-----    109    -----
Družbine stvari.
O zadevah slovenske Matice.
Načrt novih Mat i činih pravil.
Namen.
§. 1. Matici slovenski, ki ima sedež v Ljubljani, je namen, slovenskemu narodu pripomoči do prave omike s tem, da primerne knjige v slovenskem jeziku na svitlo daje ali vsaj podpira, da se izdade.
Udje.
§. 2. Ud slovenske Matice je, kdor naznanivši društvenemu odboru svoj pristop
a)  kot ustanovnik plača 50 gold. a. v. precej ali v petletnih obrokih, ali pa
b)  kot letnik se zaveže, da bode Matici plačeval po 2 gold. a. v. na leto.
c)  Častne ude izvoli veliki zbor.
§. 3. Kdor ne bi v redu plačeval, in sicer ne vsaj v prvi polovici vsacega leta, kolikor je podpisal Matici podpore, tak se po odborovem sklepu sme izbrisati izmed družbenikov.
§. 4.   Vsak ud ima pravico:
a)  podajati društvu nasvete po odboru;
b)  priti na veliki zbor, udeleževati se v njem razgovorov , glasovati in voliti odbornike, pa tudi sam biti izvoljen;
c)  prejeti vsako leto poročilo o tem, kaj je storilo društvo, kako je gospodarilo z novci, in dobiti tudi imenik vseh družabnikov.
§. 5. Vsak častni ud in vsak ustanovnik dobiva po en iztisek vsake knjige, kolikor jih društvo d& na svitlo. — Letniki pa dobivajo po odborovem sklepu na leto vsaj po toliko tacih ob Mati činih stroških natisnjenih knjig, da bodo te knjige po prodalni ceni vredne vsaj polovico toliko, kolikor so po tej ceni vredne vse knjige, kar jih društvo da tisto leto na svitlo.
§. 6. Ali udje dobodo, ali ne, po nizi ceni knjige, ktere so prišle z Matičino pomočjo na svitlo, to mora za vsako priliko posebej odbor odločiti in razglasiti.
§. 7. Knjižnice in družbe so nesmrtne; če se torej hočejo zagotoviti, da bodo prejemale vse knjige, kolikor jih na svitlo d& Matica, morajo plačati po 100 gld. a. v. ali precej, ali pa v petletnih obrokih.
-----  110----
§. 8. Stroške za pošiljanje društvenih knjig plača vsak sam.
Veliki zbor.
§. 9. Odbor vsako leto vsaj enkrat in sicer navadno poleti povabi družbenike v Ljubljano na veliki zbor, in mora vsaj 14 dni poprej oznaniti, kaj pride v njem na vrsto.
§. 10.   Sam veliki zbor ima pravico:
a)  da izbere izmed udov tri mož6, kteri presodijo in potrdijo odborov letni račun o novčnem gospodarstvu. Ta račun mora vsaj 14 dni pred velikim zborom v društvenem stanovanji pripravljen biti, vsakemu družbeniku na ogled;
b)  da določuje o proračunu, kterega odbor predloži za prihodnje leto;
c)  da voli odbornike, častne ude; in ako hoče, društvu pokrovitelja;
d)  da sklene o opravilnem redu, kterega je odbor izdelal in predložil;
e)  da razsoja prepire, ki bi zarad kacih društvenih reči vstali med odborom in med drugimi udi;
f)   da, če je treba, prenaredi ta pravila. Nasveti o tacih prenaredbah morajo biti v povabilu od besede do besede razglašeni;
g)  da sklene, ako ima društvo nehati.
§. 11. Veliki zbor odločuje tudi o vseh druzih matičinih rečeh, ktere mu odbor predloži.
§. 12. Praviloma glasujejo le tisti udje, kteri sami pridejo na veliki zbor. Le pri volitvah (§. 10. a in c se vštevajo tudi volilni listki tacih družbenikov, kteri sicer niso mogli sami priti, pa so vendar svoje volilne listke odboru poslali tako, da ni prav nič suma zarad kake prevare. — Da sklepi obveljajo, mora biti v velikem shodu zbranih saj 45 družbenikov in pritrditi mora nadpolovična večina, v primerljejih §. 10. f in g pa dve tretjini glasov. Pri volitvah zadostuje pod-polovična večina glasov.
Odbor.
§. 13. Veliki shod izvoli 40 odbornikov, da oskrbujejo društvena opravila, da konečno sklepajo o vseh matičinih zadevah, ktere po §¦ 10 ne spadajo občnemu zboru ali kar po §. 11. odbor sam njemu ne predlaga. Tudi razsojajo prepire, ki bi zarad kacih društvenih reči vstali med družbeniki. Izmed le-teh 40 odbornikov jih mora vsaj 16 navadno prebivati v Ljubljani. Vsako leto izstopi deset po volitvi najstarejših odbornikov, ki se pa smejo zopet voliti.
§. 14. Odbor izmed sebe izvoli prvosednika, njegova dva namestnika, blagajnika in pregledovalca društvenih računov. Odbor tudi za vsako priliko posebej ali pa za vso dobo izmed sebe izbere tiste poročevalce, kterih je treba poprašati, kakošen se jim zdi rokopis, ki se društvu ponuja. On izvoli tudi tajnika in druge potrebne pomočnike.
§. 15. Prvosednik ali eden njegovih namestnikov zastopa društvo in podpisuje z enim odbornikom vred vsa društvena pisma in oznanila.
§. 16. Da obvelja odborov sklep, je dovolj, da se o pravem času pred sejo vsem odbornikom pošljejo pisma, v kterih se naznanijo najvažnejše reči, ki bodo v seji na vrsti, in da je potem s prvosednikom ali njegovim namestnikom vred vsaj 11 odbornikov pričujočih, pa da dve tretjini teh odbornikov pritrdite.
Društveni imetek.
§. 17.   Društvena glavnica so:
a)  plačila ustanovnikov (§. 2), knjižnic in družeb (§. 7);
b)  darila,  dedovine in volila (legati),  ako presežejo 30 ffold.^a. v.:
§. 18. Matičina glavnica mora imeti tako varnost, kakoršne je po zakonu treba sirotinskemu imetku, in dati se mora precej v take roke, da teko od nje obresti. Javna in zasobna dolžna pisma morajo biti pod tremi ključi, in sicer pod blagajnikovim in pod ključema dveh odbornikov.
§. 19.   Letni stroški se plačujejo:
a)  iz obrestih Matičine glavnice,
b)  iz novcev, ktere na leto plačujejo letniki,
c)  iz daril in dedovin izpod 30 gold. a. v.,
d)  iz dohodkov od razprodanih knjig, ktere da društvo na svitlo.
Dokler pa društvo nima 40.000 gold. a. v. glavnice, letni stroški ne smejo presegati 3000 gold. a. v.; vse drugo se prišteje Matičini glavnici.
§. 20. Ko bi društvo nehalo, mora poslednji veliki zbor z nadpolovično večino glasov skleniti, v kakošen občnokoristen namen se obrne društveni imetek.