in delodajalcev. Tistim, ki zaključujejo deveti razred, so predstavili utrip življenja in dela v srednjih šolah. Pri tem so ponovno pomagali tisti, ki omenjene šole že obiskujejo, torej dijaki, pa tudi učitelji in ostali pedagoški delavci. Tak način predstavljanja šol devetošolci kot tudi njihovi starši in učitelji ocenjujejo kot dobro možnost za pridobitev novih informacij. Vsekakor pa bodo dobrodošli tudi prihajajoči informativni dnevi. Zagotovo bo tudi obisk na njih delno odvisen od izkušenj, ki so jih na tržnicah poklicev dobili devetošolci.
Dženana Becirovic
Na nekaterih šolah se je predstavilo tudi več kot 30 šol.
Dijaki so z veseljem predstavljali delo svojih šol.
Foto: DB
Foto: DB
Poklicne in tehniške elektro šole
Prava šola za navdušence nad tehniko
Na Elektro in računalniški šoli skrbijo za vse navdušence nad tehniko, saj izobražujejo za kar tri področja: elektrotehniko, me-hatroniko in računalništvo. Največ zanimanja je za tehnika računalništva, tesno pa mu sledi tudi mehatro-nik.
Na področju elektrotehnike Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj ponuja 3-letno srednje poklicno izobraževanje za elektrikarja in 4-letno srednje strokovno izobraževanje za elektrotehnika. Elektrikar-je bodo naučili montirati in servisirati elektronske naprave in opremo ter montirati, priključiti in vzdrževati elektroenergetske naprave. Elektrotehniki bodo v štirih letih dodobra spoznali področja
Rajko Fajt, ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole
industrijske elektronike in	dnega procesa.
elektroenergetike. Načrtovali	Tudi na področju mehatroni-
bodo, montirali in servisirali	ke ponujajo 3-letno srednje
ter nadzirali potek proizvo-	poklicno izobraževanje, in
sicer za mehatronika operaterja ter 4-letno srednje strokovno izobraževanje za tehnika mehatronike. Mehatroniki operaterji bodo skrbeli za delovanje pnevmatike, hidravlike ter preverjali komunikacijo strojev z nadzorno postajo. Naučili se bodo nadzorovati stanje električnih naprav ter servisirati stroje in naprave. Tehniki mehatronike bodo montirali, vzdrževali, servisirali in konstruirali, poznali pa bodo krmiljenje in znali izbirati ustrezne materiale. Na področju računalništva izobražujejo v 4-letnem programu srednjega strokovnega izobraževanja tehnike računalništva. Dijaki se bodo naučili upravljati, vzdrževati in programirati, znali pa
bodo skrbeti tudi za računalniška omrežja in sisteme. »Kot veliko prednost vidimo modularni sistem, ki dijakom ponuja možnost, da izbirajo predmete, pri čemer so jim na voljo tudi nasveti učiteljev. Z dobro kombinacijo lahko pridejo do usposobljenosti za dva poklica, čeprav uradno seveda zaključijo enega,« je pojasnil ravnatelj Elektro šole Ptuj Rajko Fajt. Največ zanimanja na njihovi šoli je še vedno za področji energetike in elektronike, praktično usposabljanje pa je osnovna sestavina vseh programov. Razlikuje se le trajanje, ki se giblje od 14 dni do polletnega usposabljanja pri delodajalcih. »Odzivi delodajalcev so zelo pozitivn i, saj so zmeraj zadovoljni z na-
šimi dijaki,« je pojasnil Fajt. Sicer pa daje njihova šola zraven sodelovanja z domačim okoljem velik poudarek tudi mednarodnim interakcijam. Decembra lani se je pet dijakov vrnilo s tritedenske mednarodne izmenjave v Grčiji, kjer so delali v podjetju, zraven delovnih znanj pa so pridobili tudi osnove jezika. Pred tem je skupina dijakov nekaj časa preživela tudi v Angliji, podobne izmenjave pa načrtujejo tudi za tekoče šolsko leto.
Takšne izkušnje vsekakor prispevajo pomemben delež tudi pri iskanju zaposlitve, imajo pa njihovi dijaki, kot poudarja Fajt, tudi sicer dobre zaposlitvene možnosti.
Dženana Becirovic
Foto: DB
Ekonomska šola Ptuj
Vsako leto imajo zlate maturante
Dve leti je že, kar teče prenova srednješolskih programov, s to pa so na
Ekonomski šoli Ptuj zelo
zadovoljni. Prepričani so, da je s tem izboljšan učno-vzgojni proces, prednost pa vidijo pri večjem poudarku na praktičnem pouku, ki je za izobraževanje njihovih dijakov še kako pomemben. Izobražujejo po prenovljenih programih, ki so tudi zanje pomembna pridobitev, saj omogočajo kvalitetnejše in modernejše oblike projektnega dela, sodelovanje z okoljem ter večjo povezanost
med dijaki in učitelji. Dobro delo v šoli, povezanost z delodajalci ter nacionalni in mednarodni projekti jim zagotavljajo kakovostno izobraževanje in s tem dobro usposobljene kadre. »Ekonomska šola Ptuj je šola s tradicijo, ustvarjalnostjo in ambicijami. Iz naše šole odhajajo dijaki kot široko izobražene, razgledane in kritične osebnosti z dobrim praktičnim znanjem in odličnimi temelji za nadaljnje izobraževanje,« je pojasnila ravnateljica Branka Regvat Kampl.
Prednost Ekonomske šole Ptuj je v tem, da vpisujejo srednješolske poklicne prog rame kot tudi strokovne in gimnazijske.
Štiriletni program Ekonomska gimnazija se zaključi z maturo in zagotavlja visoko splošno izobrazbo in znanje, kar je skupni temelj za vse usmeritve univerzitetnega študija. Dijakom ponuja tudi možnost pridobivanja temeljnih ekonomskih znanj, organizacijsko vodstvene sposobnosti ter spretnosti komuniciranja in javnega nastopanja. Izbirajo lahko med
SREDNJA GLASBENA IN BALETNA ŠOLA MARIBOR
Srednja glasbena in baletna šola Maribor je od svoje ustanovitve leta 1945 prerasla v eno najvidnejših glasbeno-baletnih šolskih ustanov v Sloveniji. Številen ter visoko strokovno usposobljen kolektiv učiteljev skrbi, da dijakinje in dijaki umetniške gimnazije doma in po svetu na tekmovanjih in koncertih dosegajo zavidljiva priznanja in nagrade. Ob splošnih gimnazijskih predmetih posvečamo večino časa strokovnim glasbenim In plesnim predmetom, komorni Igri ter skupinskemu muzlciranju v zboru, pihalnem, godalnem, harmonlkarskem in blg band orkestru. Ponosni smo na mnoge nekdanje dijake, ki so danes mednarodno priznani umetniki in odlični glasbeni/plesni pedagogi; dijaki in učitelji veliko prispevajo k obogatitvi kulturne ponudbe Maribora In širšega okolja.
Izvajamo srednješolski izobraževalni program
UMETNIŠKE GIMNAZIJE GLASBENE IN PLESNE SMERI v modulih:
Plesna smer
Modul A - balet (redno in vzporedno izobraževanje)	Glasbena smer
Modul A-glasbeni stavek (redno izobraževanje) Modul B - petje, instrument (redno in vzporedno izobraževanje)
Vsi, ki se odločate, da bi glasbena/plesna umetnost postala vaša življenjska odločitev in poklic, prisrčno vabljeni na informativna dneva v petek, 12. februarja 2010, ob 9.00 in ob 15.00 ter v soboto, 13. februarja 2010, ob 9.00.
Obiščite našo spletno stran www.sgbs-maribor.si ali pokličite na telefonsko številko 02 228 72 80
kar štirimi tujimi jeziki, in sicer angleškim, nemškim, italijanskim in francoskim. Zanimiv in poseben je tudi štiriletni program Aranžer-ski tehnik, ki se zaključi s poklicno maturo. Zanj imajo letos razpisanih 28 mest. »Namenjen je tistim, ki radi oblikujejo z barvami, s papirjem in z lesom, z blagom in s plastiko, z računalnikom in s fotografsko kamero, tistim, ki želijo svoje zamisli, izdelke in storitve učinkovito ponuditi na tržišču, tistim, ki vidijo svojo prihodnost kot uspešen podjetnik s področja vizualnega oglaševanja, dekoriranja prostora, poslovnega komuniciranja,« je pojasnila ravnateljica, ki prednost omenjenega programa vidi v možnosti nadaljevanja v vseh višje- in visokošolskih študijskih programih, z opravljenim dodatnim predmetom na maturi pa tudi v univerzitetnih študijskih programih. Enako pa velja tudi za program ekonomski tehnik, ki se prav tako zaključi s poklicno maturo. Prenovljen program dijakom omogoča, da svoje teoretično znanje nadgrajujejo v učnem podjetju, ki je model pravega podjetja po metodi »učenje z delom« (learning by doing). Pri srednjem poklicnem izobraževanju ponujajo dva programa, in sicer Trgovec in Ekonomski tehnik. Poklic prodajalca ima po mnenju Re-
DJGI
digitisk.si
tisk
Vezava diplomskih nalog 02 780 57 90 pri nas dobite w®a kar gre na papir

-	šolske potrebščine
-	pisarniški material
-	darilni bazar
-	fotokopiranje
-	tiskarske storitve (tampo tisk, vezenje na tekstil)
Elvira Ratajc s.p. Videm pri Ptuju 51 Telefon 02 764 00 42 Fax 02 764 00 43 Gsm 041 371 790 e-mail: elvira.ratajc@siol.net
Branka Regvat Kampl, ravnateljica Ekonomske šole Ptuj
gvat Kamplove prihodnost, saj rast in uspešnost trgovine v Sloveniji omogoča visoko možnost zaposlitve v različnih prodajalnah. »Sicer pa delo v vseh programih teče tudi v znamenju projektov, pri katerih sodelujemo tako v Sloveniji kot tujini. Mednarodne izmenjave vidimo kot dobro izkušnjo za dijake. Veseli pa smo tudi, da imamo dober partnerski sistem dijak-šola-starši, saj
lahko le tako uspešno delamo,« je pojasnila ravnateljica ptujske Ekonomske šole. Že v začetku marca se bodo dijaki ponovno odpravili na Finsko, s katero izjemno dobro sodelujejo. Svoje mednarodne aktivnosti, šolske dogodivščine in razvoj šole pa bodo zaposleni in srednješolci predstavili tudi jeseni, ko Ekonomska šola Ptuj praznuje 50 let obstoja.
Dženana Becirovic
Foto: DB
DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ
Gimnazija Ptuj
Šola za radovedneže
Čeprav v gimnazijah po državi v zadnjih treh letih beležijo rahel upad vpisa, na ptujski Gimnaziji s številom novincev nimajo težav. V prihodnjem šolskem letu bodo zanje razpisali skupaj 200 prostih mest, od tega 30 v evropskem oddelku in 20 v športnem. Gimnazija Ptuj ima jasno vizijo razvoja. Prizadeva si za najvišje možne rezultate na izobraževalnem nivoju in hkrati ustvarja pogoje, ki njihovim dijakom zagotavljajo vsestranski razvoj. Svojo prihodnost vidijo v nenehnem dvigovanju kakovosti izobraževalnih programov in posodabljanju procesa izobraževanja. Kot temeljno nalogo šole vidijo zagotavljanje znanj, ki bodo maturantom omogočala enakopraven boj na ostrem slovenskem, evropskem in svetovnem konkurenčnem trgu.
Na ptujsko Gimnazijo se večinoma vpisujejo radovedni dijaki, ki so pripravljeni precej časa nameniti učenju in imajo željo nadaljevati šolanje tudi po končani srednji šoli. Gimnazija, ki je odlična iztočnica že zaradi splošne mature, ponuja možnost vpisa na domala vse študijske programe. Toliko bolj spretni in sposobni pri študiju pa so ptujski gimnazijci že zato, ker jim njihova srednja šola kot učni prostor ponuja veliko možnosti za pridobivanje
Melani Centrih, ravnateljica Gimnazije Ptuj
specifičnih znanj. Izjemno velik poudarek je na pridobivanju različnih izkušenj. Dijaki so aktivni na mnogih področjih, od pevskih zborov in orkestrov do raziskovalnih taborov in pripravljanja razstav, šola pa jim omogoča tudi sodelovanje na mnogih mednarodnih izmenjavah in različnih projektih. Potovali so že v Kuala Lumpur, Seul, Ameriko, Bratislavo, Poljsko, svojo šolo pa so predstavljali tudi na Karibskem otočju. Nemalokrat pa so ptujski gimnazijci tudi gostitelji mnogih tujih dijakov. V lanskem letu so izpeljali več druženj, eno zanimivejših je bilo s srednješolci iz Albanije.
Med pomembnejše dejavnosti ptujske Gimnazije pa sodijo tudi vsakoletni projektni tedni, ki so že pet let zapored v zadnjem šolskem decembrskem tednu. Gre za čas, ko klasični pouk nadomestijo z izjemno pisanim tematskim dogajanjem. Lani je bilo dogajanje posvečeno biologiji in športu, naslovili pa so ga Šport in zdravje - življenjski slog mladih. Zanimive teme, ki jih dijaki izberejo skupaj s profesorji, ponujajo več deset delavnic in predavanj, preko katerih gimnazijci na nekoliko drugačen način spoznavajo različna področja.
Dženana Bečirovič
Umetnost in angleščina sta univerzalna jezika
Projektni teden na Gimnaziji Ptuj je čas, ko običajne predmete z urnika zamenjajo delavnice, predavanja, prireditev, ogledi in podobne dejavnosti, za katere pri vsakdanjem šolskem delu običajno zmanjka časa ali pa so zaradi organizacije pouka težko izvedljive. Poteka v zadnjih petih dneh decembra, v prazničnem vzdušju, ki ga je čutiti tudi na šoli, saj nekaj časa namenimo tudi izdelovanju voščilnic, okraskov, smrečic v oddelčnih skupnostih.
V šolskem letu 2009/2010 je projektni teden potekal pod geslom »Angleščina in umetnost sta univerzalna jezika«. Članice predmetnih aktivov angleščine in umetnosti smo želele poudariti pomen angleškega jezika, ki postaja svetovni jezik, ter umetnosti, ki s svojo izrazno govorico ne pozna meja. Dejavnosti so se vsebinsko navezovale na države, ki so s svojim jezikom in s svojo umetnostjo močno zaznamovale svet, na Združene države Amerike. Ob poplavi kritik ameriške politike, družbe in načina življenja moramo vendarle priznati, da smo mnogo ameriškega »posvojili« po vsem svetu: zamisel o narodnih parkih, reklame, musical, filmsko industrijo, glasbene zvrsti, nenazadnje tudi hamburger in kokakolo.
Dijaki so tako lahko spoznavali področja ameriškega življenja, tudi tista, o katerih do sedaj niso razmišljali. Še več, v delavnicah s področja umetnosti so lahko izživeli svoje skrite talente ali odkrili nove. Lahko so bili ustvarjalni na način, za katerega pri običajnem
' — »i! .A
Foto: Saša Saftic
Nastopajoči in ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih ob odprtju projektnega tedna 2009.
pouku ni prostora. Medpredmetno povezovanje, ki vse bolj postaja sestavni del pouka v gimnazijskem programu, je v času projektnega tedna temeljni način dela. Učitelji najdejo povezave med predmetom, ki ga poučujejo, ter vodilno temo projektnega tedna. Tako so delavnice, ki jih pripravljajo, nadgradnja običajnega dela v razredu: uporabijo nove metode, pripomočke, povezave, poudarijo zanimive vidike. Pomemben je tudi način dela: veliko delavnic vodita dva učitelja, ki se dopolnjujeta, tako da delo poteka timsko. V projektnem tednu angleščine in umetnosti so dijaki lahko sodelovali v 35 delavnicah. Staroselci Severne Amerike, Ameriške borilne veščine, Se greva drajvat s karom, Legende ameriškega športa, Grafiti, Action paiting, My Poker Face je le nekaj naslovov, ki kažejo na domiselno povezavo šolskih predmetov in vodilne teme projektnega tedna.
Dijaki so si ogledali musical It's Showtime, razstavo umetniških del, jazz koncert in koncert ra-perja Trkaja. Predavala sta gosta z ameriškega veleposlaništva v Sloveniji. Predavanje in delavnico je vodil tudi priznani prevajalec Jakob Kenda. Uvodna prireditev je dijake, učitelje in goste v pesmi in plesu popeljala skozi zgodovino ZDA. Med nastopajočimi so se zvrstili izjemno nadarjeni gimnazijci, nastopila sta mešani pevski zbor in pihalni orkester Gimnazije Ptuj. Zaključna prireditev, katere rdeča nit je bil znani film Čarovnik iz Oza, je prikazala utrinke iz projektnega tedna in na igriv način poskušala odgovoriti na vprašanja, ki si jih postavljajo mladi. Izkušnje, predvsem pa znanje, ki si ga dijaki pridobijo v času projektnega tedna, niso vedno . zapisani v šolskih učbenikih, tudi ' ocenjuje se ne, toda ostane. To , je znanje za življenje.	'
Gimnazija Ormož
Dijak ni le številka
Na del devetošolcev, ki se te dni odločajo, kje bodo nadaljevali šolanje, računajo tudi v Gimnaziji Ormož, mladi šoli in kolektivu, ki se je lani z ravnateljico Klavdijo Zor-jan Škorjanec odločil obrniti list in izboljšati ugled šole. To jim je lani z množičnejšim vpisom in dobrimi rezultati na maturi tudi uspelo. Največja prednost Gimnazije Ormož je njena majhnost, saj jo obiskuje le 180 dijakov v sedmih oddelkih. To daje možnost, da se gradijo pristni odnosi med dijaki, dijaki in profesorji ter da se lažje neguje odnos v trikotniku dijak, profesor in starši. Ker se dobro poznajo, je več možnosti, da prepoznajo, na katerem področju je posamezni dijak perspektiven in v to smer razvijajo njegove sposobnosti. V takšnem okolju se tudi hitreje začutijo težave, ki se pojavljajo pri posameznih učencih, predvsem negativne ocene in na njih se odzovejo, saj probleme na tej šoli rešujejo takoj, na začetku, ko nastajajo. »Če je dijak voljan delati, lahko na naši šoli dobi vsa znanja, ki so vključena v gimnazijski program in še veliko več, saj pogosto profesorji nudijo tudi dodatno delo in pomoč,« je povedala ravnateljica.
Ob rednem programu je tudi veliko obšolskih dejavnosti. Dijaki Gimnazije Ormož sodelujejo na vseh tekmovanjih ter pripravljajo različne raziskovalne naloge in projekte. Najboljši rezultat je v minulem letu dosegla Simona Hanže-lič, ki je z najvišjim možnim številom točk zmagala na državnem tekmovanju iz nemškega jezika. Polona Filipič je prejela srebrno priznanje na državnem tekmovanju iz logike, Barbara Kirič, Urška Andromako in Lea Lah pa bronasto priznanje iz zgodovine. Zelo uspešni so tudi na rokometnem področju, kjer so se tako dekleta kot fantje uvrstili v polfinale državnega tekmovanja. Uspehe doživljajo tudi strelci, ki so skupinsko in posamično najboljši v regiji (Petra Vernik, Jan Šumak), sedaj pa se pripravljajo na državno tekmovanje. Uspešno se ukvarjajo tudi z badminto-nom.
Foto: arhiv šole
Druženje ob začetku šolskega leta na Gimnaziji Ormož
Dijaki lahko na šoli razvijajo tudi svoj umetniški talent, saj na šoli delujejo odličen pevski zbor, orkester ter plesna skupina, ki pogosto nastopajo na šoli, v domačem okolju, gostovali pa so tudi na različnih prireditvah po Sloveniji in na televiziji. Vsako leto se predstavijo v okviru Ormoškega poletja. Tudi likovno so zelo dejavni, pripravljajo razstave in se udeležujejo natečajev, saj profesorica Janja Rudolf tedensko nameni dve uri za dodatno likovno ustvarjanje za tiste, ki si to želijo. Zaradi urejenega urnika in prevozov se dejavnosti lahko udeležujejo tudi vozači. Prevozi so urejeni v vse smeri UE Ormož. Letos so dodatno uredili dva termina odhodov avtobusov iz Središča in Sv. Tomaža. Dijaki iz občine Ormož so imeli možnost koristiti brezplačne prevoze, obe ostali občini pa sta nudili dijakom določeno finančno pomoč. Z občinama
se še dogovarjajo za prihodnje šolsko leto, dijaki iz občine Ormož pa bodo imeli še naprej brezplačen prevoz. Med prednosti šole sodi seveda tudi to, da se pouk izvaja v eni izmeni. Vsi dijaki imajo možnost prejeti topel obrok. Na voljo so krasne prostorske možnosti, učilnice, telovadnica, bazen. Preko različnih projektov imajo angažirani dijaki možnost obiskovati različne dežele (Comenius). Vsako leto popeljejo 22 najuspešnejših dijakov za tri dni po evropskih prestolnicah.
Po uspešno končanem programu se lahko dijaki vpišejo na katerokoli fakulteto. Po zaključenem šolanju na gimnaziji pogosto prihajajo na šolo izvajat obvezno prakso. Večina je na študiju uspešnih, saj so tisti, ki so pridni in voljni delati, vlagati v svoje znanje, na gimnaziji dobili dobro popotnico za študij in življenje.
Viki Ivanuša
v petek, 12. februarja 2010, ob 9. in 15. uri ter
v soboto, 13. februarja 2010, ob 9. uri.
Informacije:
Gimnazija Ormož Hardek 5a, 2270 Ormož 02 / 74 00 147
http://www.gimnazija-ormoz.si
Prisrčno vabljeni!
-	GIMNAZIJA
-	EVROPSKI ODDELEK
-	ŠPORTNI ODDELEK
-	MATURITETNI TEČAJ
www.gimptuj.si
S TRADICIJO IN Z ZNANJEM V SVET
IZBIRNOST V PREDMETNIKU ♦ ODPRTO OKNO V SVET ♦ INTERDISCIPLINARNO ZNANJE « USPEŠNA MATURA ♦ AVTONOMNO ZNANJE IN ODLOČANJE ♦ ODGOVORNO
VEDENJE ♦ VSI UNIVERZITETNI ŠTUDIJI DOMA IN V TUJINI ♦ STRPNOST ♦ MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA
Gimnazijci:
-	beremo,
-	debatiramo,
-	raziskujemo,
-	govorimo angleško, nemško, italijansko, francosko,
-	občasno tudi špansko, poljsko ali japonsko,
-	potujemo,
-	pojemo,
-	plešemo,
-	rišemo,
-	opazujemo zvezde,
-	spoznavamo svet,
-	smo športniki in še kaj,
KER SE UČIMO ZA ŽIVLJENJE.
Vabljeni na informativni dan: -v petek, 12.2.2010,
ob 9. in 15. uri ter ■ v soboto, 13.2.2010 ob 9. uri
Foto: DB
Strojna šola Ptuj
Strojniški poklici so še vedno deficitarni
Strojna šola Ptuj vsem zainteresiranim tudi letos ponuja izobraževanje na vseh stopnjah. Prepričani so, da bo vsak, ki ga strojništvo zanima, glede na pestrost programov, tako po zahtevnosti in trajanju le-teh, našel kaj sebi primernega. Vsem dijakom pa nudijo tudi pomoč pri vključevanju v šolsko okolje, saj slehernemu srednješolcu zraven razrednika določijo še učitelja skrbnika. Gre za zanimivo posebnost Strojne šole Ptuj, saj ob vpisu poleg razrednika slehernemu dijaku določijo še učitelja skrbnika. Ta jim olajša vključevanje v šolsko okolje, jim svetuje pri učenju in pri reševanju morebitnih težav, s katerimi se soočajo. Sicer pa tudi letos ptujski strojniki ponujajo pestro paleto programov. V srednjem tehniškem izobraževanju (4-letni program) se bodo dijaki lahko usposobili za poklic strojni tehnik. Šolanje bodo zaključili s poklicno maturo, ki jim bo odprla vrata na višje- in visokošolske študijske programe, maturantom pa je z opravljenim dodatnim predmetom na poklicni maturi odprta pot tudi na univerze študijske programe. V triletnih programih srednjega poklicnega izobraževanja se je moč izobraževati za poklic: oblikovalec kovin - orodjar, klepar - krovec, izdelovalec kovinskih konstrukcij, instala-
Bojan Lampret, ravnatelj Strojne šole Ptuj
ter strojnih instalacij, metalurg ter avtoserviser in avtokarose-rist. Vsi programi srednjega poklicnega izobraževanja se zaključijo z zaključnim izpitom in omogočajo vpis v programe poklicno-tehniškega izobraževanja, ki trajajo dve leti in dajejo izobrazbo oz. naziv tehnik. »Na Strojni šoli Ptuj izobražujemo v dveh t. i. PTI-programih (3 + 2), in sicer v programu Strojni tehnik in Avtoservisni tehnik. V dve leti trajajočem programu nižjega poklicnega izobraževanja bomo izobraževali za poklic pomočnik v tehnoloških procesih. Program je namenjen predvsem učencem, ki prihajajo iz osnovnih šol s prilagojenim programom in tistim, ki niso uspešno končali osnovne šole, imajo pa najmanj sedem razredov de-vetletke. Pomočnik v tehno-
loških procesih dela na manj zahtevnih strojih in napravah in je usposobljen zlasti za začetna dela v procesu oblikovanja kovin,« je pojasnil ravnatelj Bojan Lampret, ki je ponosen tako na učitelje, ki imajo najnovejša splošna in strokovna znanja s področja tehnike in strojništva, kot tudi na učilnice, predvsem tiste za stroko, ki so sodobno opremljene. Kot je pojasnil, je izobraževanje na njihovi šoli podprto z najnovejšo tehnologijo. Pouk, zlasti strokovno-teoretičnih predmetov, poteka z računalnikom, tako da bodo računalniški sladokusci pri urah pouka prav gotovo lahko izživeli svojo računalniško strast. »Strojniški poklici so še vedno deficitarni in naši dijaki, ki zaključijo šolanje na strojni šoli, so zelo iskani ter lahko zaposljivi. Vsak dijak
Z avtobusom Veolie od doma do šole in nazaj!
Že pred leti, ko sem se v srednjo šolo odpravil v kraj, do katerega sem imel več kot 20 kilometrov, sem se odločil, da bom za svoj vsakodnevni prevoz uporabil avtobus. Dejstvo je namreč, da vsakodnevni prevozi z avtomobilom škodijo ozračju in zvišujejo toplogredne pline - sploh če se v avtomobilu peljem sam. Ob tem mi je v času, ko sem se vozil na avtobusu, nemalokrat uspelo že na poti domov narediti domačo nalogo, na poti v šolo pa sem zjutraj lahko ponavljal snov in tako prispel v šolo pripravljen. Pripravljen na nove zmage in nove napore. Spočit. Ker so za moj prevoz poskrbeli drugi. Dedek mi je vedno rekel, da je navada železna srajca. In če ne prej, sem to ugotovil v času mojega 'vozakarstva'. To, da sem se razvadil, ko sem se v srednji šoli vozil z avtobusom takratnega Certusa, sem ugotovil v času
(I) VEOLIA
TRANSPORT
študija. Avtomobil mi je postal odvečen, saj sem se vsako jutro s kolesom odpravil do avtobusne postaje in nadaljeval pot na fakulteto z avtobusom Veolie. In ne boste verjeli - tudi danes, ko sem v službi, se vsako jutro in popoldan vozim z avtobusom v službo in nazaj.
Zavedam se namreč, da s tem povečujem skrb za okolje in zmanjšujem izpuste toplogre-dnih plinov, saj uporabljam javni prevoz. V skupini Veolia Transport Slovenija, ki je eno izmed največjih avtobusnih podjetij v Sloveniji, opravljajo transportne storitve prevoza potnikov za mestna, primestna in medmestna območja. Glede na to, da imajo svoje avtobuse, kakor tudi avtobuse v mestih, kjer izvajajo koncesijo, med seboj povezane,
sem se odločil, da bom tudi za pot v službo uporabljal njihove storitve.
Kot mi je povedal voznik avtobusa, v podjetju Veolia Transport Slovenija opravljajo dejavnost javnega transporta tako, da prevzemajo odgovornost za svoje potnike in okolje. Njihovi cilji pa so postati najbolj ekološko osveščeno podjetje na področju javnega transporta v Sloveniji, kar kažejo z načrti, ki vključujejo programe za izboljšanje sistema ravnanja z okoljem in uvajanje procesov za preprečevanje onesnaženja ter preprečevanja škodljivih vplivov na okolje. Verjamem, da se boste tudi vi -ne glede na to, ali se odpravljate v srednjo šolo, na fakulteto ali pa v službo - odločili 'zeleno' in pametno, kot sem se jaz. Odločite se za javni prevoz in izberite podjetje Veolia. Janez Novak
Ko se boste odpravili izdelat šolsko mesečno vozovnico, nikar ne pozabite na dokumente, ki jih potrebujemo.
Za izdelavo mesečne vozovnice za primestno-medkrajevni promet potrebujete:
-	vlogo za dodelitev subvencije k ceni mesečne vozovnice,
-	dijaki in študentje višjih šol, starejši od 18 let, predložijo osebni dokument ali indeks.
Vlogo za dodelitev subvencije k ceni mesečne vozovnice si lahko natisnete na naši spletni strani www.veolia-transport.si ali dvignete na prodajnih mestih.
Vozovnico za primestno-medkrajevni promet vam bomo izdelali na prodajnih mestih v Mariboru, Ptuju, Slovenski Bistrici, Ormožu, Lenartu, Lovrencu na Pohorju, Oplotnici in Gornji Radgoni.
Vozovnico vam bomo izdelali takoj. Zaradi pričakovane gneče vam svetujemo, da se izognete čakanju in si uredite mesečne vozovnice pravočasno, že po 15. avgustu 2010.
Več informacij prejmete na brezplačni telefonski številki 080 11 16
strojne šole se pri praktičnem pouku seznani tudi z delom v delavnici - praktičnega dela izobraževanja je seveda največ v poklicnem izobraževanju, vendar pa se tudi dijaki, ki se izobražujejo za strojnega tehnika, seznanijo z osnovami prak-
tičnega dela v strojništvu,« je o zaposlovanju njihovih dijakov povedal Lampret. Je pa ptujska strojna šola vključena tudi v številne mednarodne izmenjave učiteljev in dijakov, izkušnje si nabirajo v Franciji, na Finskem in dru-
god. Na šoli poteka tudi pestra obšolska dejavnost: izvajajo strojniški in gledališki krožek, glasbeniki so vključeni v šolski band, dijaki skupaj s profesorji pripravljajo šolsko glasilo, imajo pa tudi dobre športnike.
Dženana Becirovic
Biotehiška šola Ptuj
Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj
Poklic bodočnosti: okoljevarstveni tehnik
Na Biotehniški šoli Ptuj izvajajo več programov, vsi pa so novi, prenovljeni ali posodobljeni. Vsi programi so naravoslovni, saj so tesno povezani z naravo, med ak-tualnejšimi pa je nedvomno program Okoljevarstveni tehnik, ki ponuja dobro iztočnico tudi za zaposlovanje. Prizadevajo si tudi za pridobitev novih programov, med drugim tudi hotelsko-gostinskih. Nekateri programi, ki jih izvajajo, pokrivajo področje kmetijstva, drugi pa so sorodni programi in imajo le malo povezave s kmetijsko dejavnostjo. Eden takšnih programov je na primer Okoljevarstveni tehnik, ki ga Vladimir Korošec, ravnatelj Biotehniške šole Ptuj, vidi kot poklic bodočnosti. Zasnovan je tako, da je dijak, ki zaključi šolanje, primeren za delo na več področjih. Njegova prednost so velike možnosti zaposlovanja, saj pokriva tri osnovna področja: varstvo zraka, vode in tal. »Okoljevar-stveni tehnik je nov program, ki daje široka znanja s področja varovanja okolja in narave. Ti kadri bodo potrebni v vseh proizvodnih procesih gospodarstva, kjer nastajajo različni odpadki, odpadne vode in zračne emisije, v energetskih objektih, v komunalnih službah, čistilnih napravah in drugje,« je prepričan ravnatelj Biotehniške šole Ptuj. Za šolsko leto 2010/2011 razpisujejo naslednje programe: Okoljevarstveni tehnik, Gospodar na podeželju, Cvetličar, Vrtnar, Pomočnik v biotehniki ter za poklicno tehniško izobraževanje Kmetijsko podjetniški tehnik in Hortikulturni tehnik. »V novih programih se praksa in teorija povezujeta bolj kot v starih, zato govorimo o strokovnih modulih. Zraven strokovnih vsebin pri kmetijskih programih dijakom dajemo tudi veliko znanja s področja podjetništva, da so tako bolj usposobljeni za vodenje kmetijskih dejavnosti in da znajo svoje storitve in proizvode tudi tržiti. Z vsemi pridobljenimi znanji pa imajo tudi večje zaposlitvene možnosti. Področje vrtnarstva je dobra priložnost za male kmetije in ta znanja smo prej posredovali znotraj kmetijskih programov. Sedaj razpisujemo programa Vrtnar (3-letni program) in Hortikul-turni tehnik (4-letni program) kot samostojna programa, namenjena vsem, ki jih to po-
dročje zanima,« je pojasnil Korošec.
Sicer pa je prednost Biotehniške šole v tem, da so dijaki v veliki meri vključeni v praktični pouk. V zadnjem šolskem letu so sodelovali tudi pri obnovi sadovnjaka in vinograda na Grajenščaku. Svoje znanje, pridobljeno pri pouku, na ta način lahko zelo uspešno predstavljajo in preizkušajo tudi zunaj šole. To dokazujejo tudi priznanja, pokali, diplome in medalje, s katerimi se vračajo s tekmovanj. Med svoje največje uspehe v preteklem šolskem letu štejejo priznanja s tekmovanja Mladi in kmetijstvo, tekmovanj mladih cvetličarjev na sejmu Flora v Celju in mladih podjetnikov v Ljubljani. Ena pomembnejših aktivnosti, ki se ji na ptujski Biotehniški šoli posvečajo v zadnjih letih, je tudi konjereja. Dijaki sodelujejo pri oskrbi konj na Turniščah in osvojijo osnove jahanja. Sicer pa se bo šolska
posest na Turniščah še povečala. V pripravi je investicija za gradnjo delavnic za praktični pouk, ki bodo obsegale kar 1500 kvadratnih metrov in bodo tako dijakom kot njihovim učiteljem neprimerno olajšale delo. Konec tega leta naj bi začeli izgradnjo, zaključili pa predvidoma v šolskem letu 2011/2012. Dodatne površine bodo namenjene za cvetličarske, sadjarske in tudi vrtnarske dejavnosti, saj tudi v prihajajočem šolskem letu Biotehniška šola Ptuj razpisuje triletni program Vrtnar in štiriletni program Vrtnarski tehnik. Zaradi premajhnega zanimanja ga v tekočem šolskem letu ne izvajajo, upajo pa, da bo v letu 2010/2011 dovolj interesa. Sicer pa si na šoli prizadevajo za nenehno popestritev in širjenje programov, v prihodnje vidijo možnosti predvsem na področju hotelsko-gostinskih programov.
Dženana Becirovic
-10 % POPUST - KOREKCIJSKA OČALA
v februarju in marcu
Foto: DB
Foto: DB
šolski (Renter ptuj
Volkmerjeva cesta 19, Ptuj tel: +386 (0)2 7871 700 www.scptuj.si	fax: +386 (0)2 7871 711
ekonomija
tel.: 02 7871 740
Smo šola z dolgoletno tradicijo, kar Izpričuje že 45 let življenja In dela Ekonomske šole Ptuj. Kljub temu, da je bilo že veliko doseženega, se vsako leto trudimo postati še boljši. Zavedamo se velikega pomena znanja In kakovostne priprave dijakov za zaposlitev In študij. Soočamo se z Izzivom, kako vzgojiti mlade, da se bodo sposobni prilagajati zahtevam hitro spreminjajočega se okolja, da bodo kompetentni v svojem poklicu In konkurenčni na evropskem tržišču. V letošnjem šolskem letu se v naših programih Izobražuje 650 dijakov. Njihovo Izobraževalno pot spremlja 55 strokovno usposobljenih profesoijev, ki jih odlikuje strokovnost In posluh za delo z mladimi. V šolskem letu 2008/2009 smo prešli na novi, prenovljen sistem Izobraževanja, ki omogoča obogatitveno prenovo kurlkuluma v programu ekonomske gimnazije, pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij v naslednjih programih: ekonomski tehnik, aranžerski tehnik, ekonomski tehnik PTI In trgovec. Prenovljeni programi so posledica novo nastalih potreb partnerskih podjetjih, s katerimi sodelujemo. Vsi novonastali programi so ovrednoteni s kreditnimi točkami in s tem mednarodno primerljivi, hkrati pa omogočajo večjo zaposljlvost našim dijakom. Značilnosti prenovljenih programov se odražajo v skupnem splošnem delu predmetnika, obveznih strokovnih modulih, izbirnih strokovnih modulih, praktičnem Izobraževanju v šoli in pri delodajalcih, Interesnih dejavnostih In odprtem delu kurlkuluma. Poleg razšiijenih znanj Iz splošnoizobraževalnih predmetov tako dijaki pridobivajo še znanja s področja ekonomije, komerciale, bančništva, zavarovalništva, financ, vrednostnih papirjev, dela z računalnikom, aranžerstva in oblikovanja, razvijajo likovno estetski čut, ročne spretnosti, ustvarjalne fantazije, usvajajo veščine podjetništva In menedžerske spretnosti...
Na šoli izvajamo tudi široko paleto izvenšolskih dejavnosti, v katerih lahko dijaki razvijajo svojo ustvarjalnost, interese, sposobnosti in hobije. Svojo radovednost lahko tako potešijo na strokovnih ekskurzijah, pri raziskovalnem ali projektnem delu, in na tekmovanjih iz različnih strokovnih področij. Ponujamo jim tudi možnost sodelovanja v mednarodnih projektih in izmenjavi dijakov in profesorjev v okviru Evropske unije. Veliko podrobnejših informacij o delu In dogajanju na naši šoli najdete tudi na spletni strani: http://ekonomska.scptuj.sl/
elektrotehnika računalništvo
tel.: 02 7871 800
Elektro in računalniška šola je ena izmed štirih srednjih šol Šolskega centra Ptuj. Na šoli poskrbimo za vse navdušence tehničnega področja, saj izvajamo programe elektrotehnike, računalništva In mehatronlke. Prvi oddelek elektrotehnike je bil vpisan v šolskem letu 1983/84. Danes se lahko pohvalimo z različnimi stopnjami Izobraževanja, novimi prostori na Vičavi, mednarodno Izmenjavo, kompetentniml delavci šole ter prizadevnimi dijaki. V šolskem letu 2009/2010 se v 24 oddelkih Izobražuje okoli 558 dijakov.
Veliko energije in sredstev namenjamo sodobnim učilnicam, laboratorijem ter opremi, brez katere si priprave dijakov na nadaljnje izobraževanje ali zaposlitev ne moremo predstavljati. Življenje na šoli popestrimo s športnimi In kulturnimi prireditvami ter strokovnimi ekskurzijami. Dijaki so aktivni pri krožku robotike, udeležujejo se tekmovanj na različnih področjih, še posebej pa so uspešni pri praktičnem usposabljanju z delom, kjer teoretična in praktična znanja, pridobljena v šoli, prenašajo na področje dela.
Za razvoj novih programov in zagotavljanje nadstandardne opreme se vključujemo v različne projekte. V okviru projekta Leonardo da Vinci tako dijaki kot delavci šole zadnjih nekaj let bogate Izkušnje pridobivajo tudi v tujini.
Znanje je največji kapital, ki nas bogati, zato ga z veseljem prenašamo na mlade generacije.
Dodatne informacije dobite na spletni strani: http://elektro.scptuj .si ali na telefonski številki 02 78718 00 (tajništvo).
kmetijstvo okolje varstvo
tel.: 02 7871 7B0
biotehniška šola
Biotehniška šola na Ptuju že več kot 55 let izobražuje mlade, ki jih zanima področje naravoslovja in se želijo več naučiti o živalih, rastlinah, dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, podjetništvu in turizmu na podeželju, o cvetličarstvu ter varstvu okolja. Teoretična znanja dijaki pridobivajo v učilnicah Šolskega centra Ptuj. Praktični pouk cvetličarstva, vrtnarstva, poljedelstva in živinoreje izvajamo v Turnišču pri Ptuju, sadjarstvo, vinogradništvo in gospodinjstvo pa na Grajenščaku. Ob rednem izobraževanju pridobivajo dijaki in dijakinje izkušnje tudi na razstavah in različnih sejemskih prireditvah, svojo radovednost potešijo na ekskurzijah, mladostno razigranost pa sprostijo na športnih dnevih, na prireditvah ob sprejemu novincev, predaji ključa ipd. Nenehno se trudimo, da se dijaki na šoli počutijo prijetno, dosegajo uspehe in pogumno oblikujejo svojo pot v življenje.
Dijaki imajo možnost nadaljevati izobraževanje po vsakem programu. Kmetijsko podjetniški, hortikulturni in okoljevarstveni tehniki, ki uspešno opravijo poklicno maturo, se lahko vpišejo na vse višješolske programe in večino visokošolskih strokovnih programov, z opravljenim dodatnim maturitetnim predmetom pa tudi na številne univerzitetne programe. Zraven izobraževanja mladih izvajamo celo paleto tečajev, na primer nosilec turistične dejavnosti na kmetiji, izvajalec varstva rastlin in voznik traktorja ter vrsto poklicnih kvalifikacij kot so: predelovalec sadja, zelenjadar, čebelar...
Dodatne informacije dobite na spletni strani:http://kmetijska.scptuj.si ali na telefonski številki 02 78717 30 (tajništvo) in 02 78717 34 (šolska svetovalna služba).
strojništvo
tel.: 02 787I 720

strojna šola
Med šolami, ki so združene v ŠC Ptuj, ima Strojna šola najdaljšo tradicijo, saj je od pričetka obrtnega izobraževanja na Ptuju minilo že več kot 130 let. Strojništvo je bilo za človeški
razvoj vedno izjemnega pomena in tako bo tudi v bodoče. Čeprav so strojniški poklici bolj naklonjeni fantom, skušamo prednosti in predvsem možnost zaposlitve predstavljati tudi
dekletom. Mnogi strojniški poklici zahtevajo natančnost, potrpežljivost, spretnost in iznajdljivost, vse to pa bi lahko pri svojem poklicnem delu izkoriščala pravdekleta.
Strojna šola ponuja možnost izobraževanja za vse poklice v strojništvu, izpostavljamo pa predvsem možnost takojšnje zaposlitve in nadaljnjega izobraževanja. Poleg rednega
šolskega dela lahko naši dijaki sodelujejo v številnih izvenšolskih dejavnostih, omeniti pa velja tudi, da so strojniki dobri športniki in dobitniki mnogih nagrad in priznanj na številnih
tekmovanjih. Vabimo vas, da svojo prihodnost poiščete v strojniških poklicih na Strojni šoli Ptuj, ki vam bodo odprla mnoga vrata v svet znanosti in tehnike.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na spletni strani: http://strojna.scptuj.si ter na telefonski številki tajništva šole (02) 7871720 in svetovalne službe (02) 7871724.
višji strokovni študij
tel.: 02 787I 8I2
Višja strokovna šola Ptuj ima sodobno opremljene prostore v bivši vojašnici na Vičavi 1 in je najmlajša izmed organizacijskih enot v Šolskem centru Ptuj. Izvajamo redne in izredne programe EKONOMIST, MEHATRONIKAter UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE. Trenutno študira pri nas preko 600 študentov. Naša vizija je, postati in ostati ugledna in mednarodno priznana višja strokovna šola, ki študentom omogoča, da razvijejo in izrabijo svoje sposobnosti, znanja in veščine. Prizadevamo si za uresničevanje načel vsežlvljenjskega učenja. Pri svojem delu se uspešno povezujemo s številnimi podjetji v ožjem In širšem okolju In s tem omogočamo našim diplomantov lažjo zaposljivost.
Podrobnejše informacije najdete na spletni strani http://vss.scptuj.si, lahko pa nas tudi pokličete na tel. št. 02 7871812.
KAMP
O ekonomska gimnazija
(4 leta, matura) O ekonomski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O aranžerski tehnik
(4 leta, poklicna matura) O trgovec
(3 leta, zaključni izpit) O ekonomski tehnik- PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O tehnik mehatronike
(4 leta, poklicna matura) O tehnik računanlištva
(4 leta, poklicna matura) O elektrotehnik
(4 leta, poklicna matura) O mehatronik operater
(3 leta, zaključni izpit) O elektrikar
(3 leta, zaključni izpit) O elektrotehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
O kmetijsko podjetniški tehnik
(4 leta, poklicna matura) O okoljevarstveni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O hortikulturni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O kmetijsko podjetniški tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O hortikulturni tehnik tehnik (PTI 2 leti, poklicna matura) O gospodar na podeželju (3 leta, zaključni izpit) O cvetličar
(3 leta, zaključni izpit) O vrtnar
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v biotehniki in oskrbi
(2 leti, zaključni izpit) O izobraževanje odraslih
O strojni tehnik
(4 leta, poklicna matura) O oblikovalec kovin - orodjar
(3 leta, zaključni izpit) O klepar - krovec
(3 leta, zaključni izpit) O izdelovalec kovinskih konstrukcij
(3 leta, zaključni izpit) O inštalater strojnih instalacij
(3 leta, zaključni izpit) O avtoserviser
(3 leta, zaključni izpit) O avtokaroserist
(3 leta, zaključni izpit) O metalurg
(3 leta, zaključni izpit) O pomočnik v tehnoloških procesih
(2 leti, zaključni izpit) O strojni tehnik - PTI
(2 leti, poklicna matura) O avtoservisni tehnik - PTI (2 leti, poklicna matura) O izobraževanje odraslih
Študentom ponujamo naslednje programe: O mehatronika
O upravljanje podeželja in krajine O ekonomist
Višješolski študijski programi trajajo dve leti za redni študij ter dve leti in pol za izredni študij.
Dijaški dom Ptuj
V Dijaškem domu 108 mest za novince
Podatki o trenutni zasedenosti Dijaškega doma Ptuj so spodbudni, na dober vpis pa upajo tudi v prihajajočem šolskem letu, ko bodo za novince razpisali 108 prostih mest. V tekočem šolskem letu imajo vpisanih 76 dijakov, od tega jih je 32 vpisanih v prvi letnik srednjih šol in so v dijaškem domu prvo leto. »Podatek je spodbuden, saj smo imeli septembra 2007 samo 12 novincev, v letu 2008 pa jih je bilo 28. Število na novo vpisanih srednješolcev se vsako leto
zvišuje, čeprav za nekaj novincev, pa vendar smo na dobri poti, da število povečujemo. Smo eden redkih dijaških domov v Sloveniji, ki mu to uspeva,« je pojasnila ravnateljica Dijaškega doma Ptuj Danica Starkl. So pa tudi eden redkih dijaških domov v Sloveniji, ki izvaja vzgojni program za otroke s posebnimi potrebami, in edini, ki izvaja vzgojni program za učence osnovnih šol, čeprav tega programa še ni uradno verificiralo ministrstvo za šolstvo. Trenutno biva v
domu 18 osnovnošolcev. »Učenci potrebujejo zunaj-družinsko nastanitev preko tedna zaradi oddaljenosti ali boljših pogojev za življenje in učenje, kar jim nudimo v dijaškem domu. V dom jih namešča Center za socialno delo Ptuj, oskrbnino za učence osnovnih šol s posebnimi potrebami pa financirata Ministrstvo RS za šolstvo in šport,« je še dejala Starklova, ki si zadnjih nekaj let prizadeva, da bi tudi ostalim osnovnošolcem oskrbnino financiralo šolsko ministrstvo.
G
prometno šolo miribor
srednji prometna sola
©prometna šola maribor
diiashi dom I Študentski dom
Sodoben poklic, kakovostno izobraževanje! Postani LOGISTIČNI TEHNIK ali TEHNIK VAROVANJA!
Bivanje za dijake in študente mariborskih šol!
INFORMATIVNI DAN
petek, 12. februar ob 9. in IS. uri / sobota, 13. februar ob 9. uri
Prometna šola Maribor, Preradovičeva 33, Maribor, tel. (02) 4294100, e-pošta: info@prometna.net, www.prometna.net
Skupno število stanovalcev dijaškega doma Ptuj je tako 102, v primerjavi z istim obdobjem v letu 2009 je to število višje za 10 stanovalcev. Glede na zmogljivost dijaškega doma, to je 210 ležišč, imajo trenutno zasedenih 48,6 odstotka vseh zmogljivosti. Vse nformacije o ceni bivanja, pogojih za vpis in vseh ostalih zadevah pa bodo interesenti lahko dobili na informativnih dnevih, ki bosta 12. in 13. februarja.
Dženana Bečirovič
Če želite, da je vaša hčerka uspeSna, jo vpišite v
DIJAŠKI DOM LIZIKE JANČAR, MARIBOR.
Spletna stran: www.d-lizjan.mb.edus.si.
Pokličite nas po telefonu 02/300 46 00 ali nam pišite na e-pošto: tajnistvo.dd-mblj@guest.arnes.si.
Pričakujemo vas ob informativnih dnevih, v petek, 12. 2. 2010 ali v soboto, 13. 2. 2010 na Titovi cesti 24 a v Mariboru.
MI IMAMO VSE, KAR IMAJO DRU6I IN ŠE VEČI

Dijaški dom Vič Gerbičeva 51/A 1000 Ljubljana Tel.: 01 / 47 901 11 http://www.dd-vic.si
DRAGA UČENKA, DRAGI UCENEC SE ODLOČAŠ ZA ŠOLANJE V LJUBLJANI?
VABIMO TE, DA SI V ČASU INFORMATIVNIH DNI 12. IN 13. 2. 2010 S SVOJIMI STARŠI OGLEDAŠ TUDI NAŠ DOM IN SPOZNAŠ NAŠO PONUDBO.
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
Poklicne priložnosti in življenje na SZŠ Murska Sobota
Na naši šoli trenutno izvajamo dva programa, in sicer 4-letni program Zdravstvena nega in 3-letni program Bolničar-negovalec. Skozi vsa leta izobraževanja
Dragi devetošolec, draga devetošolka!
Če te veseli delo z ljudmi, ki so potrebni tvoje pomoči, boš teoretično znanje, ki si ga boš postopoma pridobival skozi leta izobraževanja, prenašal na delo z bolnimi otroki, ki te bodo hoteli le zase, na delo z bolj ali manj bolnimi, ki poleg nege čakajo lepo besedo, tolažilni gib, prijazen nasmeh, ki čakajo na življenje, ki iz običajnega vsakdana izginja...
Prepričani smo, da si lahko vsak mlad človek izbori košček prostora pod soncem, kjer bo zadovoljen ustvarjal in živel svoje sanje. Tako tudi vi, dragi devetošolci, ki si boste izbrali ta najbolj human poklic pod soncem, z željo pomagati sočloveku, s svojim izborom obogatite tudi sebe z ogromno notranjega zadovoljstva in osebne sreče.
Srednja zdravstvena šola Murska Sobota je bila ustanovljena 30. junija 1960. Tako bomo letos proslavili 50 let delovanja šole, saj se je pouk za prvih 73 učenk začel že davnega 1. septembra 1960.
se naš strokovni kader izredno trudi, da si dijaki pridobijo kar največ potrebnih informacij, ki jih bodo znali koristno uporabiti pri zaposlitvi oz. nadaljnjem izobraževanju.
Tako se bodo lahko naši dijaki, ko končajo 4-letni program izobraževanja, zaposlili v vsaki slovenski bolnišnici, zdravstvenem zavodu, domu za ostarele in veliko zdraviliščih po Sloveniji. Veliko naših maturantov bo nadaljevalo izobraževanje na kateri od slovenskih visokih strokovnih šol, kjer traja študij tri leta. Tako dobimo nove diplomirane medicinske sestre oz. dipl. zdravstvenike, babice, rentgenologe, terapevte, inženirje, socialne delavce, vzgojiteljice. Z opravljenim petim predmetom oz. ma-turitetnim tečajem pa se boste lahko vpisali v določen univerzitetni program in s
pravo mero ustvarjalnega dela uresničili svoje sanje. Tudi dijaki programa Bolni-čar-negovalec lahko po 3. letniku nadaljujejo izobraževanje.
Leto za letom pa nas znova razveselijo tudi zlati maturantje, lani so bila to kar štiri dekleta. Naši dijaki so osvojili tudi zlata in srebrna Cankarjeva priznanja, lani smo imeli absolutno državno prvakinjo iz matematike, zlata priznanja iz nemškega jezika, najvišja mednarodna priznanja iz pisanja esejev v nemškem jeziku, priznanja iz angleškega jezika, pomembni dosežki iz znanja na področju zdravstvene nege in prve pomoči ...
In kaj so o življenju na šoli povedali naši dijaki in dijakinje...
Smo mala in prijazno domača šola z veliko učenci in s pestro izbiro predmetov. Menije najljubši predmet Anatomija, saj mi nudi veliko znanja o svojem telesu, pa še veliko latinskih izrazov spoznam, ki mi bodo prišli prav pri opravljanju mojega bodočega poklica. Med ljubše predmete spada tudi Zdravstvena nega, saj se tam učimo, kako je potrebno učinkovito poskrbeti za bolnika in mu pomagati do čim hitrejšega okrevanja. Delam na tem, da bom čez dve leti postala dobra medicinska sestra in se zelo veselim svojega bodočega poklica. (Melita Marton)
Poleg izjemnih uspehov na področju poklicnih šol pa nas izjemno veseli, da se veliko število naših dijakov in dijakinj ukvarja s prostovolj-
stvom v bolnišnici, domu starejših, vrtcu Lavra in na terenu ter si tako pridobivajo dragocene življenjske izkušnje.
Všeč mi je, da se na naši šoli vsi med seboj poznamo, profesorji nas znajo poslušati in nam z veseljem pomagajo pri naših učnih in mladostniških težavah. Všeč mi je tudi na praksi, ki sicer zahteva veliko potrpežljivosti in dobre volje, vendar pa nas vsak dan znova in znova notranje bogati in vliva samozavesti. O svojih morebitnih zdravstvenih težavah se lahko pogovorimo s strokovnim kadrom, tudi z zdravniki kar v šoli. To nam mladim veliko pomeni. (Darjan Lorenčič)
Tf
i
Sem maturantka na šoli, kjer mi je všeč predvsem vzdušje in profesorji. Tega ne bi zamenjala, čeprav priznam, da se v zdravstveni stroki nisem preveč našla. Je pa zanimiva, saj izveš veliko stvari, tudi takih, ki ti pomagajo pri odraščanju. Sem pa zato toliko bolj aktivna pri splošnih predmetih, kot sta npr. matematika in slovenščina. Od vseh zlatih priznanj, ki sem jih kdaj koli dobila, sem najbolj ponosna na zlato priznanje iz matematike, kjer sem bila absolutna prvakinja v državi. Srednjo zdravstveno šolo sem si izbrala predvsem kot odskočno desko za nadaljevanje študija. Študirala bom namreč biologijo, saj sem že od nekdaj tesno povezana z naravo in si zato želim še bolj spoznati in razumeti njene čare. Vso pridobljeno znanje iz zdravstvene stroke pa mi bo zagotovo koristilo v vsakdanjem življenju. (Tajda Gredar)
Pogovor z varuhom dijakovih pravic Klemnom Balančem
Dijaki želijo biti seznanjeni s svojimi pravicami
Dijaška organizacija Slovenije, ki skrbi za reševanje težav, s katerimi se soočajo srednješolci, je pred desetimi leti uvedla organ varuha dijakovih pravic. To funkcijo od lanskega leta opravlja študent prvega letnika Fakultete za družbene vede Klemen Balanč. Kaj so tvoje naloge in kaj pravzaprav počne varuh di-jakovih pravic? »To je organ, ki obstaja že deseto leto. Na to mesto sem bil imenovan oktobra lani. Predvsem je moja naloga svetovanje dijakom pri raznih problemih in dilemah, ki se tičejo šolanja. Nisem izvršilni organ in ne morem posredovati, lahko pa dijakom neposredno pomagam z nasveti, kako problem rešiti. Pomagam jim pri iskanju pravih poti in pri iskanju zakonskih rešitev za težave, s katerimi se morda srečujejo.« Kdo je lahko varuh dijakovih pravic?
»Vsak polnoleten študent ali dijak, ki je državljan Republike Slovenije.«
Ti si mesto varuha zasedel pred nekaj meseci, a si bil najbrž že seznanjen s težavami, ki tarejo dijake. Kakšna so najpogostejša vprašanja, ki jih naslavljajo nate?
»Izkušenj na področju dijaške problematike imam veliko. Bil sem v predsedstvu DOS,
Varuh dijakovih pravic Klemen Balanč
opravljal pa sem tudi nalogo predsednika lokalnega kluba. Predvsem se dijaki obračajo name z vprašanji, povezanimi z ocenjevanjem, kot so, ali lahko učitelj naknadno spreminja kriterije, ali je dovolj tretjina negativnih za ponavljanje testov in kako se lahko pritožijo na določen vzgojni ukrep. Marsikdaj so seveda prepričani tudi, da so vzgojni ukrepi izrečeni neupravičeno, zato me sprašujejo, kam se lahko obrnejo in na kaj se lahko sklicujejo. Moje delo pri tem je potem pravno svetovanje.«
Se težave dijakov morda razlikujejo tudi po pokrajinah?
»So razlike. Konkretni primeri kažejo na določeno problematiko, ki je bolj specifična v določenih okoljih. Pogost problem je ta, da nimajo vse šole zagotovljenih ustreznih prostorov za prehranjevanje dijakov. V Murski Soboti smo imeli problem tudi, ko so se dijaki pritožili zaradi prevoza. Nekaj splošnih vprašanj pa je, ki so skupna vsem dijakom.« Si že dobil kakšne prijave ptujskih dijakov?
»Zaenkrat nimam še niti ene prijave.«
Lani so ptujski dijaki izpeljali anketo o nasilju. Kakšne izkušnje imaš na tem področju? Zagotovo je nasilje
Fakulteta za varnostne vede
Univerza -v Mariboru
Kotnikova 8, 1000 Ljubljana
http://www.fvv.uni-mb.si/ Telefon: 01/300-83-06
BOLONJSKI ŠTUDIJ NA FAKULTETI ZA VARNOSTNE VEDE PRILOŽNOST, KI JE NE GRE ZAMUDITI
Fakulteta za varnostne vede je edina visokošolska institucija s področja varstvo-slovja v Sloveniji. Diplomanti študijskih programov FVV so usposobljeni za vodenje in upravljanje zahtevnejših procesov na področju zagotavljanja notranje varnosti, strokovne službe državne uprave, upravne organizacije, gospodarske organizacije, detektivske agencije, zasebno-varnostne agencije, lokalne skupnosti ter podobno.
Zakaj izbrati študij na Fakulteti za
varnostne vede:
-	ponuja širok in pester nabor predmetov s področja kriminologije, kriminalistike, ob-veščevalno-varnostnih sistemov, forenzičnih znanosti ipd.,
-	nudi študentom prijazno delovno okolje in sodobno študijsko opremo,
-	način študija na FW omogoča pridobitev
znanja za reševanje konkretnih primerov iz prakse,
-	ima zaradi majhnih skupin oseben odnos do študentov,
-	študentje v okviru obštudijskih dejavnosti pridobijo nekaj specifičnih športnih veščin (npr. borilni športi, strelstvo, reševanje iz vode ipd.) ter znanj iz obštudijskih izobraževalnih programov, kot so potapljanje, jadranje, gorništvo in turna smuka,
-	ker je fakulteta vključena v program Evropske unije vseživljenjskega učenja Erasmus, ki omogoča mobilnost študentov na partnerskih institucijah v tujini.
DODIPLOMSKI STUDIJSKI PROGRAMI 1. STOPNJE:
-	univerzitetni študijski program Varstvo-slovje
-	visokošolski strokovni študijski program Varnost in policijsko delo
Diplomant visokega strokovnega programa dobi naziv »diplomirani varstvoslovec (VS)«. Usposobljen je zlasti za neposredno opravljanje strokovnih nalog. Diplomant univerzitetnega programa dobi naziv »diplomirani varstvoslovec (UN)«. Usposobljen je za razumevanje, vodenje in upravljanje zahtevnejših procesov na področju zagotavljanja notranje varnosti. Univerzitetni program je raziskovalno usmerjen in poleg posredovanja ustreznih znanj razvija tudi sposobnost diplomantov za samostojno strokovno delo, kritičnost ter analitičen, ustvarjalen in inovativen pristop k reševanju problemov.
PODIPLOMSKI PROGRAMI 2. IN 3. STOPNJE:
-	magistrski študijski program Varstvoslovje (2. stopnja)
-	doktorski študijski program Varstvoslovje (3. stopnja)
Z zaključkom magistrskega programa pridobi študent strokovni naslov »magister varstvoslovja«.
Z zaključkom doktorskega programa pridobi študent znanstveni naslov »doktor znanosti«.
pereč problem, ki se pojavlja med dijaki.
»DOS je lani končala z raziskavo o nasilju na srednjih šolah. Trajala je dve leti in je zajela dijake iz cele Slovenije. Izsledki so bili dokaj šokantni, ker smo ugotovili, da je večina dijakov podvržena psihičnemu ali fizičnemu nasilju. Varuh nima pristojnosti posredovati, če pride nasilja, lahko pa svetuje, da se obrnejo na izvršilni organ, in sicer za posredovanje je zadolžen inšpektorat RS za šolstvo. Če pride do nasilja med dijaki, je na razpolago tudi policija, pri preprečevanju psihičnega nasilja pa ima velike pristojnosti
tudi šola.«
Nenehna sprememba zakonodaje po mnenju mnogih ne prispeva ravno dobro k delu v šolah. Kakšno je tvoje stališče?
»DOS je sprejel stališča o tej zadevi. V zadnjem času je največji problem ukinitev subvencije za malico. Menimo, da to ni primerno, kajti za najbolj ogrožene bo ostala stoodstotna subvencija, za ostale pa ne. Glede na to, da je bila dijakom ta pravica dana šele lansko šolsko leto, se nam zdi to sedaj nekorektno. Gre za najhitrejšo odpravo težav in velik finančni primanjkljaj želijo rešiti na
plečih dijakov. To lahko storijo drugače in ni treba jemati polne subvencije dijakom.« Sicer pa si oktobra lani postal študent. Kakšna je razlika biti dijak oziroma študent?
»Razlika je velika. V veljavo je stopil bolonjski način študija. Večina dijakov si študentsko življenje kot tri mesece učenja in devet mesecev norega študentskega življenja. Gre pa za veliko učenja in sprotnega dela, seminarskih nalog, povzetkov ipd. Ponekod so tudi obvezne vaje, tako da ni tako, kot si marsikateri dijak predstavlja.«
Dženana Becirovic
Študentska prehrana
Koliko mora za hrano odšteti študent?
Kljub nekaterim novostim je ponudba študentske prehrane na Ptuju še vedno precej skopa. Medtem ko so prejšnja leta študentje lahko izbirali med petimi, lahko v tem študijskem letu med šestimi ponudniki. Zanimive so tudi cene bonov, ki so zelo različne, gibljejo pa se od 0,88 do 3,41 evra.
Bone lahko študentje na Ptuju kupijo le v poslovalnicah Študentskega servisa
Maribor. Kljub temu da je bilo nekaj izboljšav v zadnjih letih in da se je ponudba nekoliko povečala, je za ptujske študente še vedno precej slaba. Novost v tekočem študijskem letu je le Dijaški dom Ptuj, ki ponuja tudi najcenejši študentski obrok, in sicer stane bon 0,88 evra. Sledita Cesarska hiša in okrepčevalnica Cheers, ki študente nahranita za 1,41 evra. Za bon, ki ga lahko uporabijo v restavraci-

Potrčeva cesta 4av Ptuj
VPIS NOVIH ČLANOV
vsak dan med 9. in 12. ter 17. in 21. uro.

Delovni čas: VSAK DAM od pon. do sob. od 08.00 do 22.00 In ned. od 17.00 do 21 .OO
E-mail: fit2000@t-2.net, Tel. 02/748-1553
Mi poskrbimo za zdrav obrokvašegadijaka. Pestra ponudba toplih in hladnih obrokov. ^
ji Kitajski vrt, študentje odštejejo 2,01 evra, 40 centov več pa v Cantante caffeju. Kar 3,41 pa je vreden bon za restavracijo Pomaranča. Dejstvo je, da niso vsi omenjeni ponudniki na enakem nivoju, a vendar so razlike v cenah za študente večinoma odločujoče pri tem, kje se prehranjevati oziroma katero restavracijo izbrati. Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da dobijo ponudniki tudi državno subvencijo, ki za posamezni bon znaša 2,65 evra.
Subvencionirana študentska prehrana (»na bone«) je način finančne podpore, ki jo nudi država študentom. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na javnem razpisu vsako leto opravi izbor ponudnikov študentske prehrane. Upravičenci imajo pravico do enega subvencioniranega obroka za vsak delovni dan, izjemoma pa tudi za sobote in nedelje, če v tem času, v skladu s študijskim programom, opravljajo študijske obveznosti in to izkažejo s potrdilom, ki ga izda višja strokovna šola oziroma visokošolski zavod. Sicer pa se imajo študentje pravico tudi pritožiti nad kvaliteto hrane ali storitev, ki so jo dobili ob plačilu z bonom.
Dženana Becirovic
\ PE Petica Vičava, Vičara 1,2250 Ptuj
Foto: DB

1872
Biotehniška šola Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30
BIOTEHNIŠKA SOLA MARIBOR je nastala z združitvijo Srednje kmetijske šole Maribor in Srednje šole kmetijske mehanizacije Maribor. Je šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji.
Ustanovljena je bila 11. marca 1872. Splošna in strokov-no-teoretična znanja dijaki
pridobivajo v specializiranih učilnicah, praktična znanja in veščine pa na šolskem posestvu, ki obsega kmetijske površine na Kalvariji ter v Svečini, kjer je tudi šolski hlev s konji. Šola ima na šolskem posestvu več objektov z ustrezno opremo za izvajanje praktičnega dela pouka, kot so vinska klet s polnilnico, sadno skladišče, sušilnico sadja

1872
Biotehniška šola Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30
V šolskem letu 2010/2011 bomo na Biotehniški šoli Maribor izobraževali po naslednjih programih:
in zelenjave, objekt za žga-njekuho in predelavo kisa... Dijaki in profesorji se vključuje v evropske projekte, ki jim omogoča opravljanje prakse in pridobivanje izkušenj v tujini. Šola ima tudi svojo avtošo-lo za opravljanje vozniškega izpita vseh kategorij.
Programi, ki jih Biotehniška šola Maribor izvaja za SV regijo:
VETERINARSKI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za zahtevnejša tehnično-operativna dela v veterinarstvu. Izvajajo dela na področju oskrbe, nege, vzreje in zdravstvenega varstva živali. Možnost zaposlitve je v veterinarskih ambulantah, v veterinarsko-higienski službi, v proizvodnji živil živalskega izvora, v laboratorijih, v živinorejskih obratih, kmetijski proizvodnji.
NARAVOVARSTVENI TEHNIK (4-letni program): dijaki se usposobijo za varovanje naravnih vrednot, pridobivanje biodizla, bioplina in bio-mase, vzdrževanje naravne in kulturne krajine. Možnost zaposlitve so zavodi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, državni uradi, delo v komunalnih podjetjih, v vodnih gospodarstvih in službah za prostorsko planiranje.
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV (3-letni program): dijaki se usposobijo za vzdrževanje in popravilo kmetijskih, gradbenih in komunalnih strojev. Možnost zaposlitve je v delavnicah kmetijske, gradbene in komunalne mehanizacije, v podjetjih za izdelavo in montažo tehnološke opreme, na kmetijah, v prodajalnah kmetijske mehanizacije.
4-letni programi:
NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK HORTIKULTURNI TEHNIK
FTI |3+2| programi: KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK - PTI
3-letni programi:
MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV
GOSPODAR NA PODEŽELJU
CVETLIČAR
VRTNAR
Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internets http://www.bts.si.
Vabimo vas, da nas obiščete na informativnih dnevih:
•	petek, 12. 2. 2010, ob 9.00 in 15.00
•	soboto, 13. 2. 2010, ob 9.00
DIJAŠKI DOM DRAVA MARIBOR
DIJAŠKI DOM DRAVA JE MOJ DRUGI DOM, KJER SE BOM POČUTIL VARNEGA, KJER BOM ODGOVOREN IN SE BOM ZAVEDAL SVOJIH DOLŽNOSTI. V DIJAŠKEM DOMU DRAVA SMO LJUDJE, KI SOUSTVARJAMO ŽIVLJENJE V NJEM NA TEMELJIH DEMOKRATIČNEGA SODELOVANJA IN MEDSEBOJNEGA SPOŠTOVANJA. PRIZADEVAMO SI, DA SO NAŠI ODNOSI KOREKTNI IN POŠTENI.
Dijaški dom Drava Maribor s 160 dvoposteljnimi sobami se nahaja v neposredni bližini centra Maribora. Naša velika prednost je telovadnica, ki je drugi domovi nimajo. Radi se pohvalimo, da imamo na vsaki dve sobi eno kopalnico, kar omogoča dijakom večjo za-
sebnost. Za prijetno izrabo prostega časa so na voljo mladinska soba za družabna srečanja, trim kabinet, soba za namizni tenis, strelišče, biljardnica, glasbene sobe (za posameznike in vadbo skupine, dva akustična pianina in električni klavir, bobni, kitare, harmo-
DIJAŠKI DOM DRAVA MARIBOR NAJBLIŽJI:
•	SREDNJIM IN POKLICNIM ŠOLAM
•	VAŠIM ŽELJAM IN NAŠIM CILJEM
•	NUDIMO:
•	dvoposteljne sobe s kopalnicami
•	pestro hrano - tudi dietno in vegetarijansko
•	visok učni uspeh in pomoč pri učenju
•	telovadnico, fitnes, strelišče, namizni tenis, biljard, računalniško učilnico, knjižnico
•	našo bližino - vašo varnost
nika in dobro ozvočenje), računalnica z internetom, brezžični internet po domu in zunanje igrišče ... Vse to dijakom omogoča pestro izbiro prostočasnih dejavnosti in poleg športnih še šah, plesno dejavnost, likovni krožek in razne ustvarjalne delavnice. Vse te dejavnosti potekajo pod mentorskim vodstvom usposobljenih vzgojiteljev in vzgojiteljic. Skupaj z dijaki se trudimo, da je pri nas prijetno.
Prednost pa ima seveda učenje. Skrbimo za strokovno pomoč in inštrukci-je (matematika, fizika, tuji jeziki, slovenščina). Stiki s šolami in starši omogočajo spremljanje učnega uspeha in doseganje dobrih re-
zultatov.
Dober standard dijakov je zagotovljen ne le z dvoposteljnimi sobami, saj v kuhinji dobijo kvalitetno in zdravo hrano in pijačo, v čitalnici so jim na razpolago dnevno časopisje in revije, spremljanje TV-programov in druga avdiovizualna sredstva. Spomladi in jeseni se lahko razgibajo tudi na zunanjem igrišču za košarko in nogomet. Izkušnje nam kažejo, da se dijaki pri nas dobro počutijo in da jim šolanje izven domačega kraja ni v breme, ampak prijetna izkušnja na poti odraščanja. Veselimo se srečanja z vami.
Ravnatelj Ivan Sagadin
I MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN S PORT
L1XA SLOVENIJA
Mmc,1OT« IS, lOOOIjJSt««
Ponujamo vam izobraževanje za pridobitev poklicev:
-	pomočnik v biotehniki in oskrbi,
-	pek,
-	slaščičar,
-	mesar,
-	mlekar,
-	živilsko prehranski tehnik,
-	inženir živilstva in prehrane
IZOBRAŽEVALNI CENTER PIRAMIDA MARIBOR
Srednja šola za prehrano in živilstvo
Višja strokovna šola
PARK MLADIH 3
2000 MARIBOR
Tel.lt.: (02) 33 13 432
Spletni naslov: www.icp-mb.si
Eiektronska poŠta: ic-piramida.maribor@guest.arnes.si
iPoiiulajtz nas. na iuztounzm ijitzbul
RADIOPTUJ
vta ¿fitetu ^
www.radio-ptuj.si
?
LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ
Vrazova ulica 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 fax: (02) 74 15 505 www.lu-ormoz.si univerza.ormoz@siol.net
IZVAJAMO
Programi za poklic: gastronom hotelir (kuhar, natakar), prodajalec, računalnikar, ekonomski tehnik (poklicni tečaj, PTI), elektrotehnik (PTI), gastronomski tehnik (PTI);
Jezikovni programi za odrasle: angleščina, italijanščina, nemščina, slovenščina za tujce;
Računalniško usposabljanje: računalništvo za prodajalce, knjigovodstvo na računalniku, Word, Excel, računalniška pismenost za odrasle; Usposabljanje za skladiščnike; Tečaj za voznika viličarja; Usposabljanje za upravljanje težke gradbene mehanizacije; Polagalec keramičnih oblog;
Priprave za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (dietni kuhar, pomočnik kuhaija, operater na CNC stroju); Brezplačno dokončanje osnovne šole za odrasle; Brezplačna uporaba središča za samostojno učenje.
Vključitev v programe za pridobitev poklica je možna tudi med izobraževalnim letom!
Maturantske obleke
Ptujske kreatorke
svetujejo maturantom
Del tokratne priloge namenjamo tudi maturantskim oblekam. K sodelovanju smo povabili štiri ptujske modne kreatorke: Barbaro Plavec Brodnjak, Sabino Hamer-šak, Sanjo Veličkovic in Riko Zadravec, ki jih pozna tudi slovenska modna scena. Upamo, da bodo njihovi nasveti pri izbiri maturantske obleke več kot dobrodošli. Izbrali pa bomo tudi najlepšo maturantsko obleko po vaši izbiri. V kuponček boste zapisali, katera kreacija vam najbolj ugaja, prva ali druga, zraven pa pripisali ime kreatorke. Kreatorka najlepše maturantske obleke bo izžrebancu podarila vrednostni bon v višini sto evrov, ki ga bo uporabil v njenem modnem ateljeju. Za sodelovanje se zahvaljujemo kreatorkam in našim modelom: Katji Joha, Maji Tofant, Janji Gašljevič, Mateji Bezjak in Manueli Kokol.
Obleke naj bodo živahnih barv, mladostne in vesele
Barbara Plavec Brodnjak je univ. dipl. ing. oblikovanja oblačil in tekstilij. Modni salon ima v Vošnjakovi ulici 10 na Ptuju, od leta 1996 oblikuje pod lastno blagovno znamko Barbara Plavec. Posvetila se je oblikovanju
Foto: Črtomir Goznik
Barbara Plavec Brodnjak
in izdelavi unikatnih ženskih oblačil za posebne priložnosti. Modi se posveča že dobrih 20 let. V tem času se je zelo spremenil odnos do oblačenja, telesa in odnos do naravnega poteka staranja.
»Maturantska obleka je obleka, ki predstavlja prelomnico v našem življenju. Z njo vstopamo v odgovornejši in zrelejši svet. Maturantski ples je enkrat v življenju in spomini nanj bodo ostali za zmeraj. Skupno učenje plesnih korakov in himna ter slike bodo večen spomin na ta dogodek. Obleka je za nekatere pravi mali projekt. Srednješolci, ki gulijo klopi v jeansu in super-gah, na plesnem parketu pokažejo svoj slog, preobrazbo, zavračanje ali šokirajo okolico. Dekleta poudarijo svojo ženstvenost, fantje očarajo z elegantnimi oblekami. Prelevijo se v skoraj pravljična bitja. Veliko je tudi želja, a pomembno je, da v okviru zmožnosti in ob pomoči staršev izpeljemo ta dogodek kar se da mirno in prijetno. Nasvet
za fante je zagotovo lažji. Že sama srajca in suknjič naredita podobo elegantno. Najbolj očarljivi boste v temni obleki in pri izbiri kravate pazite, da je svečana, sicer boste videti kot kak mlad poslovnež. Tudi metuljček k beli srajci bi bil zadetek v polno. Tisti, ki vam te ideje niso blizu, pa izberite lepo srajco, brez kravate ali metuljčka, odprite prvi gumb na srajci in v zgornji žepek suknjiča zatlačite modni robček v svoji najljubši barvi. Suknjič
je vedno zaprt, spodnji gumb pa je vedno odprt. Ko sedete za mizo, vse gumbe odprite. Teh pravil se držite vedno in povsod, tudi tisti, ki niste maturantje. Ker je to ples, morajo biti tudi čevlji temu primerni. Gumijasti podplati odpadejo, podplat naj bo usnjen, tanek, da zaokrožite eleganco. Pri dekletih je prva dilema vedno dolga ali kratka obleka. Oboje je lahko zelo primerno, oblika nog pa hitro določi pravo dolžino. Ne izpostavljajte
©
nog za vsako ceno. Kratke so gotovo za vitkejše postave primernejše. Zelo ozkih dolgih oblek letos ne bi radi videli. Obleke naj bodo živahnih barv, ki izražajo mladost, veselje. Če se le da, se izognimo črnini, ali bodo obleke bolj odprte ali zaprte, pa je vprašanje lepe kože in počutja. Največjo napako delajo dekleta pri čevljih. Ženska noga je lepa in zapeljiva samo v elegantnih čevljih. Materiali oblek naj bodo takšni, da so videti večerno, ne kupujte sintetičnih elastičnih oblek. Raje preprosto obleko popestrite z modnim nakitom in lepimi čevlji. Dekleta me vedno sprašujejo glede nogavic. Pri zaprtih čevljih so nogavice obvezne, pri sandalih pa le, če so brezšiv-ne in brez prstnih odebelitev. Letos so lahko tudi debelejše. Moja maturantska obleka je bila svilena, smaragdno zelene barve, še vedno mi je prav. Ima oprijet životec, od pasu gre navzven, v stilu šestdesetih. Globok V-izrez razkriva tudi malo ramen. Obleko hranim za spomin. Vsakič znova, ko jo pomerjata moji hčerki, podoživljam tisti čarobni večer. Prav takšnega želim tudi vsem maturantkam in maturantom.
Maturantska obleka naj bo preprosta in unikatna
Sabina Hameršak ima modni atelje v Prešernovi ulici 9 na Ptuju. Je uni. dipl. ing. oblikovanja tekstilij in oblačil, diplomirala je leta 2007 na Naravoslovno-tehniški fakulteti v Ljubljani.
da so samo njene.
»Maturantska obleka naj bo preprosta in unikatna,« je povedala Sabina Hameršak, ki je zagovornica uporabnih, vsakodnevnih oblačil, ki se lahko uporabijo še kasneje, ko nam je maturantski ples le še lep spomin. Ni nujno, da je obleka narejena v enem kosu. Običajno dela vsak kos posebej, krilo, top in pas, ki so sestavljeni v obleko. Pri svojem oblikovanju zelo rada kombinira več barv hkrati, najmanj
pa tri, ki se med seboj dopolnjujejo. Dolžina obleke ni več strogo začrtana, priporočena je tista, v kateri se maturantka tudi najbolje počuti, šele nato določimo model. Barve naj bodo čim bolj žive, ne priporoča dolgih črnih oblek. Če se maturantka že sicer oblači v črno in se v njej dobro počuti, si bo zagotovo izbrala tudi črno obleko, ko jo bo tudi znala nositi. Če pa je črna barva le izgovor za skrivanje odvečnih kilogramov, je to napačna iz-
Foto: Črtomir Goznik
Sabina Hameršak
Z oblikovanjem se ukvarja že devet let. Ves čas študija je posvetila oblikovanju ulične mode, ki je nosljiva in hkrati zanimiva. Zanimajo jo organske oblike, ki jih nenehno vnaša v vzorce na oblačilih, iz njih pa izhajajo tudi vsi kroji oblačil. Temeljni kos pri njenem oblikovanju je krilo, s katerim je tudi najbolj prepoznavna. Oblikovanje oblačil je za Sabino življenjski stil, po katerem tudi živi. Zelo rada dela in hodi v službo. Pri tem ji je najbolj všeč to, da vedno odkriva nekaj novega o sebi in to vnaša v svoje izdelke. Preko oblačil se izraža, komunicira z okolico, ta pa jih sprejema za svoje. Ustvarja obleke, ki imajo videz kompleksnosti, pa vendar so tako preproste,
©1*
I
bira. Če je dekle močnejše postave, je lahko črn le spodnji del, ostalo naj bo izenačeno z živo barvo. Sicer pa Sabina pri izbiri maturantske obleke priporoča izvirnost in sproščenost. Tiskanje fotografij oblek z interneta ni najboljša izbira za originalnost. Če želijo dekleta sijati v unikatnosti, naj se prepustijo modnemu oblikovalcu, ki bo znal oceniti njihov značaj in smer stila. Če pa so vešče stiliranja, tudi dostopne blagovne znamke ponujajo pestro izbiro, le malo več časa je potrebno, da najdemo tisto pravo. Pomembno je tudi, da k obleki izberemo primeren nakit, pas in torbico, najpomembnejši pa so čevlji. S čevlji lahko dvignemo še tako enostavno kombinacijo ali pa popačimo še tako skrbno izbrano obleko. Tudi za fantovske maturantske obleke veljajo sproščeni modni trendi. Ni nujno, da so fantje v oblekah, če pa so se odločili zanje, naj bodo teli-rane, kravate pa ozke, srajce naj se prilegajo postavi. Glede barv, naj bodo čim bolj v istih odtenkih ali pa v klasični črno-beli kombinaciji. Namesto obleke lahko fantje izberejo tudi bolj eleganten jeans s srajco in kravato, namesto kravate pa tudi kašen eleganten kos mečkanega šala. Sabinina maturantska obleka je bila dolga, udobna, bordo rdeče barve, iz elastičnega materiala. Imela je odprt hrbet z verižicami na izrezu. Nove čevlje pa je pri plesu tako obrabila, da jih ni nikoli več obula.
Maturantska obleka naj poudari osebnost in mladost
Sanja Veličkovic ima modno-razstavni atelje v Prešernovi ulici 7 na Ptuju. Sodi v mlajši rod slovenskih kreatork. V zadnjem času je javnost opozorila nase z odmevnimi in izvirnimi modnimi revijami ter oblačili za slovenske lepotice in nekatere estradnice.
Naši modnim kreatorkam smo zastavili dve vprašanji: kakšna naj bo maturantska obleka in kakšna je bila njihova maturantska obleka.
»Za vsako maturantsko obleko se piše vedno nova zgodba, ki je neločljivo povezana s samo maturantko, delno z modnimi trendi in absolutno funkcionalnostjo same obleke. Namreč velika večina maturantk do tega dne zelo redko obleče tudi poletno oblekico, kaj šele kakšno bolj svečano ali pa dolgo obleko. Obdobje lepih princesk v dolgih oblekah se pri večini konča že v osnovni šoli, zato je treba pri maturantkah in njihovih modelih poudariti njihovo osebnost in mladost in z obleko skušati doseči, da se bo ves večer na svojem maturantskem plesu vrtela in sproščeno uživala v svoji maturantski obleki, ne pa komaj čakala, da jo sleče in zamenja s kavbojkami in majico. Za letošnje maturantke sem izbrala dve obleki. Prva je vsekakor primerna za tiste drznejše, ki želijo biti na svojem velikem večeru opažene, se zliti z oble-
Foto: Črtomir Goznik
Sanja Veličkovic
Po gimnaziji je kljub drugačnim sanjam pristala na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, na oddelku za Tekstilstvo. Z modo se je srečala že zelo zgodaj, najprej je ustvarjala za svoje punčke, v srednji šoli pa je že šivala oblačila zase. Pravi, da je moda sicer preko priznanih kreatorjev ali drugih medijsko prepoznavnih likov vezana na določena obdobja s svojimi značilnimi kroji oblačil, obutve, vzorci materialov in ne nazadnje tudi z vsemi potrebnimi in nepotrebnimi dodatki. Danes pa se ji zdi, da modo vedno bolj narekuje ulica, da išče drugačnost, drznost in da ne pomeni več veliko posnemanje drugih. »Biti prepoznaven po svoji drugačnosti in neponovljivosti, je po moje biti in v modi,« poudarja Sanja. Izzivov ji ne bo nikoli zmanjkalo, saj le tako lahko ustvarjaš in rasteš, je prepričana.
Model sem narisala sama in tudi pri izbiri materiala je bila moja beseda zadnja. Tako krilo kot bluza sta bila iz mehkega velurja, barva krila siva, barva bluze pa rdeča s sivo kombinacijo.«
Prva formalna obleka naj bo edinstvena
Rika Zadravec se je po Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani vpisala na Naravoslovno tehniško fakulteto, smer Oblikovanje oblačil in tekstila, ki jo pravkar končuje. Moda je zanjo nekaj, s čimer živiš in dihaš, s čimer se izražaš. Med svojimi dosedanjimi dosežki izpostavlja svoje kreacije za mis Slovenije in mis Universe, nazadnje je kreirala glamuro-
w
ko v eno, biti kraljica noči, se počutiti kot ena izmed svetovnih najstniških zvezdnic, ki se lahko samozavestno sprehodi tudi po rdeči preprogi. Barva je v osnovi klasična črna, vendar ji z volumnom spodnjega dela, vzorčastim detajlom na ovratniku ter podlogi zadnjega dela dodamo ravno pravo mero mladostnega glamur-ja. Druga oblekica absolutno poskrbi za mladosten videz in udobje maturantke. Malce se spogleduje s trendovskim volumnom, ki se odraža skozi celo obleko. Voluminoznost in sam kroj obleke poskrbita za to, da skrijeta in odkrijeta morebitne moteče elemente maturantke. Cvetni dizajn poskrbi za malce romantične in mladostne note, ki je zagotovilo za nepozaben, lep, romantičen in mladosten večer vse do jutranjih ur.«
Kakšna je bila vaša maturantska obleka?
»Moja maturantska oprava je bila v stilu šestdesetih let, zelo široko zvonasto krilo do kolen z zelo širokim pasom v kombinaciji z bluzo kratkih rokavov.
Rika Zadravec
zno obleko za mis Slovenije 2009 Tino Petelin. Pred kratkim pa je nase opozorila z odmevno modno revijo v hotelu Primus, ki jo je pripravila skupaj s frizerjem Dejanom Krajncem, kjer je predstavila 34 svojih kreacij. Z njo je tudi napovedala skorajšnje odprtje ateljeja v mestnem jedru.
»Maturantski ples je zadnje sproščeno dejanje na srednji šoli, za večino maturantk in maturantov tudi prva formalna obleka, s katero želijo biti edinstveni,« pravi Rika Zadravec. »Kreacija je lahko romantična, kratka ali dolga, mladostna, igriva ali strogo elegantna oziroma prava večerna toaleta. Edinstvenost kreacije lahko dosežemo s kristali, ročno izdelanimi detajli, s prepletom inovativnih kombinacij različnih elementov in materialov ter tudi z ročno poslikavo materialov. Ker sta kroj in barva materiala odvisna drug od drugega, se tudi lažje osredotočimo na izvedbo detajlov, kajti znano je, da pri črni barvi majhni detajli ne pridejo do izraza, pri živih barvah pa lahko kakšni dodatki dosežejo nasproten učinek,« je uvodoma povedala Rika Za-dravec.
»Barvo materiala izbiramo glede na barvni tip dekleta, temu prilagajamo kreacijo, upoštevamo pa tudi trenutni trend. Ker gre za dogodek, povezan z mladostjo, mladim svetujem, da naj pozabijo na črnino, svojo mladost naj poudarijo z barvami, živimi in močnimi ali zamolklimi in pastelnimi, med modnimi trendi pa letos kraljujejo kontrastne kombinacije velikih vzorcev, s katerimi lahko dosežemo videz resnično glamurozne obleke. Kadar pa se dekleta ne morejo ločiti od črne barve, naj bo vsaj ta v kombinaciji s svetlečimi odtenki. Glede materiala sta za to priložnost v ospredju svila in saten, ki sta lahko različnega surovinskega sestava, kajti tudi umetna vlakna so dandanes že vrhunsko obdelana in cenovno bolj dostopna, predvsem če gre za kreacijo, ki je bujnejša in je zato poraba materiala nekoliko večja.
S problemom, kaj obleči, se srečujejo tudi maturantje. Zadnje čase opažam, da imajo fantje kar probleme, kje se obleči, kajti tudi oni bi bili radi mladostni in všečni. Fantje lahko izbirajo med klasičnimi izvedbami moških oblek ali pa edinstvenimi mladostnimi kreacijami iz vrhunskih materialov. Obleko dopolnimo še z unikatno srajco, s prefi-njenimi detajli in narejeno po meri. Najpomembneje je, da sta z maturantko skladna in v harmoniji,« je Rikin nasvet za prvo formalno obleko mladim.
Za svojo maturantsko obleko je Rika izbrala svilen šantung v vinsko rdeči barvi, ki ga je kombinirala z zlatim satenom. To je bila tudi njena prva večerna toaleta, kroj je prilagodila svoji postavi, obleka je bila modelirana po telesu, z diskretnim dekoltejem, 3/4 rokavi, segala je do tal in je imela razporek. Piko na i pa je obleki dal element, nekakšne vrste štola, ki je bila vpeta na zadnjem delu obleke in je bila povezana do rokavov.
MG
Fotografije: Črtomir Goznik
KUPON - NAJLEPŠA MATURANTSKA OBLEKA
Glasujem za prvo, drugo maturantsko obleko (ustrezno obkroži) kreatorke (napiši njeno ime in priimek):
1 2_

Ime in priimek, naslov:
Davčna številka:
Izpolnjene kupone bomo sprejemali do 20. februarja, na naslov Štajerski tednik, Raičeva ulica 6, Ptuj.
Foto: arhiv
Ljudska univerza Ptuj
Kako brezplačno potovati in se ob tem kaj naučiti?
Različnih izobraževalnih aktivnosti, ki jih izvaja Ljudska univerza Ptuj, je iz leta v leto več. Namenjene so različnim ciljnim skupinam, zaradi uspešnosti zavoda pri kandidaturah na različnih razpisih pa ponujajo tudi veliko brezplačnih vsebin. Novost so delavnice, ki potekajo v različnih državah članicah, ki sodelujejo pri programih vse-življenjskega učenja. Preteklo leto je bilo še posebej pestro, saj so na Ljudski univerzi Ptuj pripravili kopico novosti. Dober odziv so doživeli v vseh programih, ki jih izvajajo, med najpopularnejše in najbolj obiskane pa sodijo tudi različne delavnice, od tečaja kamere in montaže do tujih jezikov, predavanja iz umetnostne zgodovine in kritične teorije ter računalniške delavnice za začetnike. Velik poudarek pa na Ljudski univerzi Ptuj dajejo tudi mednarodnemu sodelovanju. Novost v tem letu so tako imenovane Grundtvig delavnice, za katere se interesenti lahko prijavijo do 19. februarja. Akcija Grundtvig delavnice omogoča učečim se odraslim sodelovanje na delavnicah, ki potekajo v drugi državi članici, ki sodeluje
v programu vseživljenjskega učenja (VŽU). Gre za delavnice, ki združujejo posameznike ali majhne skupine učencev iz več držav zaradi inovativne mednarodne učne izkušnje, ki je pomembna za njihov osebni razvoj in učne potrebe. Učeče se odrasle se spodbuja k aktivni delitvi lastnih kompetenc in znanja z drugimi. Delavnice potekajo od 5 do 10 dni, vanje pa je vključenih najmanj 10 in največ 20 udeležencev. Več kot tretjina udeležencev ne sme prihajati iz iste države. Udeleženci morajo prihajati iz vsaj treh različnih držav, ki niso države, kjer se odvija delavnica. Državljani države, kjer se delavnica odvija, so upravičeni do udeležbe na delavnicah, vendar niso financirani v okviru Grundtviga in njihovo število ne sme obsegati več kot tretjino vseh udeležencev delavnice.
Teme morajo ustrezati ciljem programa, in sicer vizualna umetnost, glasbena kreativnost, številke, matematika, znanost in ostale teme, ki niso preveč odvisne od znanja tujih jezikov, učenje jezikov, aktivno državljanstvo in medkulturni dialog ter razprava o vprašanjih, ki so v
UUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
■ 02 749 21 50 SI luptuj@siol.net
ikL Center vseživljenjskega učenja Podravje
L SVITOVALHO )SREDIŠČE
PTUJ
S + -
^ Me tja] znanja, ta sa tja
brezplačno svetovanje in samostojno učenje
RAČUNALNIŠKA USPOSABUANJA NA DALJAVO SVETOVANJE IN SAMOSTOJNO UČENJE SPLETNI PORTAL CVŽU PODRAVJE
Obiščite tudi naSe Točke vseilvljenjekega učenja na Ptuju v prostorih Bistre, CIPSa ter Območne obrtno-podjetniSke zbornice Ptuj.
BREZPLAČNA MOTIVACIJSKA DELAVNICA I
Vabimo vas, da se udeležite brezplačne motivacijske delavnice na temo KAKO DO DRUGAČNE ZAPOSLITVE. Delavnica je namenjena vsem brezposelnim, a tudi tistim, ki bi morebiti želeli spremeniti svojo poklicno pot.
AlOVni
BREZPLAČNI ZAČETNI TEČAJ RUŠČINE !
Organiziramo brezplačni začetni tečaj ruščine v trajanju 20 ur. Pričetek tečaja bo v februarju 2010.
Vljudno vabljeni, da se nam pridružite! Vstopite v svet vseživljenjskega učenja! Prijave zbiramo na elektronskem naslovu Delia.ianzekovioaiuDtui.ora ali na telefonski številki 02 749 21 50. Vljudno vabljeni!
skupnem evropskem interesu ter so namenjene za spodbujanje večjega zanimanja za evropske zadeve pri odraslih. Katalog odobrenih delavnic za obdobje od 1. 9. 2010 do 31. 8. 2011 bo na voljo za pomoč potencialnim učečim se odraslim, da prepoznajo priložnosti za učenje, ki jih zanima.
Prijave na Ptuju sprejema Ljudska univerza Ptuj, organizator delavnic pa krije tudi nastanitev in potne stroške udeležencev delavnic. Vsi, ki želijo sodelovati na delavnicah, se lahko prijavijo do 19. februarja na sedežu LU Ptuj.
Novi tečaji in delavnice
Izobraževanje odraslih na Ljudski univerzi Ptuj sestavljajo tri področja, in sicer izobraževanje za pridobitev izobrazbe, poklicno usposabljanje in splošno izobraževanje. Na domala vseh treh področjih je iz leta v leto več vsebin. Med dejavnostmi, ki jih izvajajo, je tudi letos kar nekaj novih. Pravkar potekajo tečaji angleščine, nemščine in kitajščine za začetnike, vsi interesenti pa se lahko vpišejo tudi na 20-urni tečaj ruskega jezika, ki se začne fe-
Kolektiv Ljudske univerze Ptuj
bruarja in bo brezplačen. Nova skupina pa bo prav tako naslednji mesec lahko začela obiskovati računalniški tečaj za začetnike. Poteka tretja delavnica za photoshop, zbirajo pa tudi nove prijave. Konec februarja bodo začeli tudi tečaj kamere in montaže. Motivacijska delavnica »Kako do nove zaposlitve?«, v kateri imajo prav tako še
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni tig 2 2250 Ptuj
* 02 749 21 50 S luptuj@siol.net

M Obmo-ïola/!
PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER Unlverelta del Literals
FACOLTADI STUDI EDUCATIVI Dl CAPOOISTR1A
University of Pil morska
FACULTY OF EDUCATION KOPER
INFORMATIVNI DAN za študijsko leto 2010/2011 bo v sredo, 3. marca 2010, ob 16.30 v prostorih LU Ptuj.
Vabljeni!
PODIPLOMSKI VISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDDSKI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA - izredni študij
vrsta pnvBiu: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja)
strotovrt nssiov: diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (VS) oz. diplomirana vzgcgltetjica predšolskih otrok 0«)
program usposabljanja za pridobitev PEDAGOŠKO - ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE
DODIPLOMSKI VISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDDSKI PROGRAM
VISOKA POSLOVNA ŠOLA 3 + 2
visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja) siov: diplomirani ekonomist (VS) ^ diplomirana ekonomistka (VS)
GEA College CVŠ,
Družba za višjelobko izobraževanja -^ea	Center viljihiol,d.o.o.
p^k.f^	Vpisiyemo že tretjo generacijo študentov!
DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM
Mi>imo-iola/!
SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: EKONOMSKI TEHNIK - ssi, pti, poklicni tečaj PREDŠOLSKA VZGOJA - ssi, poklicni tečaj TRGOVEC - srednje poklicno izobraževanje
USPOSABLJANJA:
USPOSABLJANJ E ZA KNJIGOVODSKA DELA SOCIALNI OSKRBOVALEC / OSKRBOVALKA MANAGEMENT EVROPSKIH PROJEKTOV ZDRAVA IN DIETNA PREHRANA TRGOVEC - prekvalifikacija
J	TEČAJI:
-tuji jeziki (60 urni tečaji)
SOBARICA	- retorika (120 umi tečaj)
- računalništvo (20 umi tečaj) - težka gradbena mehanizacija - viličaristi
nekaj prostih mest, pa se prične v začetku naslednjega meseca. Vsako drugo nedeljo vabijo ob 9.30 v Mestno
gledališče Ptuj na predavanja Akademije Mestnega gledališča Ptuj.
Dženana Becirovic
Revivis
Trije novi študijski programi
Dr. Oto Težak, direktor Revivisa Ptuj
www.lu-ptuj.si
www.cvzu-podravje.si
Regijsko in visokošolsko središče Ptuj (REVIVIS) bo v novem študijskem letu ponudilo tri nove gostujoče študijske programe. Gre za novost v našem prostoru. Revivis Ptuj je začel delovati leta 2004, svoj sedež pa ima v Krempljevi ulici. V tem času so začeli sodelovati z mnogimi gostujočimi univerzami, ki so akreditirale svoje študijske programe v njihovih prostorih. Ponujajo nove bolonjske akreditirane visokošolske študijske programe, dodiplomske in podiplomske.
V študijskem letu 2010/2011 pa bo Revivis zraven že ustaljenih in uveljavljenih ponudil še tri nove programe. Izvajani bodo v sodelovanju z Evropskim središčem Maribor (ESM). Gre pa za en visokošolski program, in sicer Upravljanje in vodenje poslovnih sistemov, ter dva magistrska študijska programa: Upravljanje in vodenje poslovnih siste-
mov in Evropske študije. To so programi, ki so noviteta v slovenskem prostoru, razvili pa so jih v sodelovanju z mednarodno priznanimi strokovnjaki na področju šolstva. Ali bodo izvajali vse tri programe, bo odvisno od vpisa. Cena letnika za dodiplomski študij bo od 1800 do 2300 evrov, za podiplomski pa od 2700 do 2900. Vsi študijski programi bodo izvedeni le v obliki izrednega študija, gre pa za v svetu že uveljavljene programe. Povsem nov v slovenskem prostoru je program Evropske poslovne študije, ponosni pa so tudi na magistrski študij Upravljanje in vodenje poslovnih študij, ki so ga v ESM naredili s pomočjo Avstrijcev in Bavarcev. Informacije o novih in starih programih pa bodo interesentom na razpolago tudi na informativnih dnevih, ki bodo v prostorih Revivisa 18. in 19. februarja.
Dženana Becirovic
Foto: DB
Foto: DB
Višja strokovna šola Ptuj
Kvalitetni učni programi privabljajo vedno več študentov
Višja strokovna šola Ptuj zaradi potreb po razvoju vsako leto skrbi za pestro izbiro programov, posledično pa ime tudi večje števila diplomantov. Doslej je pri njih diplomiralo že 156 diplomantov, trenutno pa imajo vpisani kar 681 študentov. Višja strokovna šola Ptuj je bila ustanovljena oktobra 2004 kot peta šola znotraj Šolskega centra Ptuj. »Pobude in potrebe po razvoju višješolskih programov na Ptuju so pripeljale do večje izbire, posledično pa tudi do vedno večjega števila diplomantov,« je pojasnil ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj Robert Harb. V tekočem študijskem letu izvajajo tri redne in izredne študijske programe. To so: Ekonomist, Mehatronika ter Upravljanje podeželja in krajine.
Da je bila uvedba omenjenih višješolskih programov na Ptuju smela odločitev, priča tudi dejstvo, da vpis iz leta v leto narašča. Ob ustanovitvi, oktobra 2004, so v prvem študijskem letu vpisali 198 študentov, že v drugem študijskem letu pa se je ta številka kar podvojila. Nič manjšega porasta niso zabeležili v lanskem študijskem letu, ko je njihove programe
fl
Robert Harb, ravnatelj Višje strokovne sole Ptuj
obiskovalo kar 570 študentov, danes pa je število študentov že 681. Zgovoren je tudi podatek, da je do sedaj na VSŠ Ptuj diplomiralo kar 156 diplomantov. »Nadgraditi obstoječa in pridobiti nova znanja je nadvse pomembna človeška investicija. Če želimo obvladovati novo tehnologijo, se moramo nanjo pripraviti celoviteje, z novimi znanji, predvsem pa z novim načinom razmišljanja,« je o poslanstvu šole povedal ravnatelj Harb, ki dodaja, da je osnovno vodilo šole dvigniti izobrazbeno strukturo v ,estni občini Ptuj in tudi na širšem področju Slovenije. Tudi po-
vezovanju med delodajalci in šolo pripisujejo velik pomen, izkušnje pa kažejo, da so njihovi diplomanti relativno hitro zaposljivi.
V februarju bodo interesenti lahko dobili tudi podrobnejše podatke o posameznih programih, saj pripravljajo informativna dneva, in sicer v petek, 12., in soboto, 13. februarja, za redne in izredne študente. Takrat bodo bodoči študentje podrobneje seznanjeni s študijskimi programi, pogoji vpisa in napredovanja, možnostjo plačila, s potekom študija in podobno.
Dženana Becirovic
andragoškizavod
Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza
Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si
Telefon: 02 23411 11,02 23411 13
V šolskem letu 2010/2011 bomo vpisovali
v prenovljene programe:
* EKONOMSKI TEHNIK
* GASTRONOMIJA IN TURIZEM
(prej Gostinski, Turistični tehnik)
* PREDŠOLSKA VZGOJA
* LOGISTIČNI TEHNIK (prej Prometi tehnik)
TRGOVEC
GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE
(prej Kuhar, Natakar)
* RAČUNALNIKAR
Zagotovite si prosto mesto že danes.
Bolonjski kemijo in
Modernega življenja si brez sodobne kemije ne moremo niti zamisliti, čeprav se tega v vsakdanjem življenju ne zavedamo. Brez kemije ni moderne biologije, ni farmacevtskih ved, ni razumevanja v medicini. Brez kemijskega inženirstva ne bi bilo racionalne proizvodnje neštetih izdelkov, za katere se nam zdi samoumevno, da nam pripadajo. V naših krajih ima študij in raziskovalno delo na področju kemijskih ved dolgo tradicijo. Prvi začetki segajo že v sedemnaj- D sto stoletje, o pričetku rednega študija na področju kemijskih ved pa lahko govorimo od leta 1919, ko je bila ustanovljena ljubljanska univerza. Od leta 1994 potekajo kemijski študiji na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT). Na FKKT smo v študijskem letu 2009/2010 začeli izvajati nove triletne prvostopenjske univerzitetne programe kemije, biokemije, kemijskega inženirstva in tehniške varnosti ter visokošolski program kemijske tehnologije. Univerzitetnim prvostopenjskim programom bodo sledili
študij na Fakulteti za kemijsko tehnologijo
dvoletni drugostopenjski programi kemije, kemijskega izobraževanja, biokemije, kemijskega inženirstva in tehniške varnosti. Na fakulteti poteka tudi organiziran podiplomski študij. Dosedanje podiplomske študijske programe je zamenjal tretjestopenjski univerzitetni študijski program Kemijske znanosti, ki traja tri leta. Naziv, ki ga študent dobi po koncu študija, je doktor znanosti.
Univerza Ljubljani
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Í__i
1111 lil 1 ill 111 h 11 in i in 1111
Kot zanimivost velja poudariti, da je bil prvi doktorat ljubljanske univerze podeljen leta 1920 iz kemije Anki Mayer.
Seveda se bodo v višjih letnikih še izvajali dosedanji programi, štiriletni univerzitetni programi Kemija,
Kemijsko izobraževanje, Biokemija, Kemijsko inže-nirstvo ter visokošolska študijska programa Kemijska tehnologija in Varstvo pri delu, le vpis v prvi in drugi letnik omenjenih programov ne bo več mogoč. Tako kot ostale članice UL smo tudi na FKKT privzeli ECTS sistem (European Credit and Transfer System). S tem je dana osnova za prost pretok študentov med evropskimi univerzami, ki so podpisale ustrezne medsebojne bilateralne sporazume. Za izvedbo študijskih programov skrbi 45 univerzitetnih učiteljev (rednih profesorjev, izrednih profesorjev in docentov), 50 asistentov in več kot 25 tehničnih sodelavcev, ki zagotavljajo primerne študijske pogoje. Še posebej si prizadevamo za izvajanje kakovostnega raziskovanja, ki je osnova sodobnega univerzitetnega izobraževanja. Ljubljanska Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo je tako na raziskovalnem kot tudi na pedagoškem področju mednarodno primerljiva in uveljavljena ustanova.
Vrtec Ptuj
Kmalu novi prostori za predšolsko dejavnost
V	Vrtcu Ptuj imajo v tem trenutku kar za tri oddelke nerešenih vlog za sprejem otrok, tako da novih otrok med šolskim letom praktično ne morejo sprejeti, če ne pride do medletnih izpisov otrok. Že ob začetku novega šolskega leta namreč napolnijo vse oddelke do zgornjega normativa, uporabijo pa tudi fleksibilni normativ. Temu vprašanju skupaj z MO Ptuj posvečajo izredno veliko pozornost. V tem trenutku potekajo pospešene aktivnosti, da bi se prostori nekdanjega marketa Žerak usposobili za predšolsko dejavnost, da bi lahko sprejeli vse tiste otroke, za katere so starši dali vloge že lansko leto, ki pa pogoje za vpis, to je 11 mesecev starosti, izpolnjujejo šele v letošnjem letu. V tem trenutku pa so tudi že začeli priprave na novo šolsko leto.
V	okviru priprav na novo šolsko leto vedno najprej preverijo, koliko otrok bo pred novim šolskim letom zapustilo vrtec, koliko mest se bo v obstoječih zmogljivostih sprostilo. Na vsa ta mesta najprej prerazporedijo otroke, za katere so starši že med šolskim letom podali
k sprejemu povabijo druge otroke z liste sprejetih otrok, to bolj ali manj delajo celo šolsko leto. V Vrtcu Ptuj imajo trenutno vpisane otroke iz 32 občin, ker še zmeraj velja naslov stalnega prebivališča starša. Občina, iz katere je starš, tudi plačuje ceno programa. Starši, ki imajo stalno prebivališče v MO Ptuj, iz tega naslova dobijo največ točk, zato so tudi razporejeni najvišje na listi sprejetih otrok, kar pa še ne pomeni, da so v Vrtec Ptuj lahko sprejeti samo otroci iz MO Ptuj. Če teh ni dovolj, da bi zapolnili proste zmogljivosti, lahko sprejmejo tudi otroke iz drugih občin. Po tem postopku so lansko leto tudi opravili sprejem otrok v enote Vrtca Ptuj v šolskem letu 2009/2010. Z najnovejšo spremembo Zakona o vrtcih, ki še podrobneje opredeljuje sam sprejem otroka v vrtec, je odpravljen tudi postopek o Zakonu o upravnem postopku. Z zakonsko določenimi roki obravnave posameznih vlog, obveščanja in odgovarjanja so se namreč postopki tako zavlekli, da so imeli nekateri vrtci oziroma enote v začetku septembra prazne oddelke. Postopek sprejema se je z
Foto: Črtomir Goznik
Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj
vloge za premestitve, ker jim ni ustrezala enota ali so se med letom preselili in bi jim bolj odgovarjala katera druga enota. Po teh premikih uredijo skupine še po letnikih, da lahko oddelke napolnijo do zgornjega normativa. Ko je vse to za njimi, lahko objavijo razpis za vpis novih otrok, da se starši do določenega roka lahko odločijo za vpis otroka v Vrtec Ptuj. Če je vlog več, kot je razpoložljivih mest, mora sprejem vlog opraviti posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavnik MO Ptuj, predstavnik sveta staršev in predstavnik Vrtca Ptuj. Njihova naloga je, da pregledajo vloge, jih točkujejo po sprejetem točk-ovniku, ki ga je sprejel svet MO Ptuj. Vloge pa se ne točkujejo na ime in priimek prosilca, ampak na šifro, ki jo dobi otrok, da se z osebnimi podatki ne ravna malomarno. Na podlagi točkovanja se nato ustvari lista otrok, ki so bili sprejeti v Vrtec Ptuj. Ko komisija svoje delo zaključi, Vrtec otroke razporedi v posamezne starostne oddelke, skladno z normativi, ki so določeni z Zakonom o vrtcih. Starši otrok, ki so bili sprejeti v vrtec, morajo nato v določenem roku z Vrtcem Ptuj podpisati pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih. Če se v tem času ne odzovejo, pomeni, da sprejema oziroma vpisa ne želijo opraviti, kar pomeni, da lahko
omenjenimi spremembami poenostavil in časovno skrajšal, zmanjšali pa so se tudi stroški, ker ni več pošiljanja s povratnico. Rokovno pa so starši še vedno dovolj zaščiteni, da njihove pravice kot uporabnikov niso kršene.
Vsi vrtci v Sloveniji imajo primarno dolžnost, da preko publikacij o vrtcih starše seznanjajo s svojimi programi, zmogljivostmi, s specifičnimi značilnostmi ali celo prednostmi. V publikacijah so zapisane tudi pravice in dolžnosti staršev oziroma uporabnikov vrtče-vskih storitev, prav tako pa tudi predstavljene pravice otrok iz konvencije o otrokovih pravicah. Vrtec Ptuj ima tudi svojo spletno stran, na kateri lahko potencialni uporabniki najdejo vse, kar jih zanima. Spreminjajo jo mesečno, na njej najdejo podatke o vseh preteklih dogodkih in novih, ki se bodo šele zgodili.
Vrtec Ptuj se je zelo približal tudi posebnim potrebam otrok, je povedala ravnateljica Bože-na Bratuž. V tem šolskem je v redne oddelke vključenih 15 otrok s posebnimi potrebami, za 10 otrok pa še potekajo postopki pridobitve odločbe o usmeritvi. Še vedno pa v okviru Vrtca Ptuj deluje oddelek s posebnimi potrebami za otroke z zmernimi ali težjimi primanjkljaji. Vsak otrok skladno
Foto: Črtomir Goznik
V Vrtcu Ptuj se zelo trudijo, da bi se čim bolj približali posebnim potrebam otrok.
z izdano odločbo o usmeritvi dobi tudi ustrezno strokovno pomoč, pri čemer si pomagajo s strokovnimi delavci šole dr. Ljudevita Pivka, pa tudi s strokovnjaki od drugod, čeprav gre za prav posebne potrebe. Božena Bratuž pravi, da vsako tako odločbo dosledno uresničujejo. Če je otrok integriran v redni oddelek, zanj velja znižan normativ. Po zakonu sta v oddelek lahko integrirana največ dva otroka s posebnimi potrebami. V Vrtcu Ptuj izvajajo tudi vse diete, trenutno jih imajo že skoraj 30, s čimer lahko resnično prisluhnejo individualnim po-
trebam otrok. To je tudi neke vrste posebna potreba, čeprav v teh primerih otroci nimajo posebnih odločb o usmeritvi. Pri tem je še kako pomembno sodelovanje staršev in pediatrov, da se otrokom pripravi hrana, ki jo lahko posamezni otrok konzumira.
Ob vstopu v vrtec otrok potrebuje zdravniško potrdilo, da je zdrav. Starši pa morajo pred vstopom otroka v vrtec v občini stalnega bivališča vložiti tudi obrazec Vrt1 za določitev višine njihovega deleža k ceni programa.
MG
V NOVA DOŽIVETJA Z NOVO KBM.
Kako izbrati pravo šolo? Mi bo gimnazija sploh všeč in kam na fakulteto? V Ljubljano, Maribor, Koper ... ? Kako bo pa z denarjem?
V teh dneh se imaš priložnost odločiti, kaj ti je všeč in katero srednjo šolo oz. fakulteto boš obiskoval naslednjih nekaj let. Zaradi samostojnosti in nove odgovornosti pa boš moral poskrbeti tudi za upravljanje s svojim denarjem.
Šola se ful splača
Naj bodo tvoja šolska leta najbolj kul in najbolj brezskrbna leta tvojega življenja! Če zaupaš pravi banki, si lahko lažje uresničiš želje in privoščiš nekaj samo zase. Nova KBM ti v Skul paketu nudi veliko: brezplačno odprtje in vodenje osebnega računa in izdajo plačilne kartice Activa Maestro. Za brezskrben potep po svetu boš lahko dvigoval gotovino brez provizije na vseh bankomatih v Sloveniji in državah evroobmočja, brezplačno pa lahko pridobiš tudi Moneto in uporabo vpoglednega dela spletne banke Bank@Net, da boš vedno vedel, koliko si porabil. Odločiš se lahko tudi za Varčevanje za najstnike, s katerim boš privarčeval nekaj evrov za oddih in zabavo. Če pa boš pri tem še priden in boš privarčeval več kot 300 evrov, lahko z nekaj sreče za nagrado dobiš še dodatnih 300 evrov.
INDEKS
paket
Lahkotno v študentskih letih
Vznemirljiva nova doživetja, kot so študij v tujini, potovanja in odkrivanje sveta, ti bodo bližje, če se odločiš za Indeks paket Nove KBM. Z njim boš dobil brezplačno odprtje in vodenje študentskega računa ter izdajo plačilne kartice Activa Maestro. Denar boš lahko brezplačno dvigoval na vseh bankomatih v Sloveniji in v katerikoli državi EU. Življenje ti bo olajšala tudi Moneta, ki jo v paketu Indeks dobiš brezplačno, svoje poslovanje z banko pa boš preko BankwNeta lahko opravljal za več kot polovico ceneje. Dobiš lahko tudi brezplačno enoletno članarino za novo plačilno kartico z odloženim plačilom (Activa MasterCard ali Activa Visa), ki ti bo zagotovo olajšala nakup letalskih kart. Izkoristiš lahko ugoden študentski kredit (tudi z odloženim plačilom) za šolnino ali pa mini kredit za tečaj surfanja.
Pripelji še prijatelja
Če v Novo KBM pripelješ novega komitenta, ti bomo na tvoj račun nakazali 10 evrov. Če pripelješ dva ali več, pa dobiš kar 20 evrov.
^.Nova KBM
Tisoč zgodb, ena banka.
O študentskih reformah
Ali reforma prinaša ukinitev študentskega dela?
Predlog Zakona o malem delu, ki ga je v začetku decembra javnosti predstavilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je že dvignil veliko prahu. Nasprotovanje in ogorčenje so v prvi vrsti izrazili študentje, pridružili pa so se jim tudi nekateri poslanci. Pripravljena izhodišča in predlogi Zakona o malem delu, ki bi v veliki meri poslabšal položaj slovenskih študentov, so že naleteli na neodobrava-nje. Kljub temu da študentsko delo predstavlja zgolj tri odstotke slovenskega trga dela, je izjemnega pomena, saj več kot polovici slovenskih študentov omogoča dostop do študija. Ni zanemarljivo niti dejstvo, da so v teh treh odstotkih v prvi vrsti študentje iz socialno ogroženih okolij in
družin. Večina študentov zato meni, da bi se s tem neposredno omejila dostopnost do visokošolskega izobraževanja v Sloveniji, razen če se bo vzporedno z ukrepi omejevanja študentskega dela zagotovilo tudi sorazmerno več finančnih sredstev socialno ogroženim študentom, česar pa v trenutnih razmerah ni mogoče pričakovati. Spremembe študentskega dela v t. i. »malo delo« so po mnenju mnogih posameznikov problematične, saj študentskega dela ne gre enačiti pri različnih strukturah državljanov, ki imajo različna socialna ozadja in specifike. S predlaganimi izhodišči je po mnenju poslanca Zares Tadeja Slapnika vprašljivo tudi zagotavljanje rednih zaposlitev za mlade po kon-
-----
Študentje so z reformami, ki jih pripravlja vlada, zelo nezadovoljni.
Andrej Cus
čanem študiju, saj omogoča zlorabe malega dela s strani delodajalcev. Če naj bi izenačili študente in brezposelne pri malem delu, lahko po njegovem predvidevamo, da bodo mladi še težje prišli do redne zaposlitve. »Študentske reforme, ki jih pripravlja vlada, so ena izmed najslabših možnosti« V sedanji ureditvi se sredstva iz 12-odstotne koncesijske dajatve v višini kar 37,5 % kot strošek priznajo študentske-
Študirati s soncem v očeh, z morjem v dlaneh ... na Fakulteti za management Koper
Imate organizacijsko žilico? Vas zanima področje managementa? Bi radi pridobili podjetniška znanja?
Če ste na vsako vprašanje prikimali in se zdaj sprašujete, kje vse to dobiti, je odgovor na dlani: Fakulteta za management Koper. Fakulteta za management Koper Univerze na Primorskem je visokošolski zavod, na katerem izobražujemo in raziskujemo na področju družboslovnih in poslovno-upravnih ved s poudarkom na managementu. Znanje prenašamo v prakso ter v mednarodno in slovensko raziskovalno javnost, zato organiziramo znanstvene konference, prirejamo okrogle mize o aktualnih temah, izdajamo strokovno in znanstveno literaturo ter se vključujemo v dogajanje v lokalnem okolju in tudi zunaj njega.
Fakulteta za management Koper ponuja aktualne študijske programe, ki vsebinsko sledijo potrebam in zahtevam trga. Visokošolski učitelji v svoje vsebine nenehno vpletajo aktualne teme, študijske programe pa dopolnjujemo in aktualiziramo tako, da jim dodajamo nove študijske smeri, module in izbirne predmete. Za učinkovit, pester in razgiban študij ter čim večjo prilagodljivost individualnim potrebam študentov fakulteta ponuja:
•	različne oblike poučevanja in učenja,
•	izvedbo letnika v kvartalih in v manjših skupinah,
•	širok nabor modulov in izbirnih predmetov,
•	mobilnost (opravljanje dela študijskih obveznosti na drugih visokošolskih ustanovah v Sloveniji in tujini),
•	možnost študija v študijskih središčih po Sloveniji - v Celju in Škofji Loki, jeseni bo redni študij mogoč v vseh študijskih središčih,
•	projektno delo,
•	predavanja strokovnjakov iz gospodarstva,

Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper
www.fm-kp.si
^--■ 1 :.		
Ko	Per *	. -
Ce	Ije	
Šk	ofja Loka	
• možnost opravljanja nekaterih predmetov v angleščini, druženje s študenti iz tujine.
V študijskem letu 2010/2011 bo Fakulteta za management Koper iz-
študijske programe 1. stopnje:
-	visokošolski strokovni študijski program Management
-	visokošolski strokovni študijski program Mednarodno poslovanje
-	univerzitetni študijski program Management
študijske programe 2. stopnje
-	magistrski študijski program 2. stopnje Management
-	magistrski študijski program 2. stopnje Ekonomija in finance
-	magistrski študijski program 2. stopnje Upravljanje trajnostnega razvoja
Programi za vseživljenjsko učenje
Zahtevam in potrebam trga ne sledimo samo z vsebinami študijskih programov, temveč želimo aktualnost ohranjati tudi z oblikami izobraževanja. Trudimo se tradicionalne izobraževalne sisteme preoblikovati v bolj odprte in fleksibilne ter prilagojene individualnim učnim ciljem, potrebam, zanimanju in časovnim zmožnostim posameznika. Zato v okviru vseživljenjskega učenja po-
nujamo možnost študija modulov ali posameznih predmetov akreditiranih študijskih programov po vsebinskih področjih, ki jih posameznik izbere glede na svoje zanimanje in potrebe pri delu. Za zaključene skupine iz enega ali več podjetij ponujamo izvedbo posameznih predmetov ali delov študijskih programov, ki so osredotočeni na določena specifična področja.
Formalne oblike izobraževanja dopolnjujemo z neformalnimi, zato organiziramo številne seminarje, delavnice, tečaje in okrogle mize.
Mednarodna dejavnost
Našim študentom in študentkam omogočamo mednarodne izmenjave v okviru programov Erasmus in Ceepus na več kot 60 tujih partnerskih institucijah, prav tako jih spodbujamo, da v tujini opravijo študijsko prakso. Za mednarodni utrip na naši fakulteti skrbimo z zdaj že tradicionalno mednarodno poletno šolo ma-nagementa, ki poteka v angleščini. Da bi privabili še več študentov iz tujine in domačim študentom omogočili poglabljanje znanja tujega jezika, vsako študijsko leto izvajamo 10-15 predmetov v angleščini. Vsi naši študijski programi so medna-. rodno primerljivi s sorodnimi študijskimi programi priznanih evropskih , univerz.	i
mu servisu za posredovanje dela. Kaj bi reforma pomenila zanje, smo povprašali na Študentskem servisu Maribor. »Študentske reforme, ki jih pripravlja vlada, so ena izmed najslabših možnosti za študente. Ob morebitnem sprejemu zakona o malem delu, bi študentsko delo postalo ne-konkurenčno, kar pomeni, da delodajalci ne bi več povpraševali po študentih. V času, ko se v Sloveniji povečuje število brezposelnih in ko ljudje nimajo denarja za plačevanje položnic, se je vlada odločila odvzeti študentom še edini vir dohodka, s katerim si lahko plačajo študij. To pomeni, da bo 65 % študentov, ki si sedaj plačujejo študij z delom preko študentskih servisov, ostalo brez dohodkov. Nihče se ne vpraša, kako si bodo v bodoče zagotovili sredstva za študij, saj zakone sprejemajo ljudje, katerih otroci ne potrebuje dodatnega zaslužka, saj njihovi starši zaslužijo dovolj. To pomeni, da bo v bodoče študij omogočen le tistim privilegiranim študentom, ki jim bogati starši lahko nudijo vse potrebno za študij, ostali pa bodo ostali brez njega; to pomeni, da bodo študirali le otroci v prestolnici, vsi ostali iz Prekmurja, Koroške, Štajerske itd. pa bodo ostali brez možnosti za študij, saj jim starši ne bodo mogli pokriti
stroškov študija v Ljubljani ali Mariboru. Tudi mi pa se strinjamo, da je potrebno nadzirati morebitne zlorabe študentskega dela,« je povedala Andreja Keglevic s Študentskega servisa Maribor. Elitizacija visokega šolstva ter ukinjanje avtonomnega študentskega organiziranja?
Uradno stališče o reformah, ki jih pripravlja vlada, pa so v začetku leta pripravili tudi v Klubu ptujskih študentov. Alen Iljevec, podpredsednik KPŠ, je ocenil, da reforme, ki jih pripravlja vlada na področju študentskega dela, nikakor ne prinašajo za študente nič dobrega. »Čeprav se zavedamo, da obstoječ sistem omogoča tudi zlorabe študentskega dela, je potrebno poudariti, da si študij mnogi študenti lahko privoščijo ravno zaradi možnosti dela preko študentskih napotnic. Drage najemnine, prevozi v univerzitetna središča, študijska literatura in podobno so v mnogih primerih prevelik zalogaj za naše starše. Tako študentom ne preostane drugega, kot da si poiščejo delo ter svoj prosti čas porabijo koristno in si zaslužijo kak evro, ki jim olajša prebijanje skozi mesec. Zavedamo se, da vladne reforme vodijo morda celo v ukinitev študentskega
dela, s čimer pa se nikakor ne moremo strinjati, saj študentsko delo danes skoraj polovici študentom omogoča študij. Z omejevanjem študentskega dela bi se lahko strinjali le, če bi se vzporedno zagotovilo tudi več sredstev socialno ogroženim študentom, ki bi si na ta način lahko omogočili študij,« je pojasnil Iljevec. Eden temeljnih problemov je tudi časovna omejitev dela, ki jo predvideva reforma. Nestri-njanje s predlogom Zakona o malem delu pa je izrazil tudi novi predsednik KPŠ in lanskoletni predsednik Dijaške organizacije Slovenije Andrej Čuš. Kot je pojasnil, omejitev študentskega dela lahko kar tretjini študentov neposredno onemogoči dostop do študija kot javne dobrine, ki mora biti dostopna vsakomur. »Izhodišča, ki jih je predlagalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vodijo v smer poslabšanja položaja študentov in nakazujejo na elitizacijo visokega šolstva ter ukinjanje avtonomnega študentskega organiziranja,« je prepričan Čuš.
Sicer pa je vlada na nasprotovanja študentov že odgovorila in že v naslednjih tednih bodo stopili skupaj in poskušali pripravit bolj ustrezen predlog zakona.
Dženana Becirovič
SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE • JIUJITSU • Al KI DO ^fcs,
B BORILNIH ---B vemM PT0"
VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 19. DO 21. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER).
VPISUJE VTECAJ ZA ZAČETNIKE
NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE !
Foto: DB
Foto: DB
Maturantski izlet v Španijo!
V nadaljevanju vam naštevamo argumente, zakaj je Španija vredna ogleda! Zbirka mestnih znamenitosti, vrvež in barvitost, zlita z nočnim
življenjem, dajejo glavnemu mestu Katalonije in drugemu najbolj naseljenemu mestu Španije poseben pečat! Pravo doživetje je zagotovo poku-
»Našel sem norca in genija!«
so bile besede, s katerimi je Gaudijev profesor opisal mladega arhitekta na podelitvi diplom. Antoni Gaudi, predan katolik, revmatični bolnik in precej ležeren študent, sodi v eno največjih imen Španije in arhitekture art nouveauja. Njegova dela dominirajo po celotni Španiji in predstavljajo podobo Barcelone. Gaudi je veljal za posebneža že v mladih letih in je odrasle navduševal s svojo sposobnostjo opazovanja in smislom za malenkosti. Ko je učiteljica nekoč rekla, da ptiči lahko letijo, ker imajo krila, je Gaudi na to odgovoril, da imajo tudi kokoši krila, pa jih uporabljajo le za hojo. Kot predan delavec in katolik je leta 1883 v svojem 31. letu starosti prevzel projekt, ki je kasneje postal njegovo življenjsko delo in zabeležil vse njegovo delovanje - katedralo La Sagrada Familia (Sveta družina), ki ji je posvetil 43 let svojega življenja, pa vse do danes še vedno ni dokončana. V času življenja njegovih del niso množično hvalili, nekateri so se mu celo odkrito posmehovali. Sokrajani so njegovo delo Casa Mila popularno poimenovali »kamnolom« (La Pedrera), naziv, ki ga je hiša obdržala vse do danes. V mladosti je bil velikokrat oklican za šminkerja, saj se je rad oblačil po zadnji modi in bil obkrožen z ljudmi visoke družbe. Kupoval je najdražje klobuke in imel najbolje oblikovano vizitko. Edina stvar, ki je bila v njegovi silni garderobi ponošena, so bili njegovi čevlji - zdelo se mu je, da so novi čevlji neudobni, zato je nove vedno nekomu dal, da mu jih je raznosil. Umrl je 10. junija 1926 v Barceloni. Po pripovedovanjih se je mesto zavilo v žalovanje.
šina nočnega življenja, ki se prične najprej z dobro večerjo, nato pa se v istem prostoru nadaljuje z glasbo in plesom. Okusno urejena dekleta, ob čemer ni potrebno posebno poudarjati, da so lepotice, saj je to splošno znano (in seveda so čedni tudi fantje), ne začnejo zabave
TAPAS
Ne zamudi svoje priložnosti!
Prijavi se na avdicijo največje potovalne agencije za mlade Collegium Mondial Travel, izberi med delom animatorja, vodnika, fotografa, snemalca ali moderatorja, ter postani del ekipe, v kateri dela tudi Vid Valič, odličen slovenski stand-up komik ter voditelj šova Sloveni-
ja ima talent. S Collegi-umom pa je pred delom na televiziji sodeloval tudi Peter Poles.
Pridruži se odlični ekipi, spoznaj Evropo in razvijaj svoje sposobnosti. Pošlji svoj življenjepis na an-drej.kacic@mondialtravel. si, lahko pa pripraviš tudi kratek predstavitveni film-
ček in razkriješ svoje talente in sposobnosti. Podjetje Collegium Mondial Travel se je letos uvrstilo med finaliste izbora Zlata nit, ki predstavlja najboljše zaposlovalce po mnenju zaposlenih ter strokovne komisije, kar je pri izbiri delodajalca zagotovo velika prednost.
Značilna kulinarika, katere sestavni del so tapasi, ki jih postrežejo tople ali hladne v različnih oblikah in okusih, so priljubljeni prigrizki, ki jih postrežejo v prav vsaki gostilni, kavarni ali baru. Izvor tapasa spremljajo različne zgodbe, ena od njih pravi, da je kralj Alfonso X. poskrbel, da bi takratne krčme poleg vin začele streči tudi manjši prigrizek, zato da vino »ne bi šlo preveč v glavo«. Druga zgodba pa pravi, da se je kralj Alfonso na daljšem potovanju ustavil v provinci Cadiz, kjer so mu ponudili kozarec vina, ki so ga zaradi dežja prekrili z rezino pršuta. Ker je bil kralju pršut s pijačo pogodu, je tapa - pokrivalo naročil še enkrat. Kakor koli, ne glede na izvor tapasov je pomembno le to, da jih zaužijete s kozarcem dobrega vina in v sproščenem ozračju. Po možnosti na najbolj znani ulici Barcelone La Rambli, kamor se steka celotno poulično življenje Barcelone, kjer so številni poulični umetniki našli svoj ustvarjalni kotiček in navdih. Na širokem tlakovanem pločniku te razvpite ulice se kar gnete slikarjev, pevcev, panto-mimikov, živih kipov, akterjev, lutkarjev in ostalih artistov.
brez hrane. Za večerjo se začnejo zbirati okoli 22., 23. ure, po polnoči pa se nato prične nora zabava, ki traja do prvih jutranjih žarkov.
Ob vsem skupaj pomislim na Barcelono kot na nekaj simboličnega za Slovence. Se sprašujete, zakaj? Slovenci smo leta 1992 prvič nastopili pod svojo nacionalno zastavo na poletnih olimpijskih
igrah, ki so potekale od 25. julija do 9. avgusta prav v Barceloni. Slovenci smo se namreč olimpijskih iger udeleževali vse od leta 1912, najprej pod avstrijsko in nato pod jugoslovansko zastavo, v Barceloni pa smo se svetu predstavili kot samostojna država. Ja, in o njej je pel tudi Freddie Mercury. Se še spomnite? Barcelooooonaaaa ...
Košarka • Liga PARKL
Ptujcani ob porazu Pra-gerskega sami na vrhu
V	nadaljevanju košarkarskega prvenstva v ligi PA.R.K.L so v 1. ligi košarkarji Ptuja slavili v Račah ter se z novo zmago povzpeli na vrh lestvice. K temu je pripomogel tudi spodrsljaj Pragerskega v izredno izenačenem srečanju z ekipo Good Guys. Obilo težav, da so prišli do šeste zmage, so imeli košarkarji ŠD Kidričevo, ki so slavili minimalno zmago v Staršah.
V	drugi ligi ni bilo presenečenj, saj je vodeči dvojec (Veterani Pragersko in Starše) slavil nove zmage in sta še naprej vodeči moštvi.
1. LIGA
REZULTATI 9. KROGA: KK Pragersko - Good Guys 78:82 (18:20, 20:20, 20:20, 20:22), KK Starše
-	ŠD Kidričevo 83:85 (19:21, 24 :17, 19:21, 21:26), KK Rače - KK Ptuj 67:75 (16:23, 12:15, 22:19, 17:18). Srečanje TED ŠD Cirkovce
-	ŠD Majšperk prestavljeno na 17. februar.
1.	KK PTUJ
2.	KK PRAGERSKO
3.	ŠD KIDRIČEVO
9 7 2 16 9 6 3 15 9 6 3 15
4.	GOOD GUYS	9	5	4	14
5.	KK STARŠE	9	4	5	13
6.	ŠPAJZA ŠD MAJŠPERK	8	4	4	12
7.	TED ŠD CIRKOVCE	8	3	5	11
8.	KK RAČE	9	0	9	9
2. LIGA
REZULTATI 8. KROGA: Pragersko vet. - Elektro Lineal MB 70:61 (15:19, 17:11, 17:12, 21:19), KMO Dornava - ŠD Ptujska Gora 92:69 (25:15; 18:21; 27:7; 22:26), ŠD Nova vas MB - KK Starše 2 55:77 (11:24, 12:19, 19:19, 13:15).
1.	KK STARŠE 2	8 7	1	15
2.	PRAGERSKO VETERANI	8 6	2	14
3.	ELEKTRO LINEAL MB	7	5	2	12
4.	KMO DORNAVA	8 3	5	11
5.	ŠD NOVA MARIBOR	7	2	5	9
6.	PTUJSKA GORA	8 0	8	8
NAJ STRELCI
1.	LIGA: 1. Žiga Dobrin (Starše) 193, 2. Miro Kozar (Pragersko) 177, 3. Boštjan Meglič (Rače) 173 košev
2.	LIGA: 1. Matjaž Miklavčič (Veterani Pragersko) 139, 2. Matej Me-tličar (KMO Dornava) 132, 3. Peter Pesek (Starše 2) 123 košev
Danilo Klajnšek
Rokoborba • Zmaga Čiričeve v Avstriji
Mihaela Čirič, rokoborka ljutomerskega kluba Finančna točka, je dosegla enega največjih uspehov v svoji športni karieri. V avstrijskem Wolfurtu je na zelo kakovostnem FILA tekmovanju, kjer je nastopilo 183 tekmovalcev iz 19 držav, zmagala med članicami v kategoriji do 51 kg. Najprej je po točkah ugnala poljsko tekmovalko, nato pa s tušem še domačinko. Tudi v finalu je bila njena tekmica Poljakinja, ki pa jo je Mihaela Čirič v dramatični končnici spravila na hrbet. S to zmago je Mihaela dosegla pomemben mejnik v klubu, saj je kot prva osvojila zlato medaljo na FILA tekmovanju.
Niko Šoštarič
Strelstvo • 4. turnir 2. DL pištoia-puška
Miklavžani znižali zaostanek za Ptujcani
■ V^ ■
Na četrtem turnirju 2. DL s pištolo SV, ki je potekal na novem strelišču OSZ Ormož, je še tretjo zmago v sezoni s 370 krogi slavil miklavški strelec Alojz Trstenjak in tako s 108 točkami znova samostojno prevzel vodstvo tudi v skupnem seštevku posameznikov. Drugo mesto je s 369 krogi zasedel še drugi član miklavške ekipe Miran Miholič pred tretjeuvr-ščenim Ptujčanom Simeonom Goncem s 367 krogi. V ekipnem seštevku je drugo zmago v sezoni dosegla ekipa SD Jožeta Kerenčiča s 1091 krogi in tako za dve točki znižala svoj zaostanek v skupnem seštevku ekip za Ptujčani - 1076 krogov, ki branijo dvojni naslov, tako ekipnega kot posamičnega prvaka 2. DL. Do konca ligaškega tekmovanja sta tako ostala še dva turnirja, ki bosta istočasno
po uradnem programu organizatorjev velikega pokalnega turnirja 1. DL v Juršincih že to soboto in na Ptuju 27. 3.
Četrti turnir 2. DL puška je bil tokrat prvič v sezoni ločeno, v organizaciji SD I. pohorski bataljon iz Ruš, kjer so še tretjo zmago s 1120 krogi dosegli mariborski strelci Elektra in si tako pred nadaljevanjem praktično že zagotovili naslov ekipnih prvakov 2. DL. Z majhnim zaostankom 6 krogov so 2. mesto zasedli strelci iz Hotinje vasi, ti pa so bili še za štiri kroge boljši od bistriške ekipe Impola. Kidri-čevski strelci tokrat niso znali izkoristiti odlične priložnosti za višjo uvrstitev, ki se je ponujala, razočaral pa je njihov prvi strelec Uroš Mohorko, ki je s 369 krogi osvojil šele 9. mesto, v skupnem seštevku pa še naprej ostaja na visokem 4. mestu.
Foto: Simeon Gčnc
Strelci SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu so na novem »domačem« strelišču dosegli drugo zmago v letošnji sezoni, za ekipo so nastopali (z leve) Miran Miholič, vodeči v skupnem seštevku posameznikov Alojz Trstenjak in Grega Novak.
Najvišjo uvrstitev za Kidričane je tako s 370 krogi na 8. mestu dosegel Gregor Kmetec, zelo pa veseli napredek najmlajšega Kidričana Aleša Pernata, ki je tokrat s standardno puško dosegel 366 krogov in osvojil 11. mesto. Četrto zaporedno zmago s 385 krogi je dosegla Klavdija
2. DL pištola SV:
Ekipni rezultati 4. turnirja:
1.	SD JOŽETA KERENČIČA II	1091	34
2.	SK PTUJ II	1076	36
3.	SD JURŠINCI II	1053	26
4.	SD JEZERO DOBROVNIK	1014	20 Rezultati posameznikov:
1.	Alojz Trstenjak, SD JK Miklavž II,	370	108
2.	Miran Miholič, SD JK Miklavž II,	369	96
3.	Simeon Gonc, SK Ptuj II,	367	102
4.	Avgust Horvat, SD J. Dobrovnik,	367	87
5.	Rok Pučko, SD Juršinci II,	365	81
6.	Robert Šimenko, SK Ptuj II,	359	66
7.	Grega Novak, SD JK Miklavž II,	352	71
8.	Ivan Druzovič, SD Juršinci II,	352	70
9.	Uroš Pešakovic, SK Ptuj II,	350	52
10.	Dušan Krajnc, SD Juršinci II,	336	53
11.	Erik Somi, SD J. Dobrovnik,	327	60
12.	Leon Nyakaš, SD J. Dobrovnik,	320	59
2. DL puška S:
Ekipni rezultati 4. turnirja:
1.	SD ELEKTRO MARIBOR	1120 36
2.	SD FLV HOTINJA VAS	1114	29
3.	SD IMPOL	1110 22
4.	SD KIDRIČEVO	1105	19
5.	SD I. POH. BATALJON II	760 26 Rezultati posameznikov:
1.	Klavdija Pufič, SD Impol,	385	120
2.	Tina Weingerl, SD I.PB Ruše,	384	91
3.	Timotej Skodič, FLV,	384	76
8.	Gregor Kmetec, SD Kidričevo,	370 46
9.	Uroš Mohorko, SD Kidričevo,	369	79 11. Aleš Pernat, SD Kidričevo,	366 55
2. DL puška SV:
Ekipni rezultati 3. turnirja:
1. SD KOVINAR ORMOŽ II	1141 30
Pufič, SD Impol, pred domačinko Tino Weingerl s 384 krogi na drugem in Timotejem Sko-dičem, SD FLV, z enakim dosežkom na tretjem mestu. Spored za strelce 2. DL s puško bo do konca sezone enak sporedu pištole.
Simeon Gonc
2.	SD RADGONA	1130	16
3.	SD MESTO LJUTOMER II	1130	16
4.	SD ŠTEFAN KOVAČ II	1129	17
5.	SD KOLOMAN FLISAR II	1118	18
6.	SD JANKO JURKOVIČ II	1112	8
7.	SD ČRENŠOVCI II	1106	8
8.	ŠSK COAL PETIŠOVCI	347	3 Rezultati posameznikov:
1.	Jan Šumak, SD Kovinar Ormož, 387 76
2.	Žiga Prajndl, ŠSD Radgona, 379 62
3.	Ilona Irgolič, ŠSD Radgona, 378 24
8.	Andrej Stanič, SD Kovinar Ormož, 377 69
9.	Stiven Vočanec, SD Kovinar Ormož, 377 59
3. DL puška SV:
Ekipni rezultati 4. turnirja:
1.	SD KOLOMAN FLISAR T. III.	1131	48
2.	SD GANČANI	1122	35
3.	SD KOVINAR ORMOŽ III.	1105	27
4.	SD ŠT.KOVAČ TURNIŠČE III.	1094	24
5.	ŠSD GORNJA RADGONA II.	1091	25
6.	SD T. SLADKORJA ORMOŽ II.	1088	27
7.	SD POMURKA M. SOBOTA	1072	16
8.	SD VARSTROJ LENDAVA II.	1065	9
9.	SD SEBEBORCI	1033	16
10.	SD ČRENŠOVCI	1015	5 Rezultati posameznikov:
1.	Špela Mihalič, SD Koloman Flisar,	388 106
2.	Mitja Černi, SD Gančani,	385	99
3.	Denis Verbančič, SD Gančani,	382	84
4.	Melanie Habjanič, SD K.Ormož,	379	57
5.	Barbara Muhič, SD TSO,	378 84 8. Tina Novak, SD K.Ormož,	377	18 10. Gregor Polajnko, SD K.Ormož,	368	47
23.	Samo Pergar, SD K.Ormož,	358 14
24.	Teodor Pevec, SD TSO,	356	46 26. Vesna Mele, SD TSO,	354	18 28. Matjaž Habjanič, SD K.Ormož,	349	16 31. Tomi Jevšovar, SD K.Ormož,	341 2
Fotozapis • Koralpe, Golica
Tečaj varne hoje v gore - 3. del
S planinskim društvom Ptuj smo se v okviru tečaja varne hoje odpravili na Golico, ki leži na avstrijski strani, nedaleč vstran od Dravograda. Celotno gorovje prištevamo k Lavant-talskim Alpam, južni del pogorja seže s Košenjakom tudi v Slovenijo. Najvišji vrh, Großer Speikkogel, je visok 2140 m.
V skupini nas je bilo 26, od tega slaba polovica na turnih smučeh ali snežni deski. Izhodiščna točka je bilo sedlo Wei-
nebene, ki meji med avstrijsko Štajersko in Koroško. Prvi del poti smo hodili ob smučišču, ostali del pa nas je vodil po čudoviti, dokaj ravninski poti. Pogled se je ves čas razprostiral na gorovja, ki so se dvigala nad megleno morje.
Do vrha smo potrebovali dobre štiri ure. Pri zadnjem vzponu smo lahko uporabili vso pridobljeno znanje. V roke smo vzeli cepin, si nataknili dereze ter zakoračili v skoraj navpično strmino pod vrhom. Seveda smo vsi uspešno osvo-
jili vrh. Na vrhu stoji vojaška radarska postaja in, kakor je navada za avstrijske vrhove križ. Pogled se nam je odprl na Karavanke, Kamniško-Sa-vinjske Alpe in Nizke ter Visoke Ture. Vreme nam je bilo sila naklonjeno, saj je bilo nad 1500 m sončno in dokaj toplo. Sestopili smo po isti poti. Najbolj drzni smučarji in deskarji so preizkusili svoje sposobnosti na vstopni strmini, ostali pa smo uporabili za sestop bolj položno pot. Sestop je za pešake trajal približno tri ure, za turne smučarje in deskarje pa manj.
Taja Bračič
Futsal • 1. slovenska futsal liga
Prvaki izkoristili tvegano igro Ptujčanov
REZULTATI 13. KROGA: Puntar Casino Safir - FC Ptuj 7:1 (2:0), Izola - Litija 2:7 (1:3), Gorica - Oplast Kobarid 0:6 (0:2), Dobovec - Sevnica 3:1 (1:0). Nogometaši Pekarne Duh iz Celja so izstopili iz nadaljnjega tekmovanja.
13 12 1 13 13
1.	LITIJA
2.	GORICA
3.	O. KOBARID
4.	PUNTAR SAFIR 12
5.	DOBOVEC
6.	IZOLA
7.	SEVNICA
8.FC	PTUJ
9.	TOMI P. BRONX 12
10.	PEKARNA DUH 9
9 2 8 1
0 2 4 4 4 6 9
2 1 10 2 0 10 0 1 8
8 0 8 0 6 1 2 1
74:26 53:27 65:40 47:34 49:38 41:54 31:54 25:53 31:59 21:52
Puntar Casino Safir - FC Ptuj Krona bar 7:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Brkič (8), 2:0 Ur-šič (9), 3:0 Gregorčič (25), 3:1 B. Kupčič (27), 4:1 Laharnar (31), 5:1 Laharnar (38), 6:1 Uršič (39), 7:1 Brkič (40)
FC PTUJ: Trop, S. Kupčič, Emer-šič, Lovrenčič, Belšak, Ilešič, B. Kupčič, Divjak, Hebar. Trener: Mitja Jontez.
Pred nadaljevanjem prven-
Foto: Črtomir Goznik
Igralci ekipe FC Ptuj (beli dresi) so se v Tolminu uspešno upirali državnim prvakom do 31. minute.
stva v 1. slovenski futsal ligi so bili Ptujčani pod vodstvom novega trenerja Mitja Jonteza precej optimistični, a so tokrat v Tolminu, proti državnim prvakom, razočarali in doživeli
visok poraz. V prvem polčasu so še držali korak z gostitelji, ki so sicer dosegli dva zadetka. Tako je bilo do rezultata 3:1 v 27. minuti, ko so Ptujčani s tvegano igro poskušali še zmanj-
šati prednost domačinov. Slednji pa so izkušeno kaznovali razpoke v obrambni vrsti in so do konca srečanja dosegli še štiri zadetke.
Danilo Klajnšek
Judo • Državno prvenstvo srednjih in osnovnih šol
Gimnazija Ptuj ekipno prva na DP srednjih šol
DP srednjih šol
V petek, 29. 1., je bilo v novi športni dvorani v Ljutomeru, v organizaciji Gimnazije Franca Miklošiča, državno prvenstvo srednjih šol v judu za šolsko leto 2009/2010. Na prvenstvu je nastopilo 87 dijakov in 38 dijakinj iz 30 srednjih šol iz celotne Slovenije. Ekipno so bili najboljše dijakinje Gimnazije Ptuj pred Gimnazijo Murska Sobota in Srednjo zdravstveno šolo Celje, pri dijakih pa so ekipno zmago odnesli tekmovalci Gimnazije Šiška - Ljubljana, pred Srednjo šolo Slovenska Bistrica in Gimnazijo Murska Sobota.
Največ zaslug za ekipno prvo mesto Gimnazije Ptuj med dijakinjami imata Urška Urek in Tanja Kociper, ki sta postali državni prvakinji.
Rezultati državnega prvenstva srednjih šol za šolsko leto 2009/ 2010
Dijakinje:
-63 kg: 1. TANJA KOCIPER (Gimnazija Ptuj); -78 kg (7 tekmovalk): 3. ANJA PETEK (Šolski center Ptuj); +78 kg: 1. URŠKA UREK (Gimnazija Ptuj), 3. RENATA KRALJ (Šolski center Ptuj).
Ekipna razvrstitev:
1.	Gimnazija Ptuj 15 točk
2.	Gimnazija Murska Sobota 14
3.	Srednja zdravstvena šola Celje
14
10. Šolski center Ptuj 5
Dijaki:
-73 kg: 1. PRIMOŽ MARINČIČ (Gimnazija Šiška - LJ), 3. TILEN VI-DOVIČ (Gimnazija Ptuj), 3. MATEJ ŠKERLAK (Srednja šola Slovenska Bistrica), 5. BRANKO KRALJ (Šolski center Ptuj); -90 kg: 1. DAVID KU-KOVICA (Srednja šola Slovenska Bistrica), 7. BOJAN LJUBEC (Gimnazija Ptuj); +100 kg: 2. JON JEREBIC (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer).
Ekipna razvrstitev:
1.	Gimnazija Šiška - LJ 43
2.	Srednja šola Slovenska Bistrica
3.	Gimnazija Murska Sobota 18
4.	Gimnazija Franca Miklošiča
Matic Horvat (na sliki) je v kategoriji do 60 kg osvojil 3. mesto za OS Olge Meglič.
Ljutomer 11
15. Gimnazija Ptuj 4 točke
DP osnovnih šol 2010: ekipni zmagi v Ljutomer in Ljubljano
V organizaciji OŠ Danteja Alighierija v Izoli je bilo v petek, 5. 2., letošnje finalno tekmovanje OŠ v judu, kamor so se uvrstili najboljši tekmovalci s področnih tekmovanj v starostni kategoriji starejših učenk in učencev (7., 8., in 9. razred). Nastopilo je 47 tekmovalk in 86 tekmovalcev iz 75 OŠ iz celotne Slovenije. Pri učenkah je bila ekipno najboljša OŠ Toneta Čufarja LJ, pri učencih pa OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera.
Rezultati: STAREJŠE UČENKE:
-52 kg: 1. Maja NOVAK (OŠ Za-dobrova), 5. TJAŠA BRUMEN (OŠ Olge Meglič), 7. ŽIVA POTOČNIK (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer); -57 kg: 1. PETRA BEDENE (OŠ Toneta Čufarja), 7. TADEJA ARKLINIČ (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer); -63 kg: 1. AJA GAČ-NIK ZUPANC (OŠ Griže), 5. LARISA
ČERČEK (OŠ Olge Meglič); +63 kg: 1. ŠPELA VIDMAR (OŠ Pohorskega odreda Slov. Bistrica), 5. SANJA MLI-NAREVIČ (OŠ Gorišnica).
EKIPNA UVRSTITEV:
1. OŠ TONETA ČUFARJA LJ 17 točk
STAREJŠI UČENCI:
-42 kg: 1. MATEJ VIDMAR (OŠ VITA KRAIGHERJA), 7. ROK RESNIK (OŠ OLGE MEGLIČ); -46 kg: 1. LUKA HARPF (OŠ RIHARD JAKOPIČ), 3. GREGA NOVAK (OŠ IVAN CANKAR
LJUTOMER); -50 kg: 1. TILEN SE-MENIČ (OŠ IVAN CANKAR LJUTOMER); -60 kg: 1. LUKA SANIČ (OŠ KARLA DESTOVNIKA KAJUHA), 3. MATIC HORVAT (OŠ OLGE MEGLIČ), 5. BLAŽ PEKLIČ (OŠ HAJDINA); -73 kg: 1. TADEJ ŠTRUC (OŠ MUTA), 3. ALJOŠA LIPOVEC (OŠ IVAN CANKAR LJUTOMER), 5. MITJA VRBNJAK (OŠ JURŠINCI).
EKIPNA UVRSTITEV : 1. OŠ IVAN CANKAR LJUTOMER 25 točk
Sebi Kolednik
Tenis • Zimska liga
1. liga
Rezultati 7. kroga: TK SUMARI - KOVINARSTVO ŠPUREJ 3:0 (Pre-mužič - R. Iljevec 9:3); TRGOVINE JAGER - HORTIKULTURA 3:0 (Ja-garinec - Brlek 9:3, Pisar - Kreutz 9:7, Pisar/Jagarinec - Kreutz/Brlek 9:6); HIŠA KAGER - TC GOJA 0:3 (Urbič - Gojčič 5:9, Kreševič - Glo-dež 1:9, Kreševič/Škrinjar - Plajn-šek/Glodež 2:9).
1.	TC GOJA	17	170
2.	HORTIKULTURA	13	152
3.	KOVINARSTVO ŠPUREJ	10	133
4.	TRGOVINE JAGER	10	128
5.	HISA KAGER	9 119
6.	TK ŠUMARI	4 84
V sedmem krogu so visoke zmage dosegle ekipe TK Šumari, TC Goja in Trgovine Jager. Slednja se je z zmago proti ekipi Holtikultura močno približala želenemu tretjemu mestu. TC Goja je z visoko zmago nad ekipo Hiša Kager povečala vodstvo in je na najboljši poti do končne zmage.
2. liga
Pari 8. kroga (13. 2.): ob 8.30: TK Skorba - Gad TK Gorišnica, TK Skorba - Opel Hvalec; ob 11.45: TK Štraf - Enigma.
JM
Športni napovednik
Rokomet • 1. A SRL (ž)
18. krog: Marcator Tenzor Ptuj - Piran vrtovi Istre (v sredo ob 19.00 v ptujski športni dvorani Center).
Nogomet • Prijateljski tekmi
Aluminij - Odranci (v sredo ob 17.00 v Kidričevem Domžale - Labod Drava (v sredo ob 15.00)
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
V Cerkvenjaku najboljši Darko Drčič
Športno društvo Cerkvenjak je prejšnji konec tedna organiziralo turnir v namiznem tenisu. Na njem je nastopilo 29 igralcev, kar kaže na popularnost te športne panoge. Zaradi množičnosti se je turnir končal
v poznih urah, kljub temu pa so obiskovalci vztrajali do konca in vzpodbujali nastopajoče. Prvo mesto je osvojil Darko Drčič iz Ptuja, drugi je bil Ivan Zera, tretji pa Matej Strelec.
Danilo Klajnšek
Najboljših šest posameznikov turnirja v Cerkvenjaku, od leve: Sto-jan Tomažič, Matej Strelec, Darko Drčič, Ivan Zera, Drago Klep, Boris Rampre
Kikboks
Dušan Pavlica, Edvard Štegar In Vladimir Sitar v zagrebški Galeriji slavnih
V Zagrebu je bila 17. januarju promocija mojstrov borilnih veščin z območja naše bivše skupne države. Promocija je kot vsako leto doslej potekala v dvorani na Gornjem gradu. Iz Ptuja so se je udeležili glavni trener v klubu Vladimir Sitar in trenerja posameznih selekcij Dušan Pavlica in Edvard Štegar.
Vsi trije naši trenerji so sodelovali na seminarju in treningu, temu pa je sledila slavnostna podelitev diplom, s katero so dobitniki postali člani
Galerije slavnih. Diplome je podeljeval glavni inštruktor in legenda borilnih športov v svetu dr. Emin Topič, ki je bil gostitelj že tradicionalnega srečanja v Zagrebu.
Naši trenerji so dobili naslednje diplome: Vladimir Sitar je prejel diplomo za črni pas 6. DAN, Dušan Pavlica je prejel diplomo za črni pas 4. DAN, Edvard Štegar pa je prejel diplomo za črni pas, 3. DAN.
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
S podelitve priznanj v Zagrebu (od leve): Dušan Pavlica, Emin To-pič, Vladimir Sitar in Edvard Štegar.
Nogomet • Žreb za kvalifikacije za EP 2012
V skupini s Srbi in Italijani!
Nedeljski žreb kvalifikacijskih skupin za nogometno EP 2012 v Varšavi, ki ga bosta gostili Poljska in Ukrajina, je določil, da bo Slovenija v močni skupini C igrala z reprezentancami Ferskih otokov, Estonije, Severne Irske, Srbije in Italije. Selektor reprezentance Matjaž Kek je v uvodnem odzivu na žreb že poudaril, da bo cilj uvrstitev na EP.
»Ocenjevanje skupine je nehvaležno. Skupina, v kateri so trije udeleženci letošnjega SP v Južni Afriki, Severna Irska, s katero imamo izkušnje iz zadnjih kvalifikacij, in vedno nepredvidljiva Estonija, je zelo kakovostna skupina, ki jo moramo jemati zelo spoštljivo. Srbija in Italija sta najmočnejša nasprotnika, ekipi s pedigrejem in tradicijo. O moči Srbije govori način, kako so se uvrstili na letošnje SP in tudi kakovost posameznika, ki tam nikoli ni vprašljiva. Italijani so aktualni svetovni prvaki in o njih ne gre izgubljati besed. Skupina bo z našega zornega kota zelo zanimiva,« je po žrebu ocenil slovenski selektor Matjaž Kek, ki pa ni skrival visokih ciljev slovenske izbrane vrste: »Italija, Srbija, Severna Irska, Estonija in Ferski otoki so tudi izziv, motiv in želja. Naš cilj je jasen. Še enkrat se želimo uvrstiti na EP. Te želje bodo uspešne samo, če bodo podkrepljene z odrekanjem, trdim delom, obenem pa pogumom, samozavestjo in odločnostjo, ki pa smo jih dobili z zadnjimi tekmami. Nismo v položaju, da bi koga lahko podcenjevali, a prav nikogar se nam ni treba bati.«
Kek je priznal, da se pred žrebom ni ukvarjal s tem, katero ekipo iz prvega, drugega in tretjega bobna, Slovenija je bila v izračunu koeficienta na Evropski nogometni zvezi (Uefa) najboljša ekipa četrtega bobna, si bolj želi: »S tem se nisem obremenjeval, saj na to nimam vpliva. Dokazali smo, da lahko igramo z vsakomer, če se nanj dobro pripravimo. Na tradicijo in uspehe nasprotnikov ne dam kaj dosti. Pomembna bo naša igra z njimi.« Obenem je bil slovenski selektor zadovoljen, ker sta najmočnejša tekmeca slovenske vrste Italija in Srbija geografsko tako blizu, da sta dosegljiva tudi velikemu števi-
lu slovenskih navijačev. »Videli smo, kaj pomenijo navijači za reprezentanco. Prav vsakega smo veseli in ta bližina v obeh derbijih je za nas lahko le velik plus in dodaten motiv. Dolg do navijačev, ki so nas v kvalifikacijah tako močno podpirali, je velik in z njimi moramo biti na enaki valovni dolžini. Brez njih si ne znam predstavljati uspehov naše ekipe.«
Pozitivna bilanca z vsemi tekmeci
Zares bo šlo 3. ali 4. septembra letos. Do takrat se bodo ekipe v skupini dogovorile o parih. Slovenski selektor poudarja, da na sestavo razporeda sam nima vpliva, a si v uvodu kvalifikacij želi kar derbi v go-steh z Italijani ali Srbi, posebej denimo s Srbijo v Beogradu: »Pa 25.000 naših navijačev in da začnemo z nastopi v kvalifikacijah, kot moramo začeti.«
Dodatna vzpodbuda za Korena, Novakoviča in druščino je tudi dejstvo, da Slovenija prav z nobenim od tekmecev, ki so v skupini, nima negativnega izkupička v medsebojnih obračunih. Z Italijani ima Slovenija dve zmagi, remi in dva poraza. Nazadnje sta se izbrani vrsti merili v kvalifikacijah za
SP 2006, ko je Italija zmagala v Palermu, Slovenija pa v Celju. Obakrat je bil izid 1:0 za gostitelje. S Srbijo Slovenija uradne tekme še ni odigrala, z nekdanjo Srbijo in Črno goro oziroma ZR Jugoslavijo pa je Slovenija v na EP 2000 ter v kvalifikacijah za SP 2002 vselej remizirala. S Severno Irsko ima Slovenija iz zadnjih kvalifikacij za SP tesen poraz v Belfastu z 0:1 in domačo zmago s 3:0, z Estonijo in Ferskimi otoki, s katerimi je v kvalifikacijah za SP 2002 presenetljivo remizirala (2:2), pa ima pozitiven izkupiček.
Izjavi selektorjev Italije in Srbije po žrebu:
Marcello Lippi, italijanski selektor: »Naša skupina je zelo izenačena in uravnotežena, v njej bodo nastopili kar trije udeleženci letošnjega svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki. Srbija in Slovenija bosta vsekakor naša najbolj zahtevna tekmeca. Naša prednost je, da nastopamo v skupini, v kateri sodeluje šest reprezentanc. Najbolj zahtevna se mi zdi skupina G, v kateri so poleg Anglije še Črna gora, Wales, Bolgarija in Švica,« je po žrebu dejal Lippi, ki je azzurre pred štirimi leti popeljal do končnega zmagoslavja na svetovnem prvenstvu v Nemčiji.
Radomir Antič, srbski selektor: »Smo edina kvalifikacijska skupina, v kateri bodo nastopili kar trije udeleženci letošnjega svetovnega prvenstva v Južnoafriški republiki. Ta podatek je lepo opozorilo, da je pred nami zahtevna naloga, do vseh kvalifikacijskih tekmecev pa bomo imeli enak odnos. Srbija tudi v kvalifikacijah za letošnje svetovno prvenstva ni sodila med favorite, kljub temu pa je osvojila prvo mesto v svoji skupini.«
Na zadnji lestvici Mednarodne nogometne zveze (Fifa) je Italija na četrtem mestu, Srbija na 19., Slovenija na 33., Severna Irska na 40., Estonija na 104. in Ferski otoki so na 118. mestu.
sta
Namizni tenis
Gregorju Zafoštniku zmaga in poziv v reprezentanco
V soboto in nedeljo je v Izoli potekal 2. odprti turnir za člane in članice. V članski konkurenci je prvo mesto osvojil Ptujčan v dresu Maribora Finee Gregor Zafoštnik, ki je ugnal vse svoje tekmece. Peto mesto je osvojil Bojan Pavič, član NTK Ptuj, ki je šestkrat zmagal in petkrat izgubil. Na tem turnirju ni nastopil Danilo Piljak, ki je udeležbo odpovedal zaradi poškodbe zapestja. Po končanem turnirju nam je zmagovalec, Gregor Zafoštnik, povedal: "V zadnjem času sem trdo treniral in trud je bil tokrat poplačan, saj sem
Kvalifikacijske skupine za EP 2012 v Ukrajini in na Poljskem:
skupina A: Nemčija, Turčija, Avstrija, Belgija, Kazahstan, Azerbajdžan
skupina B: Rusija, Slovaška, Irska, Makedonija, Armenija, Andora
skupina C: Italija, Srbija, Severna Irska, Slovenija, Estonija, Ferski otoki
skupina D: Francija, Romunija, BiH, Belorusija, Albanija, Luksemburg
skupina E: Nizozemska, Švedska, Finska, Madžarska, Moldavija, San Marino
skupina F: Hrvaška, Grčija, Izrael, Latvija, Gruzija, Malta
skupina G: Anglija, Švica, Bolgarija, Wales, Črna gora
skupina H: Portugalska, Danska, Norveška, Ciper, Islandija
skupina I: Španija, Češka, Škotska, Litva, Liechtenstein
(prve tekme bodo na sporedu septembra)
Foto: Črtomir Goznik
Slovenska nogometna reprezentanca se bo v kvalifikacijski skupini C merila s selekcijami Italije, Srbije, Severne Irske, Estonije in Ferskih otokov.
Kvalifikacije se bodo začele 3. in 4. septembra letos ter končale 11. oktobra prihodnje leto. Takrat bodo znani vsi zmagovalci devetih kvalifikacijskih skupin in najboljša drugouvr-ščena ekipa kvalifikacij, ki se bodo pridružili gostiteljema Poljski in Ukrajini, ki imata nastop na že EP zagotovljen. Ostalih osem drugouvrščenih ekip se bo v dodatnih kvalifikacijah (11. in 12. novembra 2011 ter 15. novembra 2011, ko bodo na sporedu povratne tekme) pomerilo za preostala štiri prosta mesta.
Sta, JM
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Kek: »Italija, Srbija, Severna Irska, Estonija in Ferski otoki so tudi izziv, motiv in želja. Naš cilj je jasen. Še enkrat se želimo uvrstiti na EP!»
Športnik leta 2009
Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
premagal vse svoje tekmece. Ob tem sem dobil tudi povabilo v slovensko reprezentanco, ki bo 2. marca igrala dvoboj evropske lige z reprezentanco Švice."
V ženski konkurenci je prvo mesto osvojila Jana Tomazini, Ivana Zera (NTK Ptuj) je bila četrta. Vesna Rojko ni nastopila zaradi šolskih obveznosti. V drugi skupini sta nastopili še Tjaša Supanič, ki je bila deseta, in Katja Markeljc, ki je bila enajsta.
Danilo Klajnšek
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. februarja 2010 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in spletnega portala www.sportne-novice.com.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in portala www. sportne-novice.com in poslušalci Radia Ptuj, izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za
v
Štajerski
kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah.
Za pomoč pri glasovanju vam ponujamo imena nekaterih izmed najuspešnejših športnikov iz našega področja: Nina Kolarič, Mina Markovič, Majda Raušl, Vesna Rojko, Sabina Kolednik, Nuša Štefančič, Dejan Zavec, Mitja Mahorič, Matjaž Rozman, Aldo Ino Ilešič, Marko Bezjak, Rok Žuran, Matej Marin, Danilo Piljak, Aleksander Kolednik ...
RADIOPTUJ
89,8 9S.E" 104,3
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Zafoštnik (NTK Finea Maribor)
športnik leta - spodnjega podravja - 2009
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_ ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
Ime in priimek: _
Naslov:
Poštna številka, kraj: _
Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 Ptuj
RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI.
www.sportne-novice.com
Prejeli smo • Prejeli smo
Utišanje neposlusnih politikov,
pa tudi predstavnic sedme sile po Ormoško ...
Podvigi političnih funkcionarjev v Občini Ormož oziroma predstavnikov ormoške aktualne oblasti so naravnost brezmejni. Ali lahko temu porečemo vladanje ali neumnost, naj presodi vsak sam in se zamisli, kaj vse nam še lahko sledi in kaj nas še čaka.
Mnogi mi očitajo, da kot svetnik v vrstah SDS-a nisem bil zadovoljen s prejšnjim županom in da sem ostal isti. Drži! Ostal sem isti, ne dam se podkupiti in ne dopuščam, da me ustrahuje kdorkoli od oblastnikov, pa naj bo s skrajne levice ali desnice. Vsak od oblastnikov je samo človek, človek z dobrimi in slabimi stranmi, v nobenem primeru pa v mojih očeh ni nekaj več kot človek! Vsak politik je samo človek v »službi ljudstva« in bi moral stremeti k temu, da bi delal dobro, se izogibati napakam, niti najmanjše pravice pa nima, da dobesedno zlorablja svojo funkcijo za takšne namene, kot se to dogaja v Občini Ormož. Sam sem že večkrat povedal, da takšna pot, kot so si jo izbrali aktualni ormoški oblastniki, ni pot k uspehu, pač pa capljanje na mestu oziroma nazadovanje Občine Ormož kot celote, tako tudi samega mesta Ormož!
Očitno pa je, da v naši občini še zdaleč ni dovoljeno govoriti resnice o storjenih napakah občinskih funkcionarjev, saj jih takoj užališ in posledično temu kaj hitro lahko greješ zatožno klop na sodišču, obiščejo te policisti z vabilom na zaslišanje, ki se ga je potrebno udeležiti, v nasprotnem te seveda privedejo na tvoje stroške. Prav to spodaj podpisani aktivno doživljam v zadnjih
dveh letih svojega mandata v OS Ormož. Najprej sem doživel tožbo in tudi obsodbo na Okrajnem sodišču na Ptuju, k sreči sem se pritožil in bil na Višjem sodišču v Mariboru oproščen. Medtem je proti meni bila podana ovadba na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe. Potem sva s tožnikom na Okrajnem sodišču v Ormožu dosegla poravnavo, brez vseh obveznosti. Sam sem bil prepričan, da se je zame kalvarija policijskih zasliševanj in obiskovanje sodišč končala. Še slutil nisem, da je to šele začetek ovadb na Okrožno državno tožilstvo Ptuj proti meni ... Poleti lanskega leta me je na mojem domu ponovno obiskal kriminalist. Razlog: anonimna ovadba, kjer je pisalo, da sem sedel v neimenovani gostilni in neki nepoznani osebi razlagal, da bom ustrelil ormoškega župana Alojza Soka ... Bil sem zgrožen. V okolju, kjer živim, je namreč zelo malo gostiln, med sabo pa se vsi poznamo. V nadaljevanju je med drugim bilo navedeno, da se vsepovsod hvalim, da posedujem orožje, kar preprosto ne drži! Avtor ovadbe seveda ni uspel s svojo podlo lažjo, že iz preprostega razloga, ker doslej v svojem življenju nikoli nisem bil obravnavan s strani policije zaradi orožja, niti zaradi česar drugega, razen seveda prometnih prekrškov. Po Ormožu so se širile govorice o »hišni preiskavi« pri Luciju ... Nič od tega ni res, res je samo,
da je bila podana anonimna ovadba! Kdo pa podaja anonimne ovadbe? To je jasno: človek brez obraza, brez vesti, skratka oseba, ki še komajda zasluži naziv manjvrednega človeka, lahko bi ga imenovali »izrodek človeške družbe«!
Tajni rezultati tajnega glasovanja ali preprosta matematika?
Miru pa žal ni. Novembra 2009 sem ponovno bil pozvan na PP Ormož, kjer so me seznanili z ovadbo, ki jo je proti meni podal podžupan Občine Ormož in predsednik OO SDS Ormož Branko Šume-njak. Razlog ovadbe: »Obrekovanje«. V Štajerskem tedniku je namreč bila napisana moja izjava, ki sem jo izrekel na tiskovni konferenci: »Morda se določeni desni politiki že vidijo na levici in so zato potrdili kandidata, ki je menda levičar in doma iz Maribora.« »Baje sem dobro vedel, da so moje trditve neresnične« . V nadaljevanju ovadbe, tudi piše: » Posebej se poudari, da je Bogomir Luci od neznane osebe dobil podatke o tajnem glasovanju na Svetu zavoda Osnovne šole Velika Nedelja in je ta predlog tudi smatrati kot kazensko ovadbo zoper neznano osebo in Bogomirja Lucija zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve tajnosti glasovanja po čl. 156 KZ.I.« To je dobesedni prepis iz ovadbe, ki je tudi podčrtan.
Že iz navedenega v ovadbi je moč razbrati, da nisem govoril neresnice, kot to navaja podžupan Šumenjak, pač pa ga je preprosto zmotilo dejstvo, da poznam rezultate glasovanja, ki je bilo tajno. Zato je podana tudi ovadba proti t. i. »neznani osebi«, ki bi mi naj povedala o poteku glasovanja. Ne vem, ali gre v tem primeru za nepoznavanje dejstev ali pa za povsem preprosto nagajanje in posledično temu povzročanje stroškov meni osebno. Sam sem si namreč povsem zakonito pridobil zapisnik 4. sestanka Sveta Osnovne šole Velika Nedelja. V zapisniku piše, kdo so bili prisotni člani Sveta OŠ. Predstavniki Občine so torej bili ga. Valerija Kolen-ko, g. Šumenjak Branko in g. Cajnko Jože. Na drugi strani zapisnika piše: »G. Šumenjak je predlagal tajno glasovanje.« Hm, zakaj le?! Predstavniki Občine kot predstavniki ustanovitelja so bili tam in bi vsak normalen človek pričakoval, da bodo glasovali tako, kot so sprejeli sklep na seji Občinskega sveta! Glasovanje je torej bilo tajno . Rezultati glasovanja pa so javni in iz rezultatov je razvidno, da je v drugem krogu glasovanja kandidat, ki ni dobil pozitivnega mnenja v OS Ormož, dobil 6 (šest) glasov, 3 (tri) glasovnice pa so proti obema kandidatoma. Tako piše v zapisniku, ki ni nobena tajna! Če se seveda samo malce poigramo z matematiko in tudi s povsem enostavno logiko, lahko pridemo do zaključka, da so vsi člani
Ormož • Zimski koncert
Gimnazija ponovno pevsko blesti
Gimnazija Ormož je v nedeljo, 31. januarja, izvedla Zimski koncert v dvorani Zadružnega doma Velika Nedelja. Predstavil se je šolski pevski zbor pod vodstvom Denisa Horvata. V goste so povabili gimnazijski orkester, učence Glasbenega centra Muzika, Pevsko društvo Kapljica pod vodstvom zborovodkinje Darje Horvat Žganec ter instrumentalista Mateja Tekavčiča - bas kitara in Roka Koritnika - bobni.
Večer je bil popoln, slišali smo veliko izvajalcev, od najmlajših učencev, ki so se predstavili kot pevci in glasbeniki, gimnazijk pa do izkušenih pevcev.
Dekleta pevskega zbora Gimnazije Ormož so s svojo mladostjo in igrivostjo marsikoga v nabito polni dvorani pripravile do tega, da je poplesaval na svojem sedežu. Program je namreč zajemal široko paleto pesmi, od tradicionalnih pa vse do sodobnih zvokov, ki so jih bogatili ritmična spremljava, improvizacija in pogovori med glasbeniki.
Glasen aplavz je bil nagrada za marsikatero preživeto popoldne ali vikend pevk v šoli, hkrati pa motivacija za nove, poletne izzive.
Simona Meglič Utrinek z gimnazijskega Zimskega koncerta
Foto: arhiv Gimnazije Ormož
Sveta javnega zavoda OŠ Velika Nedelja glasovali PROTI kandidatki, ki je EDINA dobila pozitivno mnenje na seji OS Ormož! To je povsem preprosto, Svet javnega zavoda je namreč sestavljen iz treh predstavnikov Občine Ormož, iz treh predstavnikov staršev in iz treh predstavnikov delavcev šole oziroma zaposlenih! Če je torej 6 članov glasovalo za kandidata iz Maribora, trije pa so bili proti obema kandidatoma, je stvar čista kot solza! Tisti, ki so glasovali za kandidata iz Maribora, so glasovali proti kandidatki, kateri je Svet OS podal pozitivno mnenje, 3 (tri) glasovnice pa so bile proti obema . Šest plus tri pa je devet . Ne vem, ali moraš za to, da to izračunaš, biti nek velik matematik?! In kdo je potem tista »neznana oseba«, proti kateri je še zraven mene podana ovadba? Morda pa si naš podžupan želi, da bi odslej morali biti tajni tudi rezultati tajnega glasovanja? Morda bi sprejetje takšnega zakona omogočilo njemu in njegovim še kakšen mandat na prestolu Občine Ormož?!
Nova ovadba -tokrat tudi proti novinarki
Priznati moram, da me je podana ovadba vrgla na tla. Na zaslišanje sem bil pozvan le nekaj dni po smrti svojega tasta in sem odreagiral precej čustveno. Drži pa dejstvo, da sem sklical tiskovno konferenco, na kateri sem povedal o vseh ovadbah in tudi povedal, da sem že na eni prejšnjih sej povedal, da je izbrana kandidatka že v prvem krogu dobila samo dva glasova, in rekel, da je eden izmed treh predstavnikov občine bil gnilo jajce. Res ne vem in ne morem vedeti, kako je kdo glasoval, vendar sem se tudi v tem primeru oprl na prej omenjeni zapisnik, iz katerega je moč razbrati, da je tri glasove dobil kandidat iz Maribora, dva glasova je dobila »naša« kandidatka, tri glasovnice so bile proti vsem sedmim kandidatom, ki so izpolnjevali pogoje, ena glasovnica pa je bila neveljavna. V tej svoji izjavi nisem nikogar omenjal, ker niti nisem mogel vedeti, kdo je kako glasoval, vsekakor pa bi kandidatka MORALA dobiti minimalno tri glasove, če seveda upoštevamo dejstvo, da so predstavniki občine trije in je njihova moralna dolžnost zagovarjati sklep OS Ormož!
Rezultat moje tiskovne konference je - verjeli ali ne -ponovna ovadba ormoškega podžupana Branka Šumenja-ka, ki je v svoji veliki »usposobljenosti« podal novo ovadbo! Ne moreš verjeti! Tokrat je v preiskavi tudi novinarka Štajerskega tednika ga. Viki Ivanuša, ki prav tako kot jaz
po podžupanovem prepričanju piše neresnice! Stavek, ki ga omenjena novinarka po Šumenjakovih ugotovitvah ni napisala v narekovajih, se glasi. »Kot se zdi, se je s tem čutil izzvan Branko Šumenjak (»gnilo jajce«, op. pisca), čeprav Luci nikoli ni eksplicitno rekel, kdo je bil tisti, ki je glasoval drugače od dogovorjenega.« Evo! Spet razlog za novo ovadbo!
Kaj naj rečem? Več kot očitno, da je podžupan Občine Ormož v svojem neizmernem sovraštvu dobesedno zaslepljen in mu je edini cilj tožiti, podajati ovadbe . Mi lahko kdo dokaže nasprotno? Prosim, ampak lepo prosim za argumentirano razlago, ki jo bom razumel! Še enkrat pa poudarjam: glasovanje je bilo res tajno, rezultati glasovanja pa so in ostajajo javni, prav tako kot je javna listina Zapisnik Sveta Osnovne šole Velika Nedelja! Iz rezultatov glasovanja pa je moč razbrati, kako močna in trdna je županova koalicija v Občini Ormož in kako se dela s figo v žepu!
Jaz sem isti -kdo se je torej spremenil?
Komu ali čemu služi zadnja ovadba, v katero je vpletena tudi novinarka Viki Ivanuša? O tem lahko zgolj ugibamo. Ni moč prezreti dejstva, da je pred kratkim bila povsem protizakonito ukinjena oddaja na Radiu Prlek »Z Urško v ringu«, o čemer sem že pisal. Radio Prlek je na žalost v lasti Občine Ormož, tam se utiša neposlušne novinarke na takšen način. Štajerski tednik pa je tiskani medij, ki ima sedež na Ptuju, tja pa k sreči ne sežejo lovke ormoških veljakov, predvsem tistih ne, ki so z izvolitvijo na zadnjih lokalnih volitvah dobili svoj prvi mandat v politiki nasploh! Bodo še katerega?
Za konec pa bi kljub vsemu zastavil še javno vprašanje članom stranke SDS, tudi vodstvu Regijskega odbora SDS Ptuj: Spoštovani kolegi! V prejšnjem mandatu sem bil dober, brihten, deloven ... Kot član Vaše stranke sem dobro sodeloval z vsemi vami! Takoj po lokalnih volitvah 2006 pa sem vam postal moteč, nepotreben, odveč . Vprašajte se, ali sem res kar naenkrat postal tako presneto velik lažnivec ali pa je napaka kje drugje. V prejšnjem mandatu me kot svetnika SDS nikoli niste kritizirali, ne opominjali zaradi mojih objavljenih člankov in javnih pisem. Še več: celo odobravali ste jih! Nikoli doslej nisem bil na sodišču, nisem se tožil, nisem bil obsojen . Sedaj pa se je kar naenkrat vsul plaz ovadb. Verjetno mnogim nerazumljivo, pa meni tudi. Povem pa samo eno: ni me moč zlomiti, niti v prejšnjem sistemu se nisem pustil ustrahovati. Ali pa je mogoče stranka SDS zavzela drugačna stališča in več ni dovoljeno opozarjati na napake, ki so več kot očitne, ni dovoljeno razmišljati? Morda pa je na poti nova ovadba? Koliko jih še bo? Kaj misli nekdo s tem doseči?
Bogomir Luci
(Vmesne naslove je dodalo uredništvo.)
Okoli sveta (28) • Piše: Filip Kovačič
Sredi Tihega oceana
Samoa
Foto: Filip Kovačič
V tem času je na Samoi malo turistov in bil je vesel vsakega posameznika, ki je prispel v to odročno pogorje in plačal 15 talajev (3 evre) kot vstopnino za ogled kraterja. Vulkan na otoku je zadnjič izbruhnil pred sto leti, ko je lava prekrila velik del otoka in povzročila, da so se vaščani morali umakniti na sosednji otok. Da Kraterman je ob poti postavil ogromno tabel s posvetili turistom z vseh koncev sveta. Povedal nam je, da so do sedaj obiskali ta kraj že turisti iz 80 držav in za prvega gosta iz vsake države je postavi leseno tablo z imenom in posvetilom. Seveda nisem bil prvi Slovenec, Čehov je bilo tukaj še več ...
Krater, ki ga je naredil vulkanski izbruh, je ogromen, vendar v nasprotju z novozelandskim, ki sem ga obiskal pred tedni, obraščen z drevjem. Zanimiva atrakcija, čeprav z rahlo neobičajnim prioku-
som, da je tukaj večja zanimivost Da Kraterman kot pa sam krater .
Po ogledu ugaslega vulkana smo se odpeljali na zahod proti polotoku Falealupo, ki je eden redkih krajev na svetu, kjer lahko vidiš prihodnost, če gledaš proti morju! Le nekaj kilometrov od obale poteka datumska meja, in ko je tam že ponedeljek zvečer, je na Sa-moi še vedno nedelja zvečer . Otok Samoa je med zadnjimi na svetu, ki praznuje vstop v novo leto, 12 ur pozneje kot Slovenija.
Naslednji dan smo se že zgodaj zjutraj odpeljali proti vasici, ki jo je pred sto leti zalila vulkanska lava. Izbruh vulkana je bil ogromen in takratni prebivalci so se morali umakniti na sosednje otoke. Zanimivost, velikanska reka lave je plula proti vasi in zalila vse hiše, cerkev in majhno pokopališče, le grob mlade punce je zaobšla.
Od tedaj častijo ta kraj kot grob device in domačini pravijo, da je bila punca tako čista in nedolžna, da je niti lava ni želela umazati.
S terensko vitaro smo se zapeljali proti notranjosti otoka, na neutrjeno džungelsko cesto. Pot je bila vedno slabša, in če ne bi imeli višjega podvozja, bi gotovo nasedli. Globoko v notranjosti se je pred nami prikazala čudovita laguna s slapom. Težava je bila, ker je bil dostop do lagune po strmi poti, polni spolzkega kamenja. Vseeno smo nekako preplezali do lagune in skočili v ravno prav toplo vodo. Temni oblaki so se vedno hitreje zbirali okrog nas. Vedeli smo, da bo kmalu začelo deževati, in ko se to tukaj zgodi, ni ravno najboljše, ker deroča voda hitro zalije pot in potem .
Na brzino smo se vrnili v avto in premlevali, kaj narediti. Ali se odpeljati še globlje v
tropski gozd ali nazaj. Hana je bila za vrnitev, midva s Hon-zijem pa za nadaljevanje poti. Pot je postajala vedno ožja in težje prehodna. Želeli smo priti do ostankov najstarejše polinezijske piramide, stare več kot 3000 let. Naenkrat nas je sredi poti zaustavila skupina čudno oblečenih domačinov. Vprašali so nas, kam smo namenjeni. Ko smo povedali, da bi radi videli domnevno največjo piramido na Tihem oceanu, so začeli zmigovati z glavo in nas odvračati od tega. Piramida naj bi bila zakleta, in če bomo pot nadaljevali, se nam lahko zgodijo neprijetne stvari. Ker so postajali vedno bolj nervozni in vsiljivi, sem se jih rešil na enostaven način. Zaprl sem šipe in odpeljal naprej. Med vožnjo smo razglabljali o njihovih dokaj strašljivih napovedih. Na srečo nihče med nami ni bilo pretirano vraževeren. Zaustavili smo se ob potočku, kjer je bil narejen brod iz kamenja. Nekaj časa sem okleval, ali bi peljal čezenj. Bil je namreč zelo ozek in strm, tako da bi vsaka napaka lahko pomenila zdrs v strugo. Ker je že začelo kapljati, sem se odločil in počasi speljal čez. Čez nekaj metrov se je pot za avto končala. Skočili smo iz vozila in se na hitro odpravili skozi gosto tropsko rastlinje po potki, ki naj bi vodila do piramide. Dež je bil vedno močnejši. Honzu in Hani sem predlagal, da gresta nazaj v avto, sam pa bom preveril, kje je ta piramida in se nato vrnil po njiju. Gazil sem po visoki travi, ko se je ulilo kot da bi bil vesoljni potop. Dež v teh tropskih krajih je prav topel, če ne skoraj vroč, tako da me sploh ni motil. Itak pa sem imel oblečene samo kratke hlače. Pred mano se je prikazal velik, s travo in drevjem zaraščen kup kamenja v obliki piramide. Splezal sem nanj, in če ne bi bilo dežja, bi imel res lep razgled.
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Hčerka se grdo vede
Imam tri hčerke. Najstarejša je stara sedemnajst let, druga devet in tretja dve leti. Problem je najstarejša. Še ko je bila manjša, je bila vedno najglasnejša. Nenehno se pregovarja, velikokrat je do mene arogantna, ne posluša, če se kaj dogovorimo, zmerja me z grdimi besedami in mi očita napake, ki sva jim z možem po njeno naredila pri vzgoji.
Velikokrat ji tudi sama v besu rečem stvari, ki jih kasneje obžalujem. Ko je bila majhna, sem jo do devetega leta pustila pri moji sestri, kajti z možem sva oba delala v Nemčiji. Ko sem drugič zanosila, sem se vrnila domov in ostala v Sloveniji. Očita mi, da sem jo zapustila in da ni imela mame, sestri, pa jo imata. Mož je še vedno v tujini in se vrača domov vsakih štirinajst dni. Kako naj se približam tej punci, saj se mi zdi, da v sebi trpi in mi ni vseeno zanjo?
Lepo pozdravljeni!
Vi ste mama tej deklici, ki je sedaj že skoraj odrasla in jo
najgloblje čutite. Samo dovolite si jo začutiti v stiski, ki jo doživlja, in ji to ovrednotite. Veliko let je živela brez staršev, v hrepenenju po vama. Ne vemo, kaj vse je doživljala v svojem otroškem svetu, najverjetneje pa ni bilo lahko. Čutiti je krivdo z vaše strani, ker ste jo pustili pri sestri, kar vam še dodatno otežuje stik z njo. Poskušajte nasloviti to občutje, ki ga nenehno doživljate ob njej. Občutek krivde je pri njej najverjetneje zelo močan, saj otrok ne razume, zakaj sta ga starša zapustila, temveč v svojem otroškem svetu razmišlja, da je z njim nekaj narobe, da sta ga starša zapustila.
Iskreno se pogovorite z njo
in ji povejte, kaj čutite. Naj začuti, da vam ni vseeno, da je bila toliko let sama, predvsem pa naj začuti, da vam je mar zanjo. Saj vi to veste, ker ste mama, ona pa doživlja drugače. Z občutkom zapuščenosti ni lahko živeti, vendar ste še vedno ob njej in lahko najdeta stik, ki sta ga izgubili. Vzemite si vsak teden čas samo zanjo. V sebi nosi veliko stiske in bolečine, ki je ne zmore regulirati in povedati na primeren način. Njena aroganca, grde besede in neposlušnost, govorijo ravno v tej smeri. Težko je, ko sta v jezi in obe besni, saj se tudi vam prebujajo ob njej občutja, ki jih poznate iz svojega otroštva. Ko bo najbolj besna
in jezna, se poskušajte umiriti in jo opazujte v njenem svetu. Kako se odziva, katera občutja vam prebuja, nakar ta občutja naslovite. Če se boste vi v sebi umirili, se bo umirila tudi ona. Predvsem pa poslušajte sebe in svoj materinski občutek. Morda malo več samokontrole v navalu besa in jeze, pa se bosta obe umirili. Hčerka najverjetneje potrebuje mamo, ki se bo ob njej umirila, ko je sama v stiski, in ji dala model, kako to stisko predelati.
Vse dobro v prihodnje, pa srečno.
Sabina Stanovnik
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: OSO SSS GOS
Na valovih časa
Torek, 9. februar
Danes goduje Polona.
1131 se je rodil v Firencah italijanski koreograf in skladatelj Gasparo Angiolini, eden prvih ustvarjalcev, ki je v baletu združil ples, glasbo in zaplet. 1818 so mladi gardni častniki ustanovili v Sankt Peterburgu politično skrivno združenje Rešitvena zveza - za odpravo podložništva in uvedbo ustavne monarhije.
1834 se je rodil nemški pripovednik Felix Dahn, znan po romanu Boj za Rim. 1900 je Dwight Davies, predsednik ameriške teniške zveze, ustanovil tekmovanje za teniški pokal. Za pokal igrajo vsako leto reprezentance držav. 1921 je prišlo šele tri leta po koncu prve svetovne vojne v Rigi do podpisa mirovne pogodbe med Poljsko in Rusijo.
1923	se je rodil irski pisatelj in dramatik Brendan Francis Behan. Kot sodelavec Irske revolucionarne armade je bil osem let v zaporu.
1934 so Jugoslavija, Grčija, Romunija in Turčija v Atenah podpisale Balkanski pakt, ki naj bi prispeval k krepitvi kolektivne varnosti in utrditvi miru na Balkanu.
Sreda, 10. februar
Danes goduje Viljem.
1183 se je s podpisom mira v Parizu, ki sta ga podpisali Francija in Velika Britanija, končala sedemletna vojna.
1831 je za poledicami ran iz dvoboja umrl ruski pesnik, pisatelj in dramatik Aleksander Sergejevič Puškin.
1818 se je končala s porazom kubanskih upornikov desetletna osvobodilna vojna proti španski kolonialni oblasti.
1888	se je rodil italijanski pesnik Giusseppe Ungaretti. Začel je kot futurist, kasneje pa je padel pod vpliv francoskega simbolizma in se obrnil k poeziji hermetizma.
1890 se je rodil ruski pesnik in pisatelj Boris Pasternak. Umrl 3Q. 5. 19BQ.
1898 se je rodil nemški književnik Bertold Brecht.
1932 je umrl klasik kriminalnih romanov britanski pisatelj Edgar Wallace.
Četrtek, 11. februar
Danes goduje goduje Marija.
Danes je svetovni dan bolnikov.
800 pr. n. š. je Jimu Teno, po japonski pripovedki potomec boginje sonca Ama-
terasu, zasedel prestol. Japonci imajo ta dan za začetek svojega cesarstva.
1155 se je rodila kraljica Marija Antoinetta, žena francoskega kralja Ludvika
XVI. Usmrtili so jo z giljotino 1B. oktobra 1793.
1800 se je rodil britanski kemik William Henrv Fox Talbot, ki je v fotografiji
iznašel negativ in kopiranje z njega v pozitiv, kar je omogočilo razmnoževanje
negativa.
1841 se je rodil ameriški elektrotehnik in izumitelj Thomas Alva Edison. S 1QQQ iznajdbami velja za najuspešnejšega ameriškega izumitelja. 1929 je Musolinijeva vlada sklenila z Vatikanom tako imenovano lateransko pogodbo. Z njo je Italija priznala vatikansko državo v miniaturnih mejah 44 ha. 1911 so Velika Britanija, ZDA in SZ podpisale sporazum o prepovedi polaganja jedrskega orožja na morska tla.
1915 je bila Margaret Thatcher izvoljena kot prva ženska za predsednico britanske konservativne stranke. Petek, 12. februar Danes goduje Damjan.
Danes je svetovni dan materinščine (materinega-maternega jezika) in svetovni dan varne uporabe interneta.
1188	se je rodil nemški cesar Franc II. Pod pritiskom Napoleona je leta 1BQB odložil nemško cesarsko krono, kar je pomenilo konec Svetega rimskega cesarstva nemškega naroda.
1809 se je rodil slavni angleški naravoslovec in fiziolog Charles Darwin. 881 se je rodila slovita ruska plesalka Ana Pavlovna. Bila je ena izmed najbolj znanih klasičnih balerin vseh časov.
1892 se je rodil nemški vojni pisatelj Theodor Pilevier, eden prvih nemških pisateljev, ki so se začeli ukvarjati z nemško vlogo v 2. svetovni vojni in nacionalnim občutkom krivde.
1924	so v newyorškem Carnegie Hallu premierno izvedli Gershwinov klavirski koncert z jazz orkestrom Rapsodija v modrem.
1941 je v Parizu francoski slikar, galerist in modni oblikovalec Christian Dior prvič predstavil kolekcijo oblačil v stilu New Look. Sobota, 13. februar Danes goduje Katarina.
1200 je na Sveti gori umrl Štefan Nemanja, veliki raški župan, začetnik srbske dinastije Nemanjičev, rojen okoli leta 1114.
1889	so v Angliji sprejeli deklaracijo o pravicah in z njo onemogočili obnovo neomejene oblasti vladarjev.
1189	se je rodil ruski pisatelj basnopisec Ivan Andrejevič Krilov.
1883 je umrl v starosti B9 let umrl v Benetkah nemški skladatelj Richard Wagner, mojster romantične opere.
1903 se je rodil belgijski pisec kriminalk Georges Simenon. Napisal je čez 4QQ knjig in ustvaril lik komisarja Maigreta. Umrl je leta 19B9. Nedelja, 14. februar Danes goduje Valentin.
1802 se je rodil Francesco Cavalli, najpomembnejši italijanski operni skladatelj sredine 17. stoletja.
1811 se je začelo na Dunaju sojenje hrvaškima plemičema Zrinjskemu in Frankopanu. Hotela sta doseči odcepitev hrvaških in madžarskih pokrajin od Avstrije.
1119 so na havajskih otokih domačini ubili angleškega raziskovalca Jamesa Cooka.
1911 je norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen kot prvi človek dosegel
južni tečaj. Ob tem je odkril 4QBB m visoko gorovje kraljice Maud.
1918 so izvedli v Rusiji koledarsko reformo in julijanski koledar zamenjali z
gregorijanskim. Tako je 31. decembru 1917 sledil 14. februar 191B.
Ponedeljek, 15. februar
Danes goduje Jurka.
1584 se je rodil italijanski astronom in fizik Galileo Galilei, ki velja za začetnika moderne znanosti. Sestavil je daljnogled in prvi z njim proučeval nebo. 1110 se je rodil francoski kralj Ludvik XV. Po njem se imenuje rokokojski umetnostni slog, značilen za njegovo obdobje.
1191 se je rodil Heinrich E. Steinweg, ki je leta 1B53 ustanovil podjetje za izdelovanje glasbenih inštrunentov Stenway $ Sons, ki se še danes odlikuje po izredni kakovosti.
1902 so odprli v Berlinu prvo podzemno železnico.
1989 so zadnji sovjetski vojaki zapustili Afganistan. ZSSR je s tem izpolnila
obljubo, ki jo je dala aprila 19BB na ženevski mirovni konferenci.
AvtoD£OM
Outback z bokserskim dizlom
Subaru zaradi bokserskega motorja in štirikolesnega pogona velja za neobičajno avtomobilsko znamko, ki ponuja križanca med cestnim avtomobilom in terencem. Novi outback se močno razlikuje od svojega predhodnika, s čimer so prekinili tradicijo, ker razlike med njihovimi avtomobili doslej niso bile tako izrazite. Pri Subaruju pravijo, da outback ni le dvignjeni legacy, četudi sta si avtomobila zelo podobna. Loči ju rahlo spremenjena zunanjost in dejstvo, da je outback od tal oddaljen kar za dvajset centimetrov. Po novem ima motorje vpete na posebnem okvirju, vzmetenje in blaženje je prilagojeno večji odmaknjenosti od tal ter vožnji po terenu.
Subarujeva tovarna je majhna, a zaposleni se znajo prilagajati trgu, so inovativni in letno za Evropski trg izdelajo približno toliko avtomobilov, kot so jih v zlatih časih avtomobilske industrije pokupili slovenski kupci. Outbacku, ki so ga predstavili že leta 1995, lahko pripišemo pionirsko vlogo za nastanek tega razreda vozil, saj so že od osemdesetih let običajna vozila opremljali s štirikolesnim pogonom, morali so jih le še dodatno dvigniti od tal in jim nadeti robustnejši videz.
Glavne značilnosti outbacka so torej 20-centimetrska oddaljenost od tal, ki v kombinaciji z štirikolesnim pogonom omogoča vožnjo po brezpotjih in manj urejenem terenu, vse skupaj pa je zapakirano v značilno nevpadljivo zunanjost. Tokrat so vodilni pri Subaruju svojim oblikovalcem dali bolj proste roke, saj predvsem outbackov prednji del deluje drzno, močno so poudarili še sprednja odbijača
in kromirano masko hladilnika. To seveda ni dovolj, da bi dobili nevoščljive sosede, a Subarujev karavan je lep avto, v katerem boste prepoznali smernice japonskega avtomobilskega oblikovanja.
Nekaj višja odmaknjenost od tal pomeni tudi enostavno vstopanje in izstopanje, višje sedenje in s tem boljšo preglednost. Outback ima za osem centimetrov daljšo medosno razdaljo kot predhodnik in to je v potniški kabini še kako dobrodošlo, prav tako je večji tudi prtljažni prostor, ki meri 526 litrov. K udobju pripomore še možnost nastavljanja naklona, asimetrično deljene zadnje klopi, ki jo lahko podrete v ravno dno prtljažnika, pred nezaželenimi pogledi pa prtljago varuje prekrivni rolo. Subaru je opremljen tudi s svojevrstnim sistemom za nadzor porabe goriva. Analogni prikaz med položajema plus in minus naj bi se pri varčni vožnji zadrževal na spodnjem zelenem polju.
Glede na to, da je outback dodelan legacy, bi pričakovali, da bo tudi ponudba motorjev enaka, a ni tako. Kupci lahko izbirajo med dvema bencinskima motorjema: 2,5-li-trskim bokserskim štirivaljnikom s 170 KM in 3,6-litrskim bokserskim šestvaljnikom z 260 KM. Na voljo je tudi 2,0-litrski dizel s 150 KM, ki naj bi imel porabo 6,4 litra na sto prevoženih kilometrov, od ostalih raz-
ličic pa se loči po odprtini za dovod zraka v hladilnik turbinskega polnilnika. Slednji je v primerjavi s predhodnimi modeli doživel nekaj sprememb in zdaj izpolnjuje ekološke standarde Euro5. Bokserski dizli, ki so jih razvili pri Subaruju, se potegujejo za laskavi naslov najboljšega dizelskega agregata in so prepoznavni po značilnem, globokem glasu, a zelo dobro izolirani, zato jih je v avtu ne boste slišali. Takšna zasnova motorja kljub večji odmaknjenosti od tal zagotavlja nizko težišče, kar pripomore k zelo dobrim voznim lastnostim. Naj še dodam, da ima prav vsaka pogonska različica drugačen menjalnik: dizelski bo-kser šeststopenjskega ročnega, 2,5-litrski becinar brezstopenjskega samodejnega z oznako lineartronic, 3,6-litrski pa samodejnega petstopenjskega.
Najbolj zmogljivi subaru outback je opremljen tudi s posebnim sistemom, s katerim lahko voznik izbira med tremi različnimi programi, ki neposredno vplivajo na delovanje motorja. Pri 2,0-litrskem dizelskem bokser motorju je porazdelitev moči na prednji in zadnji kolesi v razmerju 50 : 50, ob spodrsavanju za optimalen oprijem poskrbi še visoka sklopka. Pri 2,5-litrskem motorju na delovanje vplivajo podatki elektronskega sistema stabilnosti, pri 3,6-litrskem motorju pa je razmerje prenosa moči stalno v razmerju 45 :55.
Vozne lastnosti so pri outbacku izboljšane z višjo stopnjo opreme, kamor med ostalim sodijo športno podvozje in večja kolesa. Dodatno asistenco pri speljevanju v hrib vozniku ponuja sistem Hill holder, ki avto za nekaj časa zadrži, preden se prične ta premikati po hribu navzdol. Novost je tudi elektronska parkirna zavora, ki žal ne omogoča samodejnega izklopa ob speljevanju in jo je potrebno zmeraj izključiti ročno (s potegom gumba na spodnji strani armaturne plošče).
Na outbacka prisegajo tisti individua-listi, ki se včasih zapeljejo po slabših makadamskih poteh in ki vedo, kaj tak avto zmore, če to od njega zahtevajo. Outback-ov v Evropi ni veliko, še manj jih je v Sloveniji, kar pa se lahko v nekaj letih tudi spremeni.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Higiena protetičnih nadomestkov
Protetični nadomestki nadomeščajo izgubljene zobe. Danes poznamo dva osnovna pristopa k nadomestitvi izgubljenega zobovja; snemni in fiksni protetični pristop. Že samo ime pove principe fiksacije protetičnega nadomestka v ustih. Ko govorimo o snemni protetiki, naj omenim dva glavna nadomestka; delna snemna proteza in totalna snemna proteza. Izdelka sta primerna za zobne statuse, kjer ima pacient malo lastnih zob ali nobenega lastnega zoba. Prav tako se jih poslužujemo v primeru neugodne razporeditve nosilcev, kjer nam le-ta ne omogoča fiksno protetične-ga izdelka. Proteze so lahko v celoti akrilatne, torej narejene iz dolgih polimernih sintetčnih molekul, ki se povezujejo v trpežno, lepo obarvano, lahko plastično maso ali pa so ojačane z zelo trdimi kovinami, ki tvorijo ulito kovinsko bazo, kar naredi protezo močnejšo
in omogoča mnogo bolj ustrezno pritrjevanje delnih protez na preostale zobe nosilce. Najbolj estetske pro-tetične rešitve so zobni mostički, so najpogostejši načini reševanja pomanjkljivih zobnih statusov. Seveda se jih lahko oprimemo v primerih, ko je število in razporeditev lastnih nosilnih zob ugodno. V zadnjem času se nam izpolnjujejo sanje o tretji generaciji zob, ki zaenkrat še ne izrašča sama. Zobni implantati nam omogočajo postavitev »umetnih korenin« v človeško kost, tako da si pacienti s totalnimi protezami lahko privoščijo izdelavo fiksnih protetičnih konstrukcij ali mostov. Manjše število izgubljenih zob ne zahteva izdelave mostov-nih konstrukcij, temveč posameznih zobnih kron, ki se postavijo direktno na zobne implantate. Tak pristop pomika meje protetike v smer mnogo boljše reten-cije protetičnih izdelkov,
Foto: Črtomir Goznik
Albina Žižek Vidovič, dr. dent. med.
ohranitve lastne zobne mase in s tem dolgotrajnejšega okluzijskega ugodja.
Namen ustne higiene je en sam - odstraniti obloge (plak), ki so nastale čez dan; te so nevarne, ker se v njih zadržujejo in razmnožujejo bakterije. Z uspešnim odstranjevanjem oblog z zobnih in protetičnih površin preprečimo nastajanje zobne gnilobe, z odstranitvijo oblog ob dlesni pa preprečujemo vnetje obzobnih tkiv.
Snemljivi nadomestki
Ker so snemljivi, jih lahko očistimo zunaj ust, s čimer lažje in bolje nadziramo čiščenje. To je tudi eden od razlogov, da ljudem z omejenimi gibalnimi sposobnostmi (denimo parkinsonova bolezen) in z nasploh slabšo ustno higieno pri sanadome-ščanju manjkajočih zob odsvetujemo fiksnoprotetične rešitve.
V takšnem primeru se je treba posvetiti higieni proteze in higieni preostalih zob. Zobe čistimo kot običajno: posvetimo jim natančno higieno, ki obsega čiščenje zob, dlesni in zgornje površine jezika, sklenemo pa jo s čiščenjem medzobnih prostorov z zobno nitko. Še posebno se velja posvetiti negi osamljenih zob in zadnjih zob v zobni vrsti (nosilci protetič-nega nadomestka), ki so veliko dovzetnejši za kopičenje zobnih oblog (bakterije).
Albina Žižek Vidovič, dr. dent. med.
JZ Zdravstveni dom Ptuj Nadaljevanje prihodnjič
Moje cvetje
Zima bo še dolga?
Letos se ta pregovor prav gotov ne bo uresničil. Tudi svečnica je nakazovala še dolgo zimo. Zanima me, če bodo kurenti uspeli oba ta svetnika premagati in zimo odgnati. Po vremenski napovedi, ki jo lahko berem danes, ne kaže najbolje. Zato pa ostanimo še lepo doma za pečjo, poskrbimo za ptice in praznujmo norčavega pusta.
Sobne rastline
Ta teden prihaja prvi pomladin - sv. Valentin. Na ta dan bodo v naša stanovanje prišle mnoge nove lončnice. Tudi meni se zdi bolj smiselno kupiti cvetočo lončnico kakor šopek, ki v ogrevanem stanovanju ne bo ostal dolgo.
T. i V* "v V: - - rtt \
^■K. '.S	■ /bfJhrftiš^r
' a\3
'V-*- t IV
Jfer
V* *
í i ■; Eadt^5?.-»'.
-si*
mxm
Foto: Miša Pušenjak
Svetujem vam, da novinke ne postavite zraven domačih prijateljic - rastlin, ki jih že imate v stanovanju. Žal se nemalokrat dogodi, da z novinkami v hišo dobimo tudi slepe potnike - škodljivce ali bolezni. Posebej pri trenutno najbolj priljubljenih cvetočih lepoticah - orhidejah - se to pogosto dogodi. Zato postavite vse nove rastline v drugo sobo, če to ni mogoče, pa vsaj čim dalj stran od rastlin, ki jih že imamo pri hiši. Tako boste preprečili, da bi se škodljivci naselili tudi na zdravih rastlinah. Tudi zalivajte tako, da boste na koncu zalili novinke.
Med orhidejami ni veliko novega, še vedno so najbolj hvaležne in primerne za stanovanja falenopsisi. Zato vsem, ki kupujete darilo, svetujem, da kupite le-te. Naj vas ne zavede lepota drugih, bolj eksotičnih in nenavadnih orhidej. Vse ostale potrebujejo za ponovno cvetenje poseben tretma.
Pri falenopsisih pa je potrebno vedeti le to, da jih zalivamo zelo zmerno. Živijo namreč na vejah dreves, kjer je povsem običajno, da nimajo ves čas na razpolago dovolj vode. Zato se mora substrat med posameznimi zalivanji vedno povsem izsušiti. S tem tudi podaljšate njegovo življenjsko dobo. Še preden se namreč substrat povsem sesede, spremeni v zemljo, ga moramo zamenjati, saj pomanjkanje zraka vedno povzroči gnitje korenin. Drugače pa orhideje presajamo šele takrat, ko lonec res ne bo zdržal več pritiska močno razraslih korenin. Kar se tiče gnojenja, jih gnojimo šele, ko se odprejo prvi cvetovi, in sicer enkrat tedensko z zelo nizkim, manj kot polovičnim priporočenim odmerkom gnojila za orhideje in prav nič več. Ko odcvetijo, prenehamo gnojiti, lahko celo kakšen teden prej. Zelo hvaležne vam bodo vse orhideje, če jim boste vsaj enkrat na teden liste spodaj in zgoraj umili z vlažno gobico.
Pomembno je tudi, da orhidej ne premikamo kar naprej. Zato jih postavimo na tako mesto, kjer ne bodo v napoto. Najboljše so okenske police, kjer ne pripeka sonce direktno po njihovih listih.
Zelišča in dišavnice
Ne pozabite tudi, da je že kar potrebno začeti setve enoletnih zelišč, za trajnice, kot sta timijan ali drobnjak, ste s časom že zelo na tesnem, zato je potrebno pohiteti. Med enoletnicami najprej posejemo majaron in ku-mino. Sejemo seveda v ogrevane prostore. Spet opozarjam, da setve zelišč ne pokrivamo močno z zemljo, saj seme veliko uspešneje kali na svetlem. Pokrijemo ga le z vermikulitom, ki ga dobimo v trgovinah, ali perlitom, ki ga srečamo med gradbenim materialom.
V zadnjih letih dobimo pri nas seme številnih zanimivih zelišč. Setev je veliko cenejša kakor nabava sadik. Posejete si lahko tudi limonsko travo, ki ima zelo zanimiv, citronast okus in je odlična za sveže poletne napitke. Veliko bolj zdravi bodo kakor kupljeni napitki, ki po večini vsebujejo samo kemijo in nič več naravnega.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
V središču pozornosti je bila v minulih dneh podelitev glasbenih nagrad grammy (Grammy Awards 2010), ki jim mnogi pravijo kar glasbeni oskarji. Na glasbenem dogodku, ki je potekal v Staples Centeru v Los Angelesu, sta blesteli dve ženski predstavnici, temnopolta R&B soul diva Beyonce in 20-le-tna country zvezdnica Taylor Swift. Beyonce, ki je bila nomi-nirana kar desetkrat, je prejela nagrade v šestih kategorijah. Največ uspeha ji je prinesla skladba Single Ladies (Put A
Ring On It), ki je bila izbrana za skladbo leta in najboljšo R&B-skladbo. Prav tako je prejela nagrade za najboljši R&B-album, najboljšo R&B-vokalno izvedbo za skladbo At Last in najboljšo pop vokalno izvedbo za skladbo Halo. Beyonce je tudi prva izvajalka v zgodovini s šestimi nagradami v enem večeru. Najbolj prestižni grammy za album leta pa je šel v roke mladi, 20-letni country pevki Taylor Swift za album Fearless, skupaj pa je prejela štiri nagrade. Omenjeni album je
Beyonce
Tony Hawk se je spet priskatal na mobilne telefone. Pred tabo je vznemirljiva nova igra, ki te bo popeljala na sam rob zmožnosti rolke in tebe. Igra temelji na napredni fiziki, kar pomeni, da boš moral pri težjih trikih uporabiti veliko znanja, saj je obnašanje rolke neverjetno pristno. Če rad skejtaš, ali pa če imaš rad dober izziv, je to igra, ki je ne smeš izpustiti!	Published by GLU
Pošlji: TD VERT na 3G3G
Svetovno znana serija Brain Challenge se vrača v novi podobi, še bolj nabiti z inteligentnimi igrami in vprašanji. Testiraj svoje sposobnosti opazovanja, hitrega reagiranja, testiraj svoj spomin in zmožnost logičnega sklepanja. Published by: Gameloft
Pošlji: TD KVIZ na 3G3G
Foto: internet
Taylor Swift
dobil nagrado tudi za najboljši country album, Taylor pa seje na oder vrnila še dvakrat, za naj žensko country vokalno izvedbo za pesem White Horse, kije prejela tudi priznanje za najboljšo country skladbo. Black Eyed Peas, Jay-Z in Kings of Leon so prejeli po tri nagrade, Lady GaGa in Eminem pa po dve. Presenečenje večera je zagotovo zmaga skupine Kings of Leon, ki so s skladbo Use Somebody v kategoriji najboljši posnetek leta premagali favorizirane izvajalce, kot so Beyon-ce, Lady GaGa, Taylor Swift in Black Eyed Peas. Ista skladba je nagrajena še za najboljšo rock skladbo in najboljšo vokalno rock izvedbo. Skupina Black Eyed Peas je prejela za skladbo Boom Boom Pow nagrado za najboljši videospot, prav tako pa še nagrado za n ajboljšo pop vokalno izvedbo za skladbo I Gotta Feeling in najboljši pop album The END. Na prireditvi so se spomnili tudi preminulega kralja popa Michela Jacksona, saj so zavrteli 3D-i'ideoposnetek njegove skladbe Earth Song, na odru pa so pesem zapeli Usher, Carrie Underwood, Celine Dion, Jennifer Hudson in Smokey Robinson Nagrado za življenjsko delo sta prevzela njegova otroka Paris in Prince. Med letošnjimi nagrajenci so še: AR Rahman, Neil Young, Judas Priest, Jeff Beck, Jason Mraz, Michael Buble, Bruce Springsteen, Green Day in številni drugi,
Seznam nekaterih najpomembnejših nagrajencev:
Album leta; Taylor Swift -Fearless
Posnetek leta; Kings of Leon - Use Somebody Pesem leta; Beyonce - Single Ladies (Put a Ring On It) Novi izvajalec; Zac Brown
Band
Pop album; Black Eyed Peas -The E.N.D.
Ženska pop vokalna izvedba; Beyonce - Halo Moška pop vokalna izvedba;
Jason Mraz - Make It Mine Pop izvedba dueta ali skupine; Black Eyed Peas - I Gotta Feeling
Rockovska izvedba dueta ali skupine; Kings of Leon - Use Somebody
Raperski album: Eminem -Relapse
Rockovski album; Green Day - 21st Century Breakdown Country album; Taylor Swift -Fearless
Ženska country vokalna izvedba; Taylor Swift - White Horse
Moška country vokalna izvedba; Keith Urban - Sweet Thing
®@®
Britanski pop zvezdnik Robbie Williams bo 8. aprila izdal novi singel Morning Sun, s katerim bo ob pomoči humanitarne organizacije Comic Relief zbiral denar za pomoč siromašnim otrokom v Veliki Britaniji. To bo po skladbah Bodies in You Know Me že tretji singel z zadnje plošče Reality Killed The Video Star. Celoten izkupiček od prodaje bo prispeval v omenjeni sklad. Prav tako pa je Williams sodeloval pri snemanju humanitarne skladbe Everybody Hurts, all star projektu za pomoč prizadetim v Haitiju.
Britanska rock ikona in nekdanji šef zasedb The Jam in The Style Council Paul Weller bo 12. aprila izdal že svoj deseti studijski solo album Wake Up The Nation. Album bo naslednik njegovega zelo hvaljenega albuma 22 Dreams iz leta 2008. Na dveh novih skladbah je k sodelovanju povabil basista Bruca Foxtona, med ostalimi gosti pa se na albumu pojavljajo še
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	TODAY WAS A FAIRTAYLE - TAYLOR SWIFT
3.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	FIREFLIES - OWL CITY
2.	DON'T STOP BELIEVIN' - GLEE CAST
3.	REPLAY - IYAZ
NEMČIJA
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	I LIKE - KERI HILSON
3.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
Po svetu
Kitajska devetletnica rodila zdravega sina
Changchun, 4. februarja (STA) - Devetletna Kitajka je konec januarja rodila zdravega, 2750 gramov težkega sina, poročajo kitajski mediji, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa. Tako mama kot otrok naj bi se počutila dobro, kljub temu pa družina no-vopečene mamice o zadevi ne želi govoriti v javnosti. Devetletnica je otroka rodila v bolnišnici v severnokitajskem mestu Changchun. Po osmih mesecih in pol nosečnosti so otroku na svet pomagali zdravniki, ki so mladoletni nosečnici napravili carski rez. Kdo je oče otroka po poročanju dpa ne ve nihče, saj se je družina de-vetletnice medtem zavila v molk in o vsej zadevi v javnosti ne želi govoriti.
Gola kraljica na španskem avtobusu
Murcia, 4. februarja (STA) - Prebivalce španskega mesta Murcia je razburila slika gole nekdanje španske kraljice na oglasu na mestnih avtobusih. Na sliki je glava kraljice Marije Ane Avstrijske, žene španskega kralja Filipa IV. (1621-1665), pritrjena na telo gole manekenke. Sporna slika, ki je delo španske umetnice Carmen Molina Cantabella, je oglaševala festival sodobne umetnosti, ki vsaki dve leti poteka v Murcii. Lokalni politiki menijo, da oglas ni primeren. Stranka Združena levica je sporočila, da je slika seksi-stična in neprimerna, ter zahtevala odstop lokalnega ministra za kulturo Pedra Alberta Cruza. Konservativni župan Murcie Miguel Angel Camara pa je dejal, da gole fotografije povzročajo konflikt, saj lahko žalijo čustva ljudi, zato bi morali v oglasu uporabiti drugo sliko, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Voznik iz Osijeka s 3,91 promila alkohola v krvi
Zagreb, 4. februarja (STA) - Policija v hrvaškem Osijeku je v sredo zvečer ustavila 51-letnega voznika, pri katerem so namerili kar 3,91 promila alkohola v krvi. Policisti so voznika pridržali in ga odpeljali na postajo do streznitve. Omenjeni 51-letnik je sicer s kar 16 prometnimi prekrški stari znanec osijeških policistov. Kar šestkrat so ga tudi že dobili, ko je vozil pod vplivom alkohola. Hrvaški zakon o varnosti v prometu za voznike, ki imajo več kot 1,5 promila alkohola v krvi, predvideva denarne kazni od 695 do 2085 evrov ali 60 dni zapora. Poleg tega jim grozi odvzem vozniškega dovoljenja za dve leti.
Znamenita Barbie s podobo švedske princese
Stockholm, 5. februarja (STA) - Ameriški proizvajalec igrač Mattel je svojo najprepoznavnejšo igračo - znamenito punčko Barbie - tokrat izdelal v podobi švedske princese Victorie. Punčke sicer ni mogoče kupiti, saj je Mattel izdelal le en primerek omenjene igrače, ki naj bi jo v prihodnje poslali na švedski dvor. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, ni znano, ali je švedska princesa s svojo podobo, kot jo predstavlja Mattelova igrača, zadovoljna ali ne. Mattelova Victoria se je sicer pojavila le dobre štiri mesece pred tem, ko naj bi švedska princesa s svojim izbrancem Danielom Westlingom stopila pred oltar stockholmske katedrale. Sicer pa to ni prva tovrstna poteza Mattela. Hkrati z punčko Victorio sta svet ugledali tudi punčki Barbie v podobi avtorice priljubljene serije romanov o mladem čarovniku Harryju Potterju J. K. Rowling in znane teniške igralke Kim Clijsters.
Že pred časom je na presenečenje mnogih Mattel izdelal tudi Barbie v podobi nemške kanclerke Angele Merkel. Resnici na ljubo je treba priznati, da sta v tem primeru prvi dami nemške politike in omenjeni lutki skupna le pričeska in konservativni hlačni kostim, medtem ko se Mattel pri oblikovanju postave znamenite punčke s podobo Merklove ni oddaljil od ustaljene prakse.
Kevin Shields iz skupine My Bloody Valentine in legendarni bobnar Clem Cattini.
Na glasbeno sceno se po petih letih predaha znova vrača ameriška zasedba Fun Lovin' Criminals. Rockerji iz New Yor-ka so pred dnevi končali sne-
manje novega studijskega albuma, ki naj bi po napovedih izšel 1. marca letos. Zadnji album Livin' in the City so izdali leta 2005. Rezultat petletnega studijskega molka je viden tudi v tem, da bo na novem albumu kar 17 novih skladb.
Janko Bezjak
t vi
l_e s
v N A J
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
3.	FIREFLIES - OWL CITY
4.	YOU KNOW ME - ROBBIE WILLIAMS
5.	ALICIA KEYS - DOESN'T MEAN ANYTHING
6.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEAS
7.	I WIL
8.	REP
9.	EMP KEYS
10.	GE
11.	STAY
LOVE YOU MONDAY - AURA DION Y- IYAZ
RE STATE OF MIND - JAY-Z & AL
) YOU - JAMES MORRISON RONAN KEATING fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
Kaj bomo danes jedli
TOREK
testenine s korenčkom *, solata SREDA
pleskavice, pire krompir, solata ČETRTEK
kisla repa, krvavice PETEK
cvetačna juha z rižem, marmeladne palačinke SOBOTA
piščančja obara z zdrobovimi
žličniki
NEDELJA
goveja juha z ribano kašo, puranji zrezki v mandljevi omaki**, krompirjevi svaljki, solata PONEDELJEK
govedina v solati, polnozrnati kruh
*Testenine s korenčkom
200 g širokih rezancev, 2 velika korenčka, 2 žlici masla, peteršilj, sol, poper, vegeta. Korenček operemo, narežemo na tanke
kolobarje ter ga kuhamo 10 minut. Testenine skuhamo v soljeni vodi. V ponvi raz-talimo maslo in na njem na hitro popra-žimo odcejen kuhan korenček. Dodamo odcejene testenine, nasekljan peteršilj ter začimbe po okusu.
**Puranji zrezki v mandljevi omaki
4 puranji zrezki, 1 žlica masla, 4 žlice nalistanih mandljev, 4 dl sladke smetane, 1 žlička paradižnikove mezge, 1 jušna kocka, olje, sol, sveže mlet črni poper.
V kozici na srednje močnem ognju stalimo maslo in v njem popražimo mandlje, dokler ne dobijo zlatorumene barve. Med praženjem mešamo in pazimo, da jih ne zažgemo. Dodamo sladko smetano, paradižnikovo mezgo in zdrobljeno jušno kocko. Premešamo, zavremo, temperaturo znižamo in na rahlem ognju počasi kuhamo, dokler tekočina ne povre na polovico. Zrezke potolčemo, začinimo s soljo in sveže mletim črnim poprom, namažemo z oljem in na hitro spečemo v vroči ponvi. Položimo jih na servirni krožnik, polijemo z omako in ponudimo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
■k-k-k
Uzbeki: "Učenec, ki ni imel učitelja, pleše na vsako muziko." -k-k-k
Rusi: "Redovalnica je učiteljevo in učenčevo zrcalo."
•k-k-k
Japonci: "Niti ne-obrušen dragulj se ne sveti."
-k-k-k
Nemci: "Zvon zvoni tako, kot je ulit." -k-k-k
Rusi: "Bodite zdravi, samo ne hvalite se." -k-k-k
Nizozemci: "V drek, ogenj in bedaka ni dobro bezati."
-k-k-k
Angleži: "Otroci in bedaki živijo veselo." -k-k-k
Rusi: "Beseda je ključ, ki odpira srce." -k-k-k
Armenci: "Ribe se lovijo na trnek, ljudje pa na besede."
-k-k-k
Irci: "Vzdihi sežejo dlje kot kriki." -k-k-k
Nemci: "Tih vzdih je najkrajša molitev."
Smeh ni greh
Pride Gorenjec k matičarju in vpraša, ali lahko spremeni ženino ime.
"Lahko. A zakaj žena ni prišla?" vpraša matičar.
"Upokojila se je pred petimi leti, sedaj pa je še hudo zbolela in zato ni mogla priti."
"Zakaj pa bi ji menjali ime?"
"Kupil bi rabljen nagrobni spomenik in vse na njemu šti-ma, samo ime ne."
Pride Gorenjc domov ves besen in pojamra ženi:
"A veš, da se je avtobus pocenil za petdeset centov?" "Pa zakaj si potem jezen?" "Zato ker bom manj prišpa-ral, ko bom šel peš."
NAUK O POUČEVANJU, DIDAKTIKA
IRSKI ROCKOVSKI PEVEC (VAN)
BERAČ IZ ■ODISEJE.
ZGOLJ
ODDELEK ZA NOTRANJE BOLEZNI
PALICA BOGA DIONIZA
SIBIRSKI RAKUNSKI PES
OSEBA IZ ■PRIMORSKIH ZDRAH.
ND. POLITIK ŠASTRI
PRESTOL
PRISTAS MINIMALIZMA
GRM Z LESNIKI
ODISEJEVA DOMOVINA
ROMUNSKA ŠAHISTKA PEPTAN
TITANOV DIOKSID
GERMANIST-KA (VESNA)
BOG SONCA
TRAVA, STOKLASA
TROPSKA PAPIGA
SAMOOHRANITEV
TROPSKI KOMAR
MODEL VOLKSWAGNA
POLITIK MORO
IGRALKA GIRARDOT
ALENKAZIDAR
GRSKI OTOK V SPORADIH
ZIVOSREBRNI KLORID
AFRODITIN SPREMLJEVALEC
PISATELJ ČASULE
ZG. PLAST ZEM.SKORJE
VETERINAR (ZAVIŠA)
PREGOVOR
PERZIJSKI KRALJ
HERCEGOVEC
IZTOK MLAKAR
zdravniška!"
"Kako vam je lahko baraba ušla iz zgradbe?" se čudi komandir. "Ali niste zasedli vseh izhodov?"
"Smo!" odvrne policist Ivo. "Morda je ušel skozi vhod!"
Pada Gorenjec s strehe in se vmes dere :
"Ta stara, ne kuhaj južne! Bom v bolnici jedu!"
»Kam greš, Janez?« »Na rentgen.« »Z lopato?«
»Grem na globinsko slikanje.«
Za zajtrk reče Gorenjec otrokom:
"Kdor hoče jest, naj je, kdor noče - mu dam en evro."
"Hočemo evro!"
Za kosilo ponovo isto:
"Kdor hoče jest, naj je, kdor noče - mu dam en evro."
"Dej evro!"
Zvečer se Gorenjc dere:
"Kdor hoče večerjo, mora plačati dva evra!"
Fant sedi z dekletom v kavarni, pije pivo, naenkrat pa vstane in odide v toaletne prostore.
"Kje si bil?" ga vpraša dekle, ko se fant vrne.
"Imel sem delo s svojim najboljšim prijateljem. Upam, da ga boš tudi ti danes zvečer dobro spoznala."
Dve zaljubljeni kapljici mleka se ljubkujeta in ena vpraša: "Ljubi, ali bi se poročil z menoj in bi imela otroke?"
"Žal mi je, draga, toda jaz sem pasteriziran!"
"No, kako je z vašim manjvrednostnim kompleksom?" je vprašal psihiater pacienta po tretjem obisku.
"Izvrstno! Popolnoma je izginil, zahvaljujoč tebi, ti gnida
Nadobudni Janezek vpraša očka: »Kakšna je razlika med moškim in žensko?«
Očka je najprej v zadregi, potem se nečesa domisli in vpraša malega radovedneža: »Ali veš, katero številko noge imam?«
»Vem, dvainštirideset«
»No, katero ima pa mamica?«
»Sedemintrideset.«
»No, vidiš, razlika je med nogami.«
Sodnik ne najbolj bistremu obdolžencu: "Kdaj ste bili rojeni?"
"Moralo je biti tam nekje leta trideset. Moja mati je na vsak način še živela."
Ugankarski slovačrek: ANATAZ = titanov dioksid; ATON = egipčan-skibog sonca, tudi Ehnaton; AVON = sorta vrtnic; BEM = slovenski veterinar srbskega rodu (Zaviša, 1926-2003); ENOK = sibirski raku-nji pes; KALIKANT = grm iz družine blagoduhovk, dišeči les; KONDRIČ = slovenska germanistka (Vesna, 1961-); TENNO = naslov japonskih cesarjev.
■|9wo|e>| 'zejeue 'eueA 'eiue^i 'eu -NOQ '^oua 'Ig 'amuv 'SJ¡J 'J¡y 'se^ojs 'eujaju! '9|o» 'oupuoy '|e~| '9| '}0J3 '}s!|eiu!u!iu 'oj| 'euejqooiu -es 'uosujoiai 'Luag '^jb 'aÍA0|S0^n 'ouuaUlieiu a 'ejueiu :ouAeiopoA :9))uezjj)) 9) A8)¡s8y
íPoíHulajtz naí na iuihountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
ATLET NOOL
Govori se ...
... da poleg številnih že znanih in uradnih koncesij na Poetovionskem deluje tudi manj uradna trgovska koncesija, ki govori o tem, da lahko zemljo za nove trgovske centre na Ptuju kupujejo le od enega, pa še ta mora biti povezan z nogometom.
... da je peta ptujska Obar-jada dokazala vsaj dvoje: prvič, da so moški boljši kuharji od žensk, in drugič, da so moški boljši kuharji od žensk. Če hočete, lahko to ponovimo še tretjič. Res pa je, da je bilo tistih nekaj kuhajočih žensk letos ravno dovolj za zelo lep okras.
... da o organizaciji svojevrstne javne obarjade resno razmišljajo tudi Holermoža-ni, le še o tem se morajo dogovoriti, koga bodo obarili in spravili v kotel. Neuradno smo izvedeli, da imajo vsaj že dva predloga, vprašanje
je le, kateri bo tisti, ki bo na to prvi opozoril na tiskovni konferenci.
... da so s pete poetovionske obarjade eni odšli z dolgimi nosovi, saj kljub drugačnim obljubam med lačnim in žejnim občinstvom žal niso videli vseh županskih kandidatov.
... da tudi koranti niso več, kar so bili, saj smo včasih prve dni po nočnem skoku
že hodili v kratkih rokavih, letos pa še dolgo ne bomo, saj se zima še ne da kar tako.
Vidi se ...
. da bodo snovalci občinske prometne zakonodaje v najkrajšem času morali poskrbeti tudi za pravila, ki bodo veljala za voznike mo-nociklov, saj se ti pojavljajo že tudi na poetovionskih ulicah.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je zanimivo fotografijo poslal Roman iz društva Atropa Pragersko. Ledene rože so se naredile na zunanji strani okna. Ko je res mrzlo, zunanja šipa namreč zamrzne in čudovit je prizor, ko skozi okno posveti jutranje sonce.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
4		2	3			9		8
								
	1					2		
	5	1		9	8	6	2	
		4		2				
				5	7	1		
								7
				4			9	
		3	2		5			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€	00
Bik	VV	©©©	€€	0
Dvojčka	VVV	©	€€€	00
Rai	V	©©©	€€	0
Lev	VV	©©©	€	000
Devica	V	©©	€€€	00
Tehtnica	VVV	©	€€	000
Škorpijon	V	©©©	€	00
Strelec	VV	©©	€	000
Kozorog	VV	©©©	€	00
Vodnar	VVV	©©	€€€	0
Ribi	VV	©©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 9. februarja do 15. februarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 12. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Živa Cenar, Mezgovci ob Pesnici 55 b, 2252 DORNAVA.
Anekdote slavnih
Ko je postal grški filozof Dioden suženj, so si sorodniki zelo prizadevali, da bi ga rešili okovov. Ob tem je Dioden vzkliknil: »Jaz, da sem suženj?! Suženj je moj gospodar, ki me mora oblačiti in hraniti!«
***
Švedska operna pevka Jenny Lind, imenovana švedski slavček, je na gostovanju v Ameriki vprašala, zakaj se ameriške ženske tako razlikujejo odEvropejk. Neki diplomat ji je pojasnil: »No, velike razlike ravno ni. Evropske ženske zardi-
jo, če so v zadregi, v Ameriki pa so v zadregi, če ne zardijo.« ***
Ko se je pravnik, diplomat in jugoslovanski predsednik vlade Milenko Vesnic še ukvarjal z odvetništvom, je zagovarjal mladeniča, ki je v navalu ljubosumja ubil svojo zaročenko. Vesnic je nameraval v svoji obrambi navesti tudi Shakespearovega Othella, ki je zaradi ljubosumja zadavil Desdemono. Dejal je: "Poslušajmo, kaj pravi o tem Shakespeare ..." - Predsednik sodišča ga je takoj prekinil: "Zakaj naj bi nam to pripovedovali vi? Ali ni bolje, če on sam poda izjavo pred sodiščem?"
***
O značaju srbskega državnika, predsednika jugoslovanske vlade Nikola Pašica in njegovih sodelavcev pove svoje naslednja anekdota. Na nekem sprejemu je opazil, da je zunanji minister vtaknil v žep srebrni pribor. Čez nekaj časa se je ponudil, da bo naredil čarovnijo. Pred vsemi je spravil v svoj žep srebrni pribor. Dejal je, da bo začaral, da se bo znašel v žepu zunanjega ministra. Ko so res naši pribor pri
zunanjem ministru, je Pašic mirno svojega odnesel domov. ***
V družbi so se pogovarjali o stiskaču, ki ga delo ni preveč zanimalo.
»Kaj pa zdaj počne?« je vprašal francoski pripovednik in pisec komedij Pierre Veber Veber.
»Začel je delati.«
»Torej sem imel prav, ko sem trdil, da je pripravljen za denar narediti vse!« je ponosno povedal Veber.
Ptuj • Ptuj na filmskem platnu
Se spomnite Praznovanja pomladi?
Zgodovinski arhiv na Ptuju v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije in Centrom interesnih dejavnosti Ptuj vabi vse Ptujčane na projekcijo filma Praznovanje pomladi (nastal 1978, producent Viba film Ljubljana, scenarist Franček Rudolf, režiser France Štiglic, direktor fotografije Rudi Vavpotič, montažer Dušan Povh).
Film bomo prikazali 11. februarja ob 19. uri v Mestnem kinu Ptuj. Z izborom teme filma Zgodovinski arhiv na Ptuju istočasno obeležuje 50-le-tnico kurentovanja na Ptuju.
Glavne vloge so zaigrali Zvone Agnež kot Simon (nagrada za igralca leta), Zvone Hribar kot Jurij (nagrada za debitanta leta), Zvezdana Mlakar je zaigrala Suzano (nagrada za igralko leta), Radko Polič je zaigral Štefana, Dare Ulaga je bil Štefanov oče, Lojze Rozman Simonov oče, Štefanovo mati pa je zaigrala Angelca Hlebce. Film je dobil nagrado na Tednu domačega filma v Celju in zlato areno za scenografijo na 25. Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju (oboje leta 1978).
Zgodovinsko-folklorni film bogatijo originalni kurenti Folklorne skupine Franceta Marolta ter specifične etnografske maske Ptujskega polja, v katerih so se še posebej izkazali domačini, člani Folklornega društva Ptuj-Mar-kovci. Nekaj kadrov v filmu so posneli v gradu Velika
Nedelja in njegovi okolici, večino filma pa je posnetega na Ljubljanskem barju. Tam so postavili filmsko vas, kakršna je bila značilna za pokrajino niže Ptuja. Režiser se je odločil za postavitev filmske vasi zato, ker na Dravskem in Ptujskem polju v tistem času niso našli niti delčka vasi, ki bi bil primeren za snemanje, saj zaradi elekrifikacije in splošnega razvoja krajev v okolici Ptuja niso bili primerni za predstavitev zgodbe, ki se je odvijala pred 200 leti.
Zgodba filma se dogaja v času cesarice Marije Terezi-
je, ki hoče opraviti z misticizmom in praznoverjem, kamor po njenem mnenju spada tudi kurentovanje. Pred pustnim časom pošlje skupino vojakov v kurentovo deželo z nalogo, da preprečijo praznovanje starih običajev. Med vojaki je tudi Simon, domačin, ki je doma pustil dekle. Ko pride domov, sreča na cesti svatovski sprevod, v njem pa zagleda svoje dekle kot nevesto. Napetost med tekmecema narašča in na pustno noč se spopadeta ...
S tem filmom želi Zgodovinski arhiv na Ptuju nadalje-
vati projekt (vodji projekta sta Katja Zupanič in Nataša Majerič Kekec) Ptuj na filmskem platnu, ki se je začel s slavnostno projekcijo filma Nevidni bataljon, 25. novembra 2009. Namen projekta je prikazati Ptujčanom dokumentarno vrednost starih filmov in istočasno popularizirati slovenske filme. S projekcijami slovenskih filmov želimo ohranjati stik s filmskim platnom, ki se počasi, a nezadržno izgublja, saj si vsi film najraje pogledamo doma. V Filmskem arhivu nas opozarjajo, da je bistvo filma, da se gleda skupaj in da po njem o njem razpravljamo. Arhivisti si želimo, da filmski trak ne bi umrl zaradi nevednosti, saj v novih tehnologijah glede ohranjanja kulturne dediščine nima pravega naslednika. Ogled filma je brezplačen. Pri projekciji se nam bodo pridružili člani Folklornega društva Antona-Jožeta Štrafela Markovci in z nami obudili spomine na snemanje filma. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji slovenskega filma!
Nataša Majerič Kekec
Ljutomer • Ob kulturnem prazniku podelitev odlikovanj
Alojzu Grnjaku nagrada F. Miklošiča
Na osrednji slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku je bila ljutomerska kinodvorana pretesna, da bi sprejela vse obiskovalce, ki so želeli obuditi spomin na našega največjega poeta Franceta Prešerna, hkrati pa si ogledati atraktiven program.
Ob podelitvi Miklošičevih odlikovanj za letošnje leto je namreč 28 profesorjev Gimnazije Franca Miklošiča v režiji Cilke Ja-kelj navdušilo s komedijo v treh dejanjih Miloša Mikel-na Golobje miru.
Sicer pa je slavnostni govornik Igor Teršar, direktor
Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, med drugim povedal: »Kulture nikoli ni preveč in ne zavedamo se, kako pomembna je za zdravo življenje in splošen obstoj naroda. Kultura je najboljša prijateljica iskrenosti med ljudmi. Zato tudi osvobaja in dela človeka zadovoljnega. France Preše-
ren je s svojo vitalno in genialno ustvarjalnostjo popeljal slovenski narod na pot upora in trdovratnega bojevanja za svoj prav, za človeški ponos, za upor proti poniževanju, hlapčevstvu in krivici.« Z zadovoljstvom je poudaril, da je občina Ljutomer v slovenskem kulturnem prostoru prepoznavna,
še zlasti po več kot 100-letni tradiciji gledališke dejavnosti, več kot 110-letni tradicije pevske kulture, domala 90 let godbe na pihala in vse bolj prepoznavnega filmskega festivala dr. Karla Grossmana.
In kdo so dobitniki Miklošičevih odlikovanj za leto 2010 ? Najvišje priznanje - Miklošičevo nagrado - je prejel Alojz Grnjak iz Slamnjaka za več kot 60-letno aktivno in izjemno plodno delovanje na področju glasbene umetnosti. Proslavil se je z igranjem na frajtonari-co in petjem v prleškem narečju. Njemu gredo tudi zasluge za ustanovitev podmladka. Miklošičeva priznanja so dobili: Felicita Heric Taškov s Cvena za delovanje na področju zborovske glasbe, skupina ljudskih pevcev Fantje od Male Nedelje za 20-letno delovanje, ohranjanje in oživljanje ljudskih pesmi ter komorni zbor Orfej iz Ljutomera za dolgoletno kulturno, strokovno, vzgojno in organizacijsko delo na področju zborovskega petja. Priznanja je podelil župan občine Ljutomer Franc Jurša.
Niko Šoštarič
Od tod in tam
Ptuj • Razstava »Zumirani kurent«
V prireditvenem centru Kronos v Park hotelu na Ptuju se bo v času pustovanja zvrstilo kar nekaj kulturnih prireditev. Začeli so z odprtjem razstave Zumirani kurent, na kateri je svoja dela razstavil fotograf Marjan Petek. Tako kot vsak umetnik je tudi Marjan Petek (na fotografiji drugi z leve) ponudil svojo vizijo pustovanja in pustnih likov. Razstava, ki jo je pripravil v počastitev 50-letnice kurentovanja, nosi naslov Zumirani kurent in je izdelana v posebni fotografski tehniki. Gre za Petkova novejša dela, nastala ob lanskem kurentovanju. Razstavo je odprl letošnji princ karnevala Milan Senčar, za glasbeni utrinek pa sta poskrbeli pianistki Vita Gačnik in Lina Malovič.
Dženana Bečirovič
Pobrežje • Sejem kurentove opreme
Foto: M. Ozmec
Člani turističnega društva Koranti iz Pobrežja so izvedli tradicionalni, že 8. sejem rabljene kurentove opreme in drugih pustnih likov, ki je 23. in 24. januarja v vaški dom na Pobrežju pritegnil številne prodajalce in kupce. Eden glavnih organizatorjev, predsednik društva Franc Murko, je potek sejma ugodno ocenil, saj je bil oba dneva obisk zelo dober. Cene za komplete rabljenih kurentij so se gibale med 250 in 450 evri, medtem ko je bilo možno komplet rabljenih zvoncev kupiti že od 80 do 220 evrov. Na voljo so bile tudi rute, ježevke in ga-maše, obleke za hudičke, pleteni biči za pokače in še kaj. Obiskovalci so se lahko ogreli ob toplih ali hladnih napitkih, za kar so skrbeli članice in člani društva, že skoraj tradicionalnega kartaškega turnirja v »šnopsu« pa letos žal niso mogli izvesti zaradi premajhnega števila prijav.
-OM
Bolgarija • Lancovski kurenti na gostovanju
Konec januarja, tik preden se je na Ptuju začelo množično kurentovanje, so se rogati kurenti iz Folklornega društva (FD) Lancova vas udeležili tradicionalnega, že 19. mednarodnega etnografskega pustnega festivala Surva 2010 v bolgarskem mestu Per-nik. Glavni namen omenjenega festivala, ki sicer velja za enega največjih na Balkanu, je predstavitev tradicionalnih pustnih mask, med katerimi imajo primat domači ku-kerji in survaskarji. Kako izgledajo kukerji in survasker-ji, bo možno videti tudi na Ptuju in v Vidmu, saj se bodo oboji udeležili karnevalskepovorke v obeh občinah. Lancovski rogati kurenti so bili letos v Bolgariji tretjič, sicer pa je v tamkajšnjem karnevalskem pohodu sodelovalo 12 skupin iz tujih držav, med njimi tudi maske iz daljne Kitajske. Danilo Turk, vodja sekcije kurentov FD Lancova vas, je bil nad potekom gostovanja navdušen, pohvalil je tudi organizacijo prireditve ter še povedal, da so lancovski kurenti letos gostom predstavili tudi običaj kurentovega prihoda na domačijo.
Foto: DB
Foto: arhiv FD
Prireditvenik

Torek, 9. februar
9.30
9.30 11.00 16.30 17.00
18.00
19.00
20.00 20.00
Ptuj, prireditveni center Kronos Park hotela, Karnevali in turizem v
Slovenji - znanstveni simpozij
Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za šole in izven
Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za šole in izven
Ptuj, Mestni trg, kulturno-zabavni program
Ptuj, Mestni kino, okrogla miza, ki jo bo vodil prof. dr. Janez Bogataj, vloga in pomen ptujskega kurentovanja v slovenskem turizmu Ptuj, Dom kulture muzikafe, Marija Hernja Masten in Cesarsko-kraljevi Ptuj, Zgodbe mojega mesta 1., zgodbe o Ptuju, o njegovih prebivalcih...
Ptuj, Mestni kino, Pol stoletja norosti in bolečine, dokumentarni film ob 50.letnici Kuretnovanja in karnevala na Ptuju Ptuj, karnevalska dvorana, Nuša Basle & Los de Balkan, Lepa Brena Ptuj, hotel Mitra, karnevalski glasbeni večer z Markom Medikom Ormož, Mladinski center, vabi k vpisu v delavnice: poslikava nohtov z laki in geli, delavnica retorike in javnega nastopanja, 30-urni tečaj angleščine .
Sreda, 10. februar
13.00 Ptuj, salon Mestnega gledališča, predstavitev novih knjižnih izdaj:
Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju ... 16.30 Ptuj, Mestni trg, kulturno-zabavni program 17.00 Ptuj, klub Gemina XIII. v grand hotelu Primus, otroška maškarada 19.30 Maribor, SNG, balet, Svečani baletni koncert DBUS, VelDvo, za izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Malomeščanska svatba, StaDvo, za abonma
Dijaški 21 in izven 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Exploisions, Karma, Seka Aleksic 20.00 Ptuj, kavarna Park hotela, tradicionalni Facebook carnival party z DJ Mladenom
20.00 Ptuj, hotel Mitra, Dalmatinski večer
Četrtek, 11. februar
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Comenius, zaključena prireditev za Osnovno šolo Ljudevita Pivka Ptuj 15.30 do 18.30 Ptuj, karnevalska dvorana, Poli žur, animacijski in zabavni
program za otroke: Čuki in ribič Pepe 16.30 Ptuj, Mestni trg, kulturno-zabavni program 16.30 Slovenska Bistrica, knjižnica, pravljica Kurent 18.00 Slovenska Bistrica, knjižnica, monodrama Slovo Andreja Smoleta od veselih ur
19.00 Ptuj, Mestni kino, projekcija zgodovinskega folklornega filma Praznovanje pomladi
20.00 Maribor, SNG, drama, Malomeščanska svatba, StaDvo, za abonma Dijaški 22 in izven
20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Boom Band, Cubisimo, Domen Kumer, Tony Cetinski
Petek, 12. februar
10.00 Ptuj, Mestni trg, 5. tradicionalna otroška povorka 18.00 Ptuj, CID, odprtje razstave slik Gregorja Samasturja 19.00 Ptuj, Mestno gledališče, Bejži čopič, kurent gre, dobrodelna licitacija Leo kluba Ptuj
20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Nuša Basle & Los de Balkan, Danijela, Ritmo Loco, Davor Radolfi
Mali oglasi
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova in gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM dve svinji domače reje od 150 do 170 kg. Tel. 031 459 407.
ZAMENJAJTE SVOJ POKLIC
IZKORISTITE ŠE ZADNJE ŠTEVILKE OBLAČIL po simboličnih cenah
ZAŠČITA Ptuj d.o.o. iznlikac. 13,2250 Ptuj tel.: 779 71 11
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbene parcele ob Puhovi ulici na Ptuju, v Anželovi ulici in v Zavrču. Tel. 051 395 085.
OB PTUJSKEM jezeru v Zabov-cih prodam tri gradbene parcele. Informacije na tel. 051 354 707.
MOTORNA VOZILA
PRODAM renault 19, letnik 91, v voznem stanju, neregistriran. Tel. 040 847 511.
DOM-STANOVANJE
TRISOBNO opremljeno stanovanje v Kidričevem oddamo v najem poštenim ljudem. Kličite po 19. uri na tel. 051 221 231.
V TRISOBNEM STANOVANJU oddamo opremljeno sobo za dalj časa. Telefon 041 722 099.
RAZNO
PRODAM fantovsko obhajilno obleko s srajco in čevlji za 10 do 12 let starosti. Telefon 031 733 112.
PRODAM zvonec, 22 cm, za ko-ranta. Telefon 040 573 117.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAUOCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NI KONEC
Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec,
po isti poti, koder odhajaš,
nevidno prihajaš nazaj
med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti
in ti živijo od tvoje ljubezni!
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame,
sestre, babice, tete, tašče, vune, sosede, prijateljice
Julijane Pilinger
rojene Vincek
IZ STOJNCEV 8
Iskreno se zahvaljujemo za vso podporo in tolažbo sorodnikom, sosedom in znancem. Posebej hvala družinskemu zdravniku dr. Tomažu Schaumbachu, sosedom in prijateljicam Frančki in Zinki Koletnik, Mariji Kosi, Tereziji Verlak, botri in Mariji Vincek ter ostalim, ki ste našo matiko imeli radi. Zahvaljujemo se g. župniku, pevcem, Janku za zaigrano Tišino, Hedviki in Mileni Hojnik za čudovite poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej HVALA za cvetje, sveče, darovane maše in izrečena sožalja.
Žalujoči: mož Franc, hčere Nada, Cvetka in Jelka
z družinami
V
Stajenika buduka
89,8 98,2 104,3 Ml*
jfidlulajte nad tudi na čpUetu,: www. radio-ptu^.ii
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 9.2.
8.00 Ljudski pevci v Skorbi 2. del 17.00 Iz domače skrinje - Destmik 18.00 SIP lestvica
19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Kulturni večer na Destrniku 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 10.2.
8.00 Štajerska frajtonarica 2. del 17.00 Iz domače skrinje - Hajdina 18.00 Super hiti
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Kulturni večer v Hajdošah 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 11.2.
8.00 Fašenk po Dornavsko 17.00 Iz domače skrinje - Dornava 18.00 Super hiti 19.00 Pri Gašperju 20.00 Kulturni večer v OŠ Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 12.2.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Pri Gašperju
19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
';G5> Lä*'
K POSKOČNIH
1.	KRAJNCI - Na planinci je na hišca
2.	Ans. SAŠE AVSENIKA - Vsi zapojmo
3.	Ans. SPEV - Tvojeoči
4.	Ans. PEPELNJAK - Prijatelji
5.	ZAVRŠKI FANTJE IN TRIO ZLATKA MUNDE - Stari muzikant
6.	GIANI RIJAVEC IN ZIDANIŠKI KVINTET - Lojtrca
7.	Ans. JELEN - Jelenov ruk
ŠOPEK POSKOČNIH
Tel. številka:
1.	BOŠTJAN KONECNIK- Brezizpitasemostal
2.	ELA - Kakor magnet
3.	ATOMIK HARMONIK - Pivo mi dej
4.	TANJA ŽAGAR IN BORIS KOPITAR - Lepo je v dvoje
5.	ZLATKODOBRIČ - Mehankar
6.	OBJEM - Odšel bom
7.	ROKKOSMAČ - Še lahkoljubim
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Glasujem
Glasujem
Naslov
priimek
Ptuj • 5. tradicionalna Obarjada Lions kluba
Za dobrodelnost ni ovir in meja
Še preden se je 50. ptujsko kurentovanje tudi uradno pričelo, so dvorišče Ptujske kleti že peto leto zapored zasedle ekipe 22 podjetij oziroma institucij, saj so se odzvale klicu dobrodelnosti Lions kluba Ptuj, ki je pred petimi leti skupaj s Slavkom Visenjakom tudi »zakuhal« Obarjado.
Kuharjem dobrodelnosti so se pridružila tudi nekatera podjetja zunaj konkurence, ki so prav tako pridala svoj prispevek za to, da bo življenjskih in osebnih stisk manj, prišli pa so tudi lionsi iz Varaždina in Madžarske.
Za glavno sestavino obare, perutninsko meso iz Perutnine Ptuj, in osnovne začimbe so poskrbeli organizatorji, vsaka ekipa posebej pa je dodala še male skrivnosti dobrega kuharja, da so imeli ocenjevalci malo težje delo in da so se obare razlikovale tudi po okusu, ne samo po videzu, vonju in teksturi. Ocenjevalce, ki so bolj ali manj že utečena ekipa, vsaj glavnina, je tudi letos vodil dr. Marko Volk, pomagali pa so mu še dr. Roman Glaser, Alojz Erlač, mag. Danilo Toplek, Stanislav Brodnjak, Brigita Vindiš in Dejan Židanik. Ker so obare iz leta v leto kvalitetnejše, je tudi njihovo delo težje. Čeprav
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Lions kluba Ptuj dr. Andrej Horvat in vodja Obarjade Slavko Visenjak sta bila z letošnjo Obarjado, ki je dobila mednarodni prizvok, izredno zadovoljna.
so tudi letos precej zamujali z razglasitvijo najbolje ocenjenih obar (zbrano ljudstvo je namreč svoje oceno dalo že veliko prej, saj so v zelo kratkem času zmazali vse, kar so skuhale tekmovalne in netek-movalne ekipe), to ni zmotilo dobre volje, ki je na dvorišču Ptujske kleti ni motilo niti sla-
Foto: Črtomir Goznik
Leo Klub Ptuj je z zabijanjem žebljev v štor zbiral denar za nakup dvigala za Mojco Sagadin, z risanjem karikatur pa se jim je pridružil tudi karikaturist Boris Miočinovič.
bo vreme. Grele so dobre misli in spoznanje, da bo tudi po zaslugi letošnje Obarjade manj žalostnih ljudi med nami. Na tej prireditvi vsako leto Lions klub Ptuj zbere glavnino sredstev za svoje vsakoletne dobrodelne aktivnosti.
Letošnjo zmagovalno obaro so zakuhali priložnostni kuharji ekipe Taluma, na drugo mesto so se uvrstili člani ekipe iz DIW servisa, tretje mesto pa je zasedla kuharska ekipa Špedicije Goja.
Med donatorje so se v soboto vpisali tudi številni obiskovalci, ki so darovali v dobrodelne skrinjice z napisom Drobiž za obliž; to je bil tudi moto 5. tradicionalne Obarjade. Po stopinjah starejših gredo tudi v podmladku Lions kluba Ptuj, ki deluje v okviru Leo kluba Ptuj. S simboličnim zabijanjem žebljev v štor - ni potrebno posebej razlagati, da je bil štor
Ptuj • Razstava osnovnošolcev
Kot po navadi je bila razstava, ki so jo pripravili otroci, osnovnošolci, dijaki in uporabniki omenjenih zavodov, ena zanimivejših. Simpatični izdelki, ki so jih razstavili v
prostorih Starih zaporov na Prešernovi ulici, so ponovno pokazali, da imajo veliko domišljije in da njihovi izdelki zmeraj prekosijo pričakovanja odraslih. Različne pustne ma-
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalno obaro je letos zakuhala ekipa Taluma.
dobesedno štor, žeblji pa precej mlahavi, da se jih ni dalo kar tako zabiti - so tudi sami prispevali k letošnji dobrodelni noti tradicionalne Obarja-de. Čeprav samo zabijanje ni dalo konkretnih rezultatov, so v skrinjico padali novci dobrodelnosti. V Leo klubu Ptuj so se namreč odločili, da bodo Mojci Sagadin pomagali pri nakupu dvigala. Njihovemu klicu humanosti se je odzval tudi karikaturist Boris Miočinovič.
V Lions klubu Ptuj so hvaležni vsem, ki so se tudi letos odzvali klicu dobrodelnosti. Predsednik Lions kluba Ptuj dr. Andrej Horvat in vodja prireditve Slavko Visenjak, ki si je pred leti celotno dogajanje tudi zamislil, ob koncu prireditve nista skrivala zadovoljstva, saj se je ponovno izteklo tako,
kot so si želeli. V netekmoval-nem delu so se Obarjade udeležili tudi lionsi iz Varaždina in Madžarske, ker je pomembno predvsem druženje in dobro vzdušje, ki je nalezljivo, poudarja predsednik Lions kluba Ptuj dr. Andrej Horvat. Madžarska obara je bila sicer malo bolj začinjena, a je kljub temu zelo teknila.
Dobrodelnost ne pozna meja in ovir, v soboto se je to še dodatno pokazalo, kajti kljub slabemu vremenu so se
5.	tradicionalne Obarjade udeležile prav vse prijavljene ekipe in vse so tudi kuhale. »Razveseljivo je tudi to, da ekipe vedno večji poudarek dajejo tudi zunanjemu videzu, poskrbijo za enotna oblačila in tudi sicer urejeno podobo, zato bomo na
6.	Obarjadi v letu 2011 po vsej
Mate kaj za pusta hrusta?
Kot vrsto let zapored so tudi letos ptujski osnovnošolci z razstavo unikatnih del prispevali k obeležitvi kurentovanja. Letos so sodelovali tudi s ptujskim Vrtcem, z različnimi društvi - Sončkom, Sožitjem in Ozaro - ter s ptujsko Elektro šolo. Ustvarjali so na temo pustni liki z dravsko-ptujskega območja.
Simpatična razstava je ponovno postregla z zanimivimi liki, narejenimi iz različnih materialov.
ske, narejene iz kopice raznovrstnih materialov, prikazujejo pustne običaje na dravsko-ptujskem območju. Izdelke so sodelujoči izdelovali iz lesa, papirja, gline, ovčje dlake ter odpadnih materialov, ponujajo pa zanimivo videnje pusta in njihove perspektive. »To je prava etnografska dediščina,« je dejal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih. Razstava, ki so jo poimenovali Mate kaj za hrusta pusta?, je bila kreativni izziv za vse sodelujoče, kar nekaj dodatnega dela pa so imeli osnovnošolci OŠ Mladika, ki so bili letos zadolženi še za pripravo kulturnega programa ob odprtju razstave. Pričarali so pravljico Kurent, ki jo je priredila knjižničarka in pravljičarka Liljana Klemenčič.
Dženana Becirovic
verjetnosti izbirali tudi že najbolj urejeno ekipo,« je povedal Slavko Visenjak. To bo zopet nekaj novega v tem projektu, ki vse bolj postaja mali kulinarični pustni praznik: ob dobri obari se namreč stojnice posameznih ekip šibijo pod mesnimi in sladkimi dobrotami, h katerim še kako prija dobra kapljica iz Ptujske kleti.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Sandra Šakic, Vonarje 33 a, Pristava pri Mestinju - deklica Svetlana Žana; Sabina Breznik, Hrastovec v Slovenskih goricah 6, Lenart v Slovenskih goricah - deklica Ula; Sanijela Idoska, Starše 12 b - deklica Larisa; Laura Hržič, Velika Nedelja 3 - deček Matija; Lidija Janežič, Vinski Vrh 1, Miklavž pri Ormožu - deklica Ana; Nina Klemenc, Pivkova ulica 12, Ptuj - deček Nace; Špela Kavnik, Gosposvetska c. 33, Maribor -deček Rok; Linda Stambolija, Po-stružnikova 6, Ljutomer - deček Max; Marjeta Osebek, Strejaci 6, Dornava - deček Elvis; Tjaša Poro-pat, Starše 76 g, Starše - deklica Naja; Nina Vesenjak, Mezgovci ob Pesnici 42, Dornava - deček Oskar; Mojca Likovič, Žiberci 31, Apače - deček Tinej; Andreja Ha-meršak, Gabrnik 13, Juršinci - deklica Alisa.
Foto: Črtomir Goznik
Z okušanjem in ocenjevanjem tekmovalnih obar so si dali delo (od leve): Dejan Židanik, dr. Roman Glaser, Stanislav Brodnjak, mag. Danilo Toplek, Alojz Erlač, Brigita Vindiš in dr. Marko Volk, ki je ocenjevanje vodil.
Napoved vremena za Slovenijo
Če se Polona (9.) v soncu odtaja, ~1/~10 ' mokrem poletju gob preostaja.

Danes bo zjutraj precej jasno, čez dan se bo v zahodni in južni Sloveniji pooblačilo. Po nižinah bo megla ali nizka oblačnost, na vzhodu večji del dneva. Burja bo jutri zjutraj ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -12 do -T, na Primorskem okoli -3, najvišje dnevne od -3 do 1, na Primorskem do 8 stopinj C.
V sredo bo oblačno, občasno bo snežilo, po nižinah Primorske pa deževalo. Spet bo začela pihati zmerna burja. V četrtek bo pretežno oblačno, padavine bodo čez dan ponehale. Še bo pihala burja.
Foto: DB