i • Leto LXX. št. 29I. Ljubliana, sređa 22. decembra 1937 Cena Dli» i.- Uiuija vmut aax> popuiao«, izvoeina) oeoeije ld pruzmKe — inaerati do 30 petit VT8T a Uib a, do UHi vrst a Dio ^ do. 00 UM) do Mti) vrst ft Din ¥, vecji inserati petit vrsta Uid 4-—. Popust po dogovoru, inaerain) đavek po»et>ej — »SlovensK! Narod« ^p|)a mea***no v Jugoslaviji Utn 12.—. cs inr»w»m*lvo IJio 26.—. RnKopiai se o« vra^ajo. DKEUNMTVO IM CJP&AVN14TVO LJIBLJANA. tL*mflJrr» allca t**r. 6 Telefon: SI-22 SI-23. SI-24. SI-» to 31-96 fodtutotei: MARIBOR 8trua*maver]eva Sb — NOVO Mtsm, Ljubijanan* a« tolefoD it 26 — CfeLJfc, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1 telefon $t 63; podružnica uprav«: ltoc«nova ol 2, Ulefos ftt. 190 — JESEN1GU: Oo Kolodvoru 101 Pofttna branttnJca ▼ Ljubljani tL 10-351 Chamberlain o mednarodnera položaju: „Hoćemo ureditev vseh sporov brez vojne" WkWaWalaWkWalkWaWkWaWaWa^aWkWalaWkWa^a^k^aWmWaWaWaWKaWUala^^ Tada Anglija bo načela pravice in svobode branila v vseh delih sveta — Položa] aa Daljneni vzhodu ie zelo zaoleten — šnanski problem bo kmalu likvidiran lonđon^ 22. decembra. V spodnji zbornici se je včeraj začela n*i z-ahtevo opozicije raz-prava o zunanji politiki. Otvoril jo te vodja laburisti-čne opozicije Attlee ki se je pred pir dnevi vrni! iz ^partije Za-Hteva] je od vlade, naj da izjavo o zunanji politilci in pojasni svoje sta!<š:e v seda-njem mednarodnem polofcaju. Major Attlee smatra, da je treba raspravljati o perečih zunanje političnih vprašanjih zlasti sedaj po izstopu Italije iz Društva narodov. Očitki opozicije Vodja del-avske stranke Attlee je v svo-iem govoru nagla šal med drugim, da s« za-veda nevarnosti. ki prihais od propagande kominterne in ki ]o je treba po njegovem mnenju zelo strogo opazuvati in pobijati. Pristavi! je pa. da ie treba prav tak«) motriti tuđi druge propagande, ki utegnejo v gotovih krajih in okliščinah angleškim interesom moćno Škoditi. Po megovem mnenju angle^ka javnost te] propagandi ne po-sveča zadostne pozornosti Do'žnost Velike Britaniie je. da tuđi to propagando pobija Semkaj spada zlasti intenzivna iapon-sJca pronaganda, ki skuša opravičiti napad na Kitajsko ki je pa po njegovem mnenju ■morda najbolj brezobzirna in naistrašnej-ša kršitev mednarodnefia prava. Sedanjih do^odkov na Kitajskem b* mkol' ne r>i'o. je nadalieval major Attlee. če bi bi'a Velika Britanija leta 1932. ko je izbruhn-ilo mandžusko vpra^nje. manj pasivna Ang!e-Ski imperij si bo varoval svojo bodi>čno9t samo, če bo v svoji politiki upošteval ne Ie svoje neposredne an^lcške interese, tam-več tuđi interese narodov. ki zaupajo avto-riteti in pravilnosti Velike Britanije in ki računalo z njenim varstvoin. Vpra^inje Dal meča vzhoda je moćno izpodkopalo DruštvD n-ar«>dov in tuđi koristi Zedinie-rnh dr2av Severne Amerike ki nišo član ženevske ustanove. Na koncu je maior Attlee kritizira] stališče ar.gleSce vlade v španskem vpra.sanju. Chamberlainov odgovor Mijorju Attleeju je odgovoril min'strski ■predsedmk Chambcrlain. katereg-a govor je bi1 «;Dreict na nekaterih mestih z burnim ploskanjem in vz-kliki v vrs-tah vladne većine. Posebno burno je bilo vzklikanje, ko ie ministniki predsednik iziavil. da K i t a j-ska. katero je izbral major Attlee kot predmet svojen.i Covora. nikakor ni najpri-mernci'e in najbolj varno poprišče za go-vormške dvoboje. Chamber'ain priznava, da ta njegova izjava ni sicer tako obsežna. kakor bi io želei ma*or Attlee, da pa ga preseneča ne/-adostno razumevanie odgovornosti, ki jo je pokazal s svojimi izja-vami major Attlee. To velja zlasti za one Attleejevc besede, ki se nanašajo na neke propagande Chamberlain je dodal med dnis'm, da se s časom vse spreminja in m/vija, tako tuđi nekdanje poimovanje o nj'inu varovanja ugleda in dnstoianstva velikega naroda. V tako mofmh čas'h, ka-kršni so naM, je treba bolj kakor kdai prej pazki, da se s prenagljenosijo in nervozo ne izzivajo spori, katerim bi se bilo mojjo-če &icer izogniti. Prizna, da se vsekaknr vsa snodnja zbornica stnnja z osnovnimi pogledi, ki jih je prik-azal major Attlee, da pa se gotovo ne strinja z metodami. s k_ateri-mi bi rad major Attlee svoje pog'e-dc nralc-tićno izrazit. V zares konstruktivnih ideiah so Attleeievi prikazi nreveć nejasni Ali morda major Atflce misli, da se moramo vreći v borbo z vjerni onimi narodi na svetu, katerih sistem nj enak našemu notranje politi "nemu sistemu in naši državni uredit-vi? Temu vprašanju je sled'lo burno pri-trjevanje in ploskjanje velike većine s-pod-nje zbornice. Anglija in NemSija Nato je Chamberlain prešel v svojem govoru na Halifaxov sestanek s fiitlerjem^ pn čemer je takoj spočetka podcrta*, da Velika Britanija nikakor ni pričakova'a ka-kih konkretnih rezultatov tega nestanka.. Nikdar ne moremo dovolj poudariti. da so bili to samo razgovori in ne po£a\anja. zato seveda tud: ni moglo biti konkretnih pogatanj o čemerkoli niti z ene, niti z druge stranu Brđanska vlada tuđi ni nič dru-gega želela kakor samo osebni stik v interesu izloćitve nadaljnjih nesporazumov in je v tem pogledu tud? populnoma uspela. Sedaj lahko rečemo, da v cvrfoti poznamo poglede nem^ke vlade v vpra^anjih. ki bi jih bilo treba po mišljenju raihovske vlade čimprej resiti Želimo, da bi vsj narodi delah v tej smert in da bi vsi stremeli po tem. da bi se po medseboineni stiku kar najbolj razumeli, aamesro da bi drug na drugega gledali v aek-ak&ne-m nezaupoem da kan ju. Zeelanđova misija V nadaijevanju svojega govora v spod-nji zbornici je Chamberlain prešel na misijo oelgijskega bivšega preiniera Van Zeelanda, pri čemer je opozorli na potrebo, da se gospodarska vpra^anja ne lo-ćijo od političnih. Nedvomno bo treba marsikaj storiti za boljSi goarpoclarskl na-predek Evrope, toda uspeh bo mogoće doseći samo tedaj, ako bo napetost v seda-njem mednarodnem položaju popuMila. Londonski razgovori Glede nedavnih razgovorov s franco-»him mlnistrskim predsedni^om CIumi-tempsom in zunanjim ministrom Delbo- »om v Londonu, je ChamberlaiD pou-daril, da vlada med angleško in franeosko vlado popolno soglasje g"lede V3eh važnih problemov, kar zelo veseli britanako vlado. Chamberlain je nato pohvali) pobudo nemškegra zunanjega ministra Neuratha, ki je na prehodu skozi Berlin pozdravil franeoskeg^ zunanjega ministra Delbosa, pri čemer sta oba državnika imela priliko, da izmenjata srvoje misli o vseh vpra-Sanjih Se pre^Jen je Delbo? odpotoval na oblsk v prestolnice držav srednje in jugo-vzhodne EJvrope. želim poiidariU, je na-daljeval Chamberlain, da ni bilo pri Del-bo»o^ih razgo\orih nikjer poskusa. da bi se oslabila prijateljstva, ki obstojajo, In onemogoćilo medaebojno razume van je, niti da bi se ustanavljaii bloki, ki bi si slali nasproti. Spanski problem Chamberlain ae je dotaknil tuđi Spanl-Je iu izjavil, da se sedaj vse države, od Itahje do Sovjetske unije, apr&jele an^le-Ski nacrt. Ako se bo v kratkem. kakor je prićakovati. odposlala v Spanijo medna-rodna anketna komisija, bo ta delala senska vlada pokazala dovoljno odloćDost in aposotonost, da prepreci ponavljanje teh incidentov. Načelo angleike politike Nikdar niamo bih ravno^ućni aaprajn abstraktnim načelom pravice in svobode, toda Ce hoćemo ta načela braniti v vseh delih arveta, zato p* je potrebno, da mtm. vsaj dve stranki, ki naj sklaneta sporazum. Cilj. ki ga. hoćemo doseli, je jasen in doloćen: Splofima ureditev vseh ne-soglasij v svetu brez vojne. Mislim, da je boljSe, da se nikomur ne grozi, temveč da se poskuSa najti sporazum z oaobciimi stiki, od katerih eem nekater© že oenenil. Samo s prijateljskim! in iakrenimi razpra-vaoii med nacodi lahko pričakujeano, da borao dosegli sp^oSno odotranitev bojaaoi. Ob koncu svojega govora je bil Chamberlain živahno pozdravljen od vladne većine. Eđenova pojasnila Ob koncu razprave v spodnji zbornici je spregovoril tuđi zunanji minister Eden. ki se je dotaknil kolonijalnega vpra^anja in izjavil med drugim: Gov*n đe z neke strani, da namerava angledka vlada re&iti kolonijalno vprasanje v ra2govorih z Ne-m- • čijo na račun di-ugih kolonijalnih driav. I 2elim v tej zvezi poudariti z vso odloćno-stjo, da nima angleska vlada nikakSnih I takih namer v tem pogledu. In kakor ne želi angle&ka vlada rede vati kolonija! ntga problema na račun drugih, tako ne Seli re-sevati ostalih evropskih prolucmov r* tuj račun. Taksne politke bi ne mog:»l nihče odobriti In preprifijin sem zato. da s« tak-Sne verzije ne bodo več a:k-*«r poiivi'e ker so brez s1«h«rne osnove Prn^ »ske se jfovorl. đa hoćemo urediti tieka predv^jna vprasanja v zvejd s patmljl, kl to v po- sesti Portugalske. Tuđi tu hoftem odloteo, jasno in čisto Izjaviti, da smatramo vse predvojne kombinacije za mrtve in ainia-m--* nikake namer«, da Jih *edaj ->ftlvt)amo. Glede dogtKikov na Daljnem vthodu in o verziji glede sankdj proti Japanski Je Eden izjavil, da obstojita dve ^r.tti sank-edj pomankljive sankcije, od katerih ni no-hene koristi, ter uspešne sankcije, kl pred-stavljajo veliko nevarnost za mir. Mislim, da nihče ne misli na nobeno Izmed teh poslednjih sankcij na Daljnem vzhodu, ražen v primeru. da se ne čuti dovolj sigur-neg-a. da bi izvede! to svojo politiko. Glede na sploanl svetovni položaj je Bden dejal, da je tnino prepričan, da miru v svetu ne bo mogoče ohranlti. dokler ne bo-do sedanlepra mednarodnefra reda priznali val narodi in dokler se ne izvede omejitev oboroževanja. Doti ej pa borno iivali v dobi napete ne gotovo« ti. Eden se je nato povr-nil na problem Daljnega vzhoda In je n&grlasil. da se mu ne adi, da bi bila ob-ramba britanskih intereeov na Daljnem vzhodu v nasprotju z angleSkim BtallsC«m nevtralnosti. Po mojem mnenju. Je nada-ljeval mlnlster. ne bo sedanji spor na Daljnem vzhodu prinesel nikakih koristi nobe-nemu narodu, pa naj bodo vojnd uspe hi ka-krftnikoli. Tri velika načela nas morajo voditi pri presoji mednarodnega političnega položaja: prvi Je. da moramo delati z vse-m* silamf na zavarovanju miru, drugi, da moramo sodeiovati z drugim! narođd v iz-polnjevanju mednarodnlh obves. In tretji, da moramo varovatl vse svoj« l&stne interese In seve*ž m: —13. poohla?enot veirovao. prllč. '20 cm na 80 ood'acre, SenjorieT dom. 1522 m: —13 poohiaćeno, vetrovno. pršif, 20 cm na fcO poilase. Eofa pod Kopo, 1377 m: —10. poohlareno. vetrovno. prlič. 20 cm na 70 polla^e, Ko*a ra Kremž*n?v*Tn vrhu. 1161 ni- —10. pooblafeno. vetrovno, pršič, 20 cm na 70 nn rodi age, Guš'anj, 4C1 m: —5, pooblafeno. prSič, 50 cm. Uletnva ]d>H na Pe*i. 1€54 m: —10. noobla- deno. vetromo, pršić, S0 cm na 220 cm podlace. Moairaka knfa, 1344 ni: —8- poobla^eno. mirno« prftiS, 70 tat na 120 em pođlage, Cel|ska k»?a, 700 m: —5, jasno, mirno, pr-eič, 36 om Dodatno porobilo z dne 21, XH. 19S7: Sv. Krii nad Jeaenlcaml, 1000 m: —9. barom eter miren, pooblačeno, sever, pršić, 10 cm na 45 cm podlage. Gorjuše, 1084 m: —10, delno jaano, mimo, prSič tim. podlagi 90 cm. Koća na. Zelenici, 15S4 m: —6. jasno, se-verovzhod, prsiC, 20 cm na 150 podlage. Sv. Marjete v Slebeh, 488 na: —0, jaano, mirno, 20 cm arena. Plavalni tečaj za srednješolce Božični pJavaJni tečaj za srednješolsko mladino, ki ga priredi »plošna plavalna fio-la v zlmskem kopali5čn SK Ilirije, bo im«i slecle^o razdelitev: V đneh 23., 26., 2d. đec. In L jaa.: dopol-dne od 9—12 ure (26. od 10—12 ure) de-Čki medćanske Sole Prule, popoldne od 14— 15.30 ure klasična gimnazija (đekUoe), od 15.30—17 ure licej. 24., 27.. S0. đec In 2. Jan.: dop. od d—12 ure (2. I. od 10—12 ure) dečki, klasična gimnazija, mešcanske dole Vic, meJćanske 6oJe Siska. pop. od 14—17 ure deklice II. dri. realne gimnazije in učiteljidćau 25.. 28. ln SI. dec.: dop. od &—12 (25. od 10—12 ure) dečki meSC. Sole Bežigrad pop. oi 14—17 ^e^c< III. in I. dri. realne gimnazije in ućiteljiAča. V s! u ča ju skrajSanih poćitnic se v tistih dneh udeHete dopoldne določeni ufienci po-poldne plavanja po končanem redu. Pla-vanju prisustvuje stalno profesor o kem pogledu pomoć in poJporo pri delu v blagor Hrvatov kot celote.* • V tujih sluzbah Gotovim činiteljem v E\ropi, to smemt* zapisati, je mnogo leteče na tem, da ne priđe v slovanskih državah do potrebnegm notranjega miru% zlasti pa da ne priđe do iloinega nastopa slovanskih driav. Po tvojih agentih in plućancih zastrupljajo med-tebojne odnošaje tlovanskih drtuv in $ču-vajo Poljake proti Čehom, čehe proti Poljakom, Bolgare prati Srbom in obratno, skratka vse proti vsem. In seveda us*~va-jo $ temi svojimi spletkami, kej i,najo veo-no na razpolago vse poino slovanskih pro-peltCi ki za Judeieve srebrnike opravl'*H> izdajalsko službo. So to poedirzL* pa tuđi razni časopisi, na čijih čelu stoje moralna propalice. Taki plačanci v tujih službah $0 na primer pn nas zloglasni dr. Ante Pe\x-lit tn njegova drhal, na Ctskovlovaikem p* dr. Jehliczka* I J''l * «..#... 7 in njegovi pajdaii. O Paveliču te v zadnjem času manj čuje, ker so mu postala evropska ti* prevroća in jo je odkuril v Amenko, dr. JchHczka, ki iivi sedaj na Dunttju. da legije dobiva denar in navodila iz Peite, jm prav sedaj pričel z Hvahntjšo propagando. Ima tvoj organ v Lvovu — »Wiek Nowym. Ta ZBstopa niegove ideje in dokazu}*, da mora imeti Poljska $ku[me meje z Madžarsko. V to zvrho je potrebno* da Poljska z vto silo pamag* dr. Jehliczki in Madžarom, da s* Slcrvaška in Podkarpatskg Ruti ja odcepita od če§ko*tovaik* m zopet tz-ročitu Madžarski Za nagrado za to pomoć bi potem Poljska dobila tiiti neznatni ko-iček Teiinske, ki je pripadel Ceikotlovaiki in kjer živi kakih 50 000 Pol^knv Ta nm~ graday kakor je razvidno, ni p< tebno tijaj-na in če Jehliczka in M adi ari mithjo, da bodo na ta timanice zvabiti Poljake, se prav gofovo varalo Ne morda zategadelj, ker bi bili morda Poljaki zaveđni in značajni 5/ovartf, marveč zato, ker dnbro vedo, da bi oni morati za Madžare po kottanj v ier-]a\>ico. Sorzna poročifs. Curin. 22. decembra. Bao^rad 10, Pariz 14.6S5. London 21.605. Newyork 4*2.25, Bru-selj 7S.46. Milan 23,4, Amrter vilrte prve in o^ikodovvici. ki so vsi 7e!o obremenili obtožence Prvi dan »o se ob-toženci zagovarali, kakor so vedeli In znali, včeraj je sodJšČe kontroliralo njrnove izpovedbe z izisvami pnč. Nastali $0 senzacionalni preokreti. pr:ee %o povedale mar-sikaj, kar so v nreiskavi zamolbe, obto-2enci so se rr»a£li v pasti, Iz kattre so se skulali rediti 7. novimi priznanji, ker jim dru?ače ni karalo. PRIČA IZ SODNE DVORANE V ZAPOR Nava.1 v sodrto dvorano je b:1 ve'ik Straž-niki »o delt!i red. detektivi so imeli vse sumljive ljudi stalno pred r>čmi. Predvodnik senata £. Raiko Lederhas ie v dveh dneh onravil 5 sijajnim usnehom težko na-logo. Z občudovanja vrtdno enertfiio je vodil namotan proces, opraviti je moral ve£ kot polovico dela. k; bi moralo biti iz-vrSer»o že v prei-skavi. Državni tnžilec dr. Fellaher je tuđi vČcraj / v*n vnemo raz-krinskaval z!r>čin*ko poćetje obto?encev. iz-nesel ie nove senzacionalne obro/.be. Zbra! je toliko novefia doka/neea gradiva, da je razprava mora'i biti prelo/ena. NEVER TETNA LOPOVSHVA Pričevanje prve glavne rrt!e Edvarda Kolege se je žaic^tno kon-lfalo. KoteS« se ie zapTetel v t?.ka protislo* ja. da je državni toŽilec prejlasn] njegovo aretacno zaradi suma kriveea prijevsnjs ti suma la?"ie pri* jave. V preteka vi je Koleba nbremenil Hlad-nllca !r» široku, včeraj je yi3 izjavil. da ni bil na tJ nič'^ oili^aru^n. kakor je prfpo-v©doval prvotno Na dlani je bilo da se je latjal prvič ah pa včeraj. Po kratkem prnve*nvsnnj ie <-cn«t Ode'vL da se Ko^e^a takoj prir>re Jctr>i:ki pa/nik «a je takoj odpelj-a1 v 7iT>or To ie bila prva senzacija včerajSnjens procesa. Ve>t. da se ie pnča sama sebe pokopala, mord-i zaradi teaa. ker ie hotela obtože^ce iz kdo ve ka«neoznal S-roka. na-slednii d-an so se pa dobi1! v nekt gostilni na Viču Tu je Terič izročil Široku VLS00 din, 5irok m»j je pa i?roč t »driflncen« zfl-voj. Terič je tz'av . da ni vede*. kaj je bilo v zavoju. H'ndnik te pa že pred tem naročil Teri^u. naj pr;de zvečer v gostilno Pod lipo. odkoder bi se odpeljal ^ avtomo-bitom na Teri^ev dom Tam bi prevzel dra-gocen zavoi. vrn;l Teri.'u var^ino in mu izpteSa! tuđi mastno provizijo. ALI JE OPRF.^NIK KOPARSKI NAPADALEC V gosti'ni Pod Upo je Tcrič zaman ča-kal na Hladnika Tedaj se mu je začelo daniti v glavi Začel je iskati lastnike za^o-netnega dragocenega iavuj-a. Sre:al je Ma-rinAka Temu je Hladnik naročil. naj Te-riću pove da bo sam primci na Teričev dom in naj se Terič z dra^ocenim zavoiem kar odpelje domov. Terio je uv:del. da je osle-p^irjen. Zagrozil je s noliciio iskal je Široka po Ljubljani v družbi z Marin-ko-m in pnjadral končno ves obupan v Marin-škovo gostilno v Prećm ulici. Ko je pa sto-pil iz gtjMilnc in se v Marinškovem sprem-stvu napotil na policijo, da bi naznanil sle-parijo. ga je nekdo od zadaj udaril moćno po glavi Terič je izgubil za nekaj sekund zavest, medtem pa mu '• neznani napada-lec izmaknii dragocen zavoj. Marin.^ek mu je svetoval. naj gre domov m na) ne ovadi napada Terič se je res /bal maščevanja in napada ter ropa ni prijavil. V »dra^o-cenem« zavoju, za katerejja je dal 36.500 din, je bila navadna soda. Državni tožilec je pokaza1 Tenču sliko n&kega mlađega človek« in ga vpra^l ali je podoben napadalcu. Terič je ;zjavil. da mu je v resnici zelo podoHen Bila je slika nekega Matije Opre^nika. ki ie osumljen. da sta ga Širok in Hladnik najcla in mu d*la zt ntpad in rop nad Teričem 2000 din Hladnik je takoj vstal in tzjavtl, da je ial, kar je trdtJ Tcrid. Hladnik namreč tr- di, da je on hotel tuni ti od Terf&a «avoj kokaina in da ga je Terič v Ljubljani to- dil za nos in mu ni hotel kokaina prodati. Prizna pa Hladnik Ie to. da je bil na Teri-čevem domu. da bi kupil ve3jo količino kokaina od Teriča za nekega italij&nskega trgovca. Po Teričevem pričevanju je pa docela jasno, kako je bila ta &leparija izvršena. Hladnik je Teriča izvabil v Ljublja-no, potem je par*a Marija Perfmti iz Gorenje vaši. ki s'a jo osleparila Kališnik in Žumer im 1S.000 din Rekla sta ji da jima dobavlja pristni kokain neki drogerist v Ljubljani in d.i je blago prei/Jcus1! neki »dohtar« Prod-ala \a-riboru za 1800 šilin^ov, nekega inženira v Ljubljani, nekega šoferia in već druaih. Imen državni tožilec ni mosel povedati. dokler obtoženci mso zashšani Tud bra-nilci so stavili nekaj predlosov. Senat je ugodil pred^ogu državnega tožilca v celoti in* nekaterim predlogom branilcev. Debeli akti bodo romali zopet k preiskovalnemu sodniku, na dan so prišle nove velike tepanje obtožencev, sledil bo tretji oroces. s karerim bo ta rafirirana družb:1 slepar jev velike.ga kalibra konćno povsem raskrinkana in primerno strogo ka/^novana Se Nickovski se je oglasil pred zaključkom razprave in pri/nal, da mu Je dal zavoj, tcaterega je prodal Kavčiču, Širok in ne — neki neznance iz Maribora. V operi pripravljalo dve novi vprizsritvi Na novo naštudirana opera „Jevgenij Onjegin44 ia ooereta ..Pri beletn konjičku" Ljubljana, 22. decembra V četrtek bo r>rerciera na novo iiaštu-dlrane opere Cajkovskega > Jev genij Onjegin« komponirane na libreto A. Pučkina, ki predstavlja ie sam po sebi Uterarno umetnino. Delo je popK>Lnoma rta novo na-štuclii-ano, na novo ga je p^evedel dirigent Niko fetritof, ki bo opero tuđi đirigiral. Prevod ustreza mno°ro bolje raskerciu originalu kot stari. Zanimiva je nova zased-ba opere. Posebno pozornost bo zbudilo dejstvo, da bosta p>ela naslovno partijo iz-menoma dva pervca m sicer g. Primoftič, ki smo ga imeli pred leti že priliko 6uti v tej partiji. Igralsko kakor pevsko je zapuetil globok dojam, njegov Onjegin je bil reaničen svets-ki kavalir, uglajen in go-sposki, rafiniran in blaziran uživač ln ven-dar v bi^tvu blagoroden človek. Vsi, ki se ga čuli svoječasno v tej partiji, gotovo ne bo3o zannudili z->pet prilike, da si oii-ve spomin na mje^ovo kreacijo. Naš mladi baritoni«! Kolaccio se veetno ugodne je uveljavlja na našem odra ter je tuđi na-Studiial partijo Onjegina, da bi na tej, brezdvo>ma zelo teiki, toda učinkoviti vlo-gi preizkusil stopnjo 8\^ojega razvoja. TJgcKino se je uveljavil v večjih partijah: v Luciji di Lammermoor (Lucijin brat), Linda di Chamounix (Markia) In opereti »Pri tren mlactenkali« kot Schutoert. Kot vse kaže. je neciavadno marljiv in ambi-cijozen, njegovi do«edanji nastopi so po-kH-^ali. da je inteligenten In darovit pe--.ee lepih glaso\mih kvaite«t. Naž« ob&irtstvo bo gotovo pozdravilo Kolaccia v ten novJh partiiah z zadovoljetvom na odmi, saj »pada med naš najv«^ obeftajoci operni nara-<*aj. Gdge dogodek, ki ga zlepa ne pozabimo. Mednj« Ste je njegov Grcmin. podoba v življenjsklh skusnjah pre«Sć«ne^a Clove-ka polnega dobrote in plemenitosti. Z novo vprlzor*tvijo »Jevgenija Onjeci-nac dobimo kla^frno ru^ko opero. Široko T^anovane metodike, ki jo bodo poslulall radi muzikalni izbipftneži in najiiite ob- i 6in«tvo. Režija ]e v rokah prof. šesta-j Za tišti del publike, ki ima rad lahko-; krilo muzo operete, pa boJo na novo j osveiili opereto *Pri belem konjaku«. ; Pred nekaj seaonarai je na.polaila naše 1 gLećaLžče s cevo vrsto razpi:odanih hLŠ. verjettno. (ia bo tuđi letos, posebio sa i praznike, uspeh isti, saj nuiđa s svojo pe-| strostjo in humorjem resni6no mnogo za i uho In oko in za take stvari ^e naie ob-' činstvo »eto d-ovsetno. Zat?ec!ba vio? je i ostala v glavT^m ista: glavno žensko vlo-i go pode ga. Polijeva, ki se je posebno ckI-| likovala 2 njo, glavno moSko pai-tijo Leo-! polda, natakarja, pa bo igral tn p?l 61an i drame g. Sancin, ki je že ve6'o pa v^ii prof. Seat. S—eva. Božična konjunktura na trgu Ljubljana. 22. drcem>~a Na trvi!l9Jre»n trgu je zla- že pravo predpraznlčno vrver>;ie. ven^'ar -e 5e težlj:o ! preeodit: obseg letoAnje božične korrunk- j ture. Posebna optim;sti.^ni n? sneno b:t;.. ; Letošnja zlata nedelia ni bila nič b-i!;ša ! kakor lan-ka tn nekat?ri znik: k-"i?jo, da tuđi božie ne bo lepSi od lansk»ga. Gospodinje so »e zać-ele bati. ^lm je p»ri- tisnil mraz. da ne bo dovMj zelenj-v« na trgu ter da se bo občutno pge kmst:ce, ki njnajo papir ja za zavijanje ma la ga zavija o bodisi v Krpe — ki se v eda n;so po-jebno snažne — aM pa v umnain papir. Valj^;o ga v cekarjih med jaje i in pe-'iitnino, r.a trgu ga pa odviiajo in kupovaJke ga oti-pavajo, potežkavajo ter pcku-Sa.'o. Ven-dar pa meščanke "cimajo posebnih pred-rodkov zaradi vspga tega ter ra/le kup'i-jejo maslo od kmetic, Ce ga do^>e n^lioliko cerile. P.azlika med cenami mle^nih iz-delkov, ki jih proda^ajo km^tice in stalni prodajalci. je velika Maslo T>*n.^irio nekateri prekupčc\'2ici kot mle'ar11.^'':' blago, Ceprav so ga pokupili od knietTc. Dane? je bilo naproč&j tuđi mnoga zaklane in *ive p^r-utninr'e. *ivo penjirrni prodajajo v »tplcSn^'n po nesrtT^meTijpnih cenah, zaklano pa po nasleclnjili: ćele i;o-ai h^ od 10 din naprejt sekano 20 din; ko- co6i ćele 20 din sekane 22 dio kg; pi- j kčanci ćeli 22 đln, »ekanJ 24; kopuni 30 iin k«. K sredi se nišo tuđi podridUa *• ajea, kakor m> prić«kovm)e goapodinje, ro je treba pd£ prikis&U tomu. kar je na xgu dovoij biaga. Jajca prodajajo po đl-l&rju naprej. V parađižu kanarčTcov Ljubljana, 22. decembra Za bo£icne praznike nam prirede prijatelji ptićkov prijetno presenefteuje, raaita-iro najžlahtnejSih kanarčkov vrvivcev. Na Stefanovo bodo pa obi ral i svoje mehke »tru-nice tuđi po radiju, ko bo nafta oddajna postaja med 17 in 18 uro prenasala x raa-stave petje najbolje ocenjenih pevcev. Raz-stava se vrsi v Ljubljani na ženskem ući-teljiscu na R.es!jevi c. 10. V zve=a s to razstavo postavita dru*tvo ra varstvo ptić pevk. ki je tuđi orire^ltelj razstave knnnrčkov in društvo ?* varavo Šivali ptlčkom za božic v Tivoliju ob Ja-kopičevem paviljonu f-mrekovo dr^ y, muko. Planinska polvojja so na-mab odvela, ^ai ie na^a mladina za'Hie teine že neatrpno priTakovala sne^a. ki je kont'no Ie zapadel. Vs? kaže, da **e VhvIo TUMX>ve1ovalci mil«^ letošnj^ zime hudo vra t'unali. i>aP pa se bodo vs» v zadnjih milih /imah ra/ooarani pr:iatel;.i nele pri'ode razveselili in navžiH tv-le OTM>jno*ti Za praznike bo v naSlh plan mah kar ninzolelo «iniu-^ari^v »lomafih in tuiih. zato se planinski domovi le seda] pripravljao, da bo vsem triietno, ki i ih rosetiio. Pretene^enja 1 ne-nadnim na^topom južnega vremena sicer nso i/JcMui-ena. tf>la po -*edanii v-einen^ki situaciji fkl?pati. Jk> mraz ohranil se-lan.o ugodno smuko v naših planinah tuđi preko prazn-kav. —S©|a ohtinskoga odbora bo v četrtek ob 16. uri. Na d-nevnam rexiu bo med iIpj-slitn tu!i obračun dolio ikov in izdar'cov za uret-klo proračunsko leto, rastavljalo ^e Jh> o kraievnih potrelvah za osnovanse ne-katerih sostiln. o ur^iitvi zdravstvene slili-»•e v obeini. ule.ie namestitvp nadre^laria, ter o raznih protivi ah za iHKiporo, t>oii^nico v oU"<:ft~kem 7avetišr*u. itd. — I'radni dnevi sr«s»kefi:a *odi5fa. Srećko so'i^V v Laškem ho umelo prihodu ie l^to v TrlK>v!.iah v na^leinjih dneh uradno poslovanje: 8. ;n Ž*. ianuarja. 5. in 19. febru-arja- 5. in 21. marca. 2- in "23. aprila, 7. in 21. rrn a. 11 in 2o. »uniia. 9. m 23. juliia. 6 in 20. av*ju-ta. B in 24- septembra. 8. in 20 okto4»ra, 12. ir 26. novembra in 10. ler 31. decembra. V Hrastniku oa tKvio najded-nji ura ini dnf»vi: 1^ ian-'toria. 12. februaria. 12. mirra. 9. anrila. 14. maia. 18. junija. 16. •uliia, 13. avjzu^ta. 17. fi^pt?mbra. 22. okto-hra. 19. novembra in 17- decembra, veako-krat od 9. do 12. in od 14. do 16. ure. — Oselme «prememhe pri rudniku. S 1 ianuarem ie pr^mesčen kot obrato\->olia na rudnik La:ko dosedariii obratovod:a sermra-riie g. inž. Otmar PHrif, na njecovo me««to pa ie preme^čen iz LaJJcega obratovo»J>a s-:nž Homan. Sa rudnik Zagorje pa je pre me^pn o>^ratovo«iia tukai>njih d^lavpic S-P^trič V Je tor, na nieuovo me*!o Pa priđe kot obmtovodja 5. lan iz Zaiior'a. noRpodoTn /eTnio na novh služV^^nih r.x;lo?ai:h mnoi^o iHnphnv. VV'm inir-ektorjem T>a P*a imeno-va-na in$p<»-ktoria iiu. ins. Si Ivin Burjrer in 'P2. Milan Pertot. Čestitamof Iz Celja —c Otrok — živa bakia. Na Bmici pH Hrast-.iku se je š tari let:: a kurjač^va hčer-ka Ma.r:ja Zoretova v ponp-iel>k dopol-Ine doma pr^već pritMžala zakurjeni peči. Deklici se je vnrla oblaka in v nekaj tren:■.tkih ;e i>:l c^trok veo v plamenih. Domaći so o>5r?ni hitro po^rsiJi, ven^ar pa je dobila cieklica težlie opekl ne po vsetn te-•esu. Prapeijali so jo v cetisko bolnico, kjer pa je Se Uti dan 00 23. po hudih icukah iz Jih ni I a. —c Bri^^ki in frizersKi loKa>1 v C**lJa b ski bora cieia se je oi 11. do 20. t. m. na novo prija.viio 2S2 brezp^^^elnih • 262 rnofikth in 20 žer.?k>. de!o je bilo poru ero za 13 trfeb, po«re.-'.ovanja so bila rsvr&ena 4. ocL-x>tovalo je 29, odpadlo pa, -e 13 bre-apcs^lnih. I>ne 20. t. m. 1e ostalo v cv-derjci 651 brc-sno^elnih (573 m-jSkih in 78 žer-rki nanr>rotl 415 »3*9 makijn tn 66 žer.a':?jn> daie 10 t. ni. Delo : 2 hlapes. r-o 1 frizeir in liirzar, 5 k?>hari-c. 4 lem cike dekle, 3 sužkinje in 2 nata.ka.rici —c Sr*r*'ĆVk ne pof-va, Ko v Sel 27le-S r»i ir^han^k Herrr.nji Župane iz Petrov* v pone^ljek na de'o. ea je na ce^ti v Pe-trovteji y>^>c':'l rva tla avtom">bll nek^^a artmprevTzrrka te Pti:;a. Zur>anc Je do-bil teike pr-fTToibe na ^l?:vi. I^teg-a dre rta v rudniku v Za>ukmci pri iakru dva iaz-uska \QziKcZcy sf^rila SSletneg^i rudaria ICcrla Srebotr»ika 3 tako pilo. da js** nu zmeć;!:horko v St>. Gr\iAov!jah pr- št. Petr-u v Sav!Vs«VJ c'olirri ln^il v pona*1e-Ijek k^mzo na ctroj. gu je stro^ z^tstr.} za. '^.'0 roko *c m ^V->mil nai^htn'^o. V 7,ro^?^ y* r>ar«el liletni "in tovarn'.'kee"?! d*!stva Alo^ Lr*.m«t doma w> wtf> n'nh ^n «r 7.io*n!i !evo roko v r^^aJctiv Pane-•rret enc! se 7. '"^.vi^o v ne?*r?^i >»T-r»lci. —c V celjski holnfcf je umrla v p->ne^e-I^ek I8!etna Albina Sti*it*.->va S 5p. Hu-■i*nie. tka^kfi v t.«v.-tilr«I tr»T*arr»: >>TetVac v r»V>n x to*ek pa ie wmrl v vrsok? starosti f > let ofcCi^sKl* revež Antoa Boilto iz Celja. —c tJradno popravljanje voillnlh im©-nlkov. Mestno poglavarstvo v Celju raz-^laSa: Vo i 5- zakona o volilnlh imetnikih. Si. 1. 1 dne 12. 9. 1931, tt. 347/34, mora me«tno poglavarstvo v dobd od i. do vate-tega SI. januar ja vsakegra leta izvršiti uradoe popravke stalnih \-olilnih imeal-kov. Pri t«n vp-še ▼ voliLne Imenike » svojim skJepom \-se ooebe, ki imajo volil-no pra^co, pa Se nišo vpiKajie, ter ispusti na toti način one. ki ao izdubili to pravico. Vojaki, ki so o-.ialutili odnosno ki v letu 1938. aluzijo svoj rok, Be vp-.sejo uradno, VotUno pravico ta volitve v Na-rodkko skupdeino Imajo vsi moSki driav-Ijani kralj€rt'ine Jugoslavije po roj«^t\ru ali naturalizaciji, kl so dovrtili 21. leto eni sedež. Za dr-žavne us'užiaence se l-letno bivanja ne zahte-va. Vse oeebe. kl Imajo pravico do vplsa. pa v Ime-nlk-ih Se niao vpisane, rv\j se zg-lasijo v ča»u od 10. do vS te tega 25. ianuarja 1^38 med 9. in 12. dop. v sobi St. 2. mestnegra poglavarstva S srboj naj prlnesejo krstni list, uradno potrdilo o državljanstvu in uradno potrdilo o pred-pi-sanem bivanju v obćlni Ce'je. V na-vcvle-nem ća^u naj »e zaradi popravkov v ime-nikih zplasijo tuda oni. katerlh Imena, poklici, službeni in dnigi nazivi ter bivali-Sćsa nlso vpisana. KOLEDAR Dane«: Sreila. 22. decembra katoliCani: Zenon, Zvezdana, Den etrij DANAŠNJE PRIRED1TVE Kino Matica: Devetnaistletna Kino Ideal: 3 veseli kan^nirji v penzfio-natu Kino Slojfa: Amigo Kino Union: Klic življenja DruStvo »Prvvnik«: predavanje univ. prof. dr. Milnn S'-e:i;a ^Novote v prvem, delu novega trgov'nskega zakona« ob 18. v sobi št. 79. justiĆTi*- p-ln^e. DFJUKNE LEKARNK Danes: Mr. I^euPte-k. Re?ljf»va cesta 1, Bahoveo, Krn.sre.-ni trp 12, Nadn Komo» tar, Vifi -— TrtaSka cesta. Spnšto\'ani gotpnd urcdn'.kf Rad čitam \*uša modr(>\>im>a v» ruhriki »Izpod sita«9 ker vedno napišete kiko pametna. Vaša pnnedeljska pa me je zbcnila. Iz vašega članka bi moral človek skfepnti, da smo vsi Slo\~enci h'dp-ševske n »ture, ksr pa ni res. Hoćete dokaz? Evo ga/ V nekem ljubiianskem pinljetju fe letos nov rezrn„ — tuko se rn^nda temu pravi. Name&čenci tega podietia vo imeli pred kakim metecem ogromno dela, da ga n:*?o> mf*£h zm&iati v urudnih uruh Pa pr.de ukaz od *s»or»/. da mora bit vse delo \'*;tk dan sproti opravijeno. Sedaj pa priđe tisto. česar niste priča-kovali. Poslovf>dw enega inJdeFka *e je poxto\-J za ubo<*o part> — za «•<>/*- p»*dr*:^ne m izjavit ttetemu zgora*. da njegov} podrejeni ne bodo del tih v nudurah hrez plucila Ce-pn*v se je 2jveđ:»'. da mu stoji oh strani obrtni zakon in ubo^a putu, venJar v tem dejanju ni sledu o hUtpčeviki nit uri Xa-sprotno: to je bilo m danr>&nie razmere Inko samoza\-e*tno. skorai juna&ko de janje. Pa tuđi tišti zgorat ni pokazat nobene°a hlapčevstva. Posfo\r*dia je dobil odpoved. ki ni v skladu z obrtnim zt*kont>m Vrrok: premalo poni a. Vi pom lujete sadnj ubogo p. ki je ostala sumu. Bodite brez ikrbi! tn dcl uboge pare je dob.I enuku bož'čnico kot po-"tovodia, drug dcl pa se je celo sam umak-nil dureziji\™t! tstega zgora/ — v dru«o službo Kaj je tnrej v ten hlapčevske«a? AU ni-«0 vsi p^kazah samozuvesti, posebno tt*ti zooraj? Bijedo imate vi, gospod urednik. Pozdravlja vas Htnko Lzaljen Iz Maribora __ Tr^ovsU ol»\estllo. Ura Ini dan zbor- uic- -/a 1*U v L.ujU.11 Ik> iz .-lu/-be:iih razlog--« nanieouu V s- t^i-o 5ele v :-etrtek, 2$. t, ui. dojtoldae v r>oalovn'h lokaJih /.or. Jurr:cf*Ta uiitva i>\. — Zlruženje tru'ovivv ia me>to Maribor. — Tržni tlun ^o v p^t^k. 1 >/.mo i.ad/or-stvo aporo^a. da bo preuboiični ti/ai c. V^i, ki iir.;vjo aohod- , ke od premožeiiiskih preduelov in j re-mo- * ženirkih pravic, ao dolini te dohodke oai«o- vedati v roku od 1. do Hi. j*nuana 1C^S. Hentnina se plača na dohoJke ch! prenio- ien hkili pravac, ki u\e<* zav31*111 zemljaniu niti druibcneiuu ni li i;*luži^MHk^;'iu dav ;u. Ol>raze; «iavcue naix>v^-li s*> d'/bi pri d&v\.- ai upravi ali občiui rm ceno t»ol Uinarja. Davan za1.eza.^c iahko z^hteva i>otrdilof e!a Lipinskajfl, ka-tere z.^inii na^op v Ljubljani i<» n.idvse »«-dovoljil i i>ubi»ko i kntiko. Za Maribor ja izbran prav josefcno zanini'v fij»<>re»l, pri katerem sodeluše etalni spreratievalec um*'t-niee sla ni pian*t WaUer Lpitai. — Po ne-ren-j ob-»tr^lij s«*»**«a. Pri Sv. Ju-riiu ob šeuvii'fi ip .' noiio pod kolenorn« Kanjenc* «> pra-peljaii v tuka>nio l>ol.-ii^*o. — Tramr.vi^ mu je raitrtalo freva. V V*~ krah pri Mariboru ie bil 5^!«t:ii vinrar Frar.c Beziak 7.3p©?Um pri naUeaniu t(*žkih transov. S rreveč n.r*)ol»ne2a voxa }*» padel hra-tcv r>loh na Bezuika in mu ra7*mal (*reva X#*7;»veslne2a vini?arja nemu vozi h l^stkov tja in naznj. — Kani se pa pelj^u*? — Tega vam ne morem povedati, ker prirejamo tajen iziet. ^tcv ?91 >SLOVBN9K1 NAROD«. veda. U. daeembrm 1WT. Stran B Prekrasno, trajno in nad vse presenetljivo darilo za božič so edinstvene le »TIVAR OBLEKE« rimske suknje, tnoške obleke, damski plašči priznane kakovoati po tovarniikih nedosegljivo nizkih cenah, pri nas kupujete ix prve roke. TIVAR OBLEKE: Glavna zaloga ANTON BRUMEC Ljubljana — PreSenova ul. «4 fnasorotl davne ooSte) DNEVNE VESTI — Artemtično tolma?enje uredbe o km»- tijr-kih zhorimah. Kmetijski minister je iz-dal nasledjije avtenticno tolniačenje uredbe 0 kuietijskih zbornicah. Definirani sverniki revizijskih rvez poliedeliskih zatnjnitet carinarnice v Beogradu *a i-arinjeiije tujini piv>Janištvom namenj^nih Iiredniftov, Finan^ni minister je izdal o-ilok. da »e bodo v bodoče carinili predmeti aa-menjeni neposredni porabi Šefov tujib di-piomatekLh niisij, akreditiranih pri Nj. Vel. k'al'u Jugoslavije >amo državni carinarnici v IU'ogra-Ju. ki bo iz.dajala tuđi tozadevne odloke. V primenh. ko se mude šefi diplo-ma^kib misii ttven Heo^rada kot njihovoga etaLieira sedeia, bo oddelftk za carine v li-naniMi^m mi-nistnstvu izjemoma dovoljeval na poilagS utemeljene prošnje, da se predmeti ocarinijo tuai pri drugih carinarnieah. Ia ure !ba *?topi v veljavo 1. januarja 1938. 1 Itobert Taylor In Janet Gajmor E v velikem senzacijonalnem filmu »Devetnajstletna« Dopolrtflni spoređ: HAVAJSKI OTOK1 — HON'OLTJLU Pifidstaie OD 16., itl.15 iq 21.15 un — Praktični utiielj-ki iipiti ua đriavnem učitHjistu v Ljubljani so se v-r>jli od 2i>. no-vtMiibra do 20. decembra L 1. [z\*H »o opravili: Arhar-.Jenčič Valeriia. RadeČe (Krško), Haiec Teodora. Sv. Anton (ftrtžie;*). Beranič Amaliia. Lepa nriva (Cioriiji ura«!). ISoji'-Lav-nč Ljudmila, Fodbrezje (Kranj). Budin-f'o-arraK* »lanisiava. Artiče (Brezice), Črnigo] Nada. Trebelno (KrAko), Cuk Matilda, Kra-£nia (Katnnik). Demsar-Vrtu&uik Nlilka. Ga-brie (Novo .nešto). Doličan Ana. Krka (Li-tiia). fclichkitz Marjeta, Dole pri Litiji (Liti iij). lirbeinik rraiui»ka, Fara vas (Koeev-\*). Fra^ Ivana, Pisece (Brezice), Gabrovec Avuust. Uadmirje (Gornji i*raka), Hafner Ai^iziia Senovo (Brež;ce). Ja^oiič-Zeinltak Stan^iuva. Tt>plice pri Zagorju (Lttiia). Je-ra5 Bo/.ena, Kumen ia (Kt^mnik) Jerin >ta-nislava I ižiSče tlvrško). lesihar Gabrijela. Sv Anton (Brezice). Jur^ie H-'dvika. Dobo-ve<' tLitiia). Karlović-Cotnian Lidija. Podbli-ca (Kranj). Kerži»n-I>užič Frančiška. Zalog (Kairnik), Konič Ajtonija. Sromlje (Breii-ce) Kulovic Terezi. Val ta vas (Novo me-6to), Lam-pič-Bem Antonija, Martinj vrh (okolja Loka), Leokovie Ana. Po!hc»v gra-!»*r (Ljiil.ljana-okolica), Leskovic Hehovsky Htida. Rob (Kocevje), Niali ladviea. Stopiče (Novo mesto). Malin-e^r Milena. StoT i<~e \No%o nit^to), Marn Ka-rolina. Sr-la (Kammk). Vi?teln Vera. Reka (l^iško), Vlivšek V ikior Kokra (Krani) \\o-di<- Helena. Trebolno (Ki^koK M 'Iler Anto.i. Z;i!o2 (Kamnik). No-vljan-Mercina Z Dreti (Gornji erad). P<>*;orelec Terezi ja s. L.uimila. Ljubiiana. (L ubijana). Puc Marim. Hoi> (Kočevje), Rol.iia Marija. Dol [iri Ljubljani (Ljuhliuna). Rozin-Tom^.^ Itozina. Zdole (Brežii-e). Schitnik Ana. Dobova (B e-ž.ce). Seliž-kar Marija, Stari tra (Losjatec). Puhadolnik Vida. Toplice pri Zagorju (Liti ia). žtercin Cecilija, Komenda (Kamnik). Verbič Anu^a. Ulice (Gornii gra-i). Vi>ner Ana. l>obru i-e (Novo mesto), Vaiič Viljem. l^oStani (Krško). R^prohiranih i? bilo 21 kan-Hiintov :n knndulnrk. VESELJE SMUCAR-IEM napravite, da jlm kupite za božić potrebščin^ ori tvrđki KOLB PRKDALIf — MUBLJANA Kongresni trg 4 — Sagrade hitnim poslom — * lagatelje i. Hranilnita drav**kp hanovije, Ljubljana, prej Kra.ij^ka hraniInira. bit tuđi letos i^žrebala zu Novo leto ve^ na^rad po 200 100 in 50 d:ri hi^aim trospodinjškira poslom tkuhari-cani. tii^nam »lužkin.iam itd). ki imajo v imenovani hramlnici v>aj že 6 m-«ecev vio-žene svoje prihranke na hran;lno kniižico. . Ti iH»\\ se vabijo. da se do vkljurno 29 de- i ct-mbra t. \. priiavljo pri blagajni hranilnice (Kn.iflieva ulica 9) m^d oo^lovnimi urami, od 8. do 12- V izkaz je predložiti hranilno kn i žico Žreban;e bo v četrt^k. 30. t. ou poi>ohine. Goei;odinie in go-podarji uaj bla- ; srovoliio na lo ot«ozou iti ^voje posle. ; če £e niste, ■ potem si vsa) /a praznike privodite »JAJ-NINE«. Preprlrall se boste. kako odlićna Jed je to. Pazite pri nakupu na napis *JAJ- i — 2ival*ke kužne boleznf v 4ravsKf banovini Po stanju z dne 10. t. m je bila v , dravski banov*n svinjska kuga na 126 d^'orcih. svinjska rdećica na 28. kuga če-belne zalede r.a 9. steklina na 3 primerih. snnovka in parkljevka na 9 d\-orcib in vrmićni prisad oa 3. • — Iz »SIu*lx*Tiegra liMa«. »Službeni list | kr ban9xe uprave dravske banovine* tt. ( 102 z dne 22. t- m. objavjja pra\itnik o | prijavljanju nalezljivih bolezni in zbira- ! nju podatkov o njih gibanju, popravki k ; trgovin3kemu zakonu kraljevine Jugosla- J vije. ratifikacijo konvencije o odškodnini za brezpose !noet ob Izgubi zaradi brodoloma po Mehiki, ratifikacijo medoarodne konvencije o apremembi konvencije za za^ varovanje metrskega. sistema po republi-ki Peru, ratifikacijo mednarođne konvencije za zatiranje prometa m trgovine z nemoralnima publikacijami po repubHki San-ador, razg-laa banske uprave o pobi-ranju banovinske tročarine na vino in žganje in razne druge objave iz >Službenih novine. I™ Kleo Sloga, teL 27*30 ^ Vesela In zabavna komedija ■ AMIGO I V glavni vlogi: Lavvrence Tibbett, H najboljši oariton sveta ■ Predstave ob 16.. 19.15 in 21.15 uri 1 — \renie. V'r^nie^ska napoved pravi, da. bo jasno in mrzio. V6araj je snežilo v Beogradu. Naj\'iSja temperatura je zna-Sala v Splitu 10, v Z^L^rebu 6, v Skopju 5 v Mariboru in Beograd-u 0.1, v Saraje-vu 0.0. V Ljubljani — 1.4. Davi je kazaJ barometer v Ljubljani 772.6. temperatura je znašala — 8.2, na aerodromu — 10 — Trije poškndovauci. Zasebni uradnik Jože ^trah. sta mio*1 v Polgori pri St. Vidu. ep je sno£i po nesreći udari 1 s pu&ko v not^o Pri tem r^a se ie i>u>ka nenp.dom^ «?prožila n pa ie krocla jjoeodila v levo roUo. l^ Zlo-kareve va«lnico 7-!etno posestnikovo hčerko A nco Gril. Nesrt^nico )? brcnil konj v čelo in ?o tpžko i»o^ko»ioval. V Ce^njici v Bohiniu pa se je pone^rečil 56-letni počesto i k F'-a.i-e Šodja. Sodja ie vozil iz *?oz*la hlo*1e ia orise] na ffozdni i>oti z levo nogo pod kolo. ki nnj k> ie zlomilo. — Csmrtite? morilca Ristifa t Beo^ra^n-Davi je bil v Beogradu obešen Borivoie Ri stK4. ki je bil ob>oi?a na smrt. ker ]e umoril v vaši Kneiire Spašenijo Stoianovif ,n n;e-nejza l-^-letnega sin^ka Predraga Včeraj so R\A\vu sporočili. da bo dan»^ ob^en. Pri-poninil te: Torej mi ne o^taae niti 24 ur vec — Grorna »mrt dv^h zaKonce^. V Dug-; Resi je nastai požar v hiši gostiln ćarja in tovarnarja soomja.nifa. V gorečj ruži sta zadobila tr^ovec Vlaškovič in njegova žena tako strašne opekline, ča sta kimaiu po prevozu v bolnico v siLnib mukaJi umrla VTLaškovič se Je poroci) pred letom Ini in se je preseli! iz Ogulina v Dugo Reso kjer ie najei v Domja-ničevi niši trgovski lo-kaJ. — Snežni zameti v Crni pori. V Crni gori te već đr.i snrži Po plan*nali Je zapazilo že en meter sneea. in zaradi =anež-nih zametov komaj ^e vozijo avt^bnsn med Cetuvami iu Di>brovn;kam Na oeeti Cetin:e- Pod gorica so pa moraJi avtobus- ni promet zatssno usta^ti. __ Velike poplave v Bo^an^ki Posavini Bosarsko Po?anno je zađe!a huora Album dobite v knii^arnnh ia v pisarni SPD, Ljubi»ana Aleksandrova cesta 4'1. Član i i majo r^>P'!S* — Na&ttn naro^nlkom *oplo prr^nrc.fp^o D. Ravljenovo zbirko ćrtic. novel 'n satir ki je pravkr»r izSla pod nas'ovom ^Ze^^b«1 brez erroze« Naroća se pri založM *Ce«ti« v Ljtibliani. Knaneva u^ica 5 In ve)1a bro-9iran izvod s poštnino samo 11 din v ćelo plat"" "°7an ^^ 9 *v^STnJn<"» 1R ^in —lj Vid \-ašlh oć\ si obvarujete le z op-tlćno f-istirni hniSenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku FY. P Zajcu, Izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Iz Liubljane —lj Nj. Vel. krnijiea na port skoii LjuMia-no. V6erai ob 18 30. se je z ivornim vlakom pripelinla v LjuL'iano in takoi nadaljevala pot proti meji Nj. Vel kraljica Marija, ki se ie PJlia!a naprot; svojemu sinu kraljevi 5u Tomislavu tor Kneževičema A!ek*^anzdravil ban dr Natla^en. navzo^i pa «o bili tuđi pred-stavniki oblasti. Po i'eirturnem po^tanlou j? kraliica nadaljevala potovanje proti meji. Okros rK>lnoći s^ ie s kraljevićem in kneževi-5^ma vmila prf»V.o Liubliane v Beotira-i WTVTRO—\v\TRO smnčarske jopiče. g-a-rantirano držijo vodo, najnovejr"e morVle Anorak in vso smuško opremo dobite pri KOLR PRKHALIC — IJUBLJANA Kongresni trg 4 —lj Bivij upravnik ljubljanske holnire vpokojen Iz B^o^rada poroča.o. da je bil vpokojen bivši upravni^ ljubljanske bolnk-p dr. Radman. ki je bil doslej upravnik bolnice na Cetinju- RAZSTAVA SPLITSKIH PRflPROG v »Zve^cli« od 14. do Z\. decembra 19S1. —li Blagajna Pošin* hrftnilnir«. po«irnini-e© ? Ljubljani ho poslovala za stranke due 24. t. m. od 8- do 12. —lj Neimenovana gospa je za eiromak* Mino Al*r.ajić.a v Ko*ezah ^0 darovala živil v vrednositi 100 din- Posnemajte njeno plemenitost ia obdaruie za božic svoje bližnje, ki trpe pomanjkanje in lakoto. —li Prijave za ia*etniSki in tumi >muSki te?aj Zveze za tuj^ki promet sprejemajo ti-Vietarnice Putnik. —lj Drsali^e SK Ilirije oJprto. O?tri mraz zadniih dni je omogo^il. da je uprava drsa-li§ča SK Ilirij*1 z današnjim dnem izrodila prometu -^voje drsali^ee pod Cekinovim gradom. Gladek led omo^oca ljubiteljem te krasne tamekosportne panoge edinstven uži-tek prav tredi meeta. Sezonske retopoice, ki «o ivmv prianerno bdrtno darilo, dobit« ▼ prodaji pri drsaliSki bUcajoL —li Zafetaiftkt »m.žki lelft} *» pri&» DA sveti cUn ob 14. uri pri streiittu na spod-njem p trta Hm Prijave v bUjetarnicah Pnit-nik. —li PtiikMi sa bosi*... Obtt&ite rastavo kanarCkov io ptić pevk, kl «e vi*i na lm* skem oddelkn o^itelj#ke iole HA Rcsljeri e> 10 od 25. do 2S. XII., ker 3 tem pomagate prezimiti la£ne pti&e v Tivolijhi- —li Tarmi sma£kj te*aj Ztaaa aa tajak! promet: na sveti dan pri strelicu 3a apod-njem Rožniku, v nede^jo na Polievem. Prljav 3 v biljetamicah Putnika« —li Brivski ia Iriierski saloni r LJablja-al bodo pred $vetrm dnevom odprti le do 7. ure tve*er. Na sveti dan ro Novo leto xa-prti. na Stefanovo in 2. Januar ja pa dopoldan odprti. Uprava. —lj Slab iovarii. Na cesti 29. oktobra Je prije! e>no$i detektiv t-ivde^a slaKiSarja Pera Ramadanovića, ki 0a id^»jo oroiniki k Ko^evja. Raniadanovi^ je Um oaiaparil »vo-pea priiatelia Jahija Karimanovića sa veB-jo v&oto deaarja, nakar mu ie tuđi ukradel 1000 dio in pobeenil v Ljubi ja ikv Navifaani Pero ie poza bil ševe tuđi plaćati brano r gostilni v KoceAju, kiča- je bil aboniran. —lj Vlomi in UitIdc Na Strmi poti /d bik> vlomlieno v etaaovaaje Leopolda Pavli-fa. Ta! ie odne&el rjavo sukojo. par usnja-tib rokavic, 4 ključe, par aalož, Jetnii. dva ženska dužnika in okroc 2Taifufi«. Tatovi «0 poviročili 3500 din škode V Vrhov^evi ulici je ukradsl neki ailajdi mo^ki. ki se mu je po*rečilo ^e pravo^asno odnesti pete, i/ stanovanja Sta-r.^lava Ko*iria 500 din vredno obleko. Iz jostilni^ke sobe NabavljaLne zadruge aa Marar\rkovi c^sti pa ie nekđo odne*»el Kristini Avbeli 400 di3 vrpdeo pla^č tfrmnomodre barve. —lj Sllvovka domaja lit. Din 28.—, gost. »LovSin«, GradišCe 13. Naše ^ledališče DRAMA Zaćetek ob 20 uri Sreda, 22 decembra: Svedrovci. (Frlc-frac). Premiera Premier?ki ahonr«a ćetrtek. 23. decembra: Simkovl. Red Ce-trtek Pe^ek 24 decembra: caprto. Sobota. 25. decembra: Ob 15. uri: Peter-Čkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven Zniiane cene od 22 din navzdol. Ob 20. uri: Bela bolezen. Izven Znižane cene od 22 din navzdol. Nedelja. 26 decembra: Ob 15 uri: Prince-ska in pastirćek Mladinska predstava. Izven Zni2ane cene od 22 din navzdol. Ob 20. uri: Svedrovci. Izven. Zniiane cene od 22 din navzdol. Ponenelipk. 27 decembra" zaprto. Opozar.fa.mo na nocojSnjo preniiero Bour- detove komedije »Svedrovci« (Fric-frac). ki se bo vršila za premieraki abonma Stiri glavne vlog^e igrajo: gg.: T-va Severjeva* Mira Dan:'ova Dane5 in Sajicin Gregorin ig:ra pariskega juvelirja, u.službenec pri ^L^aw H L^aVa^B v * L% fc^£^ vse ^^^^P ^^^^^^B^^BaftđBNUy3^^S3i^awl iK^B^aa^B^HalaV ^^ria^^^^^Hai ■^B^B^B^^B^^^^B^B^BB^B^B^K^K^P^Sa^B^fe^^^L^BBEv^HBlB^B^Bavl^BasSB^B^Ba^B^BV B^Q^^^^^^^^^^^^^ ^ Malo Vima na mokro krpo — za • I aluminij se vzame suho — in je- ^db dilni pribor in lonci bodo ble- €&&& e-bela Mica — Nablocka CeAnjica — V. Ju-vanova, Titlna — Slavčeva Inscenator In režiser: ini. arh. B Stupica. OPPRA j Zacetek ob 20 ari 1 Sreda. 22. december: Prodana neveata. Red * Sreda. Gostovanje Josipa Križaja Cetrtek, 23. decembra: Evgenij Onjegtn. Premiera. Premierski abonma I Petek. 24. decembra: zaprto. Sobota 25 decembra Ob 15 uri: Pri be-lem konjičku. Izven ^nizane cene od 30 din navzdol Ob 20 uri Ev^enlj Onjcgin. Izven. Znlžane cene od 36 din navzdol. Nedelja. 26 decembra: Ob 15. uri: Ančka. Opereta. Izven Znižane cene od 30 din navzdol Ob 20 uri: Gorernski alavček Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 27. decembra zaprto. : Xa botl^nl repertoar drame tn opere že danea opooarjamo v;*e prijatelje našega g-ledaliSfia. V obeh praznikih bo v drami in v operi skupno 8 raznovrstnlh pr^dstav. Kl so namenjene mladini in o«iiaaiim. Cene ao po\*^?Lni zniiand. Vatopnice se lanko reaar-vinajo že od danes naprej pri dnevni bla-g-aini v operi. Pisama uprave pa sprejema tuđi zunanja narocUa. Cetrtek, 23 decnnlra 12: Priljubijeni glasovi (plo*65). — 12.45: Vrenie, porobila. — 13: C&%, apored. »bve-atila. — 13.20: Opoid*n«ki koncert Radij-skeija orkestra. — 14: Vrenir, horza. — 18: Klarinet solo (g. Urbaiec I rane). — 1S.40: Sloven^čina &a Slovence (^. 4r. Kudol! Ko-larič). — 19: Cae. vreraj, (oročLla. t»purt*Vra-ti^a: >Mati Kljra«, Zaloiura (5Uni rad. igr. družine). — 21: Konc-ert operne uLa>be (R;tdii>ki orkester. — 22: Cak, vreni3. Poro tila, spored. — 22.15: Zvoki v oddih (ijfra Radiiski orke*>ter). Konec ob 23. uri. KAKO JE POSTAL ABSTINENT — Ono. ti piješ mineralno vodo? Kako si pa posta) naenkrat abstinent? — Ker sem videl svojo »taro vedrvo dvojno, pa sem nehail piti. MA) AIXJK ti V6 4+ ♦ -evn- tupcrpozteftafc* preieiurili » oktjtdo re«u>atoi nrnka o««et Ijeci- ^.1;* ? zp.sar.-.rr *tai *etek uvnusi likH? prrtikalc U *** napetosr 9 OCattiu K-tnČT** pr«ri«Ja * ralovru thruoJi« \——-—-«.—-n—^rr—set>e) && pismene odgovore glede malih oglasov )e irebe priložiti znamko - Popustov za male oglase ne priznamo. mnim ■■iiiniit.....umu iin-ir----------n iiiiiiTniiiiiif'ii-i rri---f- #*y^^ 1TAKA vanr\ ohrani aodobna potezna KULOUO bIAV* w ^?w^r naprava Prodaj -. tn montira _________________ft. 8 E V E 8 - Marijin trg Z UKAZ U A •iSe go«p Najmanjsi zneaefc % Din I JtDiLNICO fino Iz orehove korenlne, pr-vovrstno izdelano • petletnira Jamatvom, takoj proda Krie Pranc. pohlštvo, Vrhnika. Ogleda ae oa skbtdiAću, Tyrteva c. 23, Ljubljana. 2956 Pemtnina pitana, zaklana: purani, gosi, rae**. kapuni feta-jerska Jaboika. jajca in med. vse po najnlžjih ce-nah. Prednaročila telefon 21-05 Kmetijska dražba Novi tnt S ZA BO4ICNA DAR1LA! Cre, zlatnino nudi najcenejfte Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Skofijo 15. 29M GOSTILNA PRI FAJMOSTRU Sv Petra naaip 5, priporoća za praznike: cvićek .... Din 12.— crnina .... > 12.— žametovka ... > 1*.— naml^no belo . . > 10.— izling .... > 12.— ljutomerski sllvanec > 16.— Cez ulico 2 iin ceneje. 2967 Ur^9 zlatnino, {uvele za Božić najugodnej e pri B. RaNGUS, zlatar K R A N J SVINJSKO MAST v s n d I h nudi po 11 din kg »Vzorna ekonomija«, Pančevo, Vojvode MiSića »lllca 4. 2964 Besoib 50 par. đavek posebej. Najraanjfll imeaek S Din VAL-JCN1 STOL dvojni, rabljen, a v dobre m atanju, i imera 500x220 do 650x220, v železni ali kaenl omari kupim. Točen opis kom-blniraiitga valjka In pa kroza« ma±e na Menciar Ai., mlin, KraSća, podta Cankova, Prek-murje. 2966 Beneda 50 par. dav V posebej. NaJm&nJSl zneaek 8 Din FRIZERSKO VAJENTCO ■T>rejme frizerskj salon »Ra-kar«. Predernova ul. 7. 2969 URE—BUDILKE I SREBRNINO I ZLATNINO I dobite v n*)ve«JI IsMri pri I W# Sutttier I Ljubljana 5 I Zahtrrajte br*rpla£nl eenlk! I % 15 do &C°/e popunom. (PresGer, s.^r^f^fefi Primari! dr. Jenko 70letnik Ljubljana. 22. đteembra V krogu svoje rodbme proslavlja dane? 70-letnico vpokojeni primarlj internega odete 1 ka spiošne bolnice dr. Ivan Jeoko. G primarja pozna vsa Ljubljana, saj je bil dolga leta naćebiik intemega oddeJka In nad 40 let je delovaJ v dobrobit ljudstva, vedno v borbi z njegovim najvecjim bov-rainlkom — boleznijo. Dr ivan Jenko je bi! rojen 22. decembra ]. 1867. Po končanih srednješolskih šiudijah se je vpisal na medicinsko fakulteto v Gradcu, ki jo je koncal 1 1896 2e prej je dve leti prakticira! kot volonter v takrtnl deželni bolnici, 1. 1894 pa je posta! sekun-darij po opravljenem kadrskem roku se-kundarij na kirurškem oddelku in 1. 1907, primari). PoroCS ■» je leta 1902 s gospo Fino. hčerko vttjega sodnega svetnlka Mar-tinaka. Jubilant je Ml te kot mlad dl jak na glasu kot Lz vrsten medicinec. Z nedavno umrlim prof. dr. Edo dlajmerjem. sta bila velika prijatelja in sta 13 let skupno delovala na klnirakem oddelku. Mladi sekundarij dr. Jenko je kmaJu zaslovel kot izvrsten kirurg in tuđi dr filajmer je imel vanj po-polno zaupanje Kot asistent si je pridobil toliko bogatih izkusenj, da je bil imenovan sa primarija na medicinskem oddelku. Dr. Jenko je tam kot na« prvi adravnik 2ačel orati ledino Uvedel je v alravstvo najmo-dernejse metode in prav njegova zasluga je. da je medicinski oddelek na taki viAini. Pod njim se je šolalo mnogt> zdravnikov in njemu se imamo zahvaliti, da imamo dane« kader izvrstnih medicincev. Prtmarij dr. Jenko je med vojno zl&stl lajftaJ brtdko usodo na Sin vojakov kot zaveden Slovenec In SI ovan se je tuđi selo zavzel za srbske ujetnike, za kat ere je prav po očetovsko skrbel. Jubilant se Je tuđi mnofro ucJeistvoval v javnem življenju In Je btl vec let sanitetni svetnik Od mladih nog in Se danes je navdušen prstaS Sokola in kot tak eden najstareJSih cla-nov Ljubi janskegra Sokola. Prima rij dr. ' Jenko je tuđi ljubitelj »porta in cesto smo ga videli Se v zadnjih letih na raznih sportnh prireditvah zlasti na pi a valnih in nogometnih tekmah. Već let je tuđi vodil plavalno sekcijo SK Ilirije. Nedvomno je jubilant eden vodiln'h zdravstvenikov Ju- . goslavtje in je vsa zgodovina naSefra zdravstva tewno povezana z njegovim imenom ! Ob 70-letnici *. primariiu, kl je Se vedno 1 čil in zdrav, tuđi na§e čestitke! Se na mno-gB leta! Dr. Fran Đerganc: Filozofija in medicina Zanimivo predavanje v okviru Filozofskega droStva Ljubljana, 22. decembra V soboto 18. t.m. je predaval ob 18 uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi g. primarij dr. Fran Derganc o raz-merju med filozofijo In medicino Preda-vatelj, ki ni samo zdravnik m se udejstvu« je tuđi kot filozofski pisatelj je tekom svojega razvoja sam doživljaj vezi med tema dvema znanostima in vprav to je' dalo vae-mu predavanju neko posebno barvitost. V svojih uvodnih besedah je predsednik dru-. £tva. univ. prof. dr. Fr. Veber povdaril. da često nahajamo v zgodovmi filozofije zdrav nika m filozofa v eni osebi. kar ]e zeTo razumljivo, Ce pomislimo da je i v filozofiji i v medicini centralno vprašanje — vpra-žanje človeka. Predavatelj je akušal pokazati kako sta vplivali filozofija in medicina tekom svojega razvoja druga na drugo v posameznih njenih predstavnikih. Radi prevelikega gra-Uiva se je moral omejiti na novi vek. 2e na pragu v novi vek na.iajamo klasićen pn-mer medsebojnos.i filozofije m medicine. Rennće Desoartes, za Četnik moderne filozofije v 17. stol. je bil tuđi zdravnik že v svojem temeljnem spisu *Discours de ia mćthode« (čigar 300-letnico so slavili na letošnjem metlnarodnem filozofskem kon-gTesu v Parizu) posveti ćelo poglavje medicini. Prepričan je. da je ravno medicina tisto sredstvo, ki lahko napravi liudi um-nejše in srečnejše. slično kakor trdi nj gcv rojak Nobelov laureat A. Carell. da ima samo medicina sredstvo človeka izboljšati. Descartes niha mere2ovorim nit' btsedice več. In pes je dr£a! svojo besedo. NA 2IĆN1 2HLEZN1C1 — Gospod sprevodnik. kaj bi se zgodilo, če bi se tale žiči.a vrv pretrgala? — Bodite brez skrbi, gosp(»a v tem pri-meru bi vam družba vrnila denar, ki ste ga plaćali za vožnjo. Karahan in Jenukidze nstreljena Gbenem z nflma |e bilo ostrelienih Se 6 sovjetskih diplomatov V ponedeljek j% bilo objavljeno uradno poročilo, kl je potrdilo vest, da j« vojadki kolegij vrhovnega sodiftća Sovjetske Ruad-Je 16. decembra v tajni obravnavi sodil osmim obtotencem. obtoženim zločinov ve-leizdajstva. terorizma in sistematičnega vo-hunatva v korist neke tuje driave. Uradno poročilo suhoparno ugotavlja, da so obto-žencl v celoti priznali svoje zločine. Vsi so bili obsojeni na smrt in smrtna obsodba je bila v 24 urah izvršena. Obsojeni in ufltreljenl so bili Jenukidze. Karahan. Ora-helaSvili. debodaljev. Larin. Netelov. Zu-ckermann in Steiger. To so sami mozje, ki SO delovall v sovjetski diplomaciji. Je-nudkidse In K&rahan sta. iz garde starih boJjSevikov. Kdo je bil Jennkiđze Abel SafronoviC Jenukidze, »tar 60 let. Je bil rojen v Stadisl v Gruz*niji, Kot teh-nik je priSel ob koncu preteklega stoletja med revolucijonarje v Baku. kjer je orga-niziral sociaJno-demokra^ske »kupine de-lavcev. Kmalu je pa po čija odkrila njegovo delovanle in od ti'tega dne }e tivel Jenukidze življenje rusfkegra revolucijonar-ja većinoma v jeci In v izgnanstvu v Sl-biriji. od koder se Je vrnll med revoJucJ 1o leta 1917. Postal 1« Len'nov zaupnik In leta 1918 je bil Izvoljen v pre^sedstvo kot tajnik osredniesra izvrSneea odbora sovjetov. Na tem me«tu je oatal do leta 1935. Formalno so ga poslali potem na Kavkaz, kjer je bil izvaljen za pr^ds^dnikA osrednjega izvrSnega odbora za kavkav-Ske federacije. Toda ćez ne.^sj mesecev je moial odložiti vse državne in strankarske funkcije zaradi »pomanjkanja boljSeviške ćujećnosti in zato, ker je v svoji pdsarni trpel razkroj«. Jenukidze je bil zelo priljubljen. Njegov obraz, znan z vseh kon-gresov sovjetov in s fotografij ob sticini Stalina, je bil vedno nasrne an in Lz vseh njegovih govorov je odmevala br-Hrost. Po-leg; Stalina je bU eden najuglednejSLh bolj-Ševikov Zakavkazja. Kdo je bil Karahan Lev Mihajlovič Karahan je bil rojen leta 1890 v Tiflisu. Njegov oće. ruski Armenec, je bil advokat, mati pa perzijska Armenka. Karahan je Studiral na gimnaziji v Tiflisu in že v zgodnji mladosti Je postal 61an revo-lucijonarnih socialno - demokratskih krožkov. Zato so ga izgnali v Sibirijo, ker je dovršdl gimnazijo v Vladivostoku. Kot revolucijonar je pa deloval tuđi v Vladivo-stoku in Harbinu. Pridno se je udejstvoval tuđi kot novinar. Pri tem đelu je tuđi dobi! pobudo za svojo poznejAo karijero. Naučil se je šestih orijentalakih jezikov. Iz Vladi vo3toka se je vrnil v Petrograd, kjer je Studiral pravo. Leta 1912 je bil v ječi, dve leti pozneje je pa že zopet vodO založni-štvo ilegalne literature in sodeloval pri listu Trockega »Novaja Zemlja«. Med vojno leta 1915 je bil znova are iran in izgnan v Irkutsk. od koder se ie vrnil med februar-ako revolucijo v Petrograd. Kmalu nato je bil izvolten v petrograj-ski delavski in vojaSki sovjet. Do oktebr-ske revolucije je pripaial prav za prav menjševiSkemu krtlu ruske socialne demokracije. Po oktobrski revoluciji ga je po-klical Trocki v svoj korrdsarijat in leta 1918 se je udeležil Karahan nemško-ruskih mirovnih pogajanj v Brest-LJtovsku. Po- zneje je bil član kolegija ljudskega koml-sarijata za zunanje zadeve. L-eta 1921 se je udeležil mirovnih pogajanj s Poljsko, potem je bil pa poalan na Daljni vzhod. Kmalu se mu je posrećilo akleniU ugodn« pogodbo s Cansollnom, Karahana so pa kmalu oznaciJj za ne~ tilca revolucijonarnega pokreta na Kitaj-skem In pekanSka vlada je zahtevala njegov odpoklic. Poslali so ga v Vuhan, kjer Je bila kmalu po njegovem prihodu ustanovljena posebna vlada, na^-erjena proti peklrvSki. Karahan je imel tuđi velik vpilv na poJitiftni in vojadki razvoj Kantona. Ko ,je bil pozneje poklicart v Mo?kvo kot na-meetrkik ljudske^a komisnria. je 5e vedno posvečal vso pozornost Dal inomu vzhodu. posebno Je pa delovaJ za zhližanje s Tur-čijo, Perzijo In Afganistano-m. Leta 192^ je obiskal Ankaro in obnovil rusko-turSki pakt. Leta 1934 se je pa vrnil v Ankaro kot sovjetski poslanik Rusko-tur$ko prijateljstvo je bilo v veliki meri njegovo delo, saj je bil sam v te>«mih st;kih s tur&kim preaddentom Kemalam AtatUrkom. Kellogg umira Iz Sant Paula v Minnepoti poroftajo, da umira bivši državni tajnik Frank Billingf Kellogg, star 81 let. Nekaj tednov je tega, ko ga je zadeia kap, zdaj je pa dobll Se pljučnico. ^^r-—*^ Kellogg je bil v letih 1DJ5 do 1929 angle-4ki zunanji minister. Po njem je dobil ime protlvojni pakt, ki ga Je predlagai on. ki ga je v septembru 1928 podpisala Franci ja (od tod ime Briand-Kelloggov pakt), pozneje pa tuđi skoraj vse druge države sveta. Svet v razvaliti ah L '' \_~"r!T~Z*m*------—-:.■-.- ■:■■■ kt'listolovski fO.Ti;' — Baš pravočasno. da smo bili na povratku o njem obvešćeni. — Vi torej ne prihajate slučajno ., . — Nikakor ne. dragi moj. Pošilja nas revolucionarni odbor dtloma zato. ker je nam v Evropi pretila nevarnost. deloma pa zato. da ti borno pomagali. Ko so prišla odborova navodila v Alek-sandrijo. je nas prepeljal »Mars« tu sem in zlasti opolnoči smo bili kakor trlje pravi Američani. Tu je Jim Gardner, to je Edvard VValpole in moja malenkost Fred Bowden Vsi trije smo se izkrcali nekaj milj od Bostona skupaj z drugim važnim tovorom in blagom, ki ga vrli »Mars« neprestano požrtvovalno prevaža, da potolaži izsusena grla teh ticemercev tu. kakor jim pravi Morley — Tako je torej ta zadeva No. potem tak em pa že vse razumem Ko sem prejel včeraj večer An-drejevo brzojavko, sem mislil, da je on sam po-begnil. —No, zdaj pa poslušajte, kako se je godilo meni Sami veste, kakšna naloga mi je bila poverjena in povedal sem vam že da se mi je posrečilo izpolnit* jo v polm meri Čeprav ni bila lahka, kar moram povdariti brez uretiravania Ta falot Leninovi* je vohal v zraku neprestano nevarnost in postal je oprezen liki lisica. On, so-vražnik kapitalističnega družbenega reda, se je na-enkrat prvi skliceval nanj Sam ni nikoli hodil z doma. Njegovo stanovanje je bilo bolj podobno ječi In dvakrat se ie ćelo obrnil na policijo s prošnjo, naj zastražijo njegovo, eksteritorijalnost uži-vajočo osebo uradno pred napadi »puntarjev«. Ko sem spoznal, da ni mogoče približati se mu neopaženo. da bi se izjalovil vsak moj poskus in da bi me spravil po nepotrebnem v ječo. sem sklenil izkoristiti njegov strah in bojazen tako, da bi ga mogel presenetiti v trenutku, ko se bo čutil naj-bolj varnega. Dolgo sem razmišljal in snoval svoj nacrt — zato se mi je pa potem vse posrećilo mnogo bolje, nego sem računa] in pričakoval. Nekega novemberskega dne. okrašen z dolgo umetno brado in uniformo moža postave, sem po-zvonil na domu Andreja Leninoviča. To ime je se-veda ukradel prav tako, kakor vse drugo Željno sem čakal. da mi odpre. Okence se je previdno od-orio in rjavo oko me je pažljivo pogledalo c*»l sem, kakor da tega niti opazil nisem in a: .^ić sem pritisnil na gumb zvonca. Zvonec je zapel in zaslisal sem korake v sobo od-hajajočega moža. — Aha — niti redarju ne odpre. Zavohal je nevarnost. da bi ga šment. — sem zamrmral sam pri sebi razočarano In ker se vrata nišo odprla. sem se obrnil in krenil nazaj RazmiSljal sem, kakšen nov nacrt bi zasnoval Bai ko sem stopil na tretjo stopnico. je pa za- rožljal v vratih ključ. Potem sem slišal, kako ie zarožljala veriga in kako se je odprla ključavmca. Ta strahopetec je bil dobro zaklenjen. Napol sem se obrnil in se delal nejevoljnega, da bi mislil, da prihajam samo zato. ker moram. Izza priprtih vrat se je prikazala samo glava. Vprašal sem Andreja Leninoviča: No, tu mora pa človek dolgo čakati Ali je gospod ataše doma? — Kaj bi radi? Kaj mu prinašate pismo?, — se je začulo izza vrat vprašanje namestu odgovora — Ne, pač me pa pošilja prefeK*. z važnim naro-čilom, ki naj mu ga po možnosti še danes sporo-čim. Vaš gospod je bil baje oni dan v neki zadevi pri prefektu ... — Temu lahko odpreš, — se je začuJ ruski glas za služabnikovim hrbtom prisluškujočega Lonmo-vlča. In potem me je sluga pozval, naj vstopim. Ceprav mi je srce od veselja kar poskočilo, nisem stoni nobenega hitre jšega korak a in no bene sumljive kretnje, ki bi me mogla izdati Dostojanstveno sem vstopil v pred^obo ;n t-e ozrl po nji. LeninoviČ je stal v domaći obl^<: pri vratih sobe V blizini je igral nekdo na kla**ir -r- Kje je gospod ataše? —. sem vpraSal slugo kar mogoče brezbrižno — Tu stoji — stopite v njegov salon. Leninovič se je umaknil v sobo. ]az sem pa kre- nil za njim. Pozdravil sem ga in roka se mi je tresla od sramu, toda zgoditi se je moralo Še enkrat me jo radovedno pogledal, potem je pa vpraSal kratko: — Kaj želite? — Zaupno obvestilo gospoda prefekta, gospod . . . Napisati tega ni hotel, — sem odgovoril ta čas, ko je moj pogled hitro objel sobo. Stala sva tu sama in drugih vrat ni bilo. Uiti mi tore.i ni megel. Izročen mi je bil na milost in nemilost Zadosto-valo je potegniti iz žepa samokres in sprožiti — toda moj nacrt je bil drugačen, boljši. — V kateri zadevi? __ V tišti, v kateri ste se nedavno obrnili na policijo za pomoč. — sem odgovoril kar tja v en dan, ker sem samo slutil, čemu se je bil dvakrat zglasil na policijskem ravnateljstvu. — Pri kom? — je ponovil Leninovič z glasom, ki sem po njem spoznal, da me preizkuša. — Ne vem, pri kom. gospod — tega mi moj predstojnik ni poveriM. M;slim pa, da ste bili pri njem, — sem odgovoril mirno, — Sicer pa to ni važno — kaj mi hočete sporo-čiti? — je vprašal osorno. — Včeraj je b'l tretiran neki Boris Karlvčič, ali tako nekako — sem pripovedoval z namenoma po-pačenimi imeni. — in med hišno preiskavo na njegovem domu so našli seznam imen, v katerem je baje tuđi vale ime. Videl sem, kako je prebledel in kako so se mu roke in obraz nervozno tresli Ta imena imam tu prepisana okrog re*Heset j'h je in pred njimi >toji be^^Ha. ki ie dobro ne razumemo Toia prefekt ie zvertel. da pomeni toliko kakor naše: ob-sojen' na smrt. — In tišti seznam? — je vpra5al nestrpno. - Urcjujt Jo«tp Župai*i*6 — 2m »Marodno Ciakarop« Fran Jermo — Za upravo tn loserauii del U»ta Otoo Chrtstot — Vai v LjuD^ani