AMERICAN NEWSPAPER PKINTKIJ IN SLOVENIAN LANGUAGE ry 63503 !>rt i mttintiritft ISSUED MONDAY WEDNESDAY I-UIDAi AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE: ONLSf Kmnum fmmt NEODVISEN LIST Z A SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI NO. 26. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MARCH 3rd, 1926. LETO XXVJII.-VOL.XXVW Brez sodnika. MORILEC ZAPELJIVCA SVOJE HČERE SE JE OBESIL. Evropski mir. Rudar z milijoni Skrivnosten umor JE GEMU RUDARJU MILIJONOV. 2!) V RADI MEDSEBOJNIH i KOMPANIJE PLAČAJO UBO-i SILNA ZMEŠNJAVA PRI PREPIROV ZOPET V NEVARNOSTI. UMORU ŽENSKE V KOPALNI POSODI. Fairfield,. Iowa, 1. marca.; Geneva, 1. marca. Doslej' Tu si je končal življenje 501 je francosko-slovanska zveza letni farmar Louis Bruey, ki kontrolirala koncil Lige Na-bi moral priti danes pred sod- rodov. Toda z vstopom Nem-nika, obtožen umora prve vr- čije v koncil je skoro gotovo, ste. Bruey je ustrelil 19 let-Ida se bo francosko-slovanska nega Sam McNeese, katerega , kontrola v Ligi Narodov po-j je njegova hči imenovala, da drla. Kljub Ligi Narodov je jo je zapeljal. Od zadnjega i dokazano, da obstoje med po-; petka se je Bruey nahajal v sameznimi državami v Evro-zaporih, in danes bi morala pi še vedno tajne zveze, ki so proti njemu .začeti obravnava., velika zapreka splošnemu Odkar se je nahajal v ječi, je' sporazumu. Španska je odbil vedno otožen. Odgovar-; stopila kot članica koncila jati ni hotel niti svoji sestri, Lige Narodov. Francija je ki ga je v ječi večkrat obiska-1 nasvetovala, da začasno Polj-la. Zjutraj so ga našli obeše. j ska prevzame sedež Španske, nega na rjuhi. Bilo je 6. de- Toda Brazilija je protestirala cembra lanskega leta, ko je i proti Poljski, razven če Bra-njegova hči povedala očetu, zilija sama dobi sedež v kon-da jo je McNeese zapeljal, cilu. Pravi boj med evrop- na štrajku Newkrske novice. Politika z zločini V CLEVELAND!! ŠTRAJKA-JO BARVARJI IN ZIDARSKI POMOČNIKI. DVA SMRTNA SLUČAJ A '.MESTO CHICAGO STRAHU-DVEH MLADIH ROJAKOV j JEJO TUJEZEMSKI ZLO-V ENEM TEDNU. ČINCI IN MORILCI. Oče je dal fanta poklicati k sebi v stanovanje, in ko je vpričo njega priznal svoje dejanje, je oče potegnil revolver skimi narodi za prvenstvo in kontrolo v Ligi Narodov, se bo začel pri jesenskem zase-j danju Lige Narodov, ko zav in ga na mestu ustrelil. In zame Nemčija svoje mesto v sedaj je sodil tudi samega se- Ligi kot pravnoveljavna čla-be. i nica. V Evropi pač nikdar ne more priti do sporazuma. -o— NOVICE IZ LORAINA. Pri nas je umrl rojak John 1POLICISTOV Peternel. Preteklo soboto RAISJfcJNlli. zjutraj ie še šel na delo v Na- Pariz, 1. marca. 45 polici-tiona! Tubi Co, Popoldrc ?>tQ;v ie bilo nevarno rsnj^mih j malo pred 4. uro se je zgru- v tepežu s šrrajkujočimi de-dil in so ga morali odnesti v iavci. Delavci so napadli po-bolnico, kjer je v nedeljo 29. iiciste s kamenjem. Dospelo febr. zjutraj za večno zatisnil je na lice mesta 200 polici-svoje trudne oči, star 64 let. jstov, da so naredili mir. Pogreb se je vršil v torek 2. - marca. Doma je bil iz Plani- — County auditor se brani ne pri Cerknem na Primor- plačati mestnim sodnikom po: skem. Tu zapušča soprogo $300 na mesec, kot je to sedaj ter več prijateljev in znancev, delal. Mestni sodniki dobiva-Počivaj v miru! — Tisti Vin- jo $300 na mesec plače od mecene Pogačnik, ki stanuje na sta, $300 na mesec pa od dr-Globe Ave. je zadnje čase ta-ižave. Nekemu srboritežu pa ko nekako ponosen, da misli je padlo v glavo, da država da bo postal predsednik Mla- ne sme plačevati mestnih sod-deniškega društva v Lorainu. nikov, in je šel in tožil. Prva Zadel je namreč v loterijo, ko sodnija je ustavila plačilo od je s štorkljo stavil. Prinesla ( strani države mestnim sodni-mu je čvrstega sinkota prvo-!kom, in sedaj bo najvišja sod-rojenca, ki je takoj prevzel j nija države Ohio odločila to-glavno besedo v hiši. Mati in j zadevno. Sodnikom se pa se-sinko sta zdrava, oče pa kadi; veda tudi pozna to zadrževa-® cigare, češ, mi smo mi! Krsti-1nje plače. Za $300 na mesec li ga bodo .za Vincenc Jožefa, ne bi bil noben odvetnik sod-Preteta štorklja, toliko ima nik. opravka po Lorainu. Janu-; —James Bayhan je hitro arija je nosila sama dekleta, vozil s svojim trukom po | februarija pa fante. Kaj bo, Woodland Ave. Kar je zadel | kaj bo! No, naj bo, kar hoče, ob drugi truk. Nastala je kosamo da je vse zdravo! lizija, policija je dospela bliž. --je, začela se je preiskava. — Prosi se vse one, ki so da- Bayhan je trdij, da vozi koli svoje avtomobile brezpla- j koši, in v resnici je imel ne-čno ali ki so se udeležili spre-i kaj kokošnjakov na vzou, to-voda za ranjkim Jakob Grdi- da nobenih kokoši. Ko je po-l na, da javijo svoja imena, ker licija te kokošnjake natan-pri tako številni udeležbi se Ičneje ogledala, je dognala, da ni moglo dognati vseh imen, se skriva v njih 75 galon žga-radi bi pa izrekli vsem javno nja. Truk, mož, kokošnjaki zahvalo. Sporočite to družini in žganje je potem romalo na ranjkega ali pa Anton Grdi- policijo. Ako bi počasi vozil, na, Tel. Randolph 1881. bi bil danes prost, imel bi — Mrs. Fred Jazbec je daro- truk, kokošnjak in 75 galon vala za Slov. Mladinsko šolo žganja, tako je pa vse skupaj SND svoto $5.00. Najlepša h. . . vzel. hvala! — Tvrdka J os. Kremžar & — Ali že imate vstopnice za Sinovi je odprla te dni podru-koncert in večerno predstavo žnico v Collinwoodu na 15513 za nedeljo 7. marca? Dobite Waterloo Rd. V trgovini do-jih v uradu S. N. Doma pri bite Victrole in Brunswick tajniku L. Medveshek. Phonotrope, najnovejše vrste, ■— V četrtek 4. marca se vrši zajedno z vsemi ploščami, seja šolskega odbora Slov. Opozarjamo na tozadevni Sole SN D. Pričetek ob 8:301 oglas, zv. Odbornike se pozivlje, * Predsednik Coolidge je da so gotovo navzoči, in da so dobil od vlade $6000, katere točni. | je preveč plačal v davkih. San Francisco, Cal., l.mar- Troy, Ohio, 1. marca. En ca. George Campbell Car.' teden se vrši že najbolj obse-san, priprost rudar, in zadnje izna, toda skrivnostna preiska-čase brez dela, ki je večkrat j va v tem mestu, da se dožene, spal na prostem kot pa pod | kdo je umoril > dado Frances streho, je danes dobil od zve-; Nesbitt, katero vso dobili pre-zine sodnije obvestilo, da se|tečeni teden mrtvo v kopalni mu izplača-več milijonov do- bani v njenen stanovanju, larje.v od American Smelting1 dočim je bil njen soprog odso-& Refining Co. radi zlorabe | te p po poslu v Dayton, O. patenta, ki ga je iznajdelj Preiskave se vršijo na vseh omenjeni rudar. Carson je j straneh. In kakor hitro obla-: vedel, da mu je kompanija 1 sti naznanijo, i'a so pravemu vzela patent in ga rabila. Za-1 morilcu na sledi, pa zavržejo tožil je svoj zadnji cent s i vse skupaj in iiiejo druge mo-kompanijo, da pride do pravi- rilce drugje. Petkrat v enem ce. Vsaka sodnija, kjer se je tednu je bila velika porota njegova zadeva obravnavala, pripravljena, chl obtoži to ali mu je priznala pravico, in tu- ono osebo umora, in petkrat di najvišja sodnija Zjed. Dr- je državni pravnik odpovedal žav. Potem je pa kompanija i preiskavo in poslal veliko poskušala začeti z novo tožbo na roto domov. Umor Mrs. Nes-drugi podlagi, toda okrožna ibift je v resnici največja zlo-zvezina sodnija v tem mestu činska skrivnost v državi je danes izjavila, da je knjiga Ohio tekom zadnjih 25 let. trplenja za ubogega rudarja Najmanj 10 krat je državni polna, in ni dovolila kompa- pravnik že naznanil, da mu je niji več tožiti naprej. Ome- znano kdo je morilec, toda njeni rudar je iznajdel pro- aretiran ni bii nihče. Ljudje ces, ki je veliko olajšal delo po cestnih vogalih že glasno j ori toplenju rude. Kompani godrnjajo: ko vedo, kdo je ie so prevzele to iznajdbo, ne morilec, zakaj ga ne aretira-da bi dale kaj kredita rudar- io? Zakaj bJiVajo javnost?" u. Car?on ie zahtevni od- Drugi ljudje oLzopet'govore, I škodnino. Povedali so mu, I da ni prav tega alf onega obda proces ni njegov patent, tožiti, ako ni natančnih doka-Carson je začel tožiti. Devet zov proti osebi. Hiša, kjer dolgih let se je vršila obrav-:so dobili umorjeno, je policij-nava, po vseh mogočih sodni- sko zaprta, in državni pravih. Povsod je zmagal. Kot nik ima ključ. Mož umorjene čuje, mu razne kompanije, ne Mrs. Nesbitt se je preselil ki so rabile njegov patent, k materi svoje žene. Medtem dolgujejo sedaj približno $20. je pa vse mesto razburjeno. 000.000. In ti bodo morali bi- Očividno je, da oblast, ki preti plačani v najkrajšem času. iskuje položaj, je jako poča- -o—:— sna ali Da nesposobna. MATI SEDMIH OTROK -----o— STARA 23 LET. ' IMAJO RDEČKARJI Saugus, Mass., 1. marca PRAVICO ZBOROVATI? Mrs. Clarence Forest, staraj Washington, 1. marca. 23 let, je pravkar dala življe- Znani tajnik komunistične nje zdravim trojčkom. Prej j stranke v Ameriki, C. E. Ru-je imela že dvakrat po dvoj- ] then berg, ki je bil v državi čke, ki vsi živijo. Michigan obsojen na več let --| zapora radi boljševizma, je — Odsedaj naprej, ako vi vložil priziv na najvišjo sod-pustite svoj avtomobil na pre- nijo dežele z vprašanjem, ako povedanem prostoru ali da se imajo rdečkarji v Ameriki predolgo mudite na enem pro- pravico .zborovati in debatirac štoru, vam ne bo treba več iti ti o komunizmu. Sodnija bo na sodnijo, kjer plačate $5 odločila to vprašanje tekom kazni in $4.80 za stroške. Vi enega meseca. boste plačali policistu kar rfa - ulici dva dolarja, pa ste prosti — 20 zvezinih prohibicijs-vseh drugih sitnosti. Mest- kili agentov je v nedeljo zj. na zbornica je sprejela toza- ob 4. uri se .z avtomobili od-devno postavo pri svoji seji v i peljalo iz Clevelanda v Mans-j pondeljek. , j field, kjer so udrli v 13 hote- — Slabo zna v roke segati lov in restavrantov in so are-; John Galletti, ki je prišel v j tirali 15 oseb, obtoženih ra- ■ pondeljek v zvezino poslopje di kršenja prohibicije. Med in je segel v roke prohibicij- njimi so trije Jugoslovani, skemu agentu Albert Col- sklepajoč iz imen aretiranih, linsu. Pri tem mu je stisnil v — Vesela in žalostna novica roke $200. Collins pa, ki je se je pripetila pri družini bil takoj prepričan, da ga želi Frank Valenčič v Collinwoo-Galletti podkupiti je dal mo- du, 15702 Saranac Rd. Vese-ža aretirati. Prepeljan je bil li so bili na pustni dan, ko se pred zvezinega komisarja, ki je oglasila teta štorklja in pu-e Galletti ja radi seganja v ro- stila zdravega sinčka, toda ke postavil pod $7500 varšči- veselje se je kmalu spremeni-ne za nadaljno zaslišanje. lo v žalost, kajti 26. febr. je $30.000 odškodnine je po-jsinko že zdihnil svojo nedol-jrota v sodnfji sodnika Kra-jžno dušo. Naj se veseli med merja na Common Pleas pri- krilatci v nebesih, starišem pa i znala odškodnine 56 letnemu naše iskreno sožalje. Edgar Granfell za zlomljeno — Pouk za državljartstvo v nogo, katero si je ponesrečil šoli na 55. cesti in St. Clair Kar tako zlepa je prišel štrajk v Cleveland, ki je pri-zadjal skoro 6000 delavcev. Na štrajku se nahajajo od pondeljka naprej steklarji, barvarji in zidarski pomočniki. Max Hayes, od Cleveland Federation of Labor, naznanja, da štrajk v tem času ne pomenja dosti, ker sedaj itak ni dosti dela v barvarski ali zidarski industriji. Toda štrajk je naznanjen in zna trajati dalj časa. Več manjših kontraktorjev se je izjavilo plačati delavcem zahtevane plače, dočim veliki kontrak-torji nečejo ničesar slišati o večjih plačah, rekoč, da bodo gradbena dela predraga, ako se plače povečajo. Sicer pa štrajk nikakor ne bo ugodno upljival na stavbinsko industrijo. Mesec marc je mesec, ko kontraktorji delajo proračune za zgradbe, in vedeti morajo, koliko znašajo delavske plače, predno morejo dati cene za hiše. Na ta način bo stavbinska industrija precej trpela. Za delavce je pa tudi ugoden čas za štrajkanje, kajti v tej sezoni ni dosti barvanja niti zidanja., torei ni dosti aela, in deiavci na štrajku ne zgubijo dosti. Pričakuje se pa, da bo štrajk poravnan vsaj do 1. aprila, ker Cleveland pričakuje letos jako veliko stavbinsko zaposljenost. V CHICAGI LOVIJO TUJEZEMCE. Chicago, 1. marca. Polici-ia v Chicagi je danes naskočila stanovanja, kjer bivajo S i c i I i j a n c i in drugi Italijani, ki niso državljani. 109 oseb je bilo aretiranih in bodo pridržane za deportacijo. Policija ie dobila vso pomoč od zvezinih oblasti. Glavni na-selniški inšpektor je prišel v Chicago, da vodi preiskavo. Zvezinim in drugim oblastem je začelo presedati že preko glave, kar so počeli italijanski mafijaši v Chicagi. Precej dolgo že ni našla Chicago, i. marca. V no-smrt v naše kraje. Zadnji te-: tranjosti lokalne chicaške reden pa nas je zopet spomnila, jpublikanske politične stranke da je še vedno na delu. Na-i se vrši že več let hud boj, ki gloma je zbolela Barbara Ko- ima politično ozadje. Odmev vačič, in kmalu potem umrla, tega boja se je dobil zadnji Ranjka zapušča soproga in 2 teden v kongresu, ki je dobil leti starega otroka. Počivaj i apel, naj reši Chicago pred v miru! i zločinsko vlado, ki danes kon- V nedeljo so zvonovi zopet i trolira mesto. Tekom zad-zapeli žalostno pesem. "Kdo njih pet let so chicaški zloči-je umrl?" so vpraševali lju-ini politična zadeva. Menjale dje. Smrt je posegla po mla- j so se medtem mestne in coun-dem življenju. Preminul je 'ty vlade, toda umori se nada-20 letni Louis Papež, sin Jos j ijujejo. Povprečno je v Chi-in Julije Paoež iz 81. ceste, cagi vsak dan najmanj ena Tudi mladi umirajo. In kdo oseba umorjena. Dosedaj se bo trdil, da se mlademu ni tre-1 je smatrala vsa zadeva kot či-ba potruditi, da živi vzgledno. sto notranja chicaška zadeva. Dve smrti v enem tednu, pa Toda ko so začeli zadnje čase noben ni dosegel še 25. leta. ;r?zni Italijani, ki niso držav-Ranjki Papež je bil član dr. jljani, naravnost fevdalne po-sv. Jožefa, KSKJ. Bolehal je boje in umore, je stopila vmes celo leto. Trudil se je, da zo- zvezina vlada, ki grozi, da bo pet pridobi zdravje. Ni mu deponirala stotine italiian- na N. Y. G. železnici — Račune za vodo še vedno Ave. se odslej vrši samo v četrtek in petek. V sredo je lahko plačate v našem uradu, i pouk ustavljen. — Žalosten vzgled zakonskega življenja se je odigral v pondeljek v hiši na 2613 Woodland Ave. kjer stanuje Mitchfell Smith. Žena Smitha je zajedno s svojo 20 letno hčerko stanovala pri neki prijateljici na E. 26th St. Zadnji pondeljek je Smith prišel v njih stanovanje in pozval ženo in hčer, da se vrnete k njemu na stanovanje. Pri tem se je začel prepir, tekom katerega je Smith svojo ženo večkrat udaril po glavi i s koncem revolverja. Žena in hči ste ootem v resnici šle v j stanovanje na Woodland Ave. Kmalu potem se je pa i iz stanovanja zaslišal strel. | Hči je ustrelila lastnega očeta in pobegnila. Policija je za-j prla ženo, dočim išče hčerko ; po mestu in je prepričana, da jride pravici v roke. — Četrti policijski precinkt, !'amor spada slovenska naselbina, je dobil novega policijskega kapitana. Mesto kapitana Weiss pride na 4. pre- icinkt kapitan Van Orman. ;Welcome, captain! bilo dano. Bog ga je poklical skih mafijašev in črnorokar-k sebi. Družini Papež izre- jev, ki so neprestano na delu kamo tem potom iskreno so-; pri metanju bomb ali pri umo-žalje. Prvi sin Joseph je pa-, rih. V Chicagi se ubija, del v vojni, drugi je pa odšel v bootlegga na debelo in golju-prerano smrt. j fa ter slepari pri volitvah. Vse "Uncle lom's Cabin" z-ad- to prihaja, ker se pristaši re-njo nedeljo je bila zanimiva publikanske stranke borijo za slika. Mnogo ljudi se je ude-j prvenstvo. Ena fakcija v re-ležilo. Prihodnjo nedeljo pa j pubiikanski siTunkl jc p^u imamo na programu "The vodstvom državnega pravni-Birth of a Race". Slika je ja- ka Crowe, drugi je pa za vo-ko zanimiva. Slike se kažejo ditelja zvezini senator Chas. dvakrat na dan, vsako nede- S. Deneen. Trdi se, da sta lio, ob 3. pop. in zvečer po državni pravnik Crowe in se-Križevem potu, ob 8:15. jnator Deneen v zvezi z razni-Postna opravila se vršijo v mi kriminalci, ki vodijo stra-naši cerkvi trikrat na teden, hovlado pri volitvah, da pri-Vsako sredo ob 7. je zanimivo j borijo tej ali oni fakciji zma-predavanje s slikami. Father Igo. V resnici so pa politične Albin Gnidovec obdeluje 101 in družabne razmere v Chica-božjih zapoved'i. Pridite po- gi vnebovpijoče. slušati. Mogoče ste že veliko -o---'— pozabili o teh stvareh. Vsak: — Mogoče nikjer drugje se petek je križev pot, ki nam I posledice svetovne vojske po-pokaže, da mora biti vseeno | časneje zbrisujejo, kakor med nekaj na tem premišljevanju i našimi slovenskimi rojaki v Kristovega trplenja, sicer starem kraju. Skoro vsak Zveličar ne bi trpel tolikšne drug narod ima svojo zaslom-muke za nas. bo pri kakem mogočnem pri- Qb nedeljah ob 7. zvečer so i jatclju, le Slovenci smo ostali postne pridige in potem Kri- S osamljeni. Prvič so nas raz-žev pot. Farani župnije sv. ^P'1'* nekaj jih je vzel Lah, Lovrenca, posebno pa vi, ki nekai Avstrija, kar je pa osta-ste postali mlačni in malomar- lo v Jugoslaviji, so pa zlasti v ni v verskih zadevah, pridite finančnem oziru jako na slate tem postnim opravilom. Za. i bem- če iih pozabimo še mi enkrat denite na stran pred- v Ameriki, bo njih položaj sodke, katerih ste se mogoče !skoro obupen. Opozarjamo nabrali ne po svoji krivdi. Po- čitatelie na oglas slovenske mislite enkrat resno da pravi1 banke 1 he North American Jezus, kdor hoče biti zveličan, Bank v današnji številki, ki spol nuje zapovedi! Vi berete nudl občinstvu na razpolago danzadnevom v protiverskih sv°j oddelek za denarno poši-listih, da ni treba spolnovati I 'jatev- Rojaki, pošljite par zapovedi. Sedaj pa pomislite dolarjev in razveselite svoje resno in nepristransko to: i prijatelje v starem kraju z Komu je več vrjeti, Zveličar- najbolj primernimi piruhi 7\ ju, ki se je vedno skazal resni- j Veliko noč. ! čnega, ali pa nepomembnim ljudem, ki so vas že tolikokrat nalagali? Ne moreš pa reči, s da spolnuješ zapovedi, ako ne prejemaš sv. zakramentov, ako ne greš k maši in če ne moliš. Zapoved ti veli prejemati sv. zakramente, zapoved ti veli posvečevati praznike in biti pri sv. maši, zapoved ti veli, moliti. Ako vsega tega ne storiš, ne greš v zveliča-nje." 999 oseb je imelo v Cleve. landu v pondeljek ošpice, kot i naznanja zdravstveni urad. — Ta teden se vrši ogromna kampanja v Glevelandu za katoliško sirotišnico v Par-madele. 5000 zastopnikov pobira podpise od oseb za doprinose. Katoliška sirotišnica v Parmadale je največja v državi Ohio. — Vsem aktivnim članom in članicam Slov. Kat. pevskega društva Lira se naznanja, da | oridejo gotovo na važen sesta-| nek, oziroma pevsko vajo dne l marca ob navadni uri in v lavadne prostore. Pridite rsi, da ne bo potem nepotrebnega govorjenja. a Ameriška Domovina" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WHDNESDAY AND FKIDAT NAROČNINA: Za Ameriko.......,.$4.00 I Za Cleveland po pošti ...$5. Za Evropo --------$5.50 j Posamezna številka Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 828. JAMES DEBEViJC, Publisher, LOUIS J. PIRC, Editor Read by 25,000 Slovenian« in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post offic« at Clevelard, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. No. 25. Mon. March 1st 1926. Kaj se ne sme. Brez dvoma je, da je Mussolini danes najmočnejša politična osebnost na svetu. "Ves svet svarim," se je izjavil pred kratkim, "da zna, da sem jaz mož dejanj, ne pa mož besed." In malo je manjkalo, da ni začel vojne z Nemčijo glede Tirolske. In Nemčija si sedaj ne bi mogla pomagati. Francija bi držala z Mussolinijem. Toda kaj bi naredila Anglija? Kaj Liga Narodov? Odgovor leži v bodočnosti. Ko bo Italija udarila, je gotovo, da bo zopet nastala svetovna morija. V Italiji sami je Mussolini zadušil vse, kar si je priborila moderna, demokratična država tekom stoletij: svoboda govora, časopisja in zborovanja, svoboda parlamenta, odgovorna ministerstva, sodnije so preprežene s politiko, političnim nasprotnikom se godi silna krivica. Svoboda danes v Italiji ni naravna pravica ljudi, katero mora vlada spoštovati, pač pa predpravica, katero vlada po volji odvzema ali podeljuje. V Italiji danes ne smete pisati knjige, časopise ali tiskovine sploh ali govoriti v javnosti proti vladi. Vi ne smete voditi političnih kampanj, niti z govorom niti s pisavo. Nasprotnim strankam je sicer še vedno dovoljeno eksistirati, toda ne smejo se udeleževati nobenega političnega delovanja. Državni poslanci nasprotnih političnih strank ne smejo v parlamentu svobodno govoriti, raz-ven o tehničnih zadevah, in to tedaj jako na tih način, sicer jih fašisti pomečejo iz zbornice. Vi ne smete govoriti slabo o Mussoliniju. Ako ste slučajno v inozemstvu, italijanskega rodu in slabo. govorite o Mussoliniju, vam vzamejo laško državljanstvo, in zaplenijo privatno premoženje. Posebna postava predpisuje visoko kazen, kdor napada Mussolinija. Vi ne smete vzeti posojila na svojo trgovino, niti v inozemstvu, ne da bi prej vlado vprašali za dovoljenje, niti ne smete izdajati novih delnic za vaše podjetje. Nobenega kluba ali društva ne smete organizirati, ne da bi prej vladi natančno razložili svoj program, in le če vlada sprevidi, da program vašega društva ni protifašistovski, smete ustanoviti tak klub. Niti ne smete izvoliti uradnikov pri vašem društvu, ako niso po volji vladi. Ako ste delavec, ne smete štrajkati brez privoljenja vlade, in če se štrajka vrši, ne smete delati. Prisiljeni ste pristopiti k vladni uniji, ki kontrolira vse delavsko gibanje. Ako ste pa delodajalec, ne smete brez dovoljenja vlade izpreti svoje delavce, ne smete odpustiti od dela več ali manj delavcev, ne da bi vprašali vlado. Plače, ki jih plačujete, so v večini odrejene od fašistovske vlade. Tako je danes v Italiji. Kako bo danes pet let, se ne ve, gotovo je toliko, da se bo silno, silno spremenilo. Noben tiran še ni doživel srečnega konca. -o- OBSOJENcEVA POSLEDNJA POT. V maju leta 1922 je vzbudil mojo pozornost uklenjen potnik, ki sta ga dva paznika pripeljala čez jetniško dvorišče in zaprla v železno kletko. En paznik je nato ostal pred železno mrežo in ni izpustil jetnika niti' za hip iz oči. To se mi je zdelo vrlo nenavadno. Res, da včasih kakemu posebno nevarnemu jetniku niti na izprehodu niso odvzeli vezi, toda da bi ga povrhu še zaprli v kletko, še nisem videl. Jetnik je bil visok, vitek mladenič kakih dvajsetih let. Umerjenih korakov je hodil v svoji kletki semintja ter pozorno motril vse, kar se je okrog njega godilo. Bil je torej novinec. Jetnik je bil na smrt obsojen dvakratni morilec. Obtožen je bil, da je napadel v sosednjem univerzitetnem mestu dva akaddfriika ter ju oropal. Vzlic temu, na uspeh priziva, in mnogo smo razpravljali o vprašanju, da-li bo smrtna kazen izvršena ali ne. Opazil sem takrat, da so bili domala vsi jetniki in pazniki trdno uverjeni, da obsojenec ne bo usmrčen, ker je bil obsojen zgolj na podlagi indicijev. Ljudstvo čuti, da ni pravično, izvršiti smrtno kazen na človeku, ki bi utegnil biti nedolžen; čeprav govori vse proti njemu, je vendar mogoče, da je sodnik v zmoti. Bolje, da tu ali tam krivec odnese življenje, kakor da nedolžnež pade pod krvnikovo sekiro. Justični umor je nekaj grozotnega. Bilo je že proti koncu meseca, ko sem srečal na hodniku čuden sprevod. Spredaj je korakal z uradno-resnim obrazom nadzornik, za njim obsojenec v okovih, konec pa sta tvorila dva paznika. (Kakor blisk se mi je zasvetilo v možganih. Mirno in hladnokrvno je korakal nesrečnež mimo mene. Nemo me je po- pošiljamo t stari kraj. Garantiramo vsako poši-ljater. Csno, točno, xanss-IJivo. Poskusite! EDINA SLOVENSKA BANKA V CLEVELANDU. North American Bank ODPRTO: vsak dan med navadnimi bančnimi urami. ST. CLAIR k E. 62nd ST. ZVEČER: med f». in 8. uro pri stranskih rratili za pošiljanje denarja. vloženega denarja jo pot, ki vas vodi Banan do Kači banke. Poit*t©, točn«, zanesljivo. Pridite! da so pri njem našli orožje, s katerim gledal kakor v poslednji poz-je bil dvojni zločin izvršen, je i drav. In ta pogled me je tako obdolženec vsako krivdo na pretresel, da sem ves iz sebe zločinu trdovratno zanikal, stekel v svojo celico in se za-Ker je komunist, se je vlada klenil. Minile so ure in ure, bala, da bi ga skušali njegovi preden sem se vsaj nekoliko somišljeniki osvoboditi, zato zopet pomiril, ga je dala prepeljati iz sodnih Naslednji dan so začeli pri-zaporov v kaznilnico. spravljati morišče. Vsi jetniki Pretekla sta meseca maj iniso dobili ukaz, da morajo junij in tedaj je zašušljalo:, ostati v svojih celicah. Ob-prizivno sodišče je revizijo sojenec je prebil poslednji zavrnilo. Čeprav smo to sko-1 dan svojega življenja v samot-raj z gotovostjo pričakovali,i ni celici pod stalnim nadzor-nismo bili nič manj nestrpni j stvom dveh paznikov. Ves dan so ga obiskovali uradniki in duhovnik, ki je ostal še pozno v noč pri njem. Razgo-varjal pa se ni ž njim o verskih stvareh, nego o doživljajih na fronti. Tisto noč sem zaspal šele okrog polnoči. Zgodaj zjutraj pa so me zbudili ostri zvoki jetniškega zvonca. Planil sem na noge in prisluhnil. Nič, vse tiho; le monotoni udarci ob jekleni zvon so motili turobno tišino. Neskon. čno počasi so minevale minute, tedaj pa, naenkrat, je zvo-nenje prenehalo. Končano je bilo. Še vedno vse tiho. Tam zunaj nekje se oglasi kos, zažvrgoleč pozdrav mlademu jutru. Ne vem, kako to: zdelo se mi je, da ptiček ne poje tako kakor druge dneve. In potem drdranje koles na cesti. Stopil sem k oknu in zagledal krsto, ki so jo spremljali trije pazniki v vedrem pomenku, kakor da se vračajo iz gledališča. Tako čudno kratka je bila tista krsta. Za njimi 'so korakali v gručah ostali jetniški pazniki, in potem so se vrstili uradniki v cilindrih in par meščanov. Čez četrt ure je bilo dvorišče zopet mirno in tiho, solnce je sijalo in vrabci so gostoleli, kakor da se ni nič zgodilo. Šele ob devetih so mi odklenili celico. Prva moja pot je bila k morišču. Nobenih sledov več o strašnem dogodku. Pozneje so mi očividci pripovedovali o obsojenčevih poslednjih trenutkih. Zbudili so ga ob štirih zjutraj. Oblekel se je in stopil v avto, ki ga je čakal pred vrati. "Upal sem", je dejal spremljajočemu ga duhovniku, "da me bodo ta vrata vodila v prostost, pa me vodijo v smrt". Počasi je vozil avto znotraj obzidja okoli jetnišnice ter se ustavil malo pred moriščem. Obsojenec je skočil z voza, si po-slednjič uravnal lase in stopil elastičnega koraka proti morišču. Sodnik mu je prečital smrtno obsodbo in zlomil nad njim paličico. Nesrečnik je prosil, da sme spregovoriti še par besed. Bilo mu je dovoljeno. Dejal je, da se zahvaljuje uradnikom in vsemu jet-niškemu osobju za humano ravnanje. Umrl da bo ne kot morilec ampak kot človek, ker je nedolžen kakor Kristus na križu. Hotel je še dalje govoriti, tedaj pa je stopil predenj državni pravdnik, mu presekal besedo ih ukazal: "Krvnik, storite svojo dolžnost!" Krvniki so pristopili in v eni minuti je bila krvava drama končana. Ko se je vojaštvo pokazalo na zidovju, so ga ujetniki sprejeli z divjimi klici in kletvami: "Morilci! Psi! Besti-je!" Justifikacija sama je povzročila ogromno razburjenje. Vsa jetnišnica je bila sveto prepričana, da je bil obsojenec po nedolžnem usmrčen. DAVNA TRAGEDIJA MALE KRALJICE. Ubogi mali Tutankamen! Vsega so že preobrnili ter z njegovega osušenega trupla sneli številna zlata in z biser-jem okrašena kraljevska znamenja, s katerimi ga je njegova mladostna vdova okrasila pred pokopom. Kdo bi vedel, kako globoka in trpka je takrat bila njena žalost! Bilo je morda še pred pokopom, še preden je mala kralji- ca položila poslednjo girlando na obrvi mrtvega soproga, ko je poslala hetitskemu kralju naslednje sporočilo: "Pošlji mi enega izmed svojih sinov, da me poroči, in postavila ga bom za egipčanskega kralja!" ... To je znana zgodba, dognana z glinastih tablic, najdenih med razvalinami hetitskega glavnega mesta. Tu se je tudi razvidelo, da se je hetitski kralj obotavljal in poizvedoval podrobnosti, nakar mu je , obupana mlada vdova poslala ponovno sporočilo, naj se hitro odloči, da ne bo prepozno. In res je bilo prepozno; veliki duhovnik Ay se je polastil prestola in nihče ne ve povedati, kaj se je nato zgodilo z malo kraljico. Imenovala se je Ankezena-mon. Oni, ki so videli Tutan-kamnove zaklade, vedo, da so stari egipčanski slikarji, ki so upodabljali malo kraljico, kako neguje svojega soproga, kako ga mazili in ljubi, ustvarili o njej eksotično kraljevsko legendo. Bodoče generacije bodo morda podrobneje raziskovale usodo Ankezena-mone in ji morda dale krajše ime. — že Ank bi zadostovalo. In kraljica Ank, čije ime še pred tremi leti ni bilo znano, bo v bodoče uvrščena med legendarične, z romantičnim nimbom obdane ženske, kakor Kleopatra ali Semiramis. Še preden bo Tutankamnov grob docela izpraznjen — v dveh do treh letih — bo osebnost male kraljice Ank gotovo precej dobro dognana. Doslej, razen nekaterih dokumentov, niso bili najdeni ni-kaki večji manuskripti. Toda če je bil Tutankamen ob svoji smrti star jedva 16 let, je bila njegova ženica gotovo še za kako leto mlajša. In v tem je ravno njena pretresljiva tragedija, da se je navzlic svoji dekliški mladosti in v globokem žalovanju za svojim ljubljencem zavedala tudi preteče opasnosti ter se odločila k usodnemu koraku, da je za rešitev krone in dinastije prosila pomoči vladarja velike azijatske države, s kamero so Faraoni živeli v starem sovraštvu. Menda ni dvoma, da jo je ta obupni in neuspeli poskus stal življenje. Novi faraon, našilni Ay, si je krono zagotovil s tem, da je brezvestno pospeševal Tutankamnov pokop. Balzami-ranje faraonov je zahtevalo takrat 70 dni opravka. A mali Tutankamen je bil po Aye-vi zapovedi na naglo roko zapečaten in — na veliko začudenje raziskovalcev —- grob oblit z navadno smolo, ki naj bi truplo očuvala pred trohne-njem. Stvar je jasna: Ay se je hotel čimprej proglasiti za novega faraona, kar pa se ni moglo zgoditi, dokler mali Tutankamen ni bil pokopan. Zato je Ay pospeševal pokop na skrajno nečasten način. Kako se je tragedija razvijala nadalje pa, kakor rečeno, še ni pojasnjeno. O Ayu ni zaenkrat znano nič drugega, kakor da je bil pokopan blizu Tutankamna in s6 našli le še polovico njegovega sarkofaga. Ayu je sledil Horemheb, vsemožni vojskovodja, ki se je sam proglasil za kralja ter iz dokumentov črtal vladarsko dobo Tutankamna in Aya, ter datiral svoje vladanje od onega leta ko je Tutan- kamen zasedel prestol. Poleg tega je Horemheb, ki je dejansko vladal od 1350 do 1312 pred Kristom, pred svojo smrtjo dal podreti vse spomenike Tutankamna in zbrisati vsa njegova znamenja in napise. nI to dejstvo pojasnjuje, zakaj je bil Tutankamen, sin solnca, v nadaljnjih perijo-dah anarhije popolnoma pozabljen. Dolga tisočletja so krila njegov zaklad z veličastnimi spomeniki davne kulture, a poleg njih tragedijo male Ankezenamone, ki je z dekliško nežnostjo ljubila svojega soproga, obenem pa se zavedala vladarskih dolžnosti in končala pod nasiljem. IZ DOMOVINE. Detomora je bila obtožena 38 letna Katarina Leban s Tolminskega. Soobtožena je bila 44 letna Marija Rejec, ki je baje nasvetovala Lebanovi, da naj se znebi otroka. Pred poroto v Gorici sta bili obe oproščeni. Porotniki so bili v dvomu, da bi bila Lebanova izvršila detomor in zanikali so sokrivdo Rejčeve. Grozen samomor trgovca. V pondeljek zjutraj so našli delavci, zaposleni v lesnih skladiščih pod Skednjem pri Trstu, razmesarjeno moško truplo. Glava je bila odtrgana od života. V mrtvecu so kmalu spoznali 36 letnega trgovca Franca Kavčiča, stanu-jočega v ulici S. Giacomo in Mon te. Pol ure poprej se je Kavčič šetal v bližini skladišča trgovca Galliana. Bil je zelo prepaden in razburjen. Neki delavec, ki se je slučajno ozrl za njim, ga je videl, kako je naposled krenil proti stranskemu tiru, po katerem je lokomotiva premikala železniške vozove. Medpotoma si je Kavčič slekel površnik ter snel klobuk z glave, potem pa je izginil delavcu izpred oči. Kmalu potem so ga našli mrtvega. Nesrečnež se je vlegel čez tračnico in mirno čakal, da mu voz, ki ga je odrinila lokomotiva po tiru, odreže glavo. Kavčič je izvršil svoj obupni korak baje radi težkih materijalnih skrbi. Zapustil je ženo in tri nedorasle otroke. Minister S. Radič na zatožni klopi. Kakor znano, je su-botiška pravna fakulteta vložila pri mariborskem sodišču tožbo proti ministru prosvete Stjepanu Radiču zaradi njegovih izjav o profesorjih in dijakih omenjene fakultete, ki jih je Radič napadel v svojem govoru v mariborskem Narodnem domu. Kakor "Tabor" doznava, se bo sodna razprava vršila početkom meseca marca. Mučna situacija. Iz Varaž-dina javljajo, da je tamkajšnja mestna občina ustavila plače vsem policijskim stražnikom z njihovim šefom vred, to pa zato, ker je bila policija že pred dvema letoma podržavljena doslej pa za policijo še ni nič prispevala. Varaždin-ski policisti se nahajajo sedaj v mučni situaciji. Uniforme že imajo, plače pa ne. Sin ustrelil očeta. V Ivan-kovu na Hrvatskem je seljak Živko Balaškovič že dalje časa posedal po gostilnah in se udal pijači, doma pa so bili na dnevnem redu prepiri in pretepi. Ne žena ne otroci niso bili varni pred njegovo brutalnostjo. Te dni se je pijani oče zopet lotil svojega sina Matka, pri čemer mu je sin zagrozil: "Ali boš ti mene ubil, ali pa jaz tebe!" Ko se je sin zvečer vrnil od dela domov ter našel očeta spečega v postelji, je Matko hladnokrvno nameril revolver na očeta ter sprožil. Oče je obležal mrtev, sin pa je bil aretiran in izročen sodišču. Redek jubilej. Dimnikarski mojster Franc Vrhove v Rožni dolini je obhajal 30. jan. trikratni jubilej. 65-let-nico rojstva, 50-letnico izvrševanja dimnikarske obrti in 30-letnico svoje obrti kot mojster. Vrhove se je rodil 1. 1862. v Ljubljani kot sin dimnikarskega mojstra. S 14. letom je stopil kot vajenec v podjetje svojega očeta ter je 1. 1897 prevzel obrt, ki jo izvršuje v Rožni dolini za ljubljansko okolico. Nove novčanice. Ker so prijeti ysi krivci, ki so ponarejali naše bankovce po 1000 Din, ter je bila odkrita tudi tiskarna in zaplenjen ves materija! za tiskanje, ni več po-; trebe, da bi Narodna banka odtegnila iz prometa sedanje tisočdinarske bankovce. Z Dzirom na to ne bodo izdani v promet novi tisočdinarski bankovci, ki so pred nekoliko dnevi dospeli na Sušak i/. Francije. V veljavi ostanejo za sedaj torej še stari bankovci. Veselite se! Veselite se, ker je mogoče vaš kašelj ali prehlad hitro olajšati. Kadar ste prehlajeni, lahko dobite takojšnjo pomoč, če poskusite Severova zanesljiva družinska zdravila. SEVEKA'S COUGH BALSAM je uspešno, popolnoma neškodljivo zdravilo, ki naravno ustavlja kašelj, blaži vnete mrefte ter pospešuje ozdravljenje takoj po prvem vzetju. Dobite ga Pr' svojem lekarnarju. 25c i'n 50c. Severn's Cold and Grip Tablets. Co i mn l e irluvoboi* ki j t po-»lcdlcu prt'hladu, pomngaltfi »nravi h Scverovimi Tabletami zoper prehlad in uri-po. So prijetne la uživanje ter hitro pomuxajo imtaviti prehlajenje. Cena 30c. Severn's Antisepsol Za zdravljenje obolelet" vratu in hrlpavoatl valed prehlada, porabljajte Severn Antixepsol. Ce k» rabite v«ak dan za grgranji' in izpiranje uat, boat« imeli blagodejen učinek. Cena Stic, in COc. I'O LEKARNAH VSEPOVSOD. F. Severu Co. Cedar ltapids, Iowa PELINKOVAC GRENČICA Delan in odposlan iz ZADKA R. VLAHOV Največja dalmatinska gren-čica, ki se lahko kupi in prodaja po celi Ameriki. Edini agenti: V. LANS-MAN Inc. 97 Sixth Ave. NEW YORK, N. T. ! t t T £ Kupite premog od staro-zna-i> ne tvrdke v vaši soseski, ki uži-v va glas poštenosti, dobrega bla-? ga in nizkih cen. The Yales Coal Co. 1261 Marquette Rd. * tl«t. 1868 po J. V. N. Yates Rand. 280. Main 503. (x) DEBELI PRAŠIČI naravnost iz dežele. Vseh velikosti, živi ali osna-ženi, pregledani od mesta in pripeljani kamorkoli. Nizke cene. Pridite ob pondeljkih ali četrtkih in si izberite vaše prašiče. H. F. HEINZ, Stop 130 Shore Line Willougliby kara Telefon: Wiekliffe 110 J 2 S MARO KOŽNO MAZILO W To kožno mazilo odstrani bolečino, prepreči vnetje ter povzroči, da postane koža zopet normalna. Smarow kožno mazilo je spretno zdravilo, katero rabijo danes odlični zdravniki /-a kožne bolezni. Prodaja se v lekarnah, dolar steklenica. Pazite, da dobite pravo Smarow kožno mazilo — Smarow Eczema Ointment. SMAROW CHEMICAL CO. IZDELOVALCI IN PRODAJALCI 928 E. 79th St. Cleveland, Ohio. Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK Čez dan: 819 ULMEK BLDG. Tel. Main 217» Zvečer od 6—8 6411 ST. CLAIR AVE. soba št. 7. Tel. Rand. 51ttS NATIONAL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair *r*. in 61st S posebno skrbnostjo lrdalu-Jemo zdravniške predpise, fi zalogi imamo vae, kar jo treba t najboljši Ukarnl. TAJNA GORSKEGA ORJA KA. ? Vsi se še spominjamo angleške ekspedicije na Mount Everest, pri kateri sta dva člana žrtvovala svoje življenje. Nedavno šele smo v kinu "Ljubljanski dvor" gledali film, ki nam je mikavno in grozno predočil poizkus, da prvič postavi človek svojo nogo na vrh najvišje gore sveta Zadržavali smo sapo, ko smo sledili silnemu naporu drznih hribolazcev, ki so hoteli priplezati na vrh gorskega orja ka, a se niso več vrnili. Nihče se ni več drznil.v one silne višave in možno je, da sta pogrešanca dosegla svoj cilj. Vrnila se pa nista in nista mogla svetu sporočiti uspeha drznega podjetja. In tako se uveljavlja mnenje, da je Mount Everest še neprema-gan. Svetlo spričevalo človeškega napora, ki nam ga je film plastično predočil, nam sedaj izpopolnjuje beseda. Knjiga o ekspediciji na Mount Everest je te dni prišla na svetlo. Kmalu bo prevedena na vse jezike sveta. Tajna gorskega orjaka učinkuje najgroznej-še v trenotku, ko tovariši pričakujejo, da se zdaj vrneta junaka ekspedicije Mallory in Irvine in ko se v prepaščajo-čih se udeležencih ekspedicije poraja prepričanje, da sta našla smrt v nedosegljivi višavi. Mr. Odeli ju je zadnjikrat videl v-višavi približno 26.000 čevljev, to je nekako v trenotku, ko smo ju v filmu videli kakor bučko drobne kno-flice. Filmovali so ju, dokler ju ni izgubil objektiv. Mr. Odeli opisuje zadnji trenotek tako-le: "Visoko nad vznožjem ledene piramide, odkoder je bilo storiti zadnje korake do vrha, sem videl še majhno točko, ki se je bližala najvišji skali, sledila je še ena drobna točka. Potem se je prvi po-penjal na precej strmi vrh. Pozorno sem motril dramatični dogodek. Potem se je torišče še enkrat zavilo v oblake. Ne morem določno povedati, da-li se je druga točka Pridružila prvi . . . Videl pa sem, da sta se naglo gibala, kot da bi hotela dohiteti zamujeni čas . . . Gibala sta se nekoliko časa na težavnih fleh. Od onega trenotka ju nisem več videl. Ostali člani ekspedicije so si postavili šotor na vznožju ledenika. Niso ju pričakovali pred naslednjim jutrom, kajti vzela sta na hrbtu s seboj zložljiv šotor 'n hrane za dva dni. A na Šotorišču so čakajoči tovariši Prebedeli vso noč. Morila jih je težka slutnja. Drugo jutro smo z daljnogledi sikali majhen šotor vi-s°ko nad nami. Dogovorjeno je bilo, da se bosta na tej ^trani skušala popeti na vrh, p ju ne izgubimo izpred oči. 'n res smo opazili sivo točko [Ja visokem snežišču. To je "'I njun šotor. A četudi smo Jolgo opazovali ono pomembno točko, nič se ni premakne. Opazili nismo niti najmanjše kretnje — nista se to [ei Še podala navzdol. Minu canje in bi ju bili tudi videli zunaj šotora. Po preudarku ostalih tovarišev sta ponesrečena hribo-lazca na točki, kjer smo ju zadnjikrat videli, bila oddaljena le še 800 čevljev od vrha Mounta Everesta in bi jima bilo treba — ker znaša kot tega gorskega grebena k večjemu 45 stopinj — prehoditi do vrha samo še 1600 čevljev razdalje. Skoraj gotovo sta dosegla vrh ob treh popoldne. Največja nevarnost v oni ledeni višavi in v oni neusmiljeni samoti je spanec. Najbrž ju je na vrhu presenetila tema in ju je premagal ta nepre magljivi sovražnik. V oni silni višavi in ob groznem mrazu je bil spanec gotova smrt. Dogovorjeno je bilo, da bosta pogrešanca, čim bi dospela na vrh in se podala zopet navzdol, dajala svetlobne signale. Takih signalov nismo opazili. To pa.še ni dokaz, da se nista povspela na vrh. Morebiti se jima je poškodovala ali izgubila svetilka ali pa tudi reflektor. .." To nam javlja'Odellovo poročilo. Že danes pa je gotovo, da bodo nekoč prišli na sled ostankom drznih hribolazcev, kakor so našli tudi svojedobno ostanke članov Scottove ekspedicije, ki so poginili na pohodu na južni tečaj. Ako sta Mallory in Irvine našla smrt, ko sta že dosegla svoj cilj, bo morebiti kaka poznejša ekspedicija na vrhu Mounta Everesta našla dokaz njunega junaštva. Da bodo nasledniki nekoč premagali vse težave in se Dovzpeli na vrh gigantične gore, je brezdvomno. More-3iti bože prihodnja ekspedicija doprinesla ta dokaz. Tu. di na južnem tečaju so šele mnogo pozneje našli pri mr-vem Scottu pismo, ki je sve-u prineslo razodetje. Soba se da v najem enemu fantu, s hrano ali brez. 7025 Quinby Ave. (26) Stanovanje jako čedno, ima devet sob, kopališče in elektrika, se odda samo za $35.00 na mesec. Vprašajte na 6217 St. Clair Ave. (x—8) lo le poldne in naše vznemir- Jenje jc naraščalo. Gori nad [temi ni bilo opaziti sledu življenja. Tedaj se ie Odeli odločil, da ^'e iskat pogrešanca. Plezal kvišku, kolikor so mu dopuščale moči in razmere. Pre-ledenega pobočja in strmih Ccri ni bilo odziva na klica-'Jfc. ki ga je redki zrak moral cl°našati gori do šotora. Pobožna ekspedicija se je izjavila vsled nagle premembe ^emena. Da ne pogine cela pspedicija, smo — žal — mo-j^'i prepustiti tovariša usodi. Najbrž v onem trenotku nista bila več pri življenju, kajti Sleer bi bila morala slišati kli- Indijec na beograjski univerzi. Na filozofski fakulteti beograjske univerze se je cot reden slušatelj upisal Indijec James de Hosey-Ryan, 35 let star, ki namerava osta-i štiri leta v državi, da prouči kulturo in vse narodno življenje ter slovansko vprašanje sploh. Stopil je v stike z mnogimi našimi kulturnimi in političnimi delavci ter bo o svojih vtisih poročal indijski javnosti. Govori več evropskih jezikov. MALI OGLASI Igralec na kornet, Slovenec, moč prve vrste, se takoj sprejme k dobro poznanemu sloven^ skemu orkestru v naselbini. Pokličite Pennsylvania 402-J <27) Kanalčki naprodaj vsi izvrstni pevci, jih lahko dobite poceni. Oglasite se pri JOS. MAKŠE, 989 E. 63rd St. (27) Zahvala. Veselični odbor dr. Srca Jezusovega e tem potoni najlepše zahvaljuje vsem cenjenim obiskovalcem za tako lep obisk naše maškeradne veselice, ki se ie vršila 13. febr. Zahvala tudi vsem posameznikom, ki so pripomogli do tako lepega uspeha. Enaka zahvala tudi sledečim darovalcem dobitkov: John Znidaršič, Anton Grdina, dr. Seliškar, John Gornik, John Gr.Jm.i, Frank čer-ne. Jos. Žele, Jos Kremžar, John Mi-helčič, Volkov, N. Y. Furniture, R. Hinds Hardware. ODBOR, Dekle za lahka hišna opravila dobi takoj delo, in da bi pazila na dva otroka. Mora znati slovensko. Mrs. Globokar, 986 E. 74tli St. Tel. Penn 1386-W. (25) Stanovanje se da v najem, šest sob ali pa tri. Vprašajte na 1087 Addison Rd. (27) .WHWWWWMWUMWMMVMW- MATH MILAVECI Slovenski plumber Se pripiročain Slovencem In Hrvatom za vsa plumberska dela za postavlja'nje sinkov kotlov za Ž gorko vodo, stranišča in vsa ena- i jt ka dela. Fina d«la, primerne j 5 cene. Oglasite se na domu od * < 8. ure zjutraj do 8. zvečer, aH i 5 kličite telefon Randolph 2708 J. $ * 1069 E. 61st SI. Štiri sobe se dajo v najem. Tudi garaža na razpolago. Vprašajte na 922 E. 70th St. (26) Real Estate! Hiše, loti, trgovine, farme naprodaj, po jako ugodnih cenah. Za pošteno postrežbo se zglasite pri John Prišel, 521 E. 143rd St. blizu Westropp, ali na 493 E. 152'nd St. Tel. Eddy 6878. (25) Soba v najem za enega fanta. Poizve se na 1172 E. 58th St. (26) Stanovanje se odda, tri sobe, garaža, kopališče, elektrika. 1109 E. 64th St. (26) Dve sobi se daste v najem, s kuhinjo, jako pripravno za pečlarje ali pečlarice. 1391 E. 55th St. (26) Stanovanje, štiri sobe ,se da v najem. Vprašajte na 1070 E. 66th S't. spodaj. (25) V najem se da stanovanje, 5 sob, spodaj- ,na 1114 E. 63rd St. Pozve se 'na 1133 Norwood Rd. (25) Kadar se selite tekaj pokličite mene. Boste točno, po šteno in po nizki ceni postreženi. Imamo vso pripravo za selitev vsakovrstnih glasovirjev. John Oblak 1161 E. 61st St. Rand. 2176-J. (x—15) Frontna soba se odda enemu mirnemu in poštenemu fantu v najem. Gorkota in kopališče. 7412 Cornelia Ave. (26) Jos. Likar Napisi, kulise, slikanja Naša posebnost je slikanje odrov. 1014 Addison Rd. Rand. 7589 Cleveland, Ohio. (xl5) Delo dobi moški, ki zna s Fcrdom voziti. Mora nabirati po naselbini obleke za čiščenje Plača in procenti. Lepa prilika za Dodjetnega rojaka. Zglasite se pri Frank Mervar Co. 5921 Bonna Ave. (25) Ne kadite cigar ki imajo slab duh in neprijeten okus. Prižgite si eno MANUEL ali WEBSTER CIGARO ki razširjajo prijeten vonj okrog vas in katero boste s pravim užitkom kadili. BAER-WOLF CO. 416 W. Superior Ave. Tel. Cherry 3396. JACK VIDMAR, slovenski zastopnik. ^--—--- J Jr$t i -j „ t ^ Tmsfmsm t /u.... ..v The Frank Mer*)ar Co ČISTILNICA IN KROJAČNICA. 6121 St. Clair Ave. + f f f f it T 4» t X t ❖ OLIVER TWIST Spisal CHARLES DICKENS Poslovenil Oton Župančič. Vasovalki sta se dolgo zamudili. Ena teh mladih da-mic se je pritožila, da ji je notri nekako mraz, zato so prinesli "žganja na mizo; in se je vnel prav živahen in zanimiv razgovor. Nazadnje je izrekel Charley Bates mnenje, da bo čas gu-Ijat. To, si je mislil Oliver, je francoska beseda za iti na sprehod, kajti takoj nato so se poslovili Lisjak, Charley in obe gospodični; prej že jim je bil dal ljubeznivi stari Žid rade volje denarja za trošek. "Vidiš, ljubček", je dejal Fagin, "to je veselo življenje, ali ne? Sedaj so odšli za da-»» nes. "Ali so že delo končali, sir?" je prašal Oliver. "Že", je rekel Žid; "to se pravi, če se ne bi nepričakovano zunaj namerili na kako delo; in če bi se, potem ga ne izpuste, ljubi moj — le veruj mi:" "Po njih se ravnaj, ljubček — po njih se ravnaj!" je dejal Žid in tolkel z lopatico po ognjišču, da bi dal svojim besedam več povdarka." Stori vse, kar ti vele, in poslušaj njih svet za vsako stvar — zlasti Lisjakovega, ljubček. On sam bo še velik mož, in velikega moža bo naredil tudi iz tebe, če ga boš hotel posnemati. — Ali mi visi robec iz žepa, ljubček?" je prašal Žid in se je nenadoma ustavil. "Visi, sir", je dejal Oliver. "Poskusi, ali mi ga moreš izmekniti, ne da bi jaz to zapazil; kakor si videl, da sta delala ona dva, ko smo se otodi igrali." Oliver je privzdignil spodnji del žepa s to roko, kakor je videl, da je naredil Lisjak, in z ono je potegnil robec narahlo ven. "Ga imaš?" je vzkliknil Žid. "Lejte ga, sir", je dejal Oliver in ga je pokazal. "Ti si spreten dečko, ljubček moj", je rekel šegavi stari gospod in je potapljal Olive-ra vzpodbudno po glavi. "Nisem še videl tako prebrisane glavice. Na šiling. Le tako naprej, pa bo še junak našega časa iz tebe. Sedaj pa pojdi semkaj — ti bom pokazal, ka-ko se iznemajo imena iz robcev." Oliveru ni šlo prav v glavo, kako bi postal velik mož, ker je izmeknil staremu gospodu za šalo robec iz žepa. Pa, si je mislil, Žid je toliko starejši od mene, on mora že bolje vedeti; in sel je mirno z njim za mizo in se je hitro zatopil v svoj novi študij. 10. POGLAVJE. Oliver spozna natančneje značaj svojih novih tovarišev; poplača drago svojo izkušnjo. Kratko, toda zelo važno poglavje v tej povesti. Mnogo dni je ostal Oliver v Židovi sobi, pukal je imena iz žepnih robcev (katerih se je nabralo obilno število doma) in se včasih udeležil že opisane igre, katero sta se igrala dečka redno vsako jutro s starim Židom. Nazadnje se mu je stožilo po svežem zraku in zato je o več prilikah resno prosi! starega gospoda, naj mu dovoli iti s tovarišema na delo. V Oliveru je raslo hrepene-, nje po delu, čimbolj je spo-! znaval strogo poštenje stare-ga gospoda. Kadarkoli sta prišla zvečer Lisjak ali Char-1 ley Bates praznih rok domov, je govoril z veliko gorečnost- jo o ničvrednosti lenobe in za-nikrnosti delavnega življenja s tem, da jih je poslal brez večerje v posteljo. Nekoč se je tako razljutil, da jih je vrgel oba po stopnicah — no, tu se je po nepotrebnem malo preveč udal svoji sveti jezi. Naposled je dobil Oliver nekega jutra dovoljenje, ki si ga je tako srčno želel. Dva ali tri dni že ni bilo z robci nič dela, in tako so se tudi obedi skrčili. Mogoče je napotilo to starega gospoda, da je privolil; pa, naj bo to tako ali drugače, rekel je Oliveru, naj gre in ga je podredil skupnemu nadzorstvu Charleva Batesa in njegovega prijatelja Lisjaka. In so šli vsi trije dečki na pot; Lisjak, kakor po navadi, rokave zavihane in klobuk po strani; mladi gospod Bates mahedraje, roke v žepih; in Oliver med obema, radoveden, kam so namenjeni, in kake vrste dela ga bodo vadili najprej. Šli so —- pa kaj šli, pohajkovali so tako leno in nemarno, da si je Oliver mislil, da njegovi pajdaši starega gospoda samo varajo in da jim je delo deveta briga. Lisjak je imel to slabo navado, da je snemal majhnim dečkom kape z glave in jih metal po; tleh; Charlej pa je kazal kaj kosmato vest glede tega, kaj je moje, kaj tvoje: s stojnic kraj ceste je izmikal jabolka, čebulo, in jih spravljal v žepe, ki so bili tako neznansko prostorni, kakor da mu je obleka na vse strani z njimi podmi-nana. Vse to se je zdelo Oliveru zoperno; že jima je hotel reči, da pojde proti domu. kakor ve in zna, kar spravi zelo skrivnostna sprememba v Lisjakovem vedenju njegove misli v drugi tir. Ravno so stopili z ozkega dvorišča nedaleč od nekake goljave, ki se imenuje še sedaj po krivici "Ledina'^ ko se Lisjak hipoma ustavi, položi prst na usta in potegne z veliko opreznostjo svoja tovariša za seboj. "Kaj je?" je prašal Oliver. "Molči!" je odgovoril Lisjak. "Vidiš tistega dedca tam pred knjigarno." "Starega gospoda onkraj ceste?" je rekel Oliver. "Vidim ga." "Tale bo", je dejal Lisjak. "Prava roba", je pripomnil gospod Charley Bates. Oliver se je ozrl od prvega do drugega v največjem presenečenju; a ni utegnil praša-ti, kajti njegova druga sta že švignila potajno preko ceste in se prismukala tik za starega gospoda, ki sta ga bila nanj i opozorila. Oliver je stopil par korakov za njima, in, ker ni vedel, ali bi šel naprej ali j nazaj, je obstrmel v nemem začudenju. (Dalje prihodnjič) --O- V Sv. Križu pri Trstu se je poročil Slavko Pertot, tajniki "Knjižnice" in "Godbenega društva", z gospodično Avre-lijo Tence. Vodovod za Vipavsko dolino in Kras Tržaška deželna komisija se je bavila znova z vprašanjem vodovoda za Vipavsko dolino in Kras. Pridružila se je načrtu, po katerem se izpopolnita in uredita j oba vodovoda ter se dotični, stroški porazdele med tržaško in furlansko provinco primerno po številu prebivalstva, ki se bo vodovodov posluževalo. Ajhih, Naznanilo in Zalivala. Podpisani tem potom žalostnega srca naznanjamo o veliki izgubi svoje dobre soproge, oziroma matere in sestre, katera je komaj po enodnevni bolez'ni za vselej v miru zaspala dne 15. februarja in bila položena k večnemu počitku v četrtek 18. februarja 1926, naša nepozabna • / rojena v Št. Rupertu, stara 47 let. Ker so ob času smrti in pogreba naši ljubljeni prijatelji vsestransko šli na roko i'n se izkazali tako naklonjene, se obenem tudi podpisani zahvaljujemo vsem za vse izkazano sočutje, požrtvovalnost in pa darila, za vse, kar ste nam in pa rajni storili in izkazali. Premnoge cvetlice, šopke i'n vence so položile na krsto družine: F. Kolenc," A. Kolenc, L. Stenic, M. SustarJič, F. Škabar, A. Urbas, F. Kisovee, A. Kostanjšek, A. Kaušek, J. Lozar, F. Pižmoht, A. Malenšek, j. Bernardič, J. Mandel, J. Stušek, A. Grdina, J. Skebe, S. Kovatch, A. Novak, Kenik & Sintich. J. Simončič, A. Mihelčič, L. Penosa, F. Antončič, F. Mačerol, Mrs. F. Mihelčič, Mrs. Welling, Mr. L. Urbančič —in vsem, ki so ob uri smrti molile za umirajoče. Tako pa tudi izrekamo zahvalo častitim gospodom duhovnikom: Rev. Ponikvarju, župniku, Rev. Virantu in Rev. Miheliču za slovesno službeno opravilo pogreba in spremstvo do groba. Ravnotako se zahvalimo cenjenim društvom za podarjene vence, avtomobile in spremstvo do groba: Dr. sv. Neže, dr. Srca Marije (staro), in dr. Marije Magdale'ne, št. 162. K. S. K. Jednote. Zahvaljujemo se društvenicam. ki so prišle kropit in molit k mrtvaškem odru namreč: Oltarsko društvo, dr. Srca Marije (staro), dr. sv. Neže, dr. Marije Magdalene. Tako zahvala za vodstvo pogreba v vsej popolnosti Anton Grdina in Sinovorh, in zahva-iu ravno tako onim, katerih imena 'niso napisana, ki pa so ravno tako nam izkazali svoje sočutje • : i'.mi molitvami, ko so jo hodili kropit in molit za njo. Naj vse to z dobrim po-plr.ča V-•mogočni Bog in ti nepozabna soproga in mati počivaj v miru. Ii'.::go ~g .ojnico priporočamo v pobožno molitev. Hvaležni ostali: Ignac Št epic, soprog, Isnae, Michael, Frank, sinovi, Anna, Angela, Josephine, hčerke, Frank Kolenc, brat. Našim odjemalcem in prijateljem se naznanja, da smo zopet upeljali krojačnico. Izdelujemo rine moške obleke in suknje po vaši meri in po vašem okusu, in po modi kakoršna vam najbolj ugaja. Skušali bomo vam prihraniti $5.00 do $15.00 na obleki. Pridite si ogledati obleke po $30.00, katere so posebne izvanredne veljave. Imamo tudi vzorce (samples) po različnih cenah. Velika noč je 4. aprila, samo še en mesec. Ako potrebujete fino novo obleko, pridite jo sedaj naročit. Mr. Mervar bo sam v trgovini vsak večer od pol sedmih do osmih. V tej podružnici se sprejemlje tudi vsa naročila za čiščenje oblek zanašo tovarno. PROSLAVA Druge obletnice otvoritve Slov. Narod. Doma. V SOBOTO DNE 6. MARCA, 192~ ZVEČER velika plesna veselica v zgornji in spodnji dvorani. Igrajo: Clairdonian orkester in špehov kvartet. Vstopnina 50c. V NEDELJO DNE 7. MARCA 1926 POPOLDAN izbran koncert ki se prične ob 2:30. PROGRAM TEGA KONCERTA: 1. Pevski Zbor "JADRAN" mešan zbor, "MAJEVA" M. Tomo. 2. Recitacija "USODA RUDARJA", Mr. Louis M. Tru- ger. 3. Umetni ples "EXCENTRIC DANCE" proizvajajo Miss Olga in Florence Podpadec na glasovir spremlja Miss Terezija Beroslavič. 4. Trio: Mr. Frank Novak harmonika, Mr. Al. Shanon banjo in Mr. Jos. Meklaus harmonika: "Newbur-ški valček". 5. Mr. Wm. Lausche, Piano solo. 6. Miss Jeanette Perdan, Sopran-Solo, na glasovir spremlja Mr. J. Hočevai-. 7. Mr. John Ivanush, violin-solo — MAZURKA — by Wieniavsky. 8. Miss Josephine Milavec, Contralto, — "SLOVO" — Joseph Kocijančič, na glasovir spremlja Dr. Wm. Lausche. 9. Mr. Rudolf Zakrajšek, citre. 10. Trio: Mr. John Hočevar piano, Mr. Anton Eppici. cello, Mr. Jos. Schaadt violin. Vrtni ples in Ženi-tovanje deklice iz bodečih vrtnic. 11. Ženski Duet: Miss Carolina Budan harmonika in Miss Josephine Jadrich banjo. 15 MINUT ODMORA. 12. MLADINSKI ORKESTER pod vodstvom Mr. Ule, Domovina, koračnica — F. Tryner, Fair Maid of Perth Overture, I. Widdel. 13. Mr. Louis Hodnik, Saxaphone, Valse-Mazurka, by Rudy Wiedolft, na glasovir spremlja Mr. Joseph Kogoj. 14. Miss Mary Grill, Alt-solo, Devotion — Robert Schumann, na.glasovir spremlja Mr. J. Hočevar. 15. Violin Duet: Mr. Frank Matjašič in Mr. James Gr- dina : La Golandrine Walz — M. Lake, The Rosary, — Ethel Bert Nevin. 16. Mr. Primož Kogoj — Kanrofffo Michel, na glasovir spemlja g. J. J. Kogoj. 17. Miss Jeanette Terdan — Piano-Solo, Liebestraume — Franz Liszt. 18. Trio? 19. Umetni ples: "Miss Emily Fabian: Toe Solo in Acro- batic Charleston, na glasovir spremlja Mr. St. Babbitt. 20. Mr. Ivan Zorman piano-solo. "Kje so moje rožice? (Ipavec) Transkripcijo za klavir priredi Mr. Ivan Zorman. 21. Pevski Zbor "Zarja" mešan zbor "NAŠE GORE" — A. Foerster. Sedeži rezervirani... Cene: $1.25, $1.00, 75c. in 50c. ZVEČER:' vprizorijo dramatična društva: 1. 'Triglav' komedijo v enem dejanju "UBOGI JEM". po Angleškem spisal Wm. C. DeMille, poslovenil G. J. — Osebe — •Jim, ................................................ Mr. Matt J. Grdina Marie, njegova soproga, ........ Mrs. Josephina Haffner Pavel, njih prijatelj, zdravnik, .... Dr. James W. Mally Soba v stanovanju Jima v New-Yorku, čas: sedanji. 2. 'Abraševič', dramo "PROPALICA". Drama iz radničkog života u jeclnom činu. — O s o b e — Walker, komercijalni savjetnik i tvorničar, .................................................... Mr. T. Kovačevich Mirko njegov pastork, lječnik,....................Mr. P. šule Košutič, sudac prijatelj Walkerov, .... Mr. P. Margetič Gavranič, župnik,..................................Mr. J. Gržinčič Petar Dragič zvan črni PETAR, PROPALICA) ........................................................Mr. S. špoljarec Smudič, sluga kod Walkera,................Mr. M. Perovich Stražar, .......................................... Mr. S. Matakanovič Dogodja se u jefnom ovečem gradu u Europi. 3. 'Ivan Cankar', veseloigra v enem dejanju LJUBOSUMNOST". spisal Ladislav Novak, poslovenil Dr. Fr. Bradač — Osebe — Karel Bukovec............................................g. J. Stebla.v Irma njegova soproga ........................ ga. Emily Švigel Ema Barkova .................................... ga. Trtigerjeva Hinlco Krajec..................................................g. V. Grill Valentin v službi pri Bukovec, .."................g. R. Danilo Urška v službi pri Bukovec, .................... gdč. Grillova čas sedajnost. Med odmori igra orkester "LIBERTY" Sedeži rezervirani. Cene: $1.25, $1.00, 75c. in 50c. ['ričetek točno ob 7:30 zvečer. Blagajna se odpre ob 6:00 zvečer. Vstopnice so v predprodaji v uradu S. N. Doma pri tajniku L. Medveshek. Kdor se zaveda pomena našega Slovenskega Narodnega Doma, bode gotovo navzoč na tej proslavi. Za obilen poset se priporoča, DIREKTORIJ S. N. DOMA.