LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.

«* v.
1 (IN'o. 1).
in
iro, Jai
1 f >07
L.cto II. (Vol. II.)
Halja leta, žehnjo, da si navede prolettfirei vseh dežela!!
CENJENIM ClTATHLJEIl iN ' SOMIŠLJENIKOM.
Nastopilo je novo leto. To pomeni j h • [fratiki "iiu\o" nadaljevanje \ stari igri življenja. ( )b tem času mnogo obljubi in naredi se veliko'sklepov. Trelxa je, da ga na-rede tu-di razreUnozavedni delavci, /.fasti' slovenski in hrvatski socija-l:sti v Ameriki.
V	decembrski številki "Proletar-e;u" je iz računskega pregleda razvidno, da "Proletarec" ne stoji na tako ugodni fiiiancije'ni podlagi,
!»e pomrs4r, tU* v rsucutui m. zabeleženih luvhcniili i>toč - ,">i1'"
želetV,je	't vedi
znamenje, da "Proletarec" še ni prodrl' medi .slov.-hrvatske delavce tako, kakor bi moral.
Nekaj se je sicer de Kilo, toda premalo se je).
Premalo se je delalo j>o Pennsvl-vaniji, Co'oradi, Utah, W. \ a., Wisconsin, Michigan-u in Minne-
s4 >t i.
Iz teh držav mho pričakovali večjih uspehov.
Aiko vzamemo, dia živi v Ameriki So—<yo tisoč S Tov en cev in 140—
1 {jo tisoč Hrvatov in da je od skupne s vote naj mam je 1 20—r^o tis<č čitivtših delavcev, tenia j v klimo, kako malo je razširjen list ix> deželi in kako malo se je delalo v teku enega leta za propagando.
Kar se je storilo do sedaj, pade večinama le na tiste, ki stoje v ožji dotiki lista, t. j. v Chieagti, < ileti-c« kv in pa La Sal le, Ills.
Konštatirati je treba, da omenjene tri kolonije niso jx> številu znatne, pač pa tvorijo d<kaj zavednih delavcev ' : 11111 je jK>men organizacije /j	iz stare domovine.
V	1 protju s temi kolonijami so v semitriji glede števila in pa. razredne zavednosti Cleveland, Pueblo, New York, Juliet, Leadville in še nekaj važnejših naselbin po I 'ennsylvaniji.
V	CVvelatuhu na/j)r. živi 16,000 Slovencev; od teh je ra/rednoza-vednih -i11 . Nekako tormt slede druge, prejimenovane ko'onije.
V	Chicaigu pa živi le nad 2.000 raztresen b Slovencev in je od teh io'( razrodnoza vedni'b in 20% manj zavednih.
I .a Sal le in < Ilencoc se vjemata
istotako po teli odstotkih v Chi-cagu.
Iz lega je razvidno, da bo treba več -agitacije, več dela, treba je pa tudi več volje pri delavcih samih. Da bi eni storili' vse, drugi pa nič, ni prav; kajti nobeden ni dolžan biti drugimi suženj.
Sodrugi v Chicagu, Giencoe 111 La Salle pač niso dolžni več de at 1 kot ostali, vendar pa to radi store brezplačno, ako vidijo, da se ostali delavci po deželi za stvar zanimajo.
\ sak natj dobro premisli, koLikt važnosti je z?a slovenske m hrvatske dela we "Proletarec".
"Proletarec ni list, katerega »c danes ali jtutri lahko proda .1-' hem, za dobro	^rrule enemu
' ,	.*oletarix je rustuina
vseli; nič se ne mure zgoditi, brez da<1>i se preje ne jx>svetovalo v slov"* soe. /vezi — v organizaciji. Sodru-gi! Delavci — tovariš1'!
Ako hočete, da se l>o list i »lajal tedensko, tedaj sklenite oQ> novem letu, da to hočete! Ako vam leži ira srcu razredno zavedni delavski lx>j, tedaj sklenite, da bodete pripravili orožje za* ta 1 h>j !
Ako hočete, da se spolni jo vaše želje, da bi "Proletarec" izhajat tedensko, tedaj pojdite in delajte, agi-tirajte, organizirajte! Ce Ixxlo de-'avci-tovariši, izvršili svoje d°lžno-s* i — liri« l>omo tudi svoje.
List ostane to, kar je l*il. IVrez-obz.ren bič vsem sovražnikom pro-letarskega gibanja !
I >rskar.
Od blizo in daleč.
Ameriška delavska zveza (A. K. of L.) v New Yorku je na seji dne 24. dec. i<j(rt> sprejela ostro resolucijo v korist Moverju, Haywoo-du in Pettibonu, ki zavoljo kapitalističnih zarotnikov sede v ječi v l>oissie, Idaho. \ si, delegatje so izjavili, da je skrajni čas, da prično vsi umijski delavci z resnim del« m, ako se hoče jk> nedolžnem zaprte osvolxnliti ječe. \ ta namen se Ixxlo izdali jKJsebni agi taci j ski letaki in vse umije Ixxlo prispevale v obrambni sklad, ki so organizirane v ameriški delavski zvezi.
Ameriški privilegirani lenuhi so ob novetn letni i<)<>7 razdelili med sel m) j $17f),(>/2,2<>(), katere so iz-prešali iz ameriških deavcev. Ta denar se 1*> razdelil le med tiste le-
nuhe, ki so organizirani v velikih modern h roparskih družbah. O vrednosti plena, katerega bodo razdelil manjši roparji med seboj, pa rimamo statističnih podatkov. Vse k ikor pa dokazuje že prvi statistični izkaz, da taki ljudje vedno živo udi bno ž vljeiijc, ki delajo z denarjem, naohratno pa take, ki delajo v svojim umom in rokam', vedno te]>ejo nadloge in stiske.
Sedaj je tudi umljivo, zakaj je g. K. S. dre 14. decembra 1906 vpil v "Glasniku' : Živel denar! Proč s socializmom!
— "Kapitalistična veda se opira na me Zid no oderuštvo', na < de ruško izkoriščanje dcSviike m<%či, tako piše "IIambuiger KcIk»"V o-deriKŠtvu, kateremu se vedno darujejo Človeške prwicc, blagostan, Človeško "TsBnivje in /l v'ietTJer pn išče denarska požel jivost in vlado-hlepnost svoje veselje. To < (Leru-štvo ima |x>|x>!motm monopolističen značaj, ki je vtemeljen v današnjem pravnem redu."
Kaj" se je do dan (kino s zakonitimi potom z vršilo, da hi se omezilo to oderuštvo, je t-^ ko, kot nič. V tem oz ril* si delavci lahko le sami pomagajo in sicer potom organizacije.
Dne 24. dec. hjo6 je osebni vlak St. Paul in San It Sic Marie železnice pri Knderlinir N. D. trčil ob lokomotivo, ki je premikala vozove. Rezultat : Devet mrtvih, ttnio-pa ran je tli h.
Taki mnogouniori se jxmavl'jajo na ameriških železnicah dan za dnevom. Pa za kaj bi se ne? Dandanes se kaznuje le male tatove, mnogo-morilci se pa svobodno vozijo v au-tomobi ih, ker jih njih dobro reje ne denarne mošnje varujejo pred kaznijo.
/vezni sodnik Lewis, Denver. Col )., je v neki odločitvi izjavil, da ima ginlx'rnator države pravico vsaki čas proglasiti obsedno stanje in vojni so<( le v enem kraju države ali pa v celi državi; pravico ima od |x>slati takoj vojake \ kraj, v katerem je baje pum t in dati samovoljno zapreti le nekatere, ali pa vse državljane, ter jih dati vojaško zastražiti.
S to izjiavo je t< rej z vojaško s:-Io-zadavi jen civilni zakon, za vezna ustava in izjava neodvisnosti se pa tepta z nogami. Tomaža Tefferso-na sumili med staro in obrabljeno šaro, njegovo mesto je pa zasedel- Aleš Hamilton.
Daleč smo prišli v veliki ameriški
republiki. Kaj takega bi se ne upal ziniti niti kak sodnik v sveti Rusiji, kjer samodržtvo oholo vzdiguje svojo glavo. Svobodni ameriški državljani so sedaj le igračice v rokah gubernatorja, s katerim se lahko guJ>ernator jxjljubno igra. Koliko časa lx> še ameriško ljudstvo spalo in poslušalo meščanske politikarje, ki |K)jejo si rensko pesen o prospe-riteti /dr. drž., pri tem pa1 ustavno zajamčene pravice ginevajo, kakor sneg, k<> ga txjnvadamsko solnce obsije.
—	Na Francoskem katoliški cer- . k vi "huda" prede. Vlada je pričela
z vso strogostjo nastopati proti takim duhovnikom, ki se upirajo nb-vemu cerkvenemu zakonu.
1 'apf? v^m ščuva duhovnike, naj se ne uklonijo dr^H^Jiutc^iteti, dritgi "Kafdmali Tri VlšjT sirom sveta mu pa sekumdirajo. Kako Čudni so klerikalci. Kedar delavci zahtevajo svoje pravice, tedaj jih papež in vsi višji i>astirji preklinjajo kot puntarje, prekucuhe, če se gre pa cerkveno bisago, tedaj pa papež puntarje v talarjilr in kutah blagoslavlja. Ej, namen s v eču je sredstva!
—	Avstrijski "burgtrotel" je dal pa]>ežu $400,(xx> podpore, da bo tem lož je vstrajal v lx>rbi proti Franciji.
Avstrijski narodi se selijo trurno-nia v Ameriko, ker jim.doma ni živeti. "I»urgtrotel" pa podpira z denarjem. ki je izprešan iz avstrijskih narodov protikulturni boj klerikalcev.
Ali bi ne bilo pametno, če bi avstrijski narodi pognali "burgtroteki" z vso klerikalno zalego preko meje ?
Ob spomeniku1 Giordano Bruna, katerega so dne 17. febr. 1600 sežgali na Campo di Fiori, ker so papež, \e\iki duhovniki in drugi pink i tako hoteli, se je sredi decembra mimolega leta vršMa ogromna demonstracija .proti klerikalizmu. "Ž'vela Francija! Doli z Vatika-nooiu!" je donelo prestrašenim višjim p smarjem na trho. Vse vojaštvo je bilo na nogah, ki je zopet \k> stari navadi sekalo in zbadak> ljudi.
Ta demonstracija pa <lokazutje, da se resnice ne dajo za ta j Ur z gromadami, ne 9 puškami. Naj pismouki in vojaki uganja jo, kar hočejo, kazalca časa pa ne bodo pomaknili nikdar nazaj!
t*
RAZREDNA BORBA.
(Kotmc.)
Vojska, tako uvježbana i strogo discipTiiovana prema najnovijim načelima aastrašivanja i nasilja, p<*taje jalkim kuponi današnj^g poretka, najozbfijtttjim zaštitnikorti kapitalistične klase.
Samo jedrna zapovijed oclozgo i živa je inašina spremna, da se upu-ttt «u najbijesnaje pu stolov i ne, da čuva zlatnoga boga: — kapital i njegove kreature.
Dinastički karakter ratova u današnjem kult umom svijetu gotovo ne postoji. On je prlpadao izktlju^ čivo prijašnjim vijekovima, kada je najmanja nrepirka i uvreda me-iijai vrliovnim vladarima bila povodom rata. Danas je kapital gospodar. O nije na vrhu društvene piramide i sve institucije, kao što svi oni, koji vladaj u, i svi oni, nad ko-jima se vlada zavise od njega, nje-mu se kla/nj&ju i njemlu služe. To je bog, to je car nad carevima i največi vlastodržac svijeta. On iza-zivlje sve društvene va'ove i nezadovoljstvo, .njegova tendencijta, da se proširuje, da obuhvati što veča i što više tržišta, rad j a isto tako diplomatske sudare medjti narodi-ma, mržnje, nesuglaisice i beskonač-ne ratove.
Engilesko-bur.sk i na t diktovale su primjerice aspiracije engleskih ne-zasitili h kkpitaflista, da jednom za uvijek stanu nogom na bogate jui-noafričke zlatne i srebrne rudnike. Rusko-japanska vojna bijaše plod pohlepe tfuskoga kapitala ^cji je u glavnome prip^o rodjacima i čla-Jl^rima carske obftelji, da raširi svoja poduzeča na daleki istok. A • isto Hako bijaše i pobjedta Japanaoa pri rodni rezul tat nemlnovne nužde tamošnjeg kapitala, da proširi vanj-sko tržište zasvoju robu, jer je nu-trašnje bilo več odajvno prepunje-no. Svakidnevno kolonijalno uni-š tavanje urodjeničkog puoanistva po evropskim "čivilizovaniim" državama, vrša se takodjer u svrhu proširi vanj a tržika, usadjivanja kapitalizma u tim divl jačkim i nekuil t urnim krajev ima.
Da se nisu samo prije nekoliko mjeseci ^ukobi nadi Maroka usljed istih ekonomskih uzroka izrazili u oritžanom sudaru Francivske i Nje-mačke, to se ima u glavnome zahvaliti razredno osvjeatenom prole-tarijatu ovih dvaju zemalja, koji je bio spreman, da upotrebi svu svojti moč, e bi zaprečio takov rat, toliko pogibeljan i sudbonosan za k uit um ne samo francusku i njemačku, vec i omi cijelog civilizovanog svijeta.
Sposobnost dakle kapitala, da napreduje, njegoVb neogramičena že-dja za uvečavanjem, najgflavniji .su impulsi i pokretala savremenih ratova, koje če odstraniti samo uki-nuče njihove podloge: privatnega vlasništva sredstava za proizvopnju i promet i njegova zamijena i kolektivnim vkasuištvom.
U ime zaštite domovine tjeraju bezumni vladaoci na bojna polja sve na rodno- ratdničke elemente, koji su naj zdravi j ni najsposobniji za život, huckaju Mk^ drugih i oni se počinji* mBCsobno »ubijar ti, tamaniti pcfcpflSPd i vijaka, popu t gladnih vukova. Tituče i/tisuče ne-sretnika ostavljaju svoja dragocje-ne ko$ti i tjelesa po gorama i do-
• J	v V" vi *
Inama, u razpoloženju gorskih zvjeri i grabežljivih ptioa. Bezbnoj-no mnoštvo ranjenih i doživotno osakačenih prokllinje ogorčeno vta-dalačke pigmeje, koji su ih poslali u rat, prdkllnju i boga, »u čije su milosrdje uzalud vj^erovali, a i vte-stiti svoj život. Obitelji ostaju g ad-tane ,brigu i užas zahvača sve, ruši se narodno blagostanje, date i po-rezi rastu zlokobnom brzenom, polja optiste, nadionice i fcvorivce za-pitfju, črna ne volja gni jezdi se u srcima svih radnih slojeva. Moloh militarizma, taj1 grozni ostatak barbarstva, ta kugoi za ljudsku dobrobit, guta i truje njihove živote, donosi propast, razara gradove i sela, zaustavlja tooak napretka. Razvrat, smrt, opustošenje, siromštvo, de-moralizacija, to su stalni pratioci militarizma u mirno i u ratno doba.
Ima li čovjeka, što zdravo misli, a koji .nebi bio svjestan apsurdno-tati vojne institucije, kome se kosa nebi ježi'a nad tom ludošcu naroda, da si prouzrokuju naveče i nepolna vi j i ve nesreče radi šačice bogataša, koji se ne bi žacmuo i zadrh-tiao od užasa pred vojnom sa blast i, koju je tako genajalno opisno Leonid Andrejev u poznatom njego-vom "Crvenom smijehu?" Tko bi imao tako debelie živce, da ostane hladan pred groznom povorkom tog ljudskog demona smrti, koji stvara toliko bijede, koji nosi toliko mize-rije i opačine, koji uništuje toliko rnarodnog bogat stva i s lobode, kome se protivi svaka nauka, svaka logika, cijela l jud^ca pri roda i som društveni napredak! Tu se samo oni, koji su več odavno ulj ulj ali sa-vjest, koji su izgubili ljudsku slikru i pri liku, kojima su debela' pokrN v&tet zastrla sve moralne pobude, u kojima interes aaslužnje svaki humani osječaj, koji s "vrhunca slave"*) osnovavšii svoje krvavo car-stvo na planini ljudskih glava, zlo-tvonu> i zlobno triumfinaju nad ne. voljom cjelokupnog naroda. ,
Jedno je svojstvo kapitala, da se on može razvijati samo onda, kad su zajamčeni tihi i mirni društveni odnošaji. Ufeljed toga, dok on s jed-ne strane cesto izazivlje za svoje proširenje i osvajanje novih tržišta, driiavne ratove, dotle se s druge strane, da uzmogne pravilno na* pwedovati, javlja kao protivnik sva-koga rata, krtji pri ječi njegov razvojni proces, lišavajuči ga radnih snaga i ogranidujuči vrtu u znatno j mjeri rturtarnja tržišta usljed ti-manjivanja kupovne sposobnosti osiromašjelog pučanstva.
I u najnovije vrijeme preteže da-' leko ta posljednja tendenca. To je činjenica, koja se izrazuje u voc spomtenutim ligaima mira, dvojnim i rtojmim savezima, zagovaranju misli o osnutku medjuniarodnih^mi. rovnih sudova i u cijelom nizu slič-n»ih mudrolija svjetske diplomacije.
Osim toga čine tehnički izumi i tfsavršivanja ratnoga otiuija i tehnike svaki rat sve zulurncarskijim i nesigurnijim, <kpače i za one države, koje su u tom pogledu najsil-
*) To je jedna slika pod istim imenom, o čijem sadržaju ovdje govorimo, od Suvenog ntakog um-jetnika (Vereš6agina, koji je u svojim nadnjama neobičnom sugestiv-nošcu predočio sav užas krvavih ratova.
nije. To je druga negativna činjenica proti v rata, jer prema zakonih ma razvoja u koliko tieloa stvar više napreduje, u toliko sve više nagi njit je svojoj pn>pasti.
Ratovi če se sve više prondjivati u Lntresu same te kapitalistKikr'pro-izvodnje, koja ih jedo sada in spi tirala. Na taj ce se niačin vanj siki nc-prijatetji domovine t. j. kapitala po-stepeno udaljiti od svojih ofenzivnih pozicijta i prestati ulijevati strah ,4narodmm' spasiteljima i bra«ite-ljima reda i mira.
No s tirne se ne uništuje uvjere-nje o korisnosti stajače kojske.
a4ijski nejrrijatelji, krešti u ko-ru buržoazije i njene kreature m sve četlri strane svijeta, postaju aaista neOpasnima za domovinu, ali u stajadu vojsku ne smije nitko <la diriw, nju <la]>aoe trebai uveličavati svim mogučim način ima." I tko bi progovorio |>rotiv te institucije l>io c*n član bufžoazije ili opozicionalne kl»ase, svi hrte <fa ga ožigošu j>eča-tom bezdomoviivstva i i zdaj nista-Kako? Tko li se itsudjuje, da tako dt^ko dira njeno mezimče, njenu s^avu, d.lou i meč? "To su izrodi ljudstva, govori buržoazija, naj-vdči tKišmrant avogta nanxla i nje-govog blaga *. I ona pljacka ra<lno [Hičanistvo, baca na i>rasjački štap čitiave sironmšne obitelji, samo da pttiii nezasitno ždrijelo vojničkog čudovišta, da uveličava' kastu pri-v'legovan h Marsovih ljubimaca —f časnijce, naj neproduktivni ju hordu u savnemenom društvu.
-vrlo dobro razumi jemo motive za tu tijvL*^. vladajuce klase prema stajačoj vojsci, 'pa' 01IA' T ' sama ne nastoji •sakrivati ma bi'o pred kim. Moči ih je čuti na usta svakog časnka, ministra, p roda nog novinara i svih državnih i crkvenih službenika. No nitko ih nije odao tako iskreno i cinično kao njemački imperator, to — po karakteristici Tolstojevoj — utjelovljenje svake sntiješnosti i karikature na svijetu.
Eto, daMe, što je on govorio god. i8q2* mladim vtojnicima: "Novači! Pred oltarom i pred božjim sKižbeniikom zakleli ste mi se na vjeniost. Vi ste j oš premladi, da sbvatite svu važnost onoga, što vam je bilo ovdje rečeno. No gle-dajte prije svega, da ispunjtavate bezuvjetno (k. m.) zapovijedi i naloge, koji če vam se dati. Vi ste mi se zakleli na to, djeoo moje garde! Sada ste vi postali mojim voj-nicima, vi. mi pripadate dušom i tijekm Za vas sada nema drugoga nejrrijatelja, osim moča neprijate-lja. Socija»listički huškari mogli bi dotjenati <k>tle, te bih jta vama mo-gao zapovijedati, da streljate svoje rodjake, braču, dapače oceve i maj. ke — oouvaj nas bože toga! No i on<fa- treba da se vi pokoravate mojim zapovijedinm bez kolebanja."
Kcmentari su izlišni. |
V ki i se, da aa sve shige kapitala od okrunjenih i bogopomazanih kr-voldka i zločiniaca do posljednjeg pamdura postoji i "nutamji neprija-te1 jdomovine, radS koga oni goje i jaoajki tako marljivo militarist i čku hid ru.
Neka ilaHlni^ki slojevi dobrano razmisle sve to i samo si predstave, kakvi strah zadaju svojoin organi-zacijom i razrednom svijesti cijeloj biiržaaziji i kakve se nrioreme sva-kidnevno čine za njihovo istrebdje-
nje i u/ništavanije. Ntitarnji naime
«
. __ « neprijatelj nije niko drugi osim o-
nih, kojima ie nredvodnica socijal-
ruA demokracija- i svih onih, koji su
jiezadovoljni s današnjim, tako
"prekrasmim" i božanstvenim jx)-
retkom.
*
Stradanje ima svoj maksimum strpljivosti, koje se, kad ga se nad. maši, izrazi u otvorenom nezadovoljstvu. U koliko je eksploatacija nad radničkim slojevinia (tvornd-ckih radni'ka, sel j akta, malih obrtnika, sitnih v asnilaa itd.) sa strane države veča i tlranizam, što ga ona drži nad njima žešči, 11 toliko je i ortpor proti potlači van j a j«ači i od-lučmiji. Na taj se način stva raju razni oblici buna, nutamjih razmi-rica, revolucija, štrajkova itd-, u kojima se bas -stvara široko poflje gdje vojska pobjedonosno ispituje svoju tnoc u k ročen ju "nutarnijih neprijatelja" domovine.
Nijedan veci štrlajk, ni j edina skupštlna i nunifestacija protiv današnje nepravde ue obavlja se bez zastrašivanja vojske, ako ma bez aktivne g jxokolja. Nijedan se izbor ne vrši bez njene prhutnosti, nije-<lan usianak protiv samovolje i nasilja ne pt* lazi bez ubivstva i he-roizma -vojske. Uo|)če u svakom slučaju: i tiaano, gdje radnik traži izhz iz nesnosnog položaja, gdje se bori za hijeb i uzdžuh i tamo, " gdje ište zaštitu svojih najelemen-tarnijih gradan^kih prava i slobode i tumo, ne <K>pušta da ga pljia-čkaju kao nijemu životinj^u, kao po-kornog roba — u svakom slučaju, velimo, isprečuje mu se na putti stavljenih zapušuje usta dimom, a giaii. 0 .1 la*.' . n
Več Mira beau j« rekao u svom "Essai stur le despot i sme" : "Stajače 'gu vojske ortidje despot i zrna... One su uvijek bile i bit če bič za slobodu."
U svim sukobinia medju kapitalom i rodom miješa se vojska uvijek u prilog gosnodujuče klase: i . onda, kad strelja radnika radi nje-govog nezadovoljstva i pnda, kad mu bestidno otimlje kruh u vrijeme štrajkova, aaniijenjtijtuci ga s vojnicima U tvorni earn a, nadionica-ma i na drugim mjest'ma. \
Takovu ndsku i.podlu tilogu igra ona u svakom ipogledu za radničku klasu u mimo doba. I kad držimo u vidu, da je vojska sastavljena pretežnim dijelom od samih radnika, seljaka i drtugih proizvodnih Nojeva, izlazi u konkretno j formi onaj [x>razni fakat, koga mimogred spo-menusmo pni je, tako žaJostan i uža-san, dia je radnik u vojničkoj odori največ i neprijatelj radnika u civilih Jasna je lukavština buržoazije, da podvrgava nadtiičku klasu vlastitom meclj iuso4>nom i stre bi jen ju.
SocijaliK>-demokratska' stranka vidi na taj način u \ojsci jednog od na j več i h d'usmana ljudskoga razvoja, napretka i kulture.
U Fnanduskoj i Belgiji imale naša stranka specijalno mjesto u svo-me djelovanju za anitimilitarističku proj>agandn, ima-de* fondova, poje-dinih društava, literatura i bezbroj drugih srestava. Uspjefsi, koji su tamo postignuti u tom pogle<hi, ne-Čuveni su i ogromni.
Socijafliia <lemokraciia u svmi zemljama ustaje najodkičnije pro tiv militari|vm. Kritizira ga na svim linijama, bori se s njegovim aspiracijarfra7^t*--fe uspjela ivsljed \
svoje energične i stroge analize, <la jja zaljirja n njegovim temelj ima, <ta ix>kaže očevidno njegovu ™p-sundrrost i štoru njegovu smrt.
Militarizem če postojati, dok se ne ukine^ privatno ^ vlašntetvo. No njegova sadanja fonua može <la se pri >111 i j en i i n današnjem društvu. Stoga zahtijeva socijallna demokra. cija u svom minimalnem programu aamijertu Pajace vojske s narodnim oruzanjem i riješevanjem medjuna-rodnih sporo va nvlrovnim sudovinia. No tu njeno djelovanjc ipak ne zadaje. Ona ide i dalje. Organizira juči pnolefearijat, csvještiijuci ga u SVim pravcima, usadjujuči mu duh razredne svijesti, poka zu j lici mM na neodrživost cijelog društvenog po-retlka, socijalizam nastoji, da išču pa 'daniašnjn eksplcataciju iz korje-na, a istodobno i s ve njene aftribWte i neophodne pnatoce: crkvu, policij u, sudove i cijelo državno uredje-nje zajedno s militarizmom.
RUSKE ARISTOKRAiTINJE K!AO REVOLUCIONARJE.
Posljedice za militarizam od tog o|>cenitog dje'ovanja socijal-ne demokracije, jesu aipravo na dlaivu. Vojske su dezorganizovane. One •sta pitne vojnika i časnika , koji su sccijalisti, duh mašmalnosti iščeaa va iz njih, demoraiizacija i nepo-kornost pokaaflujtr se ujechioj ili d rti go j formi, zabliide izhlapi ju ju, z3«poč'nje govoriti razum i sv r jest.
Periodična štanipa donosi nam •svaki dan porazna izvješca, kako se vojnici odriču, da pucaju na sitnaj-ka3e, ne če da ignaju poditi 11 logu štrajkolomaca i t. d. Ono, što je jučer bilo iznimkom, danas je pravilom. Ono, što se do4nedavna računalo jačim J nepokotebivim od granita, danas je sa svih strana potkopano. Vojska je otrovana u svorne srcu. ^Jjena je disciplina razrovatia, njen je moral za uvijek pokvaneti. "Bajoneti počinju dobivati razum/'
U Rusiji se cijele pukoVnije pro-tive apsolutiznni, otkazujHi mu svo-jtt poslušnost i polaze u širnimi bu-jicit revolucije, *da obara ju ono, što sti do sada branile, da se bnre pro-tiv bijesne reakcije, protiv dUšma-na slobode i mina. Naj glavni j a pot pora apsolutfzma »u svoj o j je agoniji. Čujn se več duboko očajni glasovi vižfh i nižih dostajairstve nika.
I kad a je največ i autokrata i kr-vopiia cijelog crvilizovatiog svijeta nezadovoljatT s vojskom, koja mu je do sada bila pasji prvržema, kad a j<e on započeo da snmmja i da se plaši od rastrovanosti i rasklimano str vječneg bedema monarhizma i krvo'ostva, omla je to i en lan strašni znak ne samo za njegovu buduč-nost, več i za cijeli savremeni po-nedak. To je jedam rd najrječitijih ar gumena ta, koga (ljudska histonja nije još do danas poznavala, argu-menat, da je udarilo pogrebno zvo-110 carizma, da se približava orija škim koracima kraj eksploat arije i tiran i zrna, da carstVo socijalizma sffupa odflučno na pozornim svijeta, noseici u svdme zagrlja ju siobodki za sve radne sloj eve, za sve be spravne siromašne i nevoljfie.
Nepdkolebivi stiupovi eksploata-cije i bezumlja ruše se zlokobno i nije da'fcko momenat, kad če se rur-vati cijelo današnje društvo ktfasa i privilegija, a m njegovim razvaii-nama podiči zgrada pravde i sve svietske sreče.
Poznato je, koliko sudjeluje u svim narodnim borbama rirskoga nahoda žena. Osobito pako u ruskoj revoluciji. J oš su nam živo u pameti imena Vera Zazuli, Petrovska-ja, Vera Figner, Akimova, Lebe-dova. Ove su sa mnogim svojim družicama sudjelovale u ruskoj revoluciji za Aleksandra II. Sadianja revolucija ne samo da bilježi isto toliko glasovitih revolucionarka, nego je povukla u vrtlog političke borl>e i djevojke i žene iz aristo-kratsk h krugova. Mnoge su aristokratske niiske žene ostavile svoje sjajne i udobne odaje i sklonule se ped nizki strop sobice kakvog revo-lucionarca. Nisu se zacale zamieniti zadah parfuma sa dimom ekspbdi-rarjttčih bomba. Jedna od ovih jest gdji;ca. Izmajlovič. Ona je svojom rukoni bac la bombu protiv guver nera Kurlova. Bila je kči ruskog generala, koji je bio ne samo na dvoru mnogo i rado vidjen, nego je staj»ao u srodstvu s članovima carske obitelji. J oš u zadnjem času prije osiKle slavila je-revolucij u i odbila svako pomilovanje. Najza-lrnrviji je shičaj gtfj'ce. Venevska-je, koja je organizovala atentat protiv generalnog guvernera u Moskvi, admirala« Dubascva. Gospodjir ca Venevskaja kči je genera'nog majora Benovskoga, koji na dvoru zaprema vrlo važno i upi i v no mje-sto. Ona) je slovila ne samo kao o-sobita ljepotica, nego je uživala glas, da je i vrlo darovita i naobra-rena. Stupila je prtajice med ju re-volucionarce, te je pokazala van-red 11 u odvažnost i samo za ta ju. Po-četkom ožujka došla je n; Moskvti u pratniii teli ni čara Lubkovskoga. Ondje je ustrojila« laboratorij, u s vrhu, da priredi bombe za atentat. Nekoga dana eksplodirala joj - je jedna bcniilxi i odkinula joj. prst. Ona je eksp oziju umjela vješto za-bašuriti, te je s velikim heroizmom ix>dn:ela boli i sama otišla u bol niču k liečniku, da joj ranu lieči. Kad je atenta na Dubasova izvršen, uhi-čena je i stavljena pod iztragn. Kod iztrage je odlučno tajila svoje ime i |x>rietl o.tako da nitko, ni sam njezin otac u Petrcgradu, nije znao, da je pod iztragu stavljena djevoj-ka i organixatorica ciclog atentata, njegova ktci. IHigo vremena trebalo je, dok je policiji uspjelo saznati, da je ona1 kči genera'nog majora na carskom dvoru. Kod' sudbene razprave je Venevskaja sve zadivila svojim m roni, dostojanstvom i tiuh^vkim govorom. Miirno i o-zbiiljno prikazala je u svojem govoru zlo, što proizlazi iz sadanjeg carskog režima i težki položaj naroda, a< na koncu je kazala divnu rieč, da svoje sudjelovanje u toj lx\rbi protiv absolutizma smatra sa mo svojom d»užnošču, koje jej tiala-že —poštenje! Sud je liepu, pametim i odvažnni kčer generalnog majora odsudio na* doživotni prisilni rad 11 Sibiriji. Ntr ipak je odlu-č:o, da če osuchr predložiti caru na odobren je.
KRIŽARSKA VOJNA.
(Misao Hrv. Zastave od 27. prosinca.) • Zakukali. naši) klerikalci, kad vi-dješe, kako se slobmloifmnost i socijalizam š ri medju Hrv. u Arne-rici. To ih tako bode, da nemogu ni časka više mire v»a(ti, več skovaše urotu, kako če p rok Lote slobodnja ke i socrjal'ste ,utuč:f 1 bogme pove dali su cijeki križarsku vojnu. A pomolite san*>, napred stupa general R. Grškovič (koji dolazkom u Am. ht o, da preuzme na sebe anarhistični i socialistički list <4Branik; on je stjegonoša, pa kad njega vide chicažki slobodnjaci* i socialisti,. ti 6e mora t zbilja ui bijeg na vrat na nos, da spase svojui zdravu pamet! Jer vam ta j čovjek zbilja ima vra-žju moc. On svakog uvjeri, kako je socijalrzami — potrebna stvar. Taj čovjek smatra svojom životnom zadačom, da privadja' izgublene ov-čice klerikalitzmu. Osobito mediju ženama izvrstno agitira, hoteči je sve strj>ati u' tu klerikalnu organi-zaicijui — za zagliupljivanje čovje čanstva. U istinu taj čovjek vodi cijeli agenturn? posao. No mi mu mo-žemo $amo reči hvala, što nam tako dol>ro pomaže ui agitaciji.
Dniga vel;čina, koja spasava vje-rin i oči tiski se brine za radničtvo, to je .znameniti popo, koji prije rnjesec dana» došo iz starog kraja, da radnicima, koji ne vide dalje od nosa, sa svojim 1 amen t i rn jem izpi-je možak, i tako dočepa sjajni no-vaca namjeneni u podiporu pozna-tome varalici H. Sirovatki, koji bez sredstva u Hrv. luta» ko muha bez glave.
Taj isti popo je osnivač k'erikal-ne organizacije, s kojom misli slo-Ixxl'njake i socijaliste smrviti u prah i pepeo — ne, ne smrviti, on :h pak pre v i še voli, on če ih rad je prepo rodit u Kristu"! I za i sta skupilo se njih več 6 — slovom šest popova u njihovu organizaciju! E, to če biti vojnici u križarsko j vojni protiv slobodnjaka i socijatista. Na stil i mali' su skuipštinu, da se na njoj pribvate pravila iste organizacije. Ali kad tarno ti proklti slo-lx>dnjaci pozdraviše u svojim novi-namia popove sa "abcug", te se \X)-povi tada izjavili, da sa njima nije nista, jer ne|ce, da idu u popovske zanuke. A o popovi, nema j te tako, s|>asivati duše slobodnjaka i socija-lista, ako oni vas kamenom, v in jih kruhom!
K?.ko se vidi, počeli su k'erikalci svoj zaglupljivački posao tjerali sve u šestnajst, rade svom šilom, da poluoe ono što s najhrutalnijim pmgonima u Hrv. uspjelo nije. Sada dodjoše oni, da oprobaju sreču. pa takoželjno pnižaju ruke slobodnjaci nia i soci jaliistima, pjevajuci: /rib ce hide hodite amo, ribice k ud a
[bježite tamo. . . Ali ribice bježe, ah, tamo, tamo — a klerikalci osta-noše sami, da kuka i u i placu za zlatnini vremen ima, za izgub1 jenom srečom 11 starom kralju.
PR T POST.A/NO.
program je braniti socijalizam, agi-tirati za njega, naime svoje stupce
pun iti sa člancima poučnim i koristnim za slovenske radnike.
Taj isti list, ko što smo uvideli, izneverio se svom programu, te njegovo postupanje je prekoračilo sve mijere. Vek: od nekoliko vremena či-tamo u njemu svako vrstni napada-ja na socialiste, što smo pak u br. . 45. očito videli, u kojem na najbez-obraznijii način napada socialni Club u Glencoe.
Mi socijadisti ovde od danas boj-gotiramo list G. S., i svaki pojedini prestajemo bit njegovi agitatori, te ga izključujemo iz redova socialni listovii; a to čemo tako dugo držati, do se list G. S. ne povrati k svom pravom programu.
A dok bude takove lažne dopise i napadaje na socialiste izdavao, bu-demo ga odstranjivali iz naših krugova.
List "Proletarec" priznajemo zza j edino glasilo jngosloven ski radni-ka u Americi, za njega smo odhičili agitirati pošto u njemu naiazimo naucno, pošteno i koristno štivo.
Sa žalostnimi srdeem mi socijali-sti u Glencoe izričemo takvu odsu-du nad' jednim listom, koji nosi socialno ime ali smo premorani. List G. Sv. bje više put opomeimt, no on ne samo da se ni naj matije ne priema opomene, več sve više i naj-bezobraznije. dopise i napadaje tiska, samo da očmi prave socialiste.
Proletancu želimo iz svega srdca veliki uspeh i skori naraštaj, Glencoe, O., 8. novembra 1906. Medjumarodni Socialni Gub
T. Žilemborger: Oprosti, za to šte^ vilktt je l*Mo prejx^zipo. — Anidr. K ravnanj 11 naše sočutje ...
"Glas Svobodi" *) V nedelu d. 18. studenega M. N. S. Gub u Glencoe imao je svoju redovitfii sjedhicu, na kojoj bje pri-mljen' slijedeči protest napram Glas Svobodi.
L'st Glas Svoboda, koji izlazi pod imenom socijalrn. :iovine, čij
*) Ova j dopis bje pfriposlan za mjesec december, aH jx)greškom
slagara' zaostaše.
KONOOV NAČELEN SOCIJA-LIZEM.
Piše se nam iz vshodnega dela Zje<l. drža^v sledeče:
Kond/ova špekulacija. Dokazano je, da je oni Martinček Konda^Jd hoče biti vodja so-cija'istov in glavta S. N. P. J., nič druzega, nego sebične ž in čenča prve vrste.
Kak socijalist je Konda je razvidno že iz tega, da se bratje v Wyomingu vedno pritožujejo radi nefiravilnegia! ravnanja. Oni dobivajo vedno drugačne račune in niti dva se ne ujemata. Tonaj je go-t9vo mnogo gnjilega krog Konde in njegove <lgange".
Najlepše je pa to, da Martin prddaja na skrivaj svoj list, za če-gar ceno bi šel rad domov ali pa pričdl kak dmg posel, kajti sedaj je sprevidel, da za časnikarja nima "poklica".
V slučaju, da bi dejal, da ni res to kar pišem, mu hahko javno naznanimo, komu in za koliko <svoto je pr<xlajal svoje glasilo.
Za danes nai to zadost!ije, a drugič kaj več.
S pozdravom Amlr. Kobanth. T z tega pisma je razvidno, »kak tihotapec je Mrtine Konda; je razvidno, kako daleč segajo njegova načela za socijalizem; iz tega je naposled razvidno, da je vse njegovo pridušanie, da dela v konst delavstva le puhla fraza. To vse! Kdor njegovih zagovornikov še ne-izprevidii tega sedaj, mu pač ne po maga ■ndben-eTHcsfr" — nki "Tri-nerjevo zdravilno grenlko vino".
'PROLETAREC'
List za interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj:
Jugoslovanska socialistična Zveza v Ameriki.
Naročnina za celo leto v Ameriki. . .50c Za Avstrijo.......*.............3 krone
Naslovi ^PROLETAREC",
683 Loom i s St.,	Chicago, 111.
'PROLETAREC'
Devoted to the interests of the Laboring classes.
Published monthly by the "Slovenian Socialist Association of America," at 683 Loomis St., Chicago, 111.
Subecribtion rates 90c s year. Advertisements on agreement.
—-—-—-
Kntered as »ecmid-claM matter January 11th l«o<J ( at the Post Office at Chicago, III., under the act uf Congress of March 3, 187V.
BOJ ZA NEODVISNOSTI V prilog "Itkiustrial Workers of the World"
Piše Fr. Petric.
(Konec.)
Ako sledimo dobam, pojavom med delom m kapitalom, tedaj vidimo, da stojimo v dobi industrijal-ne koncentracije, ki je samoumevno v službi privatne prosiperitete — ameriških kapitalistov, trustovcev in da je morala nastati sledeč drug druzega v boju taka taktika tega, kakršna je za razmere z ozirom na uspehe merodajna.
Nastati je moral, kot logična posledica industrij alizma —• industrijalcu unionizem; kakor je svoj čas napr. obrtniji sledila strokovna organizacija.
Življenjske razmere v delavskem sloju in pa mogočna« podjetja tru stovcev so pokazale, kaj trust pomeni, in začeli se je boj, ki ga tol-. tuačijo, in se razlaga od različnih političarjev na vse mogoče načine
Ako vzamemo, da stoji ameriška industrija pod . pokroviteljstvom Rockefellerja, Morgana, Goulda, Armourja in še nekaj tacih trustja-nov, na. vrhuncu tehniških pripomočkov v načinu za proizvajanje, tedaj je pač umevno, da se o strokovni organizaciji ne da gogvoriti; ker je način proizvajanja splošen, ne sankcioniran. Vsledtega posamezna struj a v stroki ni izgubila le način, ki sc jc zrcalil v strokovnem znanju* ki je imelo nekako "večvrednost" na delavskem trgu, temveč tudi smer bojevanja.
Industrialen preobrat je toraj izbrisal pomen "strokovno izurjenih' delavcev iz zgodovine in jih postavil k strojem za pomagače. Klasifikacija dela odpade in industrijalen delavec — v večjem pomenu bese de, stopa na površje.	V
V ti pozi se začne boj; Koncentrirana veleindustrija je vrgl^tn)-ko, konkurenco; naredila« je ma'lega in velikega trgovca odvisnega; trust gospodari absolutno čez vse Republikansko mileči (t. j. svobode konkurenčno) manj i kapitalisti hočejo nasprotovati trustu. Ustanove si svoje tovarne in prodajajo blago pod "not in eny trust ' itd. Toda to ne trpi dolgo. Pride agent od t rust a ip kupi za dobro ceno tovarno. rr*
. Demokratsko misleči, manj i trgovci in podjetniki se priduša»jo čez trust; organizirajo se in skupno odpro tovarne, pivnice itd. Toda vseh pripomočkov, ki jih rabijo v svrhvj vzdrževanja skupnega podjetja nimajo na razpolago. Rabi se [>lin, za kterega bi bilo treba tovarno ; rabi sc premog, a uremogokopi so v trustovsk h rokah; iabi se brez števila' družili reči, brez korito ni mogoče izvrševati obrt1 ^ t-nosti za nabavo teh reo;, iz rok aprotujočega trusta o velike. Draginja. notranji nered in sitnosti so primorale cooperatorje, da so še pto-vočasno prodali trustu vst; pn;, aH pa napoveda'1 bankrot.
Zadnja leta je šlo tacih coop::.'-livnh podjetij mnogo x* kant.
Na trk način si dela trust vedno večjo strugo, kter.i mogočno dere s triumfi gospodarske neodvisnosti, neoziraje se, kdo je. In sedaj pridejo de'avci na vrsto. Le-ti so seveda raznega političnega "prepričanja". So republika neso. demo-kratje, socijalisti, anarhist*, prohi-bisti, singeltaksarji itd.
Razredno zavednim spadajo socijalisti in anarhisti.
Ni mi namen opisa vat i politično razmerje med delavci v Ameriki z ozirom na ekonomičen boj; saj' ta politika je itak le pasivnega značaja— vsaj v takozv. "trades union pod vplivom "Amer. Fed. of I^a-bor" in. pa "American Central Labor" Union", — ki ima pa žal, v svoji "pasivnosti" mnogo pozitivnih pregreh, ki se zrcalijo v indi-ferentnosti razrednega boja pri volitvah. Cela razprava ?e naslanja le na iznajditelje ozir. progašitelje terminologije industi ijalne unije, ki ie bila zasnova,na po socijalistrh in anarhistih — članih eksekutive ''zaipadne premogarske federacije" leta 1905 v mesecu juliju v Chica-gi. in ki se danes naziva "Industrial Workers of the World", al. "Svetovna- zveza industrijalnih de-
la7'cev".
Organizirano delo je jsled tru-sta, kakor smo že preje rek1 i. tudi občut:lo posebne posledice končen triranega kapitala — v konsumnem momentu.
Da si bi trust lahko ( ?) orgair-zirano delo š:kanirai moralno — te mu vendar ni tako; naobratr.o: po-veličuje z besedaimi organizacijo, češ, da je to lepo, da. je delo organizirano in navidez spoštuje vse ak-c;jc, ki jih ta izvršuje. Pa od kod to? —
Zato, ker se kapitalist zaveda, da je "strokovna, unija" vsled industrij alnega prevrata izgub;la> svojo smer v boju; ker se zaveda, da mu ta ne more škoditi dejanski v ničemur; da je podobna priklenjenemu I»u, ki ne more vgrizniti.
Vsled te brezskrbnosti je kap;ta-*istu vedno malo mar, kadar pridejo zastopniki delavske "unije" in mu naznanijo sklepe.
Nič sc ne brani vs pre jet i depti taci in vse gre lahko prav glad ko. .^co jc zahteva za višjo plačo, se io lahko podpiše; se hoče skraj šanje delavnega časa. se zgodi isto-tako. Vse se zgodi, samo da ni delo in kapital, ki je tako lepo urejen, v nevarnosti. Kmahii po tistem pa je žena pni groceristu in v mesnici, kakor pri izvoščku premoga izvedela, da so se podražila jajcaT mo-
ki, mast, meso, pivo, vino, sladkor i. t. d. In ker dragmja zadene potem tudi tiste, ki imajo hiše, podražijo še najemnino.
Vse to so bili "uspehi", ki jih je izvojevala "strokovna organizacija" v industrijami dobi. Tožilo se je, a za vzroke se ni vedelo mnogo.
Z osnovo iiulustrijalne unije se je še le prišlo v okom team neuspehom, ki so se vedno proglašali "uspešnimi".
Bili so ti socijalisti in anarhisti, ki so razkrili tajna svojstva nove moderne industrije, kakor tudi nje odsev z ozirom na delavski — produktivni sloj.
S prtimidviiiim zasledovanjem so razkrito, da se je program itoregia boja preživel in program starega boja preživel in poiskali so pojavom vzroke. Iznašli so, da je "strokovna unija" ali sp oli kaka federativna organizacija dela p<> staromodni taktiki malo pomenljiva v dobi modernega industrial izma.
Dognalo se je, da je nesmisel boriti se za skrajšanje delavnega časa ali večjo plačo, dokler je trg v posesti kapitalistov. Mesto te borbe j>a se je vzelo načelo: "I^abor is entitled to all it's produce" — t. j. "delo je opravičeno do vseh pro i z vodov".
V tem motu se zrca i v^»a iznajdba novodobnega boja za disložira-nje truista.
Gre sc za kolektivizem, (ire se za izdelek, za tisto, kar smo izddWii, ustvarili ; gre se torej: za razlastitev zasebnega kapitala v roke vseh. To se pravi: ne gre se za "moje ', niti za "tvoje", ampak za naše; gre se za neodvisnost sploh! K motu bo treba seveda boja. da se njega vsebina enkrat realizira. Roj za rea-liziranj e teh načel seveda ne bo brez žrtev, kajti dasiravno pridobi .va 'industrijalna unija" vedno več pristašev, ostane konečno le še u-prasanje: ali bodo trustovci, ta, za ljudstvo koristen načrt sprejfeh brez ugovora, a'i bo treba aktivnih nastopov, kakor "splošna" stavka ali "splošno" razredno revohicijo.
»Tem len ca "indutstrijelne unije" jc tefej strogo revolucionarna, in vse akcije se bodo vršile krajevnim ozir. okolnim raizmiram na rovaš. O lj te "unije" je lx>j na celi črti za absolutory združenja dela s produkti; združenje kapitala-produktov z delom Ko se to zgodi, prestane zgo do vina "z bojem ' med delom in kapitalom, oboje postane eno: kolektivizem.
Samoumevno je, da bodo pri vr-šitvi tega ko'osalnega dela nastali razn»i konflikti notri in —- zunaj. Organizacija, ki jc prevzela to de lo, si jc v svojem oficijelncm glasilu "Industrial Worker" dala motu proprio: organizacija, izobrazba, emancipacija. To jjjrtVc vse! O "in-dustrijalni uniji" in nje pomenu b. bilo treba izdati brošuro, ki bi j organizacija bržčas rada založila^ifi t;skala v slovenskem in hrvaškem jeziku. Naši sodrugi naj bi se za to organizacijo sploji zanimali.
Slišali sem, dai so Slovenci v M4 nesoti in Washingtonii ustanoviti nekaj lok. organizacij, ki spadajo pod centralo, ki ima svoj. sedaž v Chicagu. Z? premogarje v Pennsvl-v^niji j« p\ organizacija zato pri-
stopna, ker ne zahteva velike vstopnine.
Posameznih članov organizacija sicer ne jemlje notri, ker ht ai stem oškodovala na preobilem [>osIu, vzame pa, mislim, od io udov naprej. Kdor hoče več pojasnila, lahko piše na ured. tega Usta.'
\LI JE SOCIALIZEM PROTI AMERIKI?
Spisal Vesekdo.
■ 1 i tj i * Ameriški meščanski pofitikarji trdijo, da je socializem za Ameriko nezmisel, ker so Z<lr. drž. republika, v kateri je enaka svoboda za v«e sloje — delavce in kapitaliste Ti .meščanski politikarj ^republikanci in demokratje so včasih tako smeli, da pravijo, da obe stranki propagirati demokratizem in da se^ danji zvezni- državni zbor in senat, v katerima so sami republikanci in demokratje, delata vedno v snvslu demokratičnih načel.
Taki so argumenti meščanskih polititkarjev, kedar hočejo dokazati, da je socia'izem za Amer ko nq>o-trel>en in da je najboljše, če delavci ostanejo zvesti republikancem in demokratom
Ali demokratizem je v ustih teh |X)litikarjev le morska i>eiia, nekak rekfcmski bol>en. s katerim hočejo zvabiti nevedne ljudi v svoji tabor.
Ako bi« ti ljudje v rcsnici čut H i demokratično, potem ne bi delali tlako kapitalistom s tem, da zagovarjajo njih institucije, ampak bili bi socialisti.
Politični« demokrat i zetu je šel v ve iki ameriški republrl.i že zdav-nej rakom žvižgat. Saj smo doživeli, da so jpjvne socialistične go-\-ornike že i slot a ko preganjali, kakor v stari domovini. Tudi cenzu^-ro, |x>štno oenzuro za časnike, k1 niso vladi všeč. že tudi imamo. In volilno pravo v južnih državah je tudi obrezano. Torej o poetičnem demokrat i zmu se v veliki ameriški republiki' ne more več govor ti.
Kakšne so pa ('emokratične, enake Človeške pravice na gospodarskem polju? Ali ni kaipitalistična razredna vlada prav v A mer ki naj-bolj očitna. Ali ni na gospodarskem |X)lju prava anarhija.
Še ni do'go, ko je neki sodn:k obsodil dva klav.iiška delavca v večmesečno ječo, k«er sta v klavnici mesarskega kralja Armourja vzela odpadke v vrednosti 30 cent«, ker je bila njiju plača tako majhna, d« nista mogla preživeti svoje obitelji. Naobratno pa hodi znani milijonar in političar Walsh še dandanes svoboden po ameriški republiki, da. si je s svojim večmiliionskim bankrotom tudi kršil državni kazenski zakon nualo fiuie, kakor klavniška deavca. ki sta vzela onlpadke v vrednosti 30 centov.
Nikjer nam pa razredno nas<prot-stvo ne sili tako v oči kakor na gospodarskem polju. Na eni strani- se v rokah male pešč:ce — t.rustjanov zh'rajo milijoni, iz]>rešani iz amc-ri&kega 'ljudstva, na <lrugi strani jc pa ogromna množica delavccv. ki hodf^Trkat na tvornišika vrata teh trustj'anov za delo, da hi skromno preživela sebe in svojce,
h teh nasprotstev pa meščanski boHticarji-repuhlikanci in demokratke n^ v;dijo, ker jih nočejo vid'eti.
~Za nami splošen potop, da se le mi senčimo v milosti trustjanov," tako mslijo profesionalni meščanski poltikarji, kedar govore na sliodih fraze o demokratiiznvu v veliki ameriški repnih'iki. Ameriško ljudstvo pa bem frazam o demokra-tizmu pritrjuje, ker sploh neve, kaj pomeni beseda demokratixem, in zakaj' je vprav tu* v Ameriki revo hicija vzdignila svojo krvavo glavo in zapodila v beg vojake-najemnike angleškega kralja.
Dokler vidimo, da je mnogo ljudi v Ameriki lačnih, tla mnogo ljudi stanuje v hlevom podobnim hišam, da mnogo ljudi hodi v razcapani obleki, da je mnogo žensk prisiljenih prodati svoje, te'o, a ko se hočejo preživeti, da so otroci pri si ljeni v najnežnejlši mladosti delati mesto da bi hodili v šolo, dotlej je tixli prepotrebuo, da se socialistič na načela uveljavijo in se naredi konec današnjim družabnim razme ram, ki ustvarjajo proletarce-delav ce in pa kapital i ste-milijon a rje — mezdne sulžnje in pa delodajalce.
SOCIALIZEM.
Spisal J. Z.
Slučajno sem dobil v roke "Glas nika" z dne 14. decembra 1906, v katemti neki g. R. >S. pod našlo vem "Socijalizem" piše o vsem, le o socializmu ne.
Vsak socialist se veseli, ako dobi nasprotnika, ki lioče stvarno in na znanstveni podiagi doka'zati, da je socializem nemogoč, neizvedljiv ker nekako sam sebi nasprotuje.
Ulogo znanstvenega nasprotnika socializmu si je hotel nadeti tudi g R. S. Ali ves članek se čita, kakor znani Ricbtcrjevi pamfleti na so cializem pred 18. ali 20. leti.
Že v začetku članka je g. R. S dokazal, da ni čital socialistične literature, da ne pozna niti bistva socializma in da smatra socialistično organizacijo za nekakšno cerkev, \ kateri hitro vsi potrdijo, ako je kdo kaj napisati o socializmu, ali pa govoril na kakem shodu.
Res je, da je Marks rekel: "Vsak delavec je vreden svojega plačila vsak delavec naj bo plačan, kolikor je njegovo delo vredo."
Ali s tem pa ni rečeno g. R. S., da socialisti dele de o v več in man; vredno delo. Vrednost dela v več in manjvredno delo se deli v današnji kapitalistični človeški družbi. Dandanes dobi neizučen delavec v tvornici $1.23—175 na1 dan, me tem ko dobi debvodja desetkrat to-, liko, delodajalec pa stokrat toliko, dasi nič ne dela'. Vidite, g. R. S., tu ste se urezali, ko ste hoteli so cia'istom nekaj podtakniti, kar socialisti hočejo odstraniti.
Da bi svoj dokaz "znanstveno" utemeljili, ste navedli cestnega po-metača za primero. Zakaj ? Stara pesem! Cestni pometač je preše vsetn social is tožrcem v kri in mozeg. Vse socialistožrce hudo skrbi, kdo bo v socialistični človeški druž bi ceste pometal, čevlje snažil odvažal gnojnico, čistil kanale itd. Po mojem skromnem mnenju bi b:li za ta posel najbolj sposobni duhovniki in advokatje, jurist i sploh, ker niso sposobni za nobeno drugo produktivno aH za kako drugo za človeško družbo koristno delo. Seve bi ne
>ilo to nikakeršno sramotno delo za nje, ker bi njih delo imelo tisto urednost, kak r delo strojnika, elek-pika, tehtvka, zdravnika', ali kakega lrugega rokodelca.
Socialisti dobro veipo, da imajo vsi ljudje želodce, da skoro vsak zdrav človek enako hrane povžije, ako hoče nadomestiti svoje ugrabljene duševne in telesne sile. In če l>oleg še vemo, da cestni pometači, odvažalci gnojnice, čistilci kanalov največ pripomorejo, da ne nastanejo kužne bolezni, da so vprav ti delavci potrebni za* obstoj človeške družbe, dokler tehn ka ne izume železnih delavcev — strojev, tedaj bi bilo krivično, ako bi1 se delo teh delavcev smatralo za manj vredno delo kakor delo rokodelcev a.i tehnikov.
G. R. S. v socialistični človeški družbi ne bo torej nič z več ad i manj vrednim delom, ker bode več al manj vredno delo poginilo z v pro-pastenjem kapitalistične človeške družbe.
Ali g. R. S. ni le duhovit človek, on je tudi "satirik", kar je dokazal s tem, da se grozno boji, če bi ne bilo več denarja na svetu. Kaj bi neki počeli papež v Rimu, razni redovniki, redovnice in drugi višji in 11' žlj i pismouki bi denar izgubi svojo urednost, in se nadomestil z urednostjo dela.
Sveti oče bi lahko blagoslov l ja cekine, ki sedaj plesnijo po vatikanskih" zakladnicah. A cekini bi ostali cekini in bi se ne spremi tri i v kruh Sveti oče bi moral nazadnje tudi prijeti za delo, ako bi hotel živeti.
Za delavce, duševne in te1 esne b torej ne bilo slabo, ako h; se denar odstranil — slabo bi bilo le za kap:-taliste, duhovnike in iuriste. Koliko je vreden denar krt izmenjeval no sredstvo, lahko vidimo dandanes
Vsaka država ima svojo valuto vrednost denarja se pa spreminja vsaki dan. Ako se dva diplomata malce sprčkata», že pade ceria de natrju. In delavec, ki je trdo dela za denar, ko ie stali na višku vred nosti, je tudi čez noč prišel ob de r.vojeh krvavo prisluženih prihran kov. AH ta de 11 ar jeva hiba je še malenkostna, ako jo primerjamo s tem, da delavci nosijo svoj krvavo prisluženi denar v banke, da s tem denarjem kapitalisti snujejo podjetja. v katerih so kapitalisti absolut ni gospodarji, delavci pa njih suž nji.
Naštel bi lahko še druge hibo de narjp\ toda> postal bi preobširen. V "Prolet aren pa tud1 nimam preveč oroštora na razpolago.
Končno omeivm le to: Kot zago vornik današnje čVneške družbo, bi Vam, g. R. S., bolje pristojaJo, da bi nam povedali, kakšna bode danes deset let kapitalistična človeška družba, prerokovanja' o socialistic ni človeški družbi pa pustite v m:ru ker s tak:mi prerokovanji hI a mira te le samega sebe, ne le pri soc ali stih ampak pri vseh razsodnih- lju deli, ker dokazujete, ula bistvo so cial zma ne poznate, temveč da plonkate iz stare in obrabljene šare izkopanih protisocialističivh pam-f leto v.
če bi molčali, bi ostali filozof!
MOJE MISIJ IN ŽELJE OB NOVEM LETU.
Eno leto je preteklo, odkar je naš, nam vsem priljubljeni list 'Proletarec" zagledal beli dan.
Eno leto hudega b^jta ima za seboj, a'i ostal je vstrajen; prestal je vse zapreke, ki so se mu od strani sovražnikov razredne delavske zavednosti zoperstavile.
Kakšne so bile te zapreke in kakšni so b li ti sovražniki? — kdo je bil »ta .sovražnik ?!
Ali smo se bojevali mogoče proti kapitalistom, v kterih prvi vrsti bi se imel "Proletarec" bojevati in nam stati na strani proti nenasitnemu kapitalističnemu molehu ? Ne, temu ni b;lo tako; čas za ta boj so nam ukradli indiferentni sleparji-sebičneži, ki tudi niso nič druzega kakor delavci — razredno nezavedni deiavci, špekulantje.
Njih sebične .špekulacije so nas primorale, da smo koncentrirali boj na le-te; v prvi vi^sti pa na ono orožje, ki so ga špekulantje obrnili proti nam — proti listu, ki pravi, tla je sccijalist;Čen in ki v resnici nosi včasi socijalistično krinko, ki pa ni v jedru nič druzega, kot navaden reklamen popir zasebnega kšefta.
Precej časa je minulo, predno so naši napredni delavci zamogli priti tem zasebnikom na sled in jim raztrgali krinke raz njih obrazov. Le žal, da to niso visi spoznai ozir. niso hoteli spoznati. Vsled tega je imel naš "Proletarec" toliko težj boj za svoj obstanek.
Mnogokrat mislim ram pri sebi kako je vendar mogoče, da zavedni delavci jxxlpinajo ta list, namreč "Glas Svobode", ki je last enega sebičneža in ki je vse, le socijalisti-oen ne. Kako naj bo en list socialističen, kterega gospodar socijaMz-tna ne razume in idealov sploh ne I>ozna<; ki hcoe le vladati, kot gospodar svojega podjetja — neiz-motljivo, neoziraje se na želje trpi-nrvKlelavcev, katerih se šteje, tla je list. Velika ironija!
Not črno je, da bode lastntik lista v vsili ozirih gledal le na to, dia čim več denarja izpreša iz svojega kšefta in od tod sledi, tla mora le to priobčiti, kar je za njega dobro, kar njemu služi, če prav je tisto v protislovju z socijaltetlčnimi principi : kajti v takem slučaji se ne gre za obstanek ozir. postanek soc. itlej, temveč za obstanek njegove ekzi-stence.
Resnica je, tla je tak lastnik, po sedanji uredbi družbe opravičen — vsaj deloma — gospodariti s "svojem" blagom, seveda, ko bi ne bilo naročnikov, kakor se mu zljub:, ali ix>tem naj ne toži, če ga tisti ljudje, ki imajo tudi nekaj govoriti pri listu, ker tvorijo njegov kšeft — v iiirr£nini, primejo ?.a< spolnjevali je tistih dolžnosti, ki jih je sani, kot lastnik, pri vabilu 11a naročbo obljubil.
Tega dotični bess seveda ni storil •in zato je nastal lx>j, ki je tako o-pravičen kot postopanje tistega kmeta, ki je plačal blago, pa se ga je pri vagi ali meri osleparilo. Samemu se je nudila prilika opaz ovati tega pirata pod soc. zastavo.
Ko sem prišel v Chicago, sem e želel najprvo seznaniti s sodrug'm, totla takrat nisem imel te prilike. Zvedel sem pa, da je "Glas Svobo-
de* g'asilo slov. amer. socijalisltov (ki pa takrat že ni bilo več) in tako sem se napotil v pisarno tega lista, da se naročim nanj ter izvem o tuk. razmerah glede tlela itd. Razočaranje pa seveda ni izostalo, ko izvem, da list ni lastnina delavcev, ampak M. V. Konde.	%
Zelo čudno se mi je tudi zdelo, da me ni povabil na sejo slov. soc. kluba, za katerega sem že v naprej vedel, kjer bi se lahko seznanil s sodrugi. Sam torej nisem hotel iti na sejo, drugače pa nisem imel priložnosti seznaniti se s sodrugi. O-stai sem sam za se m čakal prilike, med tem .setn pa prav marljivo zasledovati bitke, ki so se vršile med lastnikom lista "G. S." in pa tukajšnjim soc. klubom. Nejasne so mi bile razmere ib nisem se mogel odločiti za sem, ni tje. Mislil sem pač, da so v tnik. klubu nastale dve nasprotujoči si stranki in da bi bilo umestno v zopetno združenje izreči par koristnih nasvetov.
Vsled teh zaključkov, ki so imeli pojxxnoma nepristranske namene: združiti stfov- soc. klub zopet v celoto — sem sklenil, da pošljem dopis z naslovom "Drugo božično pismo", ki je bil odgovor na prvo istotako pismo — ki gia je nekdo vposlal "G. S." bržčas z dobrim namer. 111, pa ga je Konda "izfueal" ter ukrojil po svoje — toda zmotil sem se. Kontla, lastnik lista, je vrgel pismo v koš, v list, uredm. pa j<e prav po hinavsko odgovoril, da so moje misfli lene .in dobre: stem je hotel dati nekako zadoščenje. In sedaj sem igro zasledil.
Pozneje, ko je izšel "Proletarec", je ta samodržec še jasneje poksazal svojo načelnost iti tedaj sem bil na jasnem, da v slov. soc. klubu ni nobenih nasprotnih si strank, razun Konde, ki je dobil radi njegovega Jibsoll ut;ziiiai zasluženo moralno brco.
Kdor je hotel Kondo spoznati ob časm, ko je izša prva številka,"Proleta rca', ta ga je lahko izjjoznal v vsi njegovi sebični nagoti ; kdor pa tega ni hotel videti, tisti je njegove "nature". So pa seveda ljudje, ki ne mislijo nič, in ti so vredni obžalovanja; so ljudje, ki jim je vse eno, so sužnji aH svobodni.
Slovenski zavedni delavci v Ameriki ! Ali hečete še v 11a prej podpirati tega človeka, tega sebičnega špekulanta, ki je vse, le socijalist ne ?! A'i .mi bolje, da se združimo v eno zvezo in podpiramo naš lastni pravi delavski list "Proletarec'\ kterega ni nobeli posameznik lastnik, temveč vsi združeni pod zastavo napredka — .socijalizma? Hočete, da ne Ixxlo Vtašn dopisi izkoriščani v priti Konde ve reklame, — njegovega kšefta?
Našemu listal se ni treba bati za k m h, ne za profit, ne za zgub3. Samo obstanek, to zadostuje!
Zatorej slovenski zavedni delavci v Ameriki!
Proč s takimi' list:, ko jih gosjx>-dar ji > farl>ajo vas, da so za delavsko stvar, da so zafljudstvo itd., kajti ne mogoče se je "žrtvovati" brez dobrička tem ljudem; ,pred vse n jim je d< b cek prvi — interesi delavcev zadnji.
Stopimo torej skupaj in založimo »to" ko, da bo li'.t začel tedeml o izhajati/ To se zamote zgoditi r.a način, tla izdamo delnice, katere naj vsak zaveden delavec odkupi,
kolikor mu je to mogoče 111 za raz-|>ečavo tel? agitina. Kadar bi imel list dosti naročnikov, clia bi se izr plačeval, tedaj se onvenjene delnice izplačajo vsakemu nazaj, brez da bi izgubili pravico do soflaritnine H'sto. Stem dobimo slovenski delavci v Ameriki .tfvoje glasilo, ki bo la* vseh in ki se bo v tem smislu bojeval za načela vseobče koristi delavnega lju<fstvta ...
To so moje misJi ii> želje, ki pri-l*ajajo iz dna srca in upam, da najdejo te ž?lje dovolj odmevni, da se tudi uresničijo.
še enkrat: združimo se, dta postane "Proletarec" tednik! *
Iskrene pozdrave vsem zavednim delavcem v Z jed. državah!
France Podlipec.
DOPIS.
Seattle, Wash., 1i. nov. 1906.
V kratkih potezah hočem naslikati zanimivosti zadnjega časa či-tateljem "Proletarca' iz našega mesta Seattla.
Naš župan, William Hickman Moore in načelnik policije Wappen-steiu tako skrbno pospešujeta in razširjata socializem, da je kar lepo videti. Zadtiji čas sta na stotine ljudi privedla v soc. tabor.
Pred enim mesecem smo se soci-ja'isti ob nedeljah zvečer ihajali y 2. dvoranah, sedaj je zato potreba štiri dvorane z 1000 do 1200 sedeži v vsaki, katere so do zadnjega kotička natlačene in sicer z vedno novimi ob:skovalci socijalističnib predavan}.
Če se bode ljudstvo v nadalje tako vrlo zanimalo za socijalizem m našo propagando, bode mesto Seattle — kakor se je izrazil sodrug E. J. Brown — v treh letih popolnoma v soc. rokah.
Omenim naj tudi, da je socijalizem prodrl v vrsto policije, kajti ravno je bil eden policajev suspendiran, ker ni hotel na povelje načelnika aretirati soci j al i stičnega orator ja, ki je govoril na ulici zbrani množici.
• Naši najboljši orator j i — čez 20 po štev; hi, imajo v mestu Seattle zadnji čas mnogo sitnosti od strani brutalnih nastopov župana in načelnika policije.
Ti dve smrdljivi kreaturi, ki ste odprli duri prostituciji na široko, in od k t ere prejemajo v n.jih blagi j j no $fio,ooo prostitutnega davka na leto, sti se vrgli kot besna volka nad see. orator je držeče shode na ulicah.
Do sedaj so bili socijialisti omejeni le na eno ulico, in sicer kjer se zbra največ moštva; niaši poročevalci pa stem niso bili zadovoljni; oni hočejo biti svobodni in neovirani — če oni ne ovirajo "trafike" —' po celem mestu. Zaradi tega se je med načelnikom policije (oprodo župana) in pa med našimi sodrugi unel boj, ki zanima prebivalce celega mesta. To je, kar je zadnji ois privedlo pod naš prapo'r tako ogromno število somišljenikov soc. idej'.
Dr. H. T. Titus je bil prvi, ki je pred par meseci odločno nastopil aa "prosti govor''. On je bil šestkrat zaporedoma aretiran in obdolžen, da je oviral promet na hodniku. Jaz sem M sam večkrat navzoč, ko je bil prijet in odveden v zapor, a
hodnik ni bil nikdar oviran od naše strani, zakar je bil obtoženi prijet. Socijalisti niso tako neotesani, kakor fanatiki različnih ver, ki pridejo v mraku na ulico kakor glu-mači in ki vsikdar hodnik zapro, a se jih ne kazni zalo.
Dr. Titus je bil štirikrat pod p«^ roštvom $-100 izpuščen. V dveh slu-čajih se mu je poroštvo odreklo. Prvikrat je b.l obsojen na $10, v zadnjič pa $20 globe. V štirjh slučajih mu niso več prUodili materi-jalne kazni. Vsled tega, ker se niso upali več na ta. način obsoditi, je on tožbo 11'ožil na višje sodišče za nepostavno or i jet je.
Porota se v prvem slučaji ni izrekla na nobeno stran, ker ni bilo večine. Včetrtič, petič "-in šestič je bil na policijski sodni j i kazni oproščen, a on stem ni bil zadovoljen, vložil je zopet tožbo na višje sodišče ("superior court"), kjer še iJi bilo zaslišbe.
Emil Herman je bil trikrat prijet. Prvič i<n drugič je bit pod varščino $100 izpuščen, kaznovan- pa dvakrat po $10 globe.
V tretjič je bil prijet dtae 2. t m. -s 14 drugimi sodrMgi, vsi na en večer.
Poroštvo se jim je odreklo in, vsili 15 je moralo prebiti 24 ur v m-1> mi ob vodi in malo pljesnivega kruha za zajutrek," katerega so pa 1 načelniku policije Wappetu nazaj vrnili z opazko, da bo prišel kmalu čas, ko bodo oni Wappetu postregli s pljesnjivim kruhom.
Sodrugi, kakor že omenjeno, so priredili 2. t. m. shode na različnih krajih mesta in so bili vsi aretirani eden za drugim. Hodnik ni .bil v nobenem slučaji oviran.
Eden izmed aretiranih je bil 70 let star mož, ki je. moral prenočiti v od vlage smrdeči luknji, na ka-menitih tleh. Obravnava 15 sodru-gov ni bila rešena pri prvi zaslišbi; vršilta se bode vnovič i4. t. m. Tudi ti sodrugi bodo uložili tožbo za nepostavno prijetje na višji sodni dvor ("criminal court".
Po prvem zaslišanju so bili* izpuščeni pod $100 varščine vsak.
28.	septembra t. 1. je bilo 7 so-drugov aretiranih na ulici; med te*, mi je bil tudi Titus, takrat petič aretiran. Med aretiranimi j<* bil E. J. Brown (pravnik) in Vincent Harj>er, eden najboljših soc. pro-povednikov v Seattlu. Vsem tem se je varščina odrekla it> so morali ostati v ječi do obravnave. Pri o-bravnavi so bili vsi materijelne kazni oproščeni.
Brown in Har|>er *ia vložila tožbo za nepostavno prijetje in zamudo časa aa 20,000 odškodnine.
Obravnava se še ni vršila na višjem sodišču.
29.	m. m. je bila odvedena v zapor socijaKstinja Nina E. Wood, ker je govorila na ulici navzočim. Nina E. Wood je spisala knjigo in je o nji in socijalizmu predavala. Za prvo prijetje je bila pod $100 varščine, ki jo je E. J. Brown založil izpuščena iz zapora. Na policiji 90 i i drugi dan pr i sodili $50 globe. Drugi večer je Miss Wocxl zopet šla s svojo knjigo na ulico in bila takoj zopet odvedena v zapor; to pot se ji je odreklo tudi poroštvo in tako je morata' tudi prebiti noč v Wappenstanovem hotelu med podganami.
Rekla je, da je radi podgan mo-
rala ležati na trohneli mizi brez vse posteljiiie; načelnik policije ji je tudi to odrekel.
. Vdrugič so ji prisodili $25 globe.
Tako sedaj naše razmere stoje v mestu Seattle, v svobodni republiki, pod republikansko vlado,
Seattelski sccijalisti, ki se nikdar ne ustrašijo Wappensteinove ječe, se bodo bojevali za svobodo govona in proti načelniku poicije, kakor tudi proti "demokratičnemu" županu Moor-u tol'ko časa, da bodeta oba tička z<*bala iz rok socijalistov.
Socijalisti v Seattle imamo tudi izvrstne jyravnike v svoji stranki, to sem imel priliko videti pri obravnavi na ix>liciji, ki so stali tako odločno in j>ogumno aa sodruge, da so se "juatici" hlačice tresle in jih spreminjavala barva na njih debelih glavah, sedaj be'o, rudeco in zeleno.
Revi lucijonanui pozdrav vsem sodriigom in Vam sodrug urednik, ki se tudi nevstnašeno lx>jujete v Vašem okrožju za pravico in svo-bcxlo.
Živeli!
Ivan Šolar.
ZANEMARJENA IN POKVARJENA MLADINA.*)
•Vprašanje o zanemarjeni, zapuščeni in pokvarjeni mladini je v prvi vrsti vprašanje l>ede. 1 Današnja družba je tako komplicirana, da ga ni socialnega vprašanja, ki bi se moglo obravnavati povsem samostojno. Kop;čenje kapitala, razširjajoča se proletarzocija, alkohol, moralna propalost, zanemarjena in zapuščena mladina — vseena veriga z brezštevilnimi členi, ki sama sebe podaljšuje v brezkončnost. — Ne le pri nas, po vseh kulturnih državah se silno hitro množi število zaradi hudodelstev obsojenih m'* doletnih ljudi. Nimamo ravno pri roki tozadevne štatistiCe, toda če se ne motimo, je število radi hudodelstev obsojenih mladoletnih ljudi v Avstr ji v enem desetletju nara slo za okroglo 70 odstotkov. Druž-l>a, odnosno držaiva, mora prej ali slej s|x>znoti, kaka nevtarnost j P preti odtod; zak?j vzroki tega propadanja so glolx>Ai. T udi za hudodelstva in nasilnosti je trcl>a vzgoje, (k)lgoletne im sistematične. Ta vzgoja je tu, in sedaj gre za to, odpraviti jo ter nadomestiti z drugo, boljšo in kult urne j šo, brez ječ in prisilnih delavnic.
Kje se rodi zanemarjena mladina? Ponajveč so to otroci, zapuščeni od staršev ali prepuščeni sami sebi. Oče na delo, mati za zaslužkom in otrokov <k>m je cesta. Tam se zanemari, jx>tem pokvari in prihaja z leti v nasprotje z zakoni. Mnogokrat, da, pona j večkrat so starši zanmarjetiih otrok alkoholiki, ljudje, i zgubi va i v bedi in alkoholu vsak mora'ični. čut. Tako nam |x>roča scdnrk Milčinski v svojem sp su 11. pr. o slučaju Franceta T. Po smrti matere, ko ga je zapustil tudi oče, je prevzela skrb zanj občima. Pa kfciko! IX* se je najedel, je moral deček sleharni dan na hrano k drugemu krrletu v vasi; zato je pa moral- pomagati pri delu. Seveda se je mlada dluša uprla takemu življenju, mrzila ljudi i.n se privadila samot arskemu potepu št vu. Izginilo je tudi veselje do šole in pouka, in
zatekal se je tja samo časih — zaradi mraza.
Posebno preži propast na nezakonske otroke, za katere obstoje tudi |x)sebne metode, da se jih sprav* s sveta. Kako strašna je v tem ozi-mi) morala družbe, je znano. Par primer. Leta 1888. je n. pr. v Galiciji umrlo v tiajdenišnicah (ve-rnoma/ nezak«MiAi otroci) 31.25 odstotkov otrok; od) onih, ki so se zaradi pomanjkanja prostora v najdenišnicah nahajali v privatni oskrbi, pa celo 84.21 odstotkov. Gotovo ni nič boljše v drugih deželah. Dasi umrje nezakonskih otrok vedno več nego zakonskih, je vendar gotovo, da jih tudi1 od onih, ki ostanejo pri življenju, propade pozneje gotovo 60 odstotkov, ker so bili pač prepuščeni. zanemarjenosti, ki je mat: vsega zlega v individualnem življenju človeka. Umrljivost nezakonskih otrok je posebno bogato poglavje v tem vprašanju. Nai Pruskem je umrlo 11. pr. že v šestdesetih letih cd nezakonskih otrok po 33.11 odstotkov, od zakonskih pa le 18.213 odstotkov. V Parizu je umrlo na 100 zakonskih 193 nezakonskih otrok in na deželi celo 215. Enako povsod.
(ilede zanemarjene mladine se momi jxmliarjati, (ta je kriva ponajveč socialna beda in pomanjkanje vsakega nadzorstva. V spisu M tiči« skega beremo, da je imelo ljubljansko okrajno sodišče v zadnjih dveh letih mnogo opravila s pekovskimi vajenci. Tu se da gorenje trditve lepo utemeljiti. Komur so razmere v ti obrti nekoliko znane, se navedbam Milcinskega ne bo čudil. V času od 1. juhja 1904. do 30. junija 1905, se je nahajalo med sodno kaznovanimi' mladoletnimi ljudmi 19 pekovskih vajencev, in sicer 11 zaradi tatvine, 4 zaradi po-neverjenja, 1 zaradi goljufije, 8 zaradi telesne poškodbe (od teh 2 zaradi tatvine že prej- kaznovana). Kaj imajo le tatovi ppneverjalci in goljufi veselje dofl^kovske obrti? Krivo je brezmejno izkoriščanje teh ljudi. Mate mojstri — in ti prevladujejo v tej obrti — imajo navadno po več vajencev. To zaradi cene delavne moči. Največkrat ti vajenci stradajo. Videč veliko nesnago po delavnicah, se jiim obrt gabi, in ker ostajajo tudi brez pouka, si iščejo razvedrila drugje. Da se pa m rejo razvedriti, utešiti si hrepenenje, je treba denarja ... Pisatelju teh vrstic je n. pr. znan slučaj, da je pekovski vajenec kradel denar, ki ga je nosil svojemu gospodarju — kot izkupilo za neprodani kruh, katerega1 je prodajal po mestu. Mojster je namreč zahtevai, da kruh proda in da se prej ne sme vrniti. — Treba je, da sodimo človeka [x> 11 i ego vem socialnem stališču. Med mesarskimi vajenci, ki so dobro hranjeni, najdemo le redkokdaj tata ali goljufa.
Naj žalostne j ša uloga je med jxv kvrarjeno nnladino prisojena pokvarjenim deklicam. Tu se vzgaja in množi prostitucija. Sv. Avguštin je sicer dejal : Zatrite javne prostitut-
1 11 >
*) Verwahrloste und entartete Jugend in Krain. Vom Gerichtsse-kretiir Franz MiJčiruski. Laibach 1906. — To pa ne zadene le Kranjsko, temveč pereentuelno vse kro-novine v Avstriji, pa1 tudi izven nje. Op. ur. "P."
ke i« nioč strateti- bo preobrnila vse na glavo. — Četudi je prostitucija potrebna nadloga meščanske družbe, je vendar gotovo, da bi se število prostitutk zmanjšalo, če bi se manj greš:lo nad mladino, če bi država ali kdorkoli primerno skrbel za zanemarjeno iai zapuščeno mladino. Nemški -pisatelj Hade pravi:*)	■ "L
^Vzroki brezmejne moral iŽne pro-pak>sti, iz katere izhajajo prodajajoče se deklice, t:če v sedanjih socialnih razmerah ... v meščanskem propadanju srednjih stanov in njih materialman ekzistertc. posebno obrt-ivštva, od katerega dandanes le še neznaten del živi samostojno. Sila materialne ekzistence, ki je družino srednjega starnu deloma že uničila, deloma jo še bo, vodi tudi k moraličnemu propadu družine, posebno |)ta žensk.
Veliikai množica prostitutk se lutojai razuzdanemu življenju že v zelo ran.1' mladosti. In čudno ni. Nezdrava, mala stanovanja, kjer so l junij e mat lačen i, ponvam j ki j i vost nadzorstva in vzgoje i m še mnogo drugih vzrokov vabi' deklice prole-tarrjata v ta propad, odkoder ni vrnitve. Pa tudi grehi) bogatega sveta pripomorejo k temu. V septembru 1894. so n. pr. razkrili v Budimpešti velik škanckul. 400 deklic od 12 do 15 let starih je postalo žrtev četi bogatih pustolovcev. Med 2582 v Parku zaradi tajne prostitucije aretovanimi deklicami je bilo 1500 mladoletnih. Enako povsod in tudi pri nas. Milčinski nam pripoveduje slučai Ivane K. Oče alkoholik in navadno jkkI poli-\r$skjfcmi nadzorstvom, mati> skrbi za zaslužek. Ta) Ivana K. je po policijskem poročilu že v sedmem letu začela občevatii z drugim spolom. Posebno je rada prenočevala v vojašnicah in je bila večkrat pol;cijsko kaznovana po par. 5. postave o po-tepuštvu. Zadnje čase je jemala na svoje nočne izlete neko deset'etno spremljevalko.
Mnogo je vzrokov, ki zavajajo mladino k slabemu in nelepemu življenju. Recimo n. pr. stanovanja. Po malih luknjah se natlači vsakovrstne individije obojega spola, in tu ima potem otrok priliko opazovati marsikaj. Otrok posnepia, kar vidi. Ne v londonskih "slums ', temveč v. srednjih in mam j šib mestih avstrijskih je doma) stanovanjska mizerija, ki pa- se skrbno pokriva. London ima 4.5 milijona prebivalcev, i/zmed! katerih jih 493.370, t. j. 12 odstotkov prebiva v prenatlače-mih stanovanjih, dočim v 15 avstrijskih večjih mestih s skupnim prebivalstvom 2.5 mdlijonai prebiva 560,000 ljudi, torej: 21.9 odstotkov v prenapolnjenih itn nezdravih, premajhnih statnoviarrjih. Seveda je to uradna statistika. V resnici so razmere še mnogo slabše. Za Ljublja no n. pr. je ta trditev notorična.
Gotovo, tu je kriva beda in. vzporedno z njo idoča zanemarjenost ne le otrok, temveč tudi staršev. Kakor starši, tako so tudi otroci brez vzgoje, posvečeni propasti, eni kakor drugi, tavajoči v temi; ne-zmainja in bede, in kakšne bede I...
"Padlim" deklicam se navadno njihovo življenje kmalu zagnusl. —.—1-
*) Ueber Gelegenheitsmacherei und Tamzvergniigen. A. Bebel, Die Fran.
Toda vrnitve ni; zato izredno mnogo števik> poskušenih in izvršenih samomorov» n>ed njimi in tudi vob-če med pokvarjenimi otroki. Cim bolj narašča1 število v raznih obrtih im podjetjih službujočih žensk, temveč prostitucije in sploh nravne pokvarjenosti. Mezdni zisteni ima mnogo greha v tem ozira/ Ženska mezda je sploh navadno taka, da se me more ob nji ne živetf, ne iimreti. Zadnje sredstvo je prostitucija. Od natakaric j>a do guvernant im slav-nih gleda'iških igralk im še višje —• išče vse most ran ski h dohodkov v tej obrti. Javno ali tajno. Ne le blra-go in izdelki, tudi ljubezen« je postaja predmet kupčije. I m čim večja je ponudba nego {»vpraševanje, tem nižje so cene, uče nacijonalni ekonomi; tem večja je tudi beda tm^rfonimi, ki se prodajajo. Otroci, rojen ii v tej strupeni atmosferi., so izgubljeni že v naprej. Nikogar ni, ki bi se |x>brigal za nje, ki bi skrbel za njih vzgojo in moralno silo. Kjer pa ni te, vse razpade. In vedno večja je armada zapuščenih in zanemarjenih otrok. Pokvarjenost prihaja vkljub vsem šolam, vkljub šol-skan obiskom; zakaj zdi se, da država ne razumeva, da današnja ljudska šola poučuje, a ne vzgaja.
Morda kdo ^rprmiWt * Vidno stara pesem o bedi in izkoriščanju. Toda dejstva govore preveč glasno, dai bi se mogla ta tendenca oglušiti. Poslušajmio! Zaradi beračenja je biUo na Saškem obsojenih leta 1889. 8566 oseb, leta 1890. 8815 oseb, leta 1891. 10.075 oseb im naslednje leto celo 13,120. Leta 1873. je prišel v Avstriji 1 berač na 724 oseb, leta 1882. že na? 6212 oseb. Zaradi hudodelstev in prestopkov je bk) leta 1874. vi Avstro-C )grski obsojenih 308.605 oseb, leta 1892. pa nad 600,000 oseb. Istotako v Nemčiji in Italiji. Revščina se po otrakih širi dalje; vsaka nova generacija je bolj tepena,#in čim večje je število revnih, tem strašnejša je t ud i» revščina. Rezervoar zanemarjenih, zapuščenih in morlno pokvarjenih 0-trok postaja brezmejen. In nihče se ne gane. Na razkritjih bogato in preobsežno brušuro Milčinskega so tudi molče prezrli. Država in dežela in obc'na — povsod ravnoduš-nost. Razširite torej ječe, da bo tam
dovolj prostora!
• • •
Dvojni so vzroki propadanja mladine. Zunanji; in notranji. O prvih smo že govorili, ker so očitneji in močnejši. Notranji vzroki so: duševna omejenost, slaboumnost, abnormalno razpoloženje itd. Največkrat so te lastnosti podedovane od staršev, in znano je, da so taki otroci po navadi potomci alkoholikov. Mnoge duševne bo'ezmi otrok so pa naravnost privzgojene. Milčta ski pripoveduje o raznih otrokih, ki uhajajo svojim staršem in hodijo na "popotovanje". Nagon do prostega življenja, katero si mlada glava predstavlja« še bolj romantično nego je v resnici, je mnogokrat pridobljen v slabi tovariši j i, še večkrat pa z berilom. Ce se tem boleznim pridruži še gmotna beda in pomanjkanje vsake vzgojevailne roke — kar se dogaja v večini takih slučajev — je popolni propad gotova stvar. Revščina, alkoholični starši, neznanje in nezauipnost — vse to ustvarja zanemarjeno in pokvarjeno mladino, in zdi se, da je ona
postato prav tako potrebna nad'oga meščanske družbe, kakor prostitucija, militarizem itd.
V pravniških krogih se že dalje časa razpravlja o tem, kako naj bi postopada judikatura v kazenskih slučajih pokvarjenih otrok. Nekateri so mnenja, da bi se s tako mladino postopalo kot z duševno nesamostojnimi ljudmi, ljudmi, ki niso zmožni samostojno, pametno pre-udarjati itzviienih dejanj, vsled katerih priliajajo pred sodišče. Prugi se upirajo temu ge rt erai i zevanju, misleč, da je treba vsak posamezen slučaj povsem individualno presojati. Posletllnje mnenje je gotovo pravičnejše in modernejše. Toda vsa ta vprašanja so brezpomembna, dokler ne poseže vmes država, katere dolžnost je, da preskrbi za zar puščeno, zanemarjeno, pokvarjeno ali' duševno bolno mladino posebnih vzgojevališč. Ce država to stori in obenem ustvari — kakor zahteva Milčinski — tudi zakom za varstvo mladine, je storjen v tem oziru velik napredek. Taka mladina spada v prvi vrsti v nalašč zanjo prirejene vzgojevailne in poboljševalne zavode in ne v zapore a»li prisilno delavnico. Yr tem zmislu se je govorilo tudi na kongresu psihiatrov, ki je zborovali začetkom oktobra t. 1. na Dunaju. Kar je v tem oziru storila država do danes, so edino pu-pilarmi oddelki pri sodiščih. To varstvo pa je — kakor dovolj jasno pove puplarni sodinik Milčinski — povsem na papirju. Danes pupilar-na sodišča nimajo drugega posla, kakor poizvedovati, pisati dolge zapisnike, vabiti varuhe in starše k zasipavanjem itd. In konec? Konca ni in uspeh je večinoma minus: Zapravljeni čas in izgubljeni zaslu-že na dninah. Im varstvo? Saj je znano, da se postavljajo posebno nezakonskim otrokom za varuhe ljudje, ki imajo po deset, dvajset do j>etdeset, časih še več takih vart> štev in ki se za to toliko zmenijo kakor za lanski sneg. Tudi takozva-ni "sirotimski sveti'\ ki jih sedaj organizujejo po občinah, ne morejo privesti do praktičnih uspehov. Zakaj, to bom precej- povedal. Pu-piikarmi sodnik je brez moči, ne glede na to, 4a je mnogokrat v pedagogiki lajik. Sai so celo mnogi učitelj t lajik i v vzgojeslovju. Nemški pupilarni sodnik dr. Ernest Gold-mann je napisali v tem oziru v svojem spisu "Der Richterstand und die sozialem Aufgabem der Gegem-wart" svoje misli približno tako:
Pupilarni sodnik se po svojem jjoklicu v problem varstva mladjne. Za svoje varovance bo skušal pridobiti1 pomoč privatnih dobrodelnih zavodov. Nedvomno je, da more socitalno izšolan in čuteč sodnik delati zelo blagodejno za varstvo o-trok, če mu stoje ob strani primerni vzgoje vail mi zavodi. Ustanovitev takih zavodov mora stopiti v ospredje vseh stremljenj za rešitev zanemarjenih otrok.
Iz teh izvajanj se vidi, da tudi v Nemčiji niso razmere boljše. Država je v prvi vrsti dolžna skrbeti za to, da) bo imel od nje določeni pupilarni sodnik tudi kak delokrog in da bo lahko uspešno in v blagor družbe izvrševal svoj poklic. —
2e francoski konvent je 1: 1793. proglasil, da je fizična m moralna vzgoja zapuščenih otrok stvar naroda. In sedaj, po več kot sto letih,
je človeška družba v um oziru tam, kjer je bila.
Na Kranjskem ni nobenega jav* nega zavoda za zapuščeno iti zanemarjeno ter pokvarjeno mladino. Edino Salezijamci< so ustanovili na Rakovniku pri Ljubljani nekak podoben zavod. Toda/ tudi' tja ne morejo otroci brez premoženja. Mesečni stroški znašajo sicer samo 24 K, toda kjer Tudi1 teh mi —?^Sicer je dala dežela ustanov po 200 K. Pa tudi.tisti, ki dobi to ustanovo, mora še gfedaiti, kako bo plačal ostalo. Dogaja se, da časih propadejo vsa prizadevanja spraviti tega ali onega v zavod radi nesrečnih letnih 88 kron. Toda, kakor poizvemo iz spisa Milčnskega, je deželni odbor ustavil tudi te ustanove — ker nima pokritja. Umazan ost!
Umazanost, pravimo. Kjer je pozabila država ma svojo dolžnost, bi ne smela v svojem ožjem krogu tudi dežela. To tem manj, ker ima že itak skrbeti za svoje dobrodelne z a.vode. Toda pri deželni upravi so očitno drugih misli.*)
Naloga javnega mnenja in onih, kr so poklicani v to, da zastopajo "ljudstvo", je ta, da pritisnejo moralno na državno upravo, da stori v tem. velevaznem in eminentno kultu|rnerm vprašanju svojo dolžnost. Nič manj kakor država pa so tudi dežele in občine zavezane po svojih močeh prispevati k vzgoji zanemarjene ali pokvarjene mladine- To je njih socialna dolžnost!
As. v "N. Z."
*) Kranjski dobrodelni zavodi so prišli zadnji čas v luč, ki osvetljuje tudi njih upravo. Niso dobrodelni, temveč kakor mladina zanemarjeni in so nehali eksistirati za kulturni svet.	Ured.
POSLANO.
Cenjeno uredništvo!
Da rojaki nekoliko izvedo, kako "solidno" podjetje ima Fr. Zotti v Chicagu, kjer prodaja prekomor-ske 'karte, hočem v naslednjem podati nekaj vrstic.
Letos, 28. maja sem kupil vozni listek za mojega brata tn plačal v polnem znesku. Obljubili so mi, da bo "karta" v treh tednih na mestu. To se pa seveda ni izvršilo in bral je moral čakati skoro 11 tednov na "karto". Pisal je šestkrat sem, predno jo je dobih Ko se je pa odpravil in prišel v Marsaile, ga je zdravmik proglasil bolnim na očeh, kar je zelo dvomljivo; mogoče, da ni spal;- pa je imel rdeče oči? Da bi Zottijevi agentje šli na roko njih pasažirjem in j»ih v tacih slučajih pustili nekoliko odpočiti, jim seveda ne gre v glavo. Glavno je, da vzemo denar.
Med tem časom sem hodil spraševat 11a office 99 Dearborn Str., kaj je z bratem, da ga mi tako dolgo. RekV> se mi je ,da je Ignacij More 11a. tisiti Had j i, ki je zarila1 v pesek; seveda so lagali; kajti od bra-m sem dobil pismo, da 011 sploh ni videl nobene ladje. Pisal je, da so mu po vizitaciji vzeli "karto" pa ga poslali nazaj.
Ko sem v;del, kako stvari stoje, ?em šel na office Frank Zotti fir Ca i m prašal, bom li dobil nazaj karto. Nek vpos'enec mi pravi, maj pridem čez tri dni. čez tri dni pridem, a ni bilo nič; uprašal sem nc-
kega ciruizega vposlenca, kdaj dobim vrnjeno svoto. Odgovor je bil: čez, 14 dni. Ko preteče obrok, grem zopet na office in \ rašam zopet enega po denarju. Ta se pa razjezi in mi prav grobo reče, na'j čakam še en' mesfce. Ker nisem mogel od nobenega dobiti pravi odgovor, sem prašal, kje je "managar". Ta je sedel v kotu«. Ko pridem bližje njega si, mesto da bi me dostojno ogovoril, sleče rokavnik in reče: čaka na denar! Sedem tednov moraš če čakati, da pride ticket iz Marsa i it Eden je flejai 3 dni, drugi 14 dni tretji en mesec in četrti pa 7 tednov — senu si mislil, lepi ljudje ui lepi luumbugarji. Ker nisem na noben način mogeli dobiti tisti denar nazaj, sem Zottija tožii. Zatožil sem seveda več kakor sem dobil, in še zdaj| mi je dolžan a se ne splača tožiti, ker v tem oziri vedno tisti "zmaga" ki ima več denarja. Sod-nija je sicer sklenila, da plača meni tvrdfloa stroške, pa jih neče. Tako je, ako je človek le delavec. In Zot-ti hoče imeti 4'dobro" in soJddmo tvrdko? Rojaki! Slovenci! Hrvatje! varujte se tacih tvrdk, ki preje tako sladko govore, potem se pa tako umikajo, kadar je treba storiti dolžnosti.	Joe More,
_Chicago, III.
Listu v podporo. iVesela druižiba na Andreja dan $21; vesela družba na severni strani "pri Jakat": ker je Klobučar tako divjal in lagal na seji $1.75; veseli Zavertnikovi- 'Merfantje'* pri sodru-gui J. Ječmenjaku $2.55; Mrs. Lu cy Peters: na oibisku .iz Durange, Colo., 50c. — •
Ašsesment slov. soc. kluiba v Chi-cagi $2; "Da bi bfl skoraj1 dtun" $1.25; od bloka sodr. J. Zavertniika 25c. — Skupaj $10.30.
Jože Sabath
advokat Ifl pravil zastopnik v kazenskih in civilnih zadevah.
Pišite slovenski 1 1628 1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111.
Res- 5*55 Prairie Ave. Phone Drexel 7271.
Košiček Bratje
SALOON!
Dobro pivo, wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek. Oglasite se na Centri I
SLOVENSKA GOSTILNA
FRANKP"ČECHU.
v Slovencem in Hrvatom naznanjam, da »em odprl slovensko gostilno, v kterej točim vedno dobro pivo in domače vino, kjer imam vedno dobri in sveži prigrizek Potujoči rojaki dobe stanovanje in hrano Za obilen obisk se priporočam spoštovanjem FRANK ČKCH, Mi Confer Ave., Chicago, III-
Rojaki Slovenci
Citajte novo obširno knjigo »ZDRAVJE"
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga ..ZDRAVJE"
Katorfi v kratkem	<><1 »lavne^n im oMo »naiiega:
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče po-magati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji
Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je na-
pisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je na jza nesli vejši svetovalec za moza m ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne a!i zastarele (kronicue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.	Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I.
Vam naznanjam da tem popolnoma «drav in se Vam presrčno zahvalim za Vaia zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam reletn. da takega zdravnika ga ni. kakor *te Vi in Vaia zdravila so res najboljia. ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti oricadeval pri drnzih »drav-nikih. pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz inu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da tacega nima več svet.
^ Toraj to pisemce.končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega groba.
ANTON MIHELIČH u K. 3Qth St. N. K.
Clevelan. O.
Jaz se Vam najprvo lepo zahvaljujem za VaSa zdravila in Vam ve. selo sporočajem. da sem zdrav, ne čutim nobenih bolečin več tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da iac sem po Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje ia moč nazaj, kar *e nisem trostai. ker jaz sera se poprei 4 mesce zdravil pri diuzih zdravni kih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a ie bilo vse xamau samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del. da mi drugi ne motejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vatn Se enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Val iskreni prijatelj
H	J. lowsha.
Jenny Liad. Ark.
Na r*zvP?la*0 imamo k mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prasajte nas za svet, predno se obrnete na družeča zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
4O WEST 34th ST.,	NEW YORK, TV. Y.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopddne do s ure
popo uJne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7-8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10-1 popoludne.	*
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
I
Podpisani naznanjam Hrvatom in Slovencem v Chicagi in okolici, ra točim najboljša razoovrstna vdna po primirni ceni.
Pridite, pripeljite znance in ijatelje, da se prepričate, ip Z vsem spoštovanjem
Slavoljub Štajdohar, 316 W. 18th St 9 Chicago
z modernim kegljiščem
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno
Postrežba točna In Izborna.
Vsem Slovcncem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago.
SLOVENCEM IN HRVATOM
priporočam svojo
Am	t	. «	•*•—
gostilno, dvorano za veselice in drudt. zadeve.
Točim izborno pivo "Magnet", fina namizna importirana in domača vina, izvrstno žganje itd. Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaj!_
JOŽE POLAČEK,
636 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Dr. W. C. Obtendorf, M. D.
zdravnik za I
lotranje bolezni locelnlk.
Zdravnika preiskav^ brezplačno- plakati Je le zdravila. 647 la 649 Flue Island Ave.. Chtcafo
Uradne ure: Od I do S pupnt. < hI 7 do » atvečer. laven Cbicaire živeči bolniki naj pifreloslovenski
Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu« jemo raznovrstne
po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem
598-600^1*16 Island Av^
rrVopi^K: Ar. co.
Chicago.
t