leto xiv š i ev. 36o
KJE SO MEJE naše posesti?
V zadnji številki pred volitvami smo našim volivcem priklicali v spomin, da je boj za splošno in enako volilno Pravico trajal stoletja, prav tako kakor za zmago demokracije — saj s’ demokracije brez volilne pravice ne nioremo zamisliti — da je zahteval neizmerne žrtve in da je prav zato sveta dolžnost vsakega državljana, da to tako težko izvojevano pravico izkoristi in gre volit.
Občinskim in pokrajinskim volitvam Pravimo upravne, toda za nas niso nič manj važne kakor tako imenovane Politične, to je volitve v parlament; niorda so občinske in pokrajinske volitve za Slovence v Italiji celo po-niembnejše kakor politične, ker nas le volilni zakon tako stisnil oziroma razcepil, da za volitve v parlament sPloh ne moremo postaviti lastnih kandidatov, in se zato moramo toliko bolj strniti okoli občin in pokra-Hn, kjer lahko pridemo do besede.
Nikakor ne drži ugovor: »Dovolj je Že bilo glasovanj, saj so vedno enaka!« Vsake volitve so za nas pomembne iz več razlogov. Voditeljem dajo Priložnost, da svobodno stopijo pred ljudstvo, prisluhnejo njegovim željam in s svobodno besedo presodijo njegov položaj, a hkrati nam štetje glasov poda tudi dragoceno bilanco, Združeno ne samo z obračunom za Preteklost, temveč tudi s proračunom la bodočnost. Ni namreč samo važno, koliko glasov je zbral ta ali om kandidat, ta ali ona skupina, temveč la našo bodočnost je važnejše, h kakšnim sklepom za bodoče delovanje nas navaja izid glasovanja. Obračun za Preteklost in proračun za bodočnost sta tesno povezana; načrt za naše bodoče delovanje lahko zraste samo na lem, kar smo ustvarili v preteklosti.
Prav zato, ker nas primorajo, da Precenimo svoj dejanski položaj na Političnem in gospodarskem področju in da postavimo smernice za bodoče delovanje v smislu potreb in Želja volivcev in vsega ljudstva, so vsake volitve pri nas na Tržaškem, Goriškem iti Beneškem važen dogodek i’ življenju državljanov.
Drugi so bolj poklicani, da precenijo izid zadnjih volitev s političnega vidika kakor mi, vendar se kot verni kronisti ne nioremo izogniti Ugotovitvi, da so zadnje volitve kljub nekaterim ostrim praskam v tisku,, ki smo jih Slovenci sicer že vajeni, Pokazale, da znajo naši Hud je. nastopiti skupno, akp je res sila in da sc ne strašijo očitkov iz drugih taborov, Pa naj bodo ti izrečeni v imenu božjem ali hudičevem. Le tako je bilo 'nožno rešiti devinsko-nabrežinsko občino in bo možno rešiti tudi druge, oko jih bodo nasprotniki oblegali. b>a, tudi druge občine bodo kmalu °blegane, ako pojde razvoj nemoteno v dosedanji smeri naprej, to je, ako ga ne poskušamo zaustaviti z novimi Pobudami in odločnejšim odporom.
Neki govornik Neodvisne sociali stične zveze je na volilnem shodu v ,ržaški okolici izrekel težko obtožbo na račun tistih, ki so odgovorni za Politično oblast od leta 1954 naprej in si odevajo plašč demokracije. Slovenci na Tržaškem, je dejal, niso niti za časa najhujše fašistične strahovlade 'n uničevanja naših gospodarskih u-stanov zgubili toliko svoje posesti in Zemlje kakor za časa vladavine krščanske demokracije in strank, ki z njo sodelujejo, in nikdar ni šlo v svet s te zemlje s trebuhom za kruhom toliko ljudi kakor prav v tem Zadnjem času.
Huda obtožba in nikomur ne more hiti bolj žal, da drži, kakor tistim, ki so poklicani, da s posebno po~or-"ostjo sledijo razvoju gospodarskih razmer, v katerih živi naše ljudstvo. Zadevnih statistik ne bomo ponavljali; saj se je pas zemlje, na kateri še količkaj prosto dihamo, že tako Zožil, da vemo že za vsako premože-nie, ki ga požrejo industrijsko pri-stanišče, nove ceste, železnice, nova "aselja ali stanovanjski bloki za istrske begunce, nove vile ob morju itd. Za presojevanje našega dejanskega Položaja niso niti važni vzroki, iz katerih so nas od morja potisnili visoko na Kras in zakaj segajo s svojimi Prsti po naši zemlji že skoraj do jugoslovanske meje; zakaj bo za devin-"ko-nabrežinsko občino zašla v nevarnost kmalu tudi Dolina. Narava teh vzrokov ne menja strahotnega učinka, da bomo ostali kmalu brez zem-tje in popolnoma obkoljeni s tujimi stanovanjskimi bloki, ako se ne zoperstavimo z vsemi silami, ki so nam še na razpolago. Naj na nekdanji naši zemlji vstane to ali drugo podjet-ie, to ali drugo naseli e, ali naj se po "jej spelje cesta ali železnica, na koncu se vse tako izprevrže, da naš člo-vek nima ničesar od teh novih po-hud, ker mu novi kruh odnesejo drugi in ne ve, kaj bi počel s tisto mata odškodnine, ki mu jo dajo za raz-taščeno zemljo. Prav zadnje volitve so Pokazale, da nas niti v tipično kra-ških vaseh, kakor je Zgonik, nočejo Pustiti pri miru.
_ Ali se človek po vsem tem ne vprašuje upravičeno, kje so pravzaprav "aše zadnje barikade, posestne meje "aše skupnosti, čez katere ne bo imel več pravice prestopa nihče razen do-"lačinov? Ali ne stoji v londonskem Sporazumu, da vse države podpisnice jamčijo, da se etnično lice v naših krajih ne bo spremenilo? Kdaj ho konec kolonizacije naših krajev z istrskimi begunci? Zakaj se naseljevanje sistematično nadaljuje, čeprav že davno več ne prihajajo čez mejo "ovi begunci? Ali nam krščanski de-'"okrati, če so res kristjani in demokrati, ne privoščijo več, da bi mogli "emoteno živeti niti v teh kraških vaseh, kjer ni niti toliko zemlje, da bi tahko redila domačine?
Vdiranje, čez zadnje meje naše navadne posesti, ki se je pokazalo zlasti pri zadnjih volitvah, bodi vsem "am v resen opomin. Ali smo doslej res storili vse, kar je bilo možno v "tejah italijanske ustave in londonskega sporazuma, da to vdiranje
GOSPODARSTVO
CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 18. NOVEMBRA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Ameriško gospodarstvo pred zastojem
Novega predsednika čakajo hude težave = Večjega preobrata ne bo
Danes je še težko reči, v kakšni meri utegne izvolitev novega predsednika, demokrata Kennedyja vplivati na bodoči gospodarski razvoj v Združenih ameriških državah in v zunanjem svetu. To vprašanje je izredno zanimivo glede na to, da predstavljajo Združene ameriške države obširen trg za razpečavanje tujega blaga, pa tudi gledišče, ki ga bo zavzel novi predsednik glede podeljevanja gospodarske pomoči tujim državam in zlasti nerazvitim deželam, bo vsekakor velike važnosti za razvoj mednarodnega gospodarstva. Napovedovanja v tem pogledu niso lahka; sicer ni dvoma, da bo Kennedy tudi na gospodarskem področju pokazal več prožnosti kakor jo je njegov predhodnik, saj je v vsakem pogledu bolj gibčen. Mednarodne borze so bile vsaj v prvem trenutku po izvolitvi Ken-nedyja optimistično razpoložene; zato se je tudi cena nekaterim surovinam nekoliko dvignila pač v pričakovanju, da bo poraba teh v Združenih državah napredovala.
ZNAMENJA GOSPODARSKEGA ZASTOJA
Na obzorju ameriškega gospodarstva so v zadnjem času nastopila prva znamenja gospodarskega zastoja, ki se zopet obeta Združenim ameriškim državam. Plačilna bilanca je še vedno močno pasivna, zlate rezerve Združenih a-meriških držav so se v zadnjem času občutno skrčile, nevarnost inflacije še ni bila odstranjena, pa tudi vprašanje brezposelnosti utegne povzročiti glavobol novemu predsedniku, kakor ugotavlja neki ameriški list.
Znamenja gospodarskega zastoja so že očitna. V drugem tromesečju letošnjega leta se je surovi narodni dohodek sukal v letnem razmerju 505 milijard dolarjev na leto, toda v naslednjem tromesečju se je razmerje poslabšalo na 503 milijarde in v zadnjih treh mesecih se ameriško gospodarstvo giblje približno na tej ravni. Industrijska proizvodnja je januarja predstavljala 111% proizvodnje iz leta 1957, a do septembra je nazadovala za 17% in v oktobru je bila po dosedanjih računih še nižja.
Med drugimi slabimi znamenji omenjajo poročila iz Amerike tudi popuščanje gradbene dejavnosti. Število novih začetih stavb je bilo septembra za 20% manjše kakor avgusta in za 25% manjše kakor septembra lanskega leta.' V septembru se je brezposelnost dvignila za 168.000 brezposelnih delavcev, ter je dosegla 3,388.000. Tudi v oktobru se je položaj poslabšal. Dobiček velikih podjetij se je v tretjem tromesečju skrčil za 11% v primeri z razvojem v drugem tromesečju, vendar je bil še vedno ža 8%' višji kakor v tem tromesečju lanskega leta, ko ga je prizadela zlasti jeklarska stavka. Trgovina na drobno se giblje na ravni, ki je nekoliko višja kakor v lanskem letu, vendar je bil promet meseca septembra za 1,7% manjši kakor meseca avgusta.
ŽIVAHNEJŠA TRGOVINA, A ŠE VEDNO PASIVNA PLAČILNA BILANCA
Proizvodnja jekla je razmeroma še vedno visoka, kar je toliko bolj neugodno, ker se navadno prav v četrtem tromesečju industrijska dejavnost dvigne. Zunanja trgovina se razvija ugodneje, povečal se je izvoz, a manj uvoz. Kljub temu je plačilna bilanca še vedno neugodna. Ameriški stroški v tujini so se povečali, a tudi zasebni kapital odhaja in išče ugodnejše naložbe v tujini. Sicer je bila plačilna bilanca Združenih ameriških držav že od leta 1950 vsako leto pasivna, razen v letu 1957. V prvem polletju 1960 je razmeroma malo tujih vlad in bank za-
menjalo svoje dolarske zaslužke za zlato, toda v tretjem tromesečju se je odtok zlata iz Amerike močno dvignil. V tem letu je odšlo iz Amerike za okoli 1,1 milijarde dolarjev zlata, to je več kakor vse lansko leto, ko je odtok dosegel 1,08 milijarde dolarjev. Zlate rezerve Združenih ameriških držav so se skrčile na okoli 18,3 milijarde dolarjev.
ŽIVLJENJSKI STROŠKI SO SE POVEČALI
Meseca septembra se je zopet pokazala nevarnost inflacije, saj so se življenjski stroški dvignili. Če postavimo cene v' razdobju 194749 na 100, so te v avgustu znašale 126,6, a v septembru 128,8, medtem ko je indeks lanskega leta v septembru kazal 125,2. Skok cen ni posebno občuten, vendar vznemirja gospodarstvenike okolnost, da cene nikakor ne popustijo.
Ameriški listi pripominjajo, da so vsa ta gospodarska vprašanja preveč zapletena, da bi mogel glede njih bodoči predsednik kaj kmalu odločati. Na drugi strani bo novi predsednik moral računati tudi z mnenjem republikancev, ki jih je povabil na sodelovanje in proti katerim je zmagal le z majhno večino.
VIŠEK ZASTOJA PRVE MESECE PRIHODNJEGA LETA
Henrik Bund, član Inštituta za raziskovanje konjunkture (The Research Institute of America) opozarja na
okolnost, da so med volilno agitac
jo posebno pesimistično prikazovali razvoj ameriškega gospodarstva demokrati, da bi tako kritizirali delo republikanske vlade in laže prodrli pri predsedniških volitvah. Nasprotno, republikanci so prikazovali položaj v lepši luči. Treba je med tem iskati srednjo pot in ugotoviti, da velikega preobrata v razvoju ameriškega gospodarstva ne bo, čeprav moramo računati z manjšim zastojem. Tega ne bodo Američani posebno občutili, ker je pravzaprav že nastopil. Razočaranje med podjetniki je zato veliko, ker so bile napovedi o letošnjem razvoju preoptimistične. Prevladalo je namreč mnenje, da bo po koncu znane jeklarske stavke avtomatično nastopil izreden »boom«, to je nenavadno ugodna gospodarska konjunktura. Ta napoved se ni uresničila, zato je bilo razočaranje toliko večje.
Henry Bund, katerega mnenje navaja »Mondo Economico«, omenja nekatere ugodne poteze sedanjega gospodarskega razvoja, med temi zlasti naraščanje ameriškega izvoza. Pravi, da se večina ameriških gospodarstvenikov strinja s tem, da bo gospodarski zastoj najbolj občuten v prvem tromesečju prihodnjega leta, nakar bo sledil zopet vzpon, ki bo razmeroma nagel. Tega mnenja je tudi skupina ameriških gospodarstvenikov, ki se zbira okoli znanega ameriškega gospodarskega časopisa »Fortune«.
Osebnost novega predsednika
Na sliki vidite novega predsednika Združenih ameriških držav Kennedv-ja med volilno agitacijo. V boj za predsedniško mesto se je očitno vrgel z vsemi silami, ki jih nosi v sebi človek pri 43. letu. John Fitzgerald Kennedy je sin Jožefa, ki je bil borzni agent, filmski podjetnik in pozneje ameriški poslanik v Londonu ter senator. Oče novega predsednika je izredno bogat človek; njegovo premoženje cenijo na 200 milijonov dolarjev (125 milijard lir). Po očetovih načrtih bi moral postati predsednik prvi sin, to je Joe, ki pa se je kot pilot ubil z ameriškim bombnikom leta 1944 nad Rokavskim prelivom. Vsakemu izmed svojih sinov je oče, ko so dorasli, dal po 1 milijon dolarjev ter poskrbel za njihovo izobrazbo na ameriških in evropskih univerzah. Za volilno agitacijo v Ameriki je treba imeti res
mnogo denarja. Voditelji republikancev in demokratov so bili mnenja, preden se je agitacija začela, da potrebuje vsaka stranka vsaj po 6 milijonov dolarjev (okoli 3 milijarde 750.000 lir). Nekateri listi so poročali, da je Kennedy potrošil celo 14 milijard lir za volilno agitacijo.\ Potreben denar zbereta stranki predvsem med svojimi člani. V ta namen prirejata velike pojedine, tako je bilo po vsej Ameriki 35 takšnih pojedin istočasno, in tudi predsednik Eisen-hower je govoril v Chicagu na podobni večerji 29. septembra. Kennedy je priredil okoli 20 takšnih pojedin. Izredno mnogo denarja požre televizija, ki je danes v Ameriki za 45% dražja kakor leta 1956. Pol ure na televiziji stane danes 125.000 dolarjev (nekaj čez 78 milijonov lir). Radio se je podražil za 6% in oglasna tarifa se je po letu 1956, odkar so trle zadnje predsedniške volitve, povišala za 15%.
Pred objavo izida volitev je vladalo splošno mnenje, da bo Kennedv zmagal z večjo večino; v resnici so demokrati prodrli samo z večino okoli 400.000 glasov. Za Kennedyja, je bilo oddanih 32,700.000, za republikanskega kandidata Nixona pa 32,300.000 glasov. Republikanski kandidat general Eisenhoveer je leta 1952 in 1956 zmagal z mnogo večjo večino, in sicer v prvi vrsti zato, ker je bil znan kot glavni poveljnik in zmagovalec iz zadnje svetovne vojne ter so prav zaradi tega zanj glasovali tudi mnogi Američani, ki bi bili sicer oddali glas za demokratskega kandidata. Med volilno agitacijo ni Nixon prikrival svojih protikatoliških čustev ter je zlasti v državah Srednje in Zahodne Amerike vplival na volivce, da so glasovali proti Kennedyju kol katoličanu. Novi predsednik je po letih doslej najmlajši med vsemi dosedanjimi.
Po najnovejših podatkih, je Kenne-dyjeva večina znašala samo 230.0UU.
Beograd, nov. 1960
V prvih 9 mesecih letošnjega leta je jugoslovansko-italijanska trgovinska izmenjava še napredovala. V tem obdobju je skupni obseg obojestranske izmenjave po gospodarskih podatkih jugoslovanske statistike dosegel približno 37,6 milijarde dinarjev (125 milijonov dolarjev), kar pomeni napredek za približno 44% v primerjavi z obsegom trgovine v istem času lani (26,1 milijarde dinarjev, oziroma 87 milijonov dolarjev). Letošnji napredek zadeva jugoslovanski uvoz iz Italije in izvoz v Italijo.
Jugoslovanski uvoz iz Italije je na-rastel od približno 13,6 milijarde dinarjev lani na 19,6 milijarde letos, to je za nekaj čez 44%, jugoslovanski izvoz v Italijo pa se je dvignil za okoli 43%, in sicer od lanskih 12,6 na letošnjih 18 milijard dinarjev.
K naraščanju trgovinske izmenjave med obema državama so pripomogle na eni strani povečane dobave italijanske opreme in reprodukcijskega blaga, ki jih Jugoslavija v dobršni meri uvaža v okviru kreditnih sporazumov in sporazumov o industrijskem sodelovanju, na drugi strani pa je doprinesla k dvigu izmenjave tudi čedalje š:rša sprostitev uvoza nekaterih kmetijskih in prehranjevalnih vrst blaga v Italijo. To je vsekakor vplivalo na povečanje jugoslovanskega izvoza v Italijo, še posebno, ker je jugoslovansko kmetijstvo letos razpolagalo z večjimi zalogami blaga.
POVEČAN IZVOZ JUGOSLOVANSKIH KMETIJSKIH PRIDELKOV
V okviru jugoslovanskega izvoza v Italijo je bil dosežen največji porast prav med kmetijsko-prehranjevalnimi vrstami blaga, in sicer za okoli 4 5 milijarde dinarjev (15 milijonov dolarjev), tako, da to blago predstavlja v prvih devetih mesecih letošnjega leta 55,4% vsega jugoslovanskega izvoza v Italijo. Lansko leto je delež teh vrst blaga znašal 43%. Izvoz govejega mesa se je povečal za 1,6 milijarde dinarjev, izvoz koruze za 1,5 milijarde, izvoz žive goveje živine za 1 milijardo in izvoz jajc za skoraj 500 milijonov dinarjev.
USTAVLJEN UVOZ KORUZE IN SVINJSKEGA MESA
Hkrati je. bil v omenjenem času popolnoma izkoriščen kontingent za goveje meso. Konec julija letošnjega leta je prenehala sprostitev jugoslovanskega izvoza koruze v Italijo. Sredi ju-
0 čem razpravljajo na konferenci GATT
Že od konca oktobra zasedajo v Ženevi predstavniki držav, ki so pristale na Splošni mednarodni trgovinski in carinski sporazum (GATT). To zasedanje je bilo dogovorjeno na lanskem, ki je bilo v Tokiju in katerega so se udeležili predstavniki 44 držav. Kakor znano, ima sporazum namen čimbolj sprostiti mednarodno trgovino in omejiti carine ter posege vlad v prosti razvoj mednarodne trgovinske izmenjave. Hkrati zaseda v Ženevi tudi konferenca za tarife, ki se bo verjetno nadaljevala še prihodnje leto. Na konferenci GATT bodo odločali tudi o prošnji za pristop Argentine, Irske, Nigerije, Portugalske in Španije. Osrednje vprašanje, ki je predmet ženevskih sedanjih razprav, je kmetijsko vprašanje oziroma posledice kmetijske politike po-
Evropa je ponorela z avtomobili
Kaj mislijo Američani o evropski motorizaciji
Z rjovenjem 20 milijonov izpušnih cevi je avtomotorna eksplozija zadela naše prijatelje onstran Atlantika. To je najbolj presenetljiv, nadebuden, toda tudi najbolj neubogljiv pojav v Evropi, ki se je. pred komaj desetimi leti zvijala v poslednjih gospodarskih krčih.
Leta 1947 je prišel na 285 Italijanov en avto, danes pa že na 31. Dvanajstkrat več zahodnih Nemcev in Avstrijcev ima avto kot pred dvanajstimi leti; petkrat več Francozov, štirikrat več. Švicarjev. V Angliji pride en avto na deset ljudi; švedska ima naj višje razmerje: sedem ljudi na en avto.
Vse davno poznane prilike in nepri-like avtomobilske dobe, kot jih mi Američani poznamo, so se razpasle v Evropi: merilci za parkiranje in za pijance, kino na prostem za avtomobile in morske peščine za avtomobiliste, nadzorna služba in radarske zasede, servisne postaje in moteli, tatovi avtomobilov in oglasne deske, gibanja, iznajdljivosti in združenja, ki naj zaščitijo naravo od motoristov, motoriste od narave in motoriste od motoristov.
Milijonov in milijonov ljudi se je polastila nova, neskončna radost: iti, kamor se ti zljubi, zbežati pred vsemi drugimi, ki tudi bežijo; vsaj enkrat nisi v skupini, kjer te suvajo, mečkajo in potiskajo; že sam ponos in veselje biti v štirikolesni igrači; pogled na nova obzorja, obraze, obede in vi-
lllll!lll!llll!lll!llll!llllll!ll!lllllll!!lllll!ltlllllllll!llll!ll|j|li|||||||lll!ll!lllilllllllllll!lllll
končno zaustavimo in si ohranimo zemeljsko posest, ki nam zajamči vsaj košček trdega kruha? Prav svoboda govora in zborovanja, ki jo priznava italijanska ustava vsem državljanom in ki pride do izraza zlasti med volilno agitacijo, nas opozarja, da nismo storili vsega, kar bi se bilo dalo storiti v mejah ustave. Zakaj ne bi n. pr. sklicali velikega tabora »vsega kar leze inu gre« ne glede na politično prepričanje in stan posameznikov, da bi dvignili glas, ki bi se čul vsaj do Rima? Prav izid zadnjih volitev in skupen nastop tam, kjer je bil nujno potreben, nam zagotavljata, da bo ta glas res krepak.
na; veselo presenečenje nad odkritjem svojega lastnega jaza.
Nasledki takšne konjunkture, ko smo jo mi spoznali v Ameriki, segajo zelo daleč. Razvijajoča se avtomobilska industrija ni samo znamenje naraščajočega blagostanja, temveč eden izmed njenih glavnih vzrokov. To je tudi obenem činitelj, ki urejuje ne samo gospodarsko, temveč tudi splošne socialne. razmere. V Italiji so zadnjo zimo poskušali predlagati zvišanje takse na bencin, toda predlog so hitro umaknili. Celo voditelji sindikatov so rekli; stotisoči našili članov imajo zdaj svoj avto.
Avtomobili so spremenili ves način potovanja po Evropi. Po neki oceni o-biskuje vsako leto 100 milijonov Evropejcev v avtomobilu druge države, mnogi izmed njih s šotori in kuhinjsko opremo za počitnice v kampingu. V sedmih državah poskušajo železnice privabiti nazaj bivše odjemalce s tern, da jim ponujajo na razpolago »spalni voz«: avtomobilski lastnik in avto potujeta ponoči v istem vlaku ter se znajdeta drugo jutro 500 milj stran.
Konjunktura je toliko bolj zaznavna, ker pobere novi avto znatno večjo rezino iz domačega proračuna Evropejca kot pa Američana. Povprečen ameriški zaslužkar, ki kupi najbolj cenen avto, mora dati na stran le plačo za pet do šest mesecev. Povprečen Evropejec, ki hoče kupiti podoben ljudski avto, mora prihraniti dvakrat toliko mesečnih plač.
Evropejcu je avto bolj kot Američanu znamenje sreče, jeklenogumasti dvi-galnik v socialno višje nadstropje. Evropejci bodo še bolj kot Američani stisnili pas, napravili marsikateri nevaren finančni skok samo zato, da pridejo do avtomobila.
BREZ MESA IN OTROK ZARADI AVTOMOBILA
V Avstriji, kjer pride kljub visoki davščini en avto na 20 oseb, mora po-
vprečen državljan dajati na stran plačo dveh ali treh dni samo zato, da napolni tank malega avta za nedeljski izlet. Kot mi piše mlad prijatelj z Dunaja, morajo mladi poročenci živeti brez mesa, pohištva, počitnic in celo brez potomcev.
Val avtomobilizma se je privalil hitreje, kot so pričakovali, tako da so se uprave zahodnoevropskih avtomobilskih cest znašle v stiski brez izdelanih načrtov. Medtem ko je imela Nemčija približno 1.600 milj (1 angl. milja je 1,609 km) avtomobilskih cest, je imela vsa ostala Evropa manj kot polovico tega. Velik del drugorazredne cestne mreže v Evropi je bil videti takšen, kot da so ga začrtale gosi na svojem nedeljskem jutranjem sprehodu.
Zdaj grade 1.000 milj dolgo avtomobilsko cesto s štirimi progami, v načrtih jih imajo za 10.000 milj. Napravili so useke v starodavne griče, obšli so dremajoče vasice in odstranili smrtonosne ovinke. Pri tem so prenekate-re zavite gorske prelaze zamenjali s predori za cestni promet kot n. pr. tisti ki ga vrtajo zdaj pod Mont Blancom in bo odprt leta 1962. Dolg bo 7 milj in bo dnevno prebavil 14.400 avtomobilov ter skrajšal potovanje med Francijo in Italijo za tri ure.
Toda tu pridobljene ure, so bile že izgubljene drugod. V prestolnicah je dnevno prihajalo na ulice na stotine novih avtomobilov in je zaradi tega cestna gneča postala pošastna. V središču Hamburga se promet v najhujših urah ne giblje hitreje od navadnega pešca. V Angliji, kjer pride na vsakih pet metrov avtomobilske ceste kakšno motorno vozilo, se je letošnja prometna gneča zahodno od Londona raztegnila 23 milj daleč. V Parizu zamrzne včasih reka avtomobilov na Champs Elysees in okoli Are de Triomphe tako trdno, da vozači zapuste avtomobile in gredo peš domov. V Milanu je pred kratkim neki razdraženi odvetnik
v prometni gneči planil iz avtomobila in ustrelil nasprotnega voznika.
SMRT ČAKA ZA VOGALOM
čeprav Evropejci na splošno ne ubijajo drug drugega na cesti v takšni meri kot mi, nas že dohajajo. V Zahodni Nemčiji so z rekordom v letu 1959 od 239 oseb na milijon ljudi, ubitih v prometnih nesrečah, presegli Ameriko z 214 mrtvimi. V Italiji se pojavi smrt na cestah in ulicah vsakih pet četrt ure. Ce pa računamo v potovalnih miljah, je zdaj desetkrat varneje v Evropi voziti se z letalom kot pa z avtomobilom.
Preplašena in iznenadena Evropa je precej poskušala, da bi zaustavila rastočo cestnino. Italija je odredila, da ne smejo biti tovornjaki ob nedeljah in praznikih na avtomobilskih cestah. Švicarji zahtevajo, da se v mraku morajo umakniti vsi tovorni avtomobili. Danci prepovedujejo reklamo na vseh cestah ali celo blizu cest, da ne bi zmotili voznikove pozornosti. Nemci so zgradili več kot 100 otroških prometnih vrtcev, kjer se uče otroci voziti majhne avtomobilčke skozi mesteca z vsemi prometnimi znaki, lučmi in enosmernimi cestami, pod strogim toda prijaznim očesom odraslega prometnika.
V	marsikateri evropski državi niso omejevali hitrosti, ker bi to dišalo po diktaturi, zdaj pa uvajajo na široko omejitve. Od aprila do oktobra ne smejo v Franciji, ob praznikih in nedeljah, voziti hitreje, od 100 km.
»KRVNA PATRULJA« NA CESTI
V	Skandinaviji so strogi glede mešanja žganih pijač in šofiranja. Na Norveškem že 0,05 alkohola v krvi (zadostuje nekoliko močnejši koktajl) spravi voznika v zapor za najmanj 21 dni. švedska policija, »krvne patrulje«, redno ustavlja na slepo srečo voznike in jih preskuša glede odstotkov
(Nadaljevanje na 2. strani)
nija pa je Italija zaustavila uvoz svežega, osoljenega, prekajenega in kuhanega svinjskega mesa. Vse to se bo odražalo na izvozu iz Jugoslavije v Italijo v naslednjih mesecih.
POVEČAN UVOZ JUGOSLOVANSKEGA LESA
Znatno se je povečal tudi izvoz surovin, in sicer za okoli 640 milijonov dinarjev. Najbolj se je povečal izvoz konoplje in piritnega koncentrata. Izvoz lesa v Italijo se je povečal od 3546 na 3680 milijonov dinarjev, in sicer najbolj sulfitul celuloze in rezanega lesa. Izvoz rezanega lesa se je dvignil od 2.035 na 2.151 milijonov dinarjev. Letos je Jugoslavija izvozila več mehkega in hrastovega rezanega lesa, medtem ko je izvoz bukovega rezanega lesa in bukovih pragov nekoliko upadel.
VEČ JUGOSLOVANSKIH INDUSTRIJSKIH IZDELKOV V ITALIJO
Letos se je znatno dvignil tudi izvoz končnih industrijskih izdelkov in polizdelkov, in sicer za 49%. Najbolj se je povečal izvoz kovin (svinca, ferole-guV, cinka), lesnih proizvodov (parke-tov, vezanih plošč), opeke itd., medtem ko se je izvoz cementa skrčil. Na področju kemijske industrije sč je izvoz le za malo povečal, in sicer najbolj alkohola, pač pa se je izvoz končnih industrijskih izdelkov precej povečal. Tako so Jugoslovani izvažali bagre, dele za gradbeniške stroje, naprave za signalizacijo, orodne stroje, električne aparate za gospodinjstvo in motorje.
ITALIJA IZVAŽA PREDVSEM STROJE
V okviru jugoslovanskega uvoza iz Italije so zabeležili največji napredek na področju strojev, in sicer za sko-v 3,5 milijarde dinarjev ali 54%. Stroji so v omenjenem času zavzeli čez 50% vsega jugoslovanskega uvoza iz Italije. Najbolj se je dvignil uvoz avtomobilov v kosih (za 879 milijonov dinarjev), delov za montiranje kmetijskih strojev (za 577 milijonov), ladijskih motorjev in njihovih delov (za 403 milijone), gradbeniških strojev in delov, strojev za prehranjevalno in tekstilno industrijo itd. Letos pa je nasprotno nazadoval uvoz traktorskih, bagrskih in drugih strojnih delov.
Omembe vredno je tudi letošnje naraščanje uvoza industrijskih polizdelkov, in sicer za skoraj 2,4 milijarde dinarjev, ali za 66% v primerjavi z uvozom v lanskem letu. Največ gre pri tem za proizvode črne metalurgije
sameznih vlad na razvoj mednarodne trgovine. V Ženevi razpravljajo tudi o težavah, na katere naleti povečan izvoz iz nekaterih držav. V tej zvezi pridejo na dnevni red tudi odnosi med raznimi gospodarskimi skupnostmi, kakor Evropsko gospodarsko skupnostjo, Evropskim združenjem za svobodno izmenjavo m Področjem za svobodno izmenjavo med državami Latinske Amerike, posebno pa vpliv teh novih skupnosti na razvoj svetovne trgovine. V Ženevi bodo razpravljali tudi o ukrepih nekaterih vlad, ki gredo za tein, da se z oviranjem uvoza spravi v ravnovesje plačilna bilanca.
Posvetovanje držav Kolombskega plana
Že od konca oktobra zaseda v Tokiju XII. letna konferenca Kolombskega plana, kateri prisostvuje 200 odposlancev iz 21 držav. Konferenca se zaključi 17. novembra. Kolombski plan predvideva gospodarsko' vzajemno pomoč med članicami, s katero naj bi se dvignila življenjska raven ter pospešil gospodarski razvoj posameznih držav; ustanovljen je bil 1. 1950 pod anglo-ameriškim okriljem. Njegova posebna značilnost je v tem, da se mora kakršen koli načrt za gospodarsko pomoč izvesti medsebojno (bilateralno), to je v obeh državah hkrati, seveda na podlagi sklepa večine. V tej gospodarski skupnosti so včlanjene Burma, Severni Borneo, Kambodža, Cejlon, Filipini, Indija, Indonezija, Laos, Malaja, Nepal, Pakistan, Sarawak, Singapor, Tajska in Vjetnam. Poleg teh 15 držav se je včlanilo še šest drugih, in sicer Avstralija, Kanada, Japonska, Velika Britanija, Nova Zelandija in Združene ameriške države. V finančnem letu 1958-59 so Združene ameriške države podelile raznim državam, ki so včlanjene v tej skupnosti, za 5 milijard 166 milijonov dolarjev gospodarske pomoči. Amerika je podelila posojila s posredovanjem Zavoda Ex-port-Import Bank in v smislu zakona Public Law 480 in programa »A-tom za mir«.
REZERVE IN POSOJILA MEDNARODNE BANKE
V prvem tromesečju finančnega leta 1960-61 je Mednarodna banka za obnovo in razvoj povečala svoje r& zerve za 22,7 milijona dolarjev; do 30. seplembra so se rezerve namreč dvignile na 531,5 milijona dolarjev. V mesecih juliju, avgustu in septembru je imela banka 40,5 milijona dolarjev surovega dohodka in 24,9 milijona dolarjev stroškov. V tem času je banki podelila 271 posojil v 54 državah za skupno vrednost 203,240.000 dolarjev; 90 milijonov je prejel Pakistan, 70 Indija, 27,5 Izrael, 7,5 Panama, 5,4 Kolumbija in 3,8 S. Salvador. Doslej je banka podelila za 5 milijard 384,500.000 dolarjev posojil. Do 30. septembra tega leta je bilo banki vrnjenih za 703,2 milijona dolarjev posojil. V omenjenih treh mesecih se je podpisana delniška glavnica povečala za 207,3 milijona dolarjev ter znaša zdaj 19 milijard 915.200.000 dolarjev. Po zadnjem pooblastilu je banka lahko dvignila delniško glavnico od 10 na 21 milijard dolarjev.

(za čez 800 milijonov), tkanine (za čez 600), in papirja (skoraj 400 milijonov). Med valjanimi in vlečenimi proizvodi so Zabeležili največje naraščanje izvoza žice, bele pločevine in cevi; uvoz. ladijske pločevine pa se je znižal. Med proizvodi tekstilne industrije je najbolj naraste! uvoz prediva iz česane volne, nato najlonskega in perlonskega prediva, baržuna, pliša, volnenih tkanin, med vsemi vrstami papirja (pa se je največ povečal izvoz rotacijskega pa-Rirja.
V letošnjem letu se je precej povečal tudi uvoz goriva iz Italije, in sicer v prvi vrsti koksa, uvoz surovin kakor na primer plute, dalje uvoz sadik in obrezanih trt, jagnječjih kož itd., pa tudi uvoz končnih izdelkov. Uvoz je nasprotno nazadoval na področju kemijskih izdelkov. Znižal se je zlasti uvoz umetnih gnojil (lani 1007, lelos 712 milijonov dinarjev), zlasti super-fosfata.
Če upoštevamo, kako naglo je obojestranska blagovna izmenjava v letošnjem letu napredovala v primerjavi z lansko, saj je že v prvih 9 mesecih letošnjega leta prekoračila vrednost celotne lanske izmenjave, in če upoštevamo tudi naraščanje izmenjave nasproti prejšnjim letom, bomo ugotovili, da so dani vsi pogoji, da se do konca letošnjega leta prekorači rekordna višina izmenjave iz leta 1957. Razlika bo v tem, da bo letos jugoslovanski izvoz v Italijo po vsej verjetnosti mnogo večji, kakor je bil leta 1957.
K. Z.
NAPREDEK AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE V ITALIJI
Leta 1958 so v Italiji izdelali 403.548 avtomobilov, leta 1959 pa 500.769 vozil. Računajo, da se bo letos proizvodnja povzpela na 710.000 vozil. Od letošnje proizvodnje 710.000 vozil bo 660.000 zasebnih avtomobilov.
Mnenje drugih
dvojega imema
me spoštujejo
Dovolite, da k ugotovitvam vašega sodelavca o tihih in mlačnih Slovencih, ki ne kažejo s svojim vedenjem spoštovanja niti do samega svojega imena in imena svojih staršev in dedov, dodam še v dopolnilo samo nekaj pripomb tudi iz lastnega doživetja.
Tudi jaz se večkrat vozim z istim avtobusom iz Trsta proti Ljubljani, v katerem je vaš sotrudnik doživel opisani dogodek (v zadnji številki »Gospodarstva« pod »Našim mnenjem«), Reči moram, da se tisti duh hlapčevstva in strahu, ki se je oprijel našili ljudi v časih fašistične strahovlade — če že ne morda v starih avstrijskih časih — vleče daleč čez današnjo italijansko-jugoslovansko mejo tja do Ljubljane. Na svojih potovanjih v avtobusu tržaške družbe SAT sem namreč opazil, da se potniki iz Trsta nekako opogumijo šele onstran Postojne, kakor da bi bili z »ekspresom« (črno kavo) med odmorom v Postojni vsrkali tudi nekaj korajže pred sprevodnikom; šele ko se prične avtobus spuščati po serpentinah proti Planini, pridno navadno govoriti med seboj po naše, to je tako, kakor jih je naučila ntihova mati v Trstu, pod Slavnikom ali Nanosom. Poprej tudi prenesejo brez vsake pri-pombe sprevodnikovo »Senosecchio« (Senožeče) in »Postnima« in še potem (za Postojno) se jim ne zdi prav nič čudno, da sprevodnik zakliče šoferju: »Ferma a Longatico« l Ustavi v logatcu).
Pa nadaljujmo z našo kroniko! Sicer se bojim, da ne bo za naše bralce nič novega, če povem, da naši l/udje tudi na ljubljanskih ulicah kaj radi vpletajo v svoj govor tržaške cvetke kakor »va in malora«, »va in remen-go« ali »oštija«; drugi so še bolj junaški ter govorijo prosto kar po tržaško ali pravzaprav beneško, da li pokazali, da so iz domovine fiatov, lanč in alfa-romeo. Tudi m nič novega, da se matere od svojih fantov in deklet, ki študirajo v Ljubljani, v tržaškem avtobusu na ljubljanski avtobusni postaji poslavljajo v pristnem tržaškem žargonu.
Na ljubljanski avtobusni postaji lahko tudi doživiš, da si postajni načelnik z vsemi silami prizadeva, da bi sprevodniku tržaškega avtobusa dokazal, da še ni pozabil italijanskega jezika iz časov italijanske zasedbe. Ali ne bi bilo bolj upravičeno ptičako-vati,'da bi sprevodnik tržaškega avtobusa poskušal lomiti jo vsaj za silo po slovensko? Ali na recimo, da bi tržaško podjetje SAT namestilo enega izmed tolikih tržaških Slovencev, ki so brez. dela?
Ob zaključku še eno: Ali veste, kako se slovenska dekleta v Fernečah na meji poslovijo od mater, ki odhajajo z avtobusom proti Trstu? »Ciao. mama, ciao«. To je pač mnogo bolj fino kakor staromodni krnski »Zbogom, mama!«
— L. T. --
-- • -
Namesto, da bi uničili, da bi vse zgradili znova, izkoristimo in izpopolnimo to, kar najdemo.
(A. Rosmini)
_ 0 —
Med ženami ne sme biti druge razlike kakor razlika v lepoti.
Med dvema prijateljima je samo eden prijatelj drugega.
— 0 —
Misel je kakor zrno, ki pade na tla; čaka dobrodejnega dežja in sončnih žarkov, da vzklije.
— 0 —
Ženske uganejo vse: zgrešijo samo, kadar mislijo.
— 0 —
Odpravimo smrtno kazen, tudi jaz sem za to; toda najprej naj prično gospodje morilci.
(Alfons Karr)
m to mu
KOCA POPOVIČ OBIŠČE NAJPREJ DUNAJ, NATO RIM. Državni tajnik za zunanje zadele Koča Popovič obišče 24. novembra Dunaj, 1. decembra pa Rim. Med raznimi vprašanji, ki zadevajo obe državi, je zlasti vprašanje pospešitve gospodarskih stikov. Slovenski listi na Koroškem so prepričani, da bodo ob tej priložnosti razpravljali tudi o ureditvi položaja slovenske . manjšine na Koroškem in hrvatske manjšine na Gradiščanskem. Pripominjajo še, da je Jugoslavija pokazala na zasedanju glavne skupščine Združenih narodov razumevanje za pravilno reševanje manjšinskih vprašanj, kakor vprašanja položaja južnih Tirolcev.
MINISTER KREISKV SE PONOVNO SESTANE S KOROŠKIMI SLOVENCI. Po svojem povratku iz New Yorka je avstrijski zunanji minister dr. Kreisky izjavil, da se bo še to jesen sestal s predstavniki koroških Slovencev. Takšni sestanki so se izkazali za zelo koristne. Omenil je, da se hoče posvetovati s predstavniki Slovencev, da vlada dokončno uredi položaj koroških Slovencev. Re: šiti je treba vprašanje dvojezičnih šol, vprašanje soudeležbe Slovencev v javnih ustanovah in vprašanje odškodnine Slovencem za škodo, ki so jo pretrpeli za časa nacizma. »Slovenski vestnik« naglaša, da je treba vprašanje koroških Slovencev in južnih Tirolcev rešiti na podoben način in zavrača trditev Kreiskega, da sta ti dve vprašanji različni.
OBNOVITEV POGAJANJ GLEDE JUŽNEGA TIROLSKEGA. V smislu sklepa Organizacije združenih narodov se bodo v kratkem obnovila pogaja nja med Italijo in Avstrijo za ureditev položaja južnih Tirolcev. Avstrijski zunanji minister Kreisky je izjavil, da bo v avstrijskem odposlanstvu, ki bo . vodilo pogajanja, tudi državni podtajnik Gschnitzer, ki je po italijanskem mnenju eden izmed naj-oblj nepopustljivih avstrijskih državnikov glede južnotirolskega vprašanja. Obnovitev pogajanj zahteva načelnik južnotirolske ljudske stranke Silvius Maniago v svojih brzojavkah, ki jih je naslovil Fanfaniju in kanclerju Raabu. Kancler Raab namerava odstopiti prihodnjo pomlad.
DE GAULLE NAPOVEDUJE ALŽIRSKO REPUBLIKO. V Parizu je nepopustljive nacionaliste iznenadila De Gaullova omemba »Alžirske republike«. V tem vidijo napoved o bodoči rešitvi alžirskega vprašanja, in sicer v smislu, da bi Francija priznala neodvisnost Alžircev. Prej naj bi se izvršilo ljudsko glasovanje. De Gaulle je zaradi teh svojih načrtov naletel na odpor nekaterih visokih oficirjev, kakor na primer generala Juina, vendar kaže, da bo vojaštvo sledilo De Gaullu. De Gaulle je uvidel, da je glede alžirskega vprašanja nastopil nov položaj od trenutka, ko sta alžirski vladi Sovjetska zveza in Kitajska javno objubila vojaško pomoč.
ZA ZBLIŽAN.TE MED CERKVIJO IN DRŽAVO V JUGOSLAVIJI. »Agence France Presse« poroča iz Beograda, da je jugoslovanska vlada odgovorila na spomenico jugoslovanskih katoliških škofov, ki ji je bila izročena v začetku oktobra. Vlada izjavlja, da je obnova normalnih odnosov med Cerkvijo in državo možna, čeprav je združena z nekaterimi težavami; koristna bo obema. Vlada izraža svoje zadovoljstvo, da katoliški škofje priznavajo ustavo in zakon o verskih skupnostih, ter je mnenja, da bo v ozračju zaupanja možno urediti polagoma vsa sporna vprašanja. Jugoslovanski škofje so v svoji spomenici načeli tudi vprašanje verskega pouka in katoliškega tiska.
PRED POGAJANJI MED ZSSR IN ZAHODNO NEMČIJO? Zahodnonemški kancler dr. Adenauer je v svojih zadnjih izjavah dal jasno razumeti, da je pripravljen na pogajanja s Sovjetsko zvezo. Uredniku socialnega demokratskega lista »Neue Rhein Zeitung« je izjavil, da se da s Hruščevom razpravljati, on ni takšen kakor Stalin. Dodal je, da zazdaj ne namerava odpotovati v Moskvo, kjer je že bil, pravzaprav bi Hruščev moral priti v Bonn. Dr. Adenauer je ob drugi priložnosti, to je prav med volilno agitacijo v Ameriki izrazil željo, naj bi bodoči predsednik skušal, zopet navezati stike s Sovjetsko zvezo; to naj bi se zgodilo na novem sestanku na najvišji ravni. Komentatorji so tedaj bili mnenja, da hoče dr. Adenauer preprečiti posredovanje angleškega ministrskega predsednika Mac Millana in da mu je ljubša ameriška pobuda. Vprašanje je zdaj, na kakšni osnovi naj bi se. začela nova pogajanja s Sovjetsko zvezo. Hruščev je namreč prav te dni izjavil v pismu na mednarodni študentovski seminar, da je treba skleniti mir z obema Nemčijama, to je z Zahodno in Vzhodno, ter rešiti berlinsko vprašanje. Znano je, da dr. Adenauer ne priznava Vzhodne Nemčije ter da dela na tem, da bi se oba dela Nemčije zopet združila. Po poročilih iz Bonna nasprotuje zahodnonem-ško županje ministrstvo pobudi dr. Adenauerja, da bi se pogajanja z Moskvo obnovila, in se hoče zavarovati pred očitkom, da dela proti Ameriki. Dr. Adenauer popušča v zadnjem času tudi glede nemško-poljske meje na Odri in Nisi.
UPOR TUDI V GVATEMALI. Gvatemalska vlada zatrjuje, da so njene čete zatrle upor, ki se je začel v mestih Zacapa in Puerto Barrios na a-tlantski obali. Upor sta vodila dva oficirja, podprla sta ga pa dve levičarski stranki, in sicer delavska stranka in revolucionarna stranka, ki sta menda pod vplivom komunistov. Vlada trdi, da so načrt za upor izdelali na Kubi in da je bilo uporniško gibanje v Gvatemali povezano z gibanjem v Nikaragvi. Proti upornikom je vlada uporabila predvsem letalstvo; tako je to bombardiralo tudi radijsko postajo v Puertu Matias de Galvez blizu Puerta Barrios, ki so jo zavzeli uporniki. Vlada je proglasila obsedno stanje. Vladne čete vodi minister za narodno obrambo polkovnik R. Gonzales Sigui, ki se je vrnit iz Združenih ameriških držav; te naj bi podpirale sedanjo vlado.
SENATOR FERRUCCIO PARRI je
že več dni na obisku v Jugoslaviji kot gost Jugoslovanskega združenja bivših borcev.
Mednarodna trgovina
POCENITEV MASLA
Cena masla v prodaji na debelo se je v Milanu meseca oktobra sukala povprečno na ravni 70.000 lir za Slot. V oktobru lanskega leta , je .stot masla stal 86.000 lir, najvišjo točko pa je cena dosegla v decembru 1959, ko je stot masla stal 90.000 lir. V začetku letošnjega leta je cena začela padati in je dosegla riajnižjo raven v preteklem juliju, ko je bila nekaj pod
70.000	lir. Gibanje cene masla iz smetane je bilo v preteklem letu povsem podobno gibanju cene centrifugalnega. Najvišjo raven je cena dosegla v decembru lani (87.100 lir stot), tei se je nato stalno nižala. V letošnjem oktobru je stal stot tega masla 64.000 lir.
AMERIŠKI TOBAK ZA FRANCIJO
V smislu zakona Public Law 480 bo ameriška vlada prodala Franciji za
2.530.000	dolarjev tobaka, ki ga bo Francija plačala v frankih. V to vsoto so deloma vključeni tudi prevozni stroški.
PROIZVODNJA MESA V AMERIKI je lani znašala 123,380.000 stotov, vendar je bila proizvodnja leta 1956 večja, saj je tedaj dosegla 127 milijonov stotov.
NAJVEČ POHIŠTVA V AMERIKO IZ JUGOSLAVIJE
Ameriško ministrstvo za trgovino računa,: da bo vrednost uvoza pohi štva v Združene ameriške države letos dosegla 29 milijonov dolarjev ter bo tako za 35% večja kakor lansko leto. V prvem polletju 1960 so Američani uvozili za 13,191.200 dolarjev pohištva (lani v istem razdobju
9.864.000	dolarjev). V tem času je bil največji uvoz pohištva iz Jugoslavije, ki je Združenim ameriškim državam prodala za 2,3 milijona dolarjev pohištva, na drugem mestu sta Danska in Flong Kong, vsaka po 2,1 milijona dolarjev; za tema Italija in Japonska, vsaka po 1,7 milijona dolarjev in končno Švedska z 800.000 dolarji.
MEDNARODNI SPORAZUM O KAVI
Prihodnje leto bo s preostalimi zalogami kave rna razpolago po vsem svetu 60 milijonov vreč kave, to je
3.600.000	ton (ako računamo vsako vrečo po 60 kg), medtem ko porabijo na svetu povprečno samo 34 mili-
jonov vreč kave, to je 2,580.000. Države, ki pridelujejo kavo ter jo izvažajo, med temi zlasti Brazilija, si prizadevajo, da bi se izvoz tako uredil, da bi se zavarovala določena višina cenam. Mednarodni sporazum, ki je bil podpisan konec septembra v Washingtonu, se v glavnem osla-nja na določbe lanskega leta. Od celotne izvozne količine 36,597.200 vreč, to je 2,215.732 ton, je bilo državam iz francoskega pasu določenih 1,286.000 vreč, to je 77.160 ton. Mednarodni sporazum za kavo zajema že 93% vse svetovne proizvodnje. Doslej niso še k njemu pristopile Etiopija, Kongo, Ruanda-Urundi, Indonezija in Gvineja.
SOVJETSKI LES ZA CIPRSKE LIMONE
G. Minas, predsednik družbe za prodajo vina in alkoholov »Loel« v Limassolu na Cipru je izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena pokupiti ves ciprski pridelek grozdja in limon. V zameno bi Sovjetska zveza dobavljala Cipru les raznih vrst. Minas je bil v tej zadevi povabljen v Moskvo in upa, da mu bo vlada da la v spremstvo strokovnjaka. V Moskvi naj bi se o tej sovjetski ponudili dogovorili dokončno. Loel vodijo levičarsko usmerjeni ljudje; družba posluje zlasti v trgovini z vzhodnimi državami.
VELIK IZVOZ AMERIŠKEGA ŽITA
Od 1. julija, ko se je začelo žitno leto, so Američani izvozili 172 milijonov bušlov pšenice, to je za 41 milijonov več kakor v istem času lanskega leta. Ameriški prekupčevalci računajo, da bo izvoz dosegel kar 650 milijonov bušlov, ker je bila žetev zaradi slabega vremena v Evropi in zaradi suše na Bližnjem vzhodu in drugod slaba.
OPOZORILO PODJETJEM Opozarjamo 'vsa podjetja in oglaševalce sploh, da neki nabiralec oglasov širi v Italiji in Jugoslaviji lažne govorice o našem listu z namenom, da bi podjetja prepričal, da je bolje, da oglašajo v listih, za katere nabira oglase on, kakor v našem. Prosimo podjetja, naj nikar ne nasedajo takšnemu nelojalnemu in po zakonu kaznivem početju.
Trst, 17. nov. 1960.
Uprava »Gospodarstva«
Pomorstvo
Napovedane ladje
Proga Jadransko morje —
— Indija — Pakistan: Velebit 16. novembra, Romanija 7. decembra, Triglav 23. decembra.
—- Indonezija — Daljni vzh.: Velebit 16. novembra, Triglav 23. decembra.
— Severna Kitajska — Japonska: Velebit 16. novembra, Triglav 23. decembra.
■— Severna Evropa: Zadar 21. novembra, Pobjcda 1. decembra.
— Severna Afrika: Srbija 20. novembra, Zadar 21. novembra, Slovenija 29. novembra.
•— Severna Amerika: Srbija 20. novembra, Slovenija 29. novembra.
— Juina Amerika: Makedonija 28. decembra.
IZPOPOLNITEV LADJEVJA SPLOŠNE
PLOVBE. Piranska Splošna plovba je nedavno vključila v promet novo motorno ladjo »Korotan«. Tako je njeno ladjevje doseglo okoli 100.000 brt. oziroma 140.000 ton nosilnosti. Splošna plovba ima 15 železnih ladij, ki plovejo že po vsem svetu. V puljski ladjedelnici »Uljanik« je naročila še specializirano ladjo - bulk carrier, ki bo imela nosilnost 18.400 ton ter jo bo podjetje prevzelo v prvi poldvici 1961, Ladja je, namenjena prevozu sipkih tovorov ter se. bo imenovala" »Bela krajina«. V bodoče namerava Splošna plovba naročiti še 75.000 ton ladjevja. K njeni uveljavitvi na svetovnih morjih je pripomogel tudi poseben servis »okoli sveta«, ki je zbudil veliko zanimanje med prevozniki in trgovci po vsem svetu. Vsaka dva meseca odpravijo na pot okoli sveta eno ladjo. K servisu se je pridružila tudi »Jugooceanija« (Kotor) s svojo ladjo »Slavonija«.
ZIMSKI VOZNI RED JADROLINIJE
S .1. novembrom je pomorsko podjetje Jadrolinija z Reke uvedlo nov izvensezonski vozni red, ki ostane v veljavi do 31. marca 1961. Priobčujemo vozni red na treh progah, ki najbolj
zanimajo tržaško področje.
Proga Trst —
—	Koper —- Umag: Ladje odhajajo iz Trsta vsak ponedeljek, sredo in petek ob 13. uri, nato pristajajo v Kopru, Izoli in Piranu ter dospejo v Umag ob 15.55. Ob torkih gre ladja samo do Kopra (odhod iz Trsta tudi ob 13. uri). Ob četrtkih in sobotah odhajajo ladje iz Trsta ob 19. uri, pristajajo v Umagu pa ob 21.55.
—	Reka — Pirej: (potniško - tovorna). Ladje odhajajo iz Trsta vsak drugi torek ob 23. uri in pristajajo v Pireju naslednji ponedeljek ob 16. uri. Iz Pireja odhajajo vsako drugo sredo ob 6. uri in pristajajo v Trstu naslednji torek ob 8. uri.
—	Reka — Kreta: (potniško - tovorna). Ladje odhajajo iz Trsta vsak drugi petek ob 19. uri in se vračajo v tržaško pristanišče prav tako vsak drugi petek ob 8. uri.
JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA (Odhodi iz Trsta)
Proga Jadransko morje —
—	Dalmacija ■— Grčija: (tedenska), Orebič 22. novembra, Istra 29. novembra.
—	Grčija — Kreta: (Štirinajstdnev na) Lastovo 25. novembra, Lastovo 9. decembra.
OBNOVITEV ITALIJANSKE MORNARICE
Od uveljavitve. Tambronijevega zakona dne 30. junija tega leta se je priglasilo že več ladjarjev, ki mislijo zamenjati stare ladje z novimi. Zakon namreč predvideva znatne olajšave v primeru gradnje sodobnih ladij, ki naj nadomestijo stare. Ladjarji so doslej prijavili gradnjo 365 novih ladij, za skupnih 2,656.465 brt. Med te nove gradnje prištevajo tudi naročila plovil iz tujine.
RUSIJA NABAVLJA PETROLEJSKE
LADJE NA JAPONSKEM. Sovjetska zveza je naročila v japonskih ladjedelnicah 5 petrolejskih ladij po 35.000 ton. Dve petrolejski ladji je že kupila na Japonskem.
Položaj na italijanskih borzah je še vedno neuravnovešen. To stanje traja pravzaprav že od meseca marca letošnjega leta ter je dosegla višek v preteklem septembru, ko so cene vrednostnih papirjev po nenehnem naraščanju nenadoma padle za več točk. Težko je reči, kaj je povzročilo najprej močno naraščanje in nato padec vrednosti na borzah.
Vrednost vseh papirjev (po večini industrijskih delnic), ki so predmet prekupčevanja na borzi, cenijo na 9.700 milijard lir, vrednost sklenjenih kupčij pa na 2.000 milijard lir na mesec. Prekupčevalci na borzi kupujejo in prodajajo delnice in druge vrednostne, papirje z denarjem, ki si ga izposojajo v bankah. V zadnjih mesecih so italijanske banke posodile v ta namen o-krog 600 milijard lir. Kot jamstvo pa so borzni agenti položili na bankah papirje, ki so bili predmet kupčije. Z naraščanjem vrednosti industrijskih delnic na borzi, je naraščalo tudi jamstvo položenih papirjev, tako da so borzni agenti lahko prejeli še nadaljnja posojila. Z novim denarjem so zopet nakupili vrednostne papirje na borzi in cene so zopet poskočile. Ta postopek se je nadaljeval vse do preteklega septembra.
Cene vrednostnih papirjev so bile do januarja 1960 81-krat višje kakor pred vojno (leta 1938), a 9. septembra so se povzpele na 140-kratno predvojno ceno ter so tedaj dosegle najvišjo raven. Sledil je preobrat. Nastopila je vrsta činiteljev, ki je zaustavila dviganje cen
in povzročila naglo nazadovanje. Visoka vrednost delnic je potisnila navzdol dividende, in sicer kar od 6-7 na 1-2%. Mnogi zasebniki, med temi številni tujci, so se zbali prenevarne igre in so se previdno umaknili z borze. Istočasno so nekatere italijanske družbe povečale delniške, glavnice in potegnile iz obtoka znatne vsote likvidnega denarja. In prav v tem času so se začeli pojavljati novi znaki gospodarskega zastoja v Združenih ameriških državah. Čeprav je šlo še večinoma za psihološke vzroke, so se tudi denarni zavodi nenadoma umaknili in odpovedali borznim agentom nove kredite. V naslednjih dveh tednih so večinoma dospele vse obveznosti borznih agentov in ti so v stiski za denar morali prodati svoje delnice, seveda po nižjih cenah. Cene na borzi so namreč padale. Indeks je popustil od 140 na 103. Pri tem so bili prizadeti številni zasebniki, ki so računali na trdnost nakupljenih papirjev. Le maloštevilni strokovnjaki so namreč vedeli, da je bilo postopno naraščanje. vrednosti umetno in da ni odražalo trdnosti industrijskega sestava v državi.
Borza je po vsem tem še enkrat pokazala, da ni le »toplomer« gospodarskega življenja v državi, temveč tudi nevarno orodje v rokah špekulacije. Izkazalo se. je, da Tremellonijev zakon iz leta 1956 ne more preprečiti nezdravih pojavov na borzah. Zakon namreč ukazuje, da je, treba vsako borzno operacijo špekulativne narave prijaviti davčnim organom, bodisi zaradi od-
Dinar ne bo zamenjan
V »Gospodarstvu« smo. že nekaj krat izpregovorili o špekulaciji z dinarjem, ki je. hudo prizadela tržaško trgovino oziroma drobni obmejni promet. Špekulacija je nedavno potisnila dinar na tečaj 60 lir za 100 dinarjev in celo še niže. Seveda se je vedno bolj krčilo število tistih Jugoslovanov, • ki so ,bili pripravljeni prodajati svoj denar po. tako nizki ceni in posledica je bila ta„ da je bilo v tržaških in goriških, trgcc vinah čedalje manj jugoslovanskih odjemalcev.
Špekulanti so si izmišljevali y$e mogoče kombinacije in izmišljotine o bodočnosti dinarja, da bi tako lahko izvabili od Jugoslovanov dinarje po čim nižji ceni; tako so razširili tudi glas, da bo dinar zamenjan za nov denar in da bo stari denar prišel ob veljavo. Mi smo takrat opozorili naše. bralce, da ni verjetno, da bi prišlo do zamenjave denarja, pač pa da bo dinarju ■ postavljen nov enoten tečaj za mednarodno trgovino, da bo torej izvršena samo devizna preobrazba. V tem smislu je nedavno pisala tudi beograjska »Ekonomska politika« in zdaj je to potrdil tudi državni tajnik za finance Nikola Minčev s svojo izjavo na seji gospodarskih odborov Ljudske skupščine. Minčev je dejal, da se lahko vsakdo osebno prepriča, da v Zavodu za tiskanje denarja ne tiskajo novega denarja, pač pa se pripravljajo izpremem-be. deviznega režima, ki so bile že napovedane.
Zanimivo je, da je dinar vselej više notiral na švicarskih borzah (v Ziiri-chu) kakor pa v Italiji, da so torej dinar na italijanskih borzah potiskali navzdol. Tako na primer notira dinar (valuta) v Ziirichu 0,50 franka za 100 dinarjev, a lira 0,69 fr. za 100 lir. Po švicarskem tečaju bi dinar moral veljati 72,46 lire za 100 dinarjev, v resnici pa notira v Milanu samo 65 lir za 100 dinarjev (pred 14 dnevi so dinar potisnili celo na 58 in niže).
Ob drugi priložnosti smo ugotovili, da se denar ceni po njegovi kupni moči in da mu torej špekulacija na dolgo ne more določati tečaja. V resnici se zdaj v drobnem obmejnem prometu dogaja, da jugoslovanski kmetje za lire, ki jih izkupičijo s prodajo svojih pridelkov v Gorici ali Trstu, kaj radi kupujejo dinarje v Italiji in jih nosijo nazaj ker z njimi v Jugoslaviji lahko kupijo več.
Iz Beograda poročajo, da so pristojni činitelji za to, da se 'izvede 'devizna preobrazba ne glede na to, kako visoko posojilo bo Jugoslaviji v ta namen podelil Mednarodni denarni sklad. Rimski list »II Globo« poroča, da je upravni svet Mednarodnega denarnega sklada sklenil nakazati Jugoslaviji v ta namen posojilo 60 milijonov rdolar:i jev.	n
NOVA VREDNOST RUBLJA
Sovjetska vlada je objavila, da.,bo od 1. januarja dalje rubelj imel novo vrednost, in sicer bo veljal toliko, kakor. 0,987412 grama zlata, to je nekaj .manj kakor 1 gram. (En gram zlata stane v Italiji približno 718 lir). Sedanji rubelj velja 0,222168 grama. Tako je vrednost novega rublja poskočila približno za 4,4-krat v primeri s prejšnjim. Ameriški dolar velja 4 dosedanje (stare'' rublje, oziroma 400 kopejk. (RubeD ima, kakor znano, 100 kopejk). PO no-' vi 'denarni preobrazbi bo vrednost rub Ija večja kakor vrednost dolarja, ir 1 sicer bo dolar vreden 90 kopejk.' Tc denarno preobrazbo je Hruščev napo vedal že meseca maja in finančni mini. sfer Garbuzov je v »Pravdi« zapisal da predstavlja dokaz gospodarskeg: napredka Sovjetske zveze. V Sovjetski zvezi bodo v notranjem prometu zamenjali 10 sedanjih rubljev za enega.
Promet čez Trst nekoliko popušča
V septembru letos je pomorski promet čez tržaško pristanišče nekoliko nazadoval v primeri s prometom lanskega septembra. Tako se je ustvaril razveseljiv napredek prometa v letu 1960. Po morju je letošnjega septembra prispelo v Trst 281.536 ton blaga (lani 286.385 ton odšlo pa je iz Trsta 101.652 ton (lani 127.792 ton). Pri vsem skrčenju v mesecu septembru je bil letošnji pomorski promet v 9 mesecih vendar ' živahnejši kakor lani. Celoten pSmorski promet je namreč v prvih 9 mesecih tega leta znašal 3,884.109 ton (lani 3,155.866 ton); po morju je letos v tem Času prispelo 2,978.224 ton, odšlo pa 905.885 ton blaga; lani so v prvih devetih mesecih izkrcali 2,231.796 ton, vkrcali pa 924.070 ton blaga.
Po morju so v septembru pripeljali v naše pristanišče 121.169 ton rudnin, 42.581 ton železne rude, 28.380 ton premoga (skoraj v celoti iz Združenih a-meriških držav); 18.900 ton pšenice (povečini iz Argentine); 11.273 ton gorilnega olja, 10.813 ton bencina itd. Na ladje pa so v tem času vkrcali 14.791 ton gorilnega olja, 12.638 ton petroleja, nafte in drugih derivatov; 10.616 ton lesa, 10.386 ton magnezita, 10.008 ton železa in jekla v palicah, 6.691 ton papirja ,5.478 ton cementa, 5.373 ton bencina itd.
ŽELEZNICA
Vzporedno s pomorskim prometom v pristanišču je v prvih devetih mesecih letošnjega leta napredoval tudi promet po železnici. Letos so pripeljali v Trst po železnici 654.155 ton blaga (lani 655.986 ton), odprema blaga pa je narastla od lanskih 764.305 ton na letošnjih 1,350.813 ton. Skupen promet v obe smeri je napredoval od 1,420.291 v letu 1959 na 2,004.968 ton letos.
Tudi železnica je torej zabeležila povečanje prometa za čez pol milijona ton, kar je bilo pač pričakovati, ker je Trst v glavnem tranzitno pristanišče.
Promet po železnici z notranjostjo Italije je ■ ostal približno isti kakor lani v tem času: letos 378.684, lani 351.878 ton. Promet z Avstrijo je napredoval od 801.441 t5n"v lanskem letu na 1,201.586 ton v .letošnjem. Pre-
cej je napredoval tudi promet s Češkoslovaško, ki je lani dosegel 30.239, a letos 135.890 ton. To naraščanje, je treba v veliki meri pripisati sporazumu, ki je bil nedavno dosežen med tržaškimi Javnimi skladišči in praškim podjetjem Čehofracht. Promet z Zahodno Nemčijo se je dvignil od 83.413 ion- v prvih devetih mesecih lani na 104:.214 ton y istem razdobju letos. Tudi promet : z Jugoslavijo' je -napredoval in sicer od 62.305 na 80.044 ton. Promet s Švico je ostal skoraj neizpremenjen: lani 40.487, letos 44.924 ton. Prav tako se je povečal promet z Madžarsko: letos, je znašal 44.459 ton, lani 29.630 ton.
Ni dvoma, da bo nova železniška tarifa z Madžarsko, ki jo pripravlja jo, ugodno vplivala na nadaljnji razvoj prometa čez Trst.
Promet po cesti narašča
Blagovni promet čez Trst se čedalje bolj usmerja po cesti in opušča železnico. O tem pričajo tudi statistični podatki o razvoju cestnega prometa v prvem letošnjem polletju. V tem razdobju je cestni promet dosegel 659.527 ton, medtem ko je znašal v istem razdobju lanskega leta samo 556.607 ton. Promet se je letos povečal tako v smeri proti Trstu — od lanskih 86.947 na letošnjih 113.469 ton — kakor tudi v smeri iz Trsta — od lanskih 469.633 na letošnjih 546.058 ton.
V cestnem prometu s Trstom zavzema prvo mesto Italija (letos 462.386 ton), med tujimi državami pa je najvažnejša Avstrija (167.725 ton v obe smeri); sledi Jugoslavija (21.242 ton), nato Zah. Nemčija (7.05!) ton), Švica (724 ton) itd. V razdobju januar-junij 1960 je pripeljalo blago v Trst 11.426 tovornjakov, v nasprotno smer pa je odšlo 37.108 vozil.
Zanimiva je blagovna sestava cestnega prometa. V smeri proti Trstu so v omenjenem letošnjem razdobju pripeljali največ jekla, železa, surovega, obdelanega in neobdelanega železa in polizdelkov (29.569 ton); ta postavka je precej višja od lanske, ki je znašala samo 9.686 ton. Drugo postavko po važnosti v prometu v smeri proti Trstu
tennicne
~ - -------------x -
ATOMSKA CENTRALNA KURJAVA IN RAZSVETLJAVA Adam se bo imenovala prva atomska švedska termocentrala, ki so jo gradili za Farsko, predmestje Stockholma. Adama so izgradili 20 metrov pod zemljo na vznožju granitnega griča,145 km vstran od švedske prestolnice. Tri leta so pnevmatični stroji vrtali skalnate stene griča za 55 m dolge, 44 visoke in 17 m široke predore, kjer bo postavljen novi reaktor na varnem pred atomskimi napadi, ki strašijo v sedanji oživljeni hladni vojni. Delo se je že približalo k svojemu koncu. Moč nove atomske centrale bo znašala, po izjavi švedske vlade 125.000 kilovatov. Centrala bo služila izključno življenjskim potrebam 35.000 prebivalcev Farske in jim bo grela radiatorje, dajala razsvetljavo in sploh delala' življenje prijetnejše v dolgih zimskih mesecih. Farska ne bo poznala dima.
NAMAKANJE Z MORSKO VODO
Na Siciliji, ob južni obali otoka, bodo postavili jedrski reaktor, ki bo proizvajal in dvigal sladko vodo iz
Kako se razvija
Na zasedanju množične politične organizacije Socialistične zveze razpravljajo v Jugoslaviji večidel o gospodarskih vprašanjih. Podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Viktor Avbelj je joodal obširno poročilo o tem, kako so predčasno izvršili določene naloge tekočega joetletnega načrta in kakšne bodo smernice bodočega perspektivnega plana.
Izredno visoka je stopnja rasti celotne proizvodnje in narodnega dohodka, ki je znašala v letih 1957-1960 11 odstotkov letno. Tudi kmetijska proizvodnja se je vsako leto povečala za več kot 10 odstotkov. Sredstva za stanovanjsko fn komunalno graditev so od 10 milijard dinarjev v letu 1956 porasla na 22 milijard v letu 1960.
mere davka, kakor tudi, da ti organi nadzirajo življenje na borzi. Prekupčevalci so se hitro znašli iz zagate: špekulativne operacije — med katerimi prednjači kupoprodaja papirjev proti poravnavi po določenem roku — so začeli zaključevati kupčije proti takojšnji poravnavi. S tem je, bila špekulativna primes odpravljena in Tremellonijev zakon je bil potisnjen vstran. Toda to je bila le zunanja uradna plat. V resnici so si agenti izposojevali za vsako operacijo denar na bankah za 15 dni ter tako dejansko prenesli špekulacijo z borze na banko. Tako so tudi banke hote ali nehote pripomogle k nezdravemu dviganju cen vrednostnih papirjev in bodo tudi same .občutile posledice naglega razsula umetno zgrajenih Potemkinovih vasi. .......
Položaj na borzah je še danes precej »živčen«. Cene se. gibljejo brez logične povezave. K delni pomiritvi je pripomogel izid volitev v Italiji, še-.-bolj -pa izid predsedniških volitev v Združenih ameriških državah. Večjega pretresa na borzi ni pričakovati. Tudi banke še dobro pomnijo polom iz leta 1929. Zato so rajši po prvih znakih nevarnosti zahtevale, od borznih agentov jamstva v denarju in ne v vrednostnih papirjih.
Ta nezdrav razplet na borzi jasno kaže, da bo treba borzno zakonodajo znova predelati, in sicer tako, da bo lahko v bodoče dejansko preprečevala nezdrave špekulativne pojave, ki nimajo z dejanskim razvojem gospodarstva v državi nikakšne prave zveze.
Sredstva za razvoj šolstva, znanosti in kulture so povečali v zadnjih štirih letih za okrog 3 milijarde, za zdravstvo ze eno milijardo, za kuitur-no-socialne dejavnosti za 4 milijarde.
Manj razviti predeli v Sloveniji so doživeli v preteklih štirih letih razmeroma hitrejši razvoj.
Pripravljeni so osnutki za nov devizni režim, ki naj bi ugodno vplival na nadaljnje povečanje blagovne izmenjave z inozemstvom. Postopno u-vajanje sprememb v deviznem režimu bo vsekakor ugodno vplivalo na proizvodnost in kakovost proizvodnje v Jugoslaviji, ker bo jugoslovanska industrija bolj izpostavljena konkurenci zunanje industrije.
Predvideva se, da bo v prihodnjih petih letih dograjenih v Sloveniji
49.000	novih stanovanj, kar pomeni, da bo razen naravnega prirastka vendarle možno vsaj deloma rešiti tudi obstoječa stanovanjska vprašanja.
Socialna sestava se bo v prihodnjih letih še nadalje spreminjala v korist nekmečkega prebivalstva. Računati je, da se bo vsako leto na novo zaposlilo v družbenem sektorju vsaj
20.000	novih moči skupno v petih letih torej okrog 100.000 ljudi. Dotok prebivalstva z dežele v mesta se bo torej še nadaljeval in razmerje med mestnim in kmečkim prebivalstvom bo znašalo 1. 1965 70:30.
Odseljevanje prebivalstva iz vasi v mesto, ki ga zahteva industrializacija, bo omogočilo izvršitev vrste ukrepov, ki bodo pospešili podružabljenje kmetijske proizvodnje.
-- • -
SLABA VINSKA LETINA V ITALIJI
Po predvidevanju strokovnjakov bo letošnji pridelek vina v Italiji za 20-25% , manjši od lanskega. Najslabši je bil pridelek grozdja na jugu, na Siciliji in Sardiniji in še posebno v Apuliji. Strokovnjaki naglašajo tudi, da bo izvoz letošnjega vina zelo otežko-čen zaradi slabše kakovosti vina in zaradi francoske konkurence.
MALO VINA V ISTRI
Na Hrvatskem je bilo letos manj vina kakor lansko leto. V Istri so pridelali za četrtino manj grozdja kakor lani, v Dalmaciji 35-40% manj, v zaledju pa je bila letina še slabša. Pred jesenskim deževjem je kazalo, da bo na Hrvatskem vinski pridelek precej lep, zdaj pa cenijo, da so nabrali samo okoli 20.000 vagonov grozdja, to je komaj polovico srednje letine. Lani so pridelali 32,000 vagonov grozdja.
morja. Vodo bodo izkoriščali za namakanje obsežnih površin. Strokovnjaki so izračunali, da bo tako namakanje cenejše, kako pa črpanje vode iz artezijskih vodnjakov.
BREMEN. Izdelali so načrte za 17 nadstropno garažo, ki bo lahko sprejela 550 avtomobilov.
LOS ANGELES. Znanstveniki skušajo, da bi zmanjšali količine ogljikovega dvokisa v zraku, ki ga povečujejo tovarne in prometna motorizacija.
HAMBURG. Toplota in smeti. V velikem nemškem pristanišču spreminjajo v posebnih kotlih 400 ton smeti na dan v kurilno žlindro.
ZMAGA TOMOSOVEGA MOPEDA
Za letošnjo običajno tekmo z motorji v Hockenheimu (Zahodna Nemčija) je tudi koprska tovarna Tomos prijavila štiri mopede. Tomosove stroje so na tekmi vodili nemški vozači, ker na tej prireditvi tujci ne pridejo v poštev. Vsi štirje mopedi so redno prispeli na cilj, eden pa je zasedel kar prvo mesto v kategoriji, in sicer s povprečno brzino 113,1 km na uro. To je odličen čas, za moped opremljen z motorčkom 50 kub. cm. Nemški strokovni tisk je pohvalil Tomosovo tovarno in vozača Rosenbussha, ki je vodil Tomosov moped.
Evropa ponorela
(Nadaljevanje s 1. strani)
alkohola. Švedski zakon razlikuje med »netreznim šofiranjem« (0,05 do 0,15% alkohola v krvi) in »pijanim šofiranjem« (nad 0,15%). Šved, ki so mu dokazali »pijano vožnjo« skoraj vedno konča v zaporu ne glede na bogastvo, položaj ali prejšnjo nekaznovanost.
Medtem se evropski touring klubi in druge organizacije motoristov čedalje bolj zavzamejo za varnost pri vožnji. Po nemških Autobahnen patruljirajo dan in noč patrulje nemškega avtomobilskega kluba, ki so izvežbane, da dajo v nezgodah prvo pomoč in tudi avtomobile na razpolago. Nemški avtomobilski klub tudi jamči »Prostovoljni tovariški službi«, katere člani so se obvezali, da se ustavijo in pomagajo v nezgodi.
Ali morejo vsi varnostni ukrepi, ki so že v veljavi, in tisti, ki jih bodo šele izdali, ter boljše ceste, ki jih bodo šele zgradili, korakati vštric z evropsko avtomobilsko konjunkturo, ki smo od nje. opazili šele prvi val? Napovedi so razveseljive, toda tudi vznemirjajoče: v petih letih bo sedanjih nemških 3,200.000 avtomobilov naraslo na 5 milijonov 500.000; leta 1964 bo 2 milijona italijanskih vozil postalo 4 milijone; leta 1963 bo steklo z angleških zbirnih prog 3 milijone vozil; leta 1970 bo imela v Avstriji vsaka druga družina svoj avtomobil.
Pred 10 leti je. dežela Henryja Forda izdelovala 84% svetovnih avtomobilov v primeri s 14% Zahodne Evrope. Leta 1959 je naš odstotek upadel na 53, medtem ko je Evropa skočila na 42. V treh letih se bodo Evropejci merili celo z nami in v petih bodo že vodili.
(Po ameriškem časopisu »Readeris Digest«)
sestavljajo kovinske rudnine, železarski odpadki in stranski izdelki (28.612 ton). Tudi ta postavka je napredovala v primerjavi' ? lanskim prometom, ki je zabeležil 20.603 tone. V Trst pripeljejo po cesti tudi mnogo lesa in lesnih izdelkov. V razdobju januar-junij so letos pripeljali po cesti v Trst 24.483 ton lesa (lani 22.007 ton); sledijo druge vrste blaga kakor vino, likerji in druge pijače, lesovina, celuloza, papir in lepenka itd.
V smeri iz Trsta daleč prednjači promet s petrolejskimi derivati. Letos so iz Trsta odpremili po cesti 357.004 tone naftnih derivatov, kar predstavlja lep napredek v primerjavi z lanskim letom, ko so odpremili 288.836 ton tega blaga. Zanimivo je primerjati te podatke s podatki o prometu z naftnimi izdelki po železnici. V vsem lanskem letu so iz Trsta odpremili po železnici samo 37.057 ton petroleja, nafte in utekočinjenih plinov, 39.497 ton gorilnega olja in čistilniških odpadkov ter 50.874 ton bencina. Promet s temi vrstami blaga se torej izrazito usmerja k cestnemu prevozu.
Na drugem mestu v prometu v smeri iz Trsta so jeklo, železo in kovinski polizdelki. Letos so po cesti odpremili 63.163 ton tega blaga (lansko leto v istem času 56.391 ton), nato pridejo les, lesni izdelki in drugo (letos 19.559, lani 11.211 ton); sledijo kmetijski pridelki (letos 13.678, lani 16.571 ton); kovinske rudnine in železarski odpadki, itd. Letos je promet s temi zadnjimi vrstami blaga precej nazadoval v primerjavi z lanskim letom, saj je v razdobju januar-junij 1960 dosegel le 13 tisoč 574 ton, medtem ko je v istem razdobju lani znašal 30.387 ton.
SPORAZUM O ČEŠKOSLOVAŠKEM TRANZITU ČEZ REKO
Dne 11. tega meseca je bil na Re ki podpisan sporazum med predstavniki podjetja »Luka i skladišta« in osrednjega mednarodnega češkoslovaškega špedicijskega podjetja »Čehofracht« o tranzitnem prometu češkoslovaškega blaga čez reško pristanišče v prihodnjem letu. Sporazum sta podpisala Adolf Vanjek, glavni ravnatelj »Čehofrachta« in Srečko Mo-njac, glavni ravnatelj podjetja »Luka i skladišta. Češkoslovaški predstavniki so se najprej sporazumeli s spredstavniki pomorskih, špediter-skih in agencijskih podjetij in nato stopili v stik s predstavniki reškega pristanišča. Pogajanja so se zaključila z uspehom. Čeprav ni v pogodbi nobenih konkretnih obvez, se kljub temu pričakuje znatno povečanje prometa v prihodnjem letu. V pogodbo so bile namreč vnešene nekatere klavzule, ki naj bi pospešile tranzit. Ne samo predstavniki reških podjetij, temveč tudi odposlanci čehofrachta so izrazili željo, da bi se v bodoče češkoslovaški tranzit čez Reko še povečal. Lani je tranzit znašal 198.000 ton, v prvih desetih mesecih letos pa 280.000 ton. V prihodnjem letu se bo vsekakor tranzit še povečal, kar je prav namen novega^ sporazuma. Češkoslovaški tranzit, čez Reko sestavlja v pretežni meri kakovostno blago; reško pristanišče bo lahko zadovoljilo zahteve češkoslovaške industrije.
l/labladviji hoteli bo plipoioca/o
Hotel COLUMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 In 31-083 II. kategorije. • Sedemdeset posteU-
Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vklj"* čeni).
Hotel POŠTA
Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 75(
lir dalje.
ŠTEDILNIKI - PEČI na plin, elektriko, les in premog. ELEKTRIČNI LIKALNIKI, PRALNI STROJI, grelci za vodo, hladilniki. ELEKTRIČNE LUČI VSEH VRST, SERVISI IN DEKORATIVNI PREDMETI iz keramike, porcelana in kristala. NAMIZNI PRIBOR IZ NERJAVEČEGA JEKLA. MNOGOŠTEVILNI PREDMETI ZA KUHINJO, dom, restavracije, gostilne in podobno.
JČMže>
TRST ■ Piazza S. Giovanni 1
»GOSPODARSTVO«
Izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Oeppa » tel. 38-933, — CENA: posamezna Številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. —' NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 150 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« it. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; aa ostalo ino zemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pr* ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE' Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v Slrlnl enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 dr Odgovorni urednik; dr. Lojze Berce Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LI R 600.000.000 - VPLAČANIH LIH 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10
TELEFON šT. 38-101
BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED
Stran 3
vestnik
SEDEŽ. TRST - ULICA PA RIO EILZI Sr. <•/!.	- TELEFON tr. II. os
Sil jv (GOSPODARSKEGA ZDRUZRNJA
0 skupni pogodbi za trgovinski sektor
Kot smo že poročali v eni izmed prejšnjih številk, je tudi na Tržaškem Pričela veljati državna kolektivna delovna pogodba za uslužbence trgovinskega sektorja z dne 28. junija 1958. Ker so ti predpisi važni, bomo nadaljevali z objavo pomembnejših. V uvodu določa pogodba naslednje sektorje, Za katere veljajo ta določila:
a)	Prehrana. Trgovina na debelo prehranjevalnih artiklov; trgovina na drobno prehranjevalnih artiklov, razen prodajaln kruha in testenin, ki so Pridružene pekarnam; prodajalne slanine; prodajalne na debelo in na drobno kolonialnega blaga; trgovina na debelo in na drobno žitaric, sočivja in krmil; trgovina na debelo z živino in tncsom; mesnice; trgovina na debelo s piščanci, jajci in divjačino; prepro-dajalne s piščanci in divjačino; trgovina na debelo in na drobno s proizvodi ribarstva; trgovina na debelo s sirom, maslom, mlekom in mlečnimi Proizvodi; trgovina z mlekom na drobno; trgovina na debelo in za izvoz s Povrtnino in sadjem; trgovina na debelo in na drobno s svinjskimi proizvodi in podobnimi; trgovina na debelo in na drobno z mineralnimi vodami; trgovina na drobno in na debelo z o-ijem (semenskim in olivnim).
b)	Cvetlice, rastline in podobno. Trgovina na drobno s cvetlicami in ornamentalnimi rastlinami.
c)	Potrošno blago in induBtrijski proizvodi. Blago, tkanine, čipke; obleke
; in konfekcije; trgovci, krojači in šivi-Ije; trgovine s srajcami; obutev; trgovine z dežniki itd.; velika skladišča; ncprana volna; surove kože in doma-te goveje in ovčje kože; koža za kovčke in za sedla; gospodinjski artikli, o-
gicdala in kristali, okviri, keramike, porcelan, pribori, steklo, surovine za industrijo stekla iti keramike; električni artikli, igrače, umetnostne anti-kvarične trgovine; zlatarne, draguljarne, žlahtne kovine; dragi kamni, ure; knjigarne, papirnice; razprodajalci časopisov in revij; znamke za zbirke; pohištvo in stroji za mode, šivalni stroji; železarne; orožje; radijski aparati, uteži in mere; premog; opeka, cement, apno, marmor; preproge iz blaga in papirja; les, kemični proizvodi, barve.
d)	Pomožni v trgovini z inozemstvom. Javni in zasebni posredovalci; agenti in zastopniki trgovine; poslovne agencije.
e)	Potovanja in turizem. Potovalne agencije, turistične in poslovne.
OCENITEV OSEBJA
V glavnem se osebje v omenjenih obratih deli: a) osebje z uradniško kvalifikacijo in osebje z neuradniško kvalifikacijo. Osebje z uradniško kvalifikacijo se deli še na osebje kategorije Al, A2, ter osebje kategorije BI, B2 in B3. V kategoriji C je nižje urad-ništvo.
Pod drugi naslov spada osebje z ne-uradniškirni kvalifikacijami.
Pod tretjim naslovom so določena pravila za sprejem v službo. Sprejem v službo mora biti izvršen s pismenim aktom in mora vsebovati: a) datum sprejema v službo, b) trajanje preizkusne dobe, č) delovska kvalifikacija, d) plača.
Člen 12 pa našteva pogoje za sprejem v službo. Za to so potrebne naslednje listine: a) kazenski list, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev, b) potrdilo o izobrazbi, c) potrdilo o poznanju e-nega ali več jezikov za poklice, ki to zahtevajo, d) potrdilo o službovanju pri morebitnih drugih podjetjih, e) delavska knjižica, f) potrdilo o socialnem zavarovanju, g) potrdilo zdravstvenega
urada za osebje, ki je zaposleno pri prehranjevalni industriji, za prodajo prehranjevalnih artiklov, jestvin in pijač, h) vsi drugi dokumenti, ki jih zahtevajo zakonski predpisi za namestitev.
Delodajalec mora izdati potrdilo o orejetih dokumentih.
V	četrtem naslovu so določene preizkusne dobe. Člen 13 določa, da najdaljša preizkusna doba ne sme prekoračiti: v kategoriji A: 6 mesecev in v kategorijah B in C pa dveh (2) . mesecev; v kategoriji D traja 1 mesec, v kategoriji E pa 15 dni. Za vajence pa čl. 20 dopušča le preizkusno dobo 2 mesecev. Med preizkusno dobo je lahko plača manjša od tiste, ki je določena za kvalifikacijo, kateri pripada nameščenec. Med preizkusno dobo lahko prekine ena ali druga stran, brez prehodnega obvestila vsak trenutek delovno razmerje. Ce po preteku preizkusne dobe nobena od strank ne da odpovedi, je sprejem na delo nameščenca odobren in preizkusna doba se mu šteje v rok službovanja.
V	prihodnji številki bomo nadaljevali z objavo predpisov o vajeni-štvu.
KAJ JE TREBA ZA DOSEGO POTNEGA LISTA?
Spisati je treba prošnjo na kalko-vanem papirju za L. 100, naslovljeno na glavno kvesturo in jo oddati na svojem komisariatu J. V. Priložiti je treba potrdilo poštne položnice za L. 130.—, 2 sliki, družinski list — samo za poročene — odpust iz vojske ali dovoljenje vojaških oblasti, privoljenje očeta za mladoletnike, ali matere, če ni očeta; privoljenje soproga, če ne živita zakonca v skupnem življenju, upravne znamke za 1.000.— lir za potni list z veljavnostjo 6 mesecev, L. 2.000.— za eno leto in 6.000.— za 3 leta.
POSOJILA ZA NOVO INDUSTRIJO.
Te dni je v Trstu zasedal Izvršni odbor Rotacijskega sklada za Trst in Gorico. Odbor je sprejel razne prošnje za dodelitev posojil v skupnem znesku 767.900.000 lir. To je približno polovica sredstev, ki jih bodo industrijska podjetja, ki so zaprosila za posojilo, vložila v nove obrate.
VENCE NA GROBOVE PADLIH PARTIZANOV. Na dan vseh mrtvih je tržaško prebivalstvo počastilo spomin Padlih. Zastopniki Zveze partizanov. Zveze bivših političnih preganjancev in Neodvisne socialistične zveze so položili vence na spomenike v Rižarni in na pokopališču pri Sv. Ani. Predstav-Piki občinskih uprav so počastili domače padle v Šempolaju, Praprotu, Nabrežini, Saležu, Zgoniku, Velikem Rep-Pu in na Katinari. Generalni jugoslo-''anski konzul dr. Žiga Vodušek je položil vence na grobove padlih partizanov v Šempolaju, Nabrežini, v Pevmi Pri Gorici, v Viscu in Gonarsu. Kon-2ul Aleksander Oluič je položil vence v Barkovljah, na Opčinah, v Trebčah, Gropadi, Padričah, Bazovici, na Kon-•ovelu, Proseku, v Križu, Saležu, Zgoniku in Velikem Repnu, konzul Srečko Kovačič je položil vence v Dolini, Borštu, Ricmanjih, Boljuncu, na Katinari, Pri Domju, v Miljah in na pokopališču pri Sv. Ani.
MED POPOVIČEM OBISKOM TUDI MANJŠINSKO VPRAŠANJE Po uradnem poročilu iz Beograda obišče tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič prihodnji mesec uradno Italijo. V Rimu ostane od 1. do 4. decembra. Spremljala ga bo njegova soproga. Poročilo pravi, da je rimska vlada že poprej povabila jugoslovanskega zunanjega ministra na obisk, a doslej ni bilo primernega časa za to. Po poročilu italijanskih listov iz Beograda bodo na dnevnem redu med obiskom jugoslovanskega
NAŠE SOŽALJE
V Trstu sta umrla 57-letni Josip Primc in Roza Kukanja roj. Božič, v Kreguljišču Leopold Mrkuža vd. Žigon.
Msgr. FR. MALALAN. V Borštu so te dni pokopali monsignorja F. Malalana, ki je bil doglo let dušni pastir v 'ej vasi. Rajni se je. rodil pred 69 leti v znani openski družini Malalanov. Služboval je tudi v Bregu in Plavjah. Na pogreb je prišlo precej ljudi tudi h jugoslovanskih obmejnih krajev.
ministra razna vprašanja, ki zadevajo obe državi, tako vprašanje trgovinske izmenjave, obmejnega prometa in vprašanje položaja manjšin. »Corriere della Sera« dostavlja, da so nekateri diplomatski opazovalci v Beogradu tudi mnenja, da bo Popovič posredoval za 'sporazumno rešitev južnotirolskega vprašanja med Italijo in Avstrijo. V Rimu bodo tudi govorili o italijanskih dopolnilnih kreditih za izvršitev preobrazbe deviznega režima v Jugoslaviji. V Beogradu tudi računajo, da bo Popovič povabil italijanskega zunanjega ministra na obisk v Jugoslavijo; pozneje utegne priti do Titovega potovanja v Rim in nato Gronchijevega obiska v Beogradu.
POSEBNO ODPOSLANSTVO slovenskih šolnikov namerava obiskati prosvetnega ministra Giacinta Bosca, da bi mu razložilo položaj slovenskih šolnikov v Italiji, ki še ni pravno urejen. Za kritje potnih stroškov bodo prispevali sami prizadeti.
7MU&€4n—|
ZANIMIVA POBUDA JUGOSLOVANSKE TURISTIČNE ZVEZE
Jugoslovanska turistična zveza je izvedla med tujimi turisti pozvedovanje, ki naj bi pokazalo, s čim so turisti zadovoljni in s čim niso. Tujim turistom je zveza postavila zadevna vprašanja. Z organizacijo prometa po suhem so turisti v glavnem zadovoljni, le vlaki so prenatrpani. Pomorski promet je bolje urejen, 79% turistov je z njim zadovoljnih. Najbolj pohvalno so se turisti izrazili o ureditvi avtobusnega prometa, saj jih je 86% izjavilo, da je dober. Turisti, ki potujejo z lastnimi vozili bi radi imeli več servisnih in bencinskh postaj. S postrežbo v hotelih je bilo zadovoljnih 89%, 40% turistov je izjavilo, da so cene penziona previsoke. Prevladovalo je tudi mnenje, da bi bilo treba zabavo organizirati bolje.
VOZNI RED ZA TUJE TURISTE.
Jugoslovanska turistična zveza je izdala skrajšan žepni vozni red jugoslovanskih železnic pa tudi glavnih avtobusnih prog za leto 1960/61, in sicer v francoščini, angleščini in nemščini. Vozni red je zelo pregleden.
Jožko Žiberna, dolgoletni sodelavec našega lista, je. te dni v Ljubljani obhajal svojo petdesetletnico. Rojen je bil v Divači in še ne devet let stare-< ga je oče železničar peljal v šole v Ljubljano. Tu je. dovršil srednje šole in pravno fakulteto. Kot Primorec se jc zlasti uveljavljal v društvih primorskih izseljencev. Tako je bil leta 1932 predsednik mladinskega društva »Mlada Soča«. Do leta 1939 je vodil ljubljansko uredništvo lista »Istre«, ki je izhajal v Zagrebu. Nekaj let poprej je nastopil odvetniško prakso pri slovenskem pesniku dr. Igu Grudnu v Ljubljani. Že pred vojno je v Ljubljani sodeloval tudi pri raznih drugih publikacijah, kakor pri kulturnem časopisu »Sodobnost«, Leta .1942 je bil odpeljan v internacijo v Visco v Italijo, a po padcu fašizma so ga Nemci spravili v Dachau. Po osvoboditvi je nastopil službo v Narodni banki FLRJ, kjep je postal ravnatelj pravnega oddelka. Njegovo ime najdemo med soustanovitelji »Gospodarskega vestnika«, pozneje pa je ustanovil in postal strokovni urednik časopisa »Bančni vestnik«,. dopisuje pa tudi »Slovenskemu Jadranu« v Kopru.
Pridružujemo se čestitkam vseh njegovih znancev jn želimo, da bi še dolgo let nadaljeval svoje plodno delo kot bančni strokovnjak in gospodarski publicist.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU priredi v nedeljo, 20. t. m., ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
Javorščkovo komedijo
MANEVRI
V torek, 22. novembra, ob 20.30 bo v kino dvorani v Skednju ponovitev.
f«f« liozu'n‘11 ^'ilhtnviju ('’ticn
n.
V mojem zadnjem članku je v tiskarni pomotoma izpadel sledeči del teksta: »Tudi od tukaj (namreč iz nekdanjega središča Oslavja) so se kmetje preselili na novo glavno cesto. Stara glavna cesta iz Gorice v Brda je peljala iz Pevme strmo, sko-raj naravnost gor proti nekdanji cerkvi sv. Mihaela«. Kmalu pod sv. Mihaelom je zavila . .. itd.
Na Oslavju je petdeset dobrih kmetij s primerno živinorejo (viden dokaz temu so številne lonice sena) in poljedelskimi stroji: 7 traktorjev na železne gosenice, kakor jih imajo vojaški tanki, s pripadajočimi kmetijski-•hi orodnimi stroji. Zaradi zelo str-ttte lege vinogradov so si morah nabaviti traktorje na gosenice, ker so tam navadni traktorji z gumijevimi kolesi nemogoči. Vsekakor lep gospodarski napredek. Pa ne samo v poljedelstvu, ta napredek sc opaža tudi na njihovih domovih. Ko sem bil Pred nekaj leti tam, je bilo vse bolj Primitivno, danes pa je marsikaj obnovljenega in tudi oprema hiš je bolj sodobna.
j Napredek je še bolj očividen, če Pomislimo, da so morali oslavski kmetje v prvih letih tekočega stoletja zelo pridno delati, da so odplača-1 h dolgove za nakup posestev. Kakor ]da bi to ne bilo še dovolj, morali so Po prvi svetovni vojni vse na novo j Sezidati, prekopati in posejati ter na-’ kupiti poljedelske stroje. Le kmečki I vztrajnosti je bilo mogoče napraviti lak čudež, vsak drugi bi bil omagal
in obupal. In da jih vidite, kako so samozavestni, pogumni in polni življenjske sile. Sam optimizem jih je, to velja ne samo za gospodarje, ampak tudi za gospodinje. Njihov optimizem je toliko bolj vzglcden, ko ga primerjamo s pesimizmom, ki sem ga skoraj povsod srečal v Beneški Sloveniji. To ni čudno, ker je gospodarski položaj v Beneški Sloveniji tako slab, da hujši ne more biti. Ne le, da je Beneška Slovenija od vladajoče gospode popolnoma zanemarjena in zapuščena, tudi prometne zveze so nad vse pomanjkljive. Medtem ko imajo Oslavje, Števerjan in sploh vse vasi okoli Gorice s to, kot svojim gospodarskim središčem, zelo ugodne prometne zveze. Razen tega uživa Gorica določene olajšave, ki so omogočile razvoj njene industrije, tako, da ni v Gorici in njeni bližnji okolici, kamor spada seveda tudi Oslavje, niti govora o brezposelnosti. Ako pomislimo, da vlada brezposelnost ne samo drugod po Italiji, temveč tudi v drugih zapadnih državah, potem ni težko razumeti, kaj pomeni skoraj popolna zaposlenost za Gorico in njeno okolico.
Moj namen je bil, da se odpeljem s prvim popoldanskim avtobusom iz Oslavja v Števerjan in padel sem kakor iz oblakov, ko so mi povedali, da je bil avtobus, s katerim sem se odpeljal iz Gorice ob deseti uri zjutraj, sploh edini, ki vozi sedaj ne sicer do Števerjana, ampak do kakih 250 metrov nižje števerjanske avtobusne postaje, ker se je pod Štever-janom zrušilo nekaj metrov ceste. Iz Gorice do števerjana vozi sedaj za-
časno avtobus le mimo Grojne. Bil sem torej blokiran na Borjaču. Kaj sedaj? Ali peš nazaj v Gorico ali pa peš navzgor v Števerjan, od koder se je mogoče vračati mimo Grojne v Gorico. Odločil sem se za poslednje, tudi da vidim, kaj je s porušeno cesto. V začetku me je ta zadeva nekoliko jezila, vendar sem se hitro potolažil in sem bil celo vesel, da sem se moral zopet enkrat sprehajati po pisano okrašeni jesenski prirodi. Vreme je bilo sicer oblačno, začelo je rositi, pa je zopet prenehalo, zopet rosilo itd. Ta vremenska spremenljivost me je zelo zabavala in mi krajšala pot.
Moral sem se zares smejati, ko sem prišel do porušene ceste, kar ne bi bil morda niti zapazil, da ni bilo za-plankano pokvarjeno mesto:	komaj
pol metra širine, in okoli 10 metrov dolžine. In zaradi tega je bil, kakor so mi pozneje povedali v števefjanu, že dva meseca prepovedan avtobusni promet čez Oslavje in števerjan? Odkar sem bil zadnjič tam, so zgradili na križišču, kjer je števerjanska avtobusna postaja, tri nove hiše: eno občinsko za stanovanja, eno za finan-carje in eno za karabinerje. Prej sta bili tam samo dve hiši, v eni je pro-dajalnica jestvin, v drugi pa gostilna.
Prav istega dne, ko sem bil jaz v Števerjanu, so slavili na veleposestvu barona Tacco praznik trgatve. Zelo rad bi se bil udeležil slavja, toda avtobus ne vozi tako pozno zvečer iz Števerjana in tako sem moral opustiti to lepo priliko, kjer bi bil zvedel marsikaj.	Drago Godina
Domači kraški med zelo cenjen
Kultura in življenje
Obiskali smo znanega tržaškega čebelarja, g. Josipa Švaro in ga zaprosili, naj nam kaj pove o svojem delu in čebelarstvu ha Tržaškem sploh. Rad nam je ustregel ler nam povedal marsikaj zanimivega, kakor boste brali.
Tržaška okolica ni posebno prikladna za čebelarjenje. Izkušeni čebelarji pravijo, da je pri nas premalo paše. Poleg tega so panji razmeščeni zelo negospodarsko. Na nekaterih mestih je mnogo panjev skupaj, tako da je čebel preveč, na drugem mestu pa ostajajo paše neizkoriščene. Znano je, da čebele letajo največ 6 km daleč od panja, zato v krajih, kjer ni v bližini panja, tudi čebel ni. Konec lanskega leta je bilo na Tržaškem 1740 panjev. Čebelarji so v tem letu nabrali 19.300 kg medu.
Med, ki ga pridelujejo čebelarji na Tržaškem, sodi med najboljše vrste. V tem pogledu močno prekaša med s Sicilije in iz nižinskih predelov v Severni Italiji, ki je bolj voden. Medu je več vrst:	spomladanski	akacijev
med je svetlorumene barve, ki nas spominja na belo vino, in zrnca v njem so prav drobna. Ajdov med je malo temnejši z večjimi zrnci, gozdni med je temnorumene barve in je brez zrnc. Najboljši je travniški med, ki je že čisto temne barve in je zelo okusen. Najslabši v naših krajih je kostanjev med, ki je skoraj črn.
Na Tržaškem pridelujejo čebelarji nekaj akacijevega medu, po večini pa travniškega, ki je posebno sladek. Zaradi tega ga trgovci radi kupujejo, in sicer ne samo za nadaljnjo prodajo na drobno v trgovini, mlekarni itd., temveč tudi za industrijsko predelavo. Velike tovarne v Lombardiji, ki proizvajajo slaščičarske proizvode, kakor na primer medene bonbone, kupujejo med tudi na Tržaškem verjetno zato, da ga potem pomešajo z drugimi, šibkejšimi vrstami medu. Domači čebelarji prodajajo med nekako po 600 lir kg. Ta cena je skoraj višja od cene, ki jo prodajalci na drobno zahtevajo za kg medu iz velikih tovarn, toda domači med je zato pristen. Tovarne sicer prodajajo svoj proizvod v ličnih steklenih posodicah, a v resnici gre po večini za industrijski izdelek, ki ima zelo malo skupnega s pravim naravnim medom. Njegova cena bi lahko bila še znatno nižja in to kljub temu, da so kemikalije, ki jih uporabljajo pri proizvodnji tovarniškega medu razmeroma drage.
KAKO SPOZNAŠ PRAVI MED
Pravi med spoznaš po zrncih v njem in tudi po teži: 1 liter naravnega medu s tržaških paš tehta 1,40 kg. Umetno izdelani med je lažji in se po navadi ne strdi. Je večinoma svelloru-mene barve in ostaja bister tudi po daljšem času. In prav takega medu — svetlorumenega akacijevega medu — ‘je v naravi razmeroma malo. Na Tržaškem ni podnebje ugodno za akacijevo pašo. Prav tako daje pri nas malo medu tudi ajda. Danes je pri nas sicer zelo malo ajde, toda pred leti so jo kmetje bolj gojili. Starejši čebelarji pa vedo povedati, da so kljub temu čebele obletavale ajdove njive, s pičlim uspehom. Naša ajda je črne vrste, medtem ko je za med mnogo boljša rdeča vrsta.
Čebelarji poberejo povprečno po 10-15 kg medu na leto iz vsakega panja. Drugih 8-12 kg medu mora ostati v panju za potrebe čebel čez zimo. Po navadi čebelarji poberejo iz panja nekaj več medu, kakor bi ga smeli, v zameno pa dajejo vanje po 3-4 kg nerafiniranega sladkorja (melitozija). Nekateri pa imajo navado, da dodajajo čebelam za čez zimo navadnega sladkorja. Tako ravnanje ni pravilno. S po-
izkusi je bilo dognano, da povzroča postopno slabljenje rodu. Ce se ta praksa nadaljuje več let zaporedoma, čebele poginejo. V rafiniranem sladkorju je namreč industrijski postopek odstranil hranilne snovi, ki so potrebne čebelam, hkrati pa je v sladkorju pustil majhne količine kislin. Ob sami hrani z rafiniranim sladkorjem morajo čebele trošiti svoje telesne zaloge hranljivih snovi in se polagoma izčrpajo. Ostanki kislin v sladkorju pa jih zastrupljajo. Rod se čedalje bolj slabi in končno čebele poginejo. Spomladi pa, ko čebele začno letati iz panjev, jim lahko dajemo rafiniranega sladkorja. Drugih potrebnih snovi si že same preskrbijo v naravi.	E. F.
(Konec prihodnjič)
llllllllllllllllllllllllllllllllllMIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIHlHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIUllill
Glas iz občinstva
y/JfU idii-ma cčUvd"
Neki naš bralec nam poroča:
Bilo je v nedeljo popoldne, ko sem stopil v slovensko gostilno v bližnji okolici. V čedni, lepo opremljeni sobi, so bile zasedene tri mize. Pri eni je sedel mlad par s pet do šestletno hčerko. On je bil postaven fant 30-32 let, kakršne pogosto srečaš v naši okolici, ona bolj skromno slovensko dekle, ki skuša biti oblečena po mestno s primerno pričesko. Vsi trije so govorili po slovensko. Dekletce je razigrano skakalo z enega stola na drugega in od časa do časa vzkliknilo: »Mama, sem žejna, koka-kolo!«
»Ne bodi sitna, saj si jo pravkar pila,« je odgovorila mlada slovenska mati. Oče ves vesel in zadovoljen pogleduje hčerko in jo prime za roko, da ne bi padla s stola. V tem trenutku vstopita dve ženski srednjih let, verjetno tudi oni iz naših krajev. Po naglasu sodeč živita onstran meje. Ko zagledala mladi par z o-trokom, pristopita nasmejano in pozdravita.
»Kako je s tabo, Pepca, kaj delaš? To je pa tvoja punčka, joj, kako si lepa in velika! Kako ti je ime?« »Marica«.
»Hodiš že v šolo, seveda v slovensko?«
Namesto dekletca odgovori mati: »V italijansko. Mi nismo Kraševci, kajne Marica . ..«
Oni z onstran meje sta kar obstali. Vidiš jo, ona noče biti več Kraševka, kakor smo me! Vsi so še naprej govorili po slovensko, tudi Marica, kateri se je lastna mati odpovedala. Otrok je po krvi ostal njen, vzgojili pa ga bodo drugi, pač po svoje; prav gotovo tako, da jo bo ob prvi priložnosti zatajil, ker sc ne bo hotel prištevati h Kraševcem.
OBMEJNA TRGOVINA V OKVIRU GORIŠKEGA SPORAZUMA
Kakor poročajo »Primorške novice«, se je letos v prvih devetih mesecih trgovina v okviru goriškega sporazuma povečala za 20% v primeri z enakim razdobjem lanskega leta. Trgovsko podjetje Primorje-Export v Novi Gorici je v tem času prodalo v sosednje italijanske kraje za več kot milijardo 600 milijonov dinarjev kmetijskih pridelkov, mesa in živine, drv za kurjavo, lesa, gradiva in drugega blaga. Iz Italije uvaža podjetje industrijske potrebščine in nadomestne dele. Samo idrijskih čipk je Primorje-Export izvozilo za o-koli 100 milijonov dinarjev.
Pri Trgovinski zbornici v Gorici proučuje poseben odbor možnosti za nadaljnje povečanje obmejne trgovine na Goriškem.
OTVORITEV XVI. SEZONE SG: JAVORŠKOVI »MANEVRI«
V soboto, 12. novembra jc SG v Trstu odprlo svojo XVI. sezono. Vsi, ki nas odrska umetnost zanima, smo vanjo polagali največje upe. Želeli smo si, da bi našim igralcem bila dana vsestranska sredstva za uspešnejši razvoj njihovega delovanja in predvsem to, da bi ljudje v večjem številu obiskovali predstave. V soboto smo napravili znaten korak naprej. Slovensko gledališče se nam je predstavilo z večjo vnemo in ljubeznijo do igre kakor kdajkoli prej, dvorana v Avditoriju pa je bila tokrat zadovoljivo obiskana. Javorškova komedija »Manevri« je gledalce navdušila. Ob činstvo je pokazalo znatno razgledanost v odrski umetnosti.
»Manevri« so tipična modernizacija starega mita, v našem primeru, Martina Krpana. Tovrstna modernizacija je vsestranska posebnost današnjega evropskega gledališča. Martin Krpan predstavlja žalostno usodo našega ljudstva, ki ga tuje sile izkoriščajo, odkar se je naselilo ob Jadranu; hkrati je kritika dunajske pokvarjene politike. Poleg tega zveni kot prezir sodobne blokovske ideološke usmerjenosti.
Vprašali se boste, kaj ima to opiav-ka z vojaškimi manevri. Javoršek — idejno napreden in praktičen človek, obsoja glumaštvo določenih vojaških krogov, ki uboge vojake naganjajo v smešne in nepotrebne manevre; vojaki se morajo boriti proti namišljenemu sovražniku in nekaterim je dana vloga padlih. S tem je prikazan ves nesmisel takega početja in dejstvo, da se vojaki sami na vse to požvižgajo.
Skupina namišljenih mrtvecev se zdolgočasi. Začno se nalivati z vinom. Za kulisami Prosvetnega doma, kamor so jih »konfinirali«, iztaknejo kostume in začno igrati Govekarjevega Martina Krpana. Sprva si pomagajo z vlogami, pozneje pa jih igra zanese in začno improvizirati.
Nastopa skoraj celotni moški ansambel SG. Vsi so vnovič pokazali odlično odrsko vigranost in neprisi-Ijenost. Najbolj prepričljiva in zadeta ;:ta bila Silvij Kobal in Joško Lu-keš, pa tudi Julij Guštin, ki so dokazali popolno imitacijsko intonacijo v likih dunajske cesarice, bebastega cesarja Janeza in robatega, a simpatičnega Krpana. Na trenutke sta interpretacija in režija dosegli vrhunec z duhovitimi domisleki in odrskimi učinki. Morda se, je komu zdelo dogajanje na odru nekam zavlečeno, a mora upoštevati dvoje: prvič to, da se v na videz enoličnih dogovorih zrcalijo avtorjeve misli; drugič pa dejstvo, da so morali igralci podati osebe, ki se prvič znajdejo na odru.
SG je stopilo v novo sezono z velikim uspehom.
U-
ŽIVAHEN KNJIŽNI SEJEM V SLOVENIJI
Pred kratkim je bil teden knjige, na katerem so hoteli v Sloveniji oživiti prodajo knjig s 15% znižanjem knjižnih ccn in z velikim propagiranjem knjig v tisku in radiu. V pred-verju Križank so prodajali na odprtih stojnicah knjige; tako je imel ves vrvež okoli razstavljenih knjig prijetno semenjski značaj. Ob tej priliki so bili objavljeni razni podatki v zvezi z izdajami knjig, ki so utešni za obstoj in razvoj slovenske knjige. Od leta 1945 do maja 1960 jc izšlo 3.956 knjižnih del v 27,384.000 izvodih.
Novembra so začele knjižne družbe, ki so značilne že za stoletno rast slo-
venskih ljudskih izdaj, metati na trg med svoje desettisoče naročnikov letne koledarje z vrsto drugih knjig po res ljudskih cenah. Prvi se pojavljajo že nekaj let sem koledarji Prešerno ve družbe s šestimi do sedmimi knjigami za 600 dinarjev. Lanski Prešernov koledar so tiskali v 55.000 izvodih. Največjo naklado pa ima po svojem starem izročilu Koledar Mohorjeve družbe, ki so ga lani natisnili
75.000	izvodov. Obe največji knjižni družbi izdata torej svoje knjige v nakladi 130.000 izvodov, zato je čudno, da se razmeroma mlajša kmetijska založba pribori kar 26.500 naklade za zbirko svojih knjig s koledarjem. Gospodinje so kaj kmalu za kmetijskim koledarjem z naklado
20.000	izvodov »Gospodinjskega kole darja«. Vrste se zelo številni drugi koledarji. Naj omenimo le dva, ki se nam zdita pomembnejša: »Gospodarski koledar«, ki ima poleg zelo številnih strokovnih gospodarskih člankov vsako leto še tehtne in izčrpne članke o gospodarskih, socialnih in narodnostnih prilikah obeh slovenskih narodnih manjšin v tujini: slovenske koroške v Avstriji in slovenske v treh obmejnih pokrajinah Italije. Cisto za Slovence izven jugoslovanskih državnih mej je • pisan Slovenski izseljenski koledar.
Izven Slovenije pa bodo izšli seveda še tržaški Jadranski koledar, Koledar celovške Mohorjeve družbe s posebnimi knjigami za koroške Slovence in za nas Slovence pod Italijo.
VEČJI OBSEG »DELA«
Vodilni slovenski dnevnik »Delo« bo pričel še letošnjo jesen izhajati v povečani obliki. II koncu gredo namreč montažna dela za postavitev novega velikega rotacijskega stroja v tiskarskem podjetju »Dela«. S tem bo odstranjeno precejšnje ozko grlo v slovenski tiskarski industriji. »Delo« ima po svetu več lastnih dopisnikov, ki mu pošiljajo izvirna poročila, tako tudi v Trstu in Rimu.
Gospodarstvo Beneške Slovenije zahteva milijarde
V smislu zakona z dne 25. julija 1952 o izboljšanju hribovskega sveta so kmetijsko-gozdarski strokovnjaki izdelali obširno poročilo s podrobno izdelanimi proračuni za razna izbolj-ševalna dela v »predgorskem in gričevnatem pasu Vzhodne Furlanije«, kakor se zemljepisno imenuje ta del Furlanije od Humina prek Tarčenta do Tavorjanc pri Čedadu ter še za hribovski pas »Alta Slavia«, kakor imenujejo Nadiške doline in Tersko kotlino. Za izboljšavo gorskega predela okoli Humina in Tarčenta bi morala država naložiti 460 milijonov in zasebniki 270 milijonov, Terska kotlina bi zahtevala 730 milijonov državnega prispevka poleg 273,200.000 naložb zasebnikov, za Nadiške doline z nekaterimi furlanskimi občinami v podnožju hribov pa bi bilo treba žrtvovati 450,000.000 državnih prispevkov in še 387,800.000 zasebnih prispevkov. Skupno bi morali država in zasebniki dati za izboljšavo gorskega ozemlja Beneške Slovenije in sosednjega predgorskega furlanskega pasu 2 milijardi 82 milijonov 500 tisoč lir. V tem proračunu ni vključena Rezija, ki spada pod karnijsko gorsko ozemlje. Izboljševalna dela so zaradi pomanjkanja denarnih sredstev določena za predolgo obdobje, tako da se letno izvršijo le neznatna regulacijska dela, ki sčasoma propadajo.
C oftclna	oc gv./ «*J-V t»
S UL. CA R D U C C! 4/
Postrežemo Vam z najboljšim domačim in istrskim vinom ter domačim pršutom v popolnoma prenovljenem lokalu
UVOZ • IZVOZ
cba^BaluUfmiaui^ieino^a.
Vremec r.
Opčine - Narodna 78
Tatef. 21-3U6
Prispele so prve pošiljke!
Cene ugodne!
Kmetijska zadruga v Irstu
UL Foscolo 1 - tel. 94-386
Podružnice: Trst. Ul. Flavta 23 Milje. Ul- Roma 1
Itlndimo Vam vsa pntrahšžiue za vlnogradnlitvo, poljadolslan in živinorejo!
A. PERTOT
Ul. (iinnastica 22 THST
I
prodaja na debelo in drobno tkanine najbolj znanih tvornic, vsakovrstni krojaški pribor, žensko in moško perilo, zadrge-gumbe In razno galanterijo ______________I
PRIZNANI MEDNARODNO AVTOPREVOZNiSKO PODJETJE
L. JV GORIZIA.NA
HBIZ1L - VIA DUCA D LOITl N 81 TEL. 29-U - SOBICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
KMEČKA BANKA
r. m. m o. J. --—	___ .
SORICA
Dltsa Marelli 14 - TaUfoa 22416
Banka pooblaščena xa pomlm v aunanl trgovini
UsBftamovljsMe* lm*m +900
IMPEKPORT
UVOZ-IZVOZ - ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: lmpexport - Trieate
UVAŽA:
VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO
IZVAŽA:
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO
POSREDUJE PO MIO IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
IMPOKT - MPORT
v n e h vrst lesa. trdih goriv in strojev zn lesno Industrijo
Tit (ST - Sedet: ni. Oleerone H/II - Telefon: ul. Cteerotav OS14
A V'f IIP It K V IIZ
Cunja Rihard
TRST
Strada dol 1'riuli 2HU telefon 35-37!)
•
Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozemstvo
Konkurenčne ceno
TRM	IS - TRIESTE
	Societi a r. 1.
TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880	
UVAŽA:	vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAŽA:	vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele »Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
Poravnajte naročnino!
avtoprevozniSko
PODJETJE
L POZAH
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 2B-373
Prevzemamo venkovrKlne prenese sn te In inuzem-etvo. — Peelrešlie hitra. Cene ugodne
TRŽNI PREGLED
Italijanski trgi
Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je bilo pretekli teden razmeroma mirno. Povpraševanje po boljših vrstah olivnega olja se je povečalo in cene so se ponekod znatno dvignile. Na trgu z mehko pšenico niso zabeležili sprememb, pač pa je trda pšenica izboljšala svoj položaj. Tudi cene oluščenega in neoluščene-ga riža so se utrdile. Na trgu z vinom se kupčije razvijajo živahneje kakor v prejšnjem tednu, vendar so cene ostale neizpremenjene. Le boljše vrste vina so ponekod napredovale. Cene živini padajo, zlasti cene govedu za vprego. Tudi prašiči ne gredo od rok, čeprav je poletna sezona že povsem mimo. Sir je ohranil prejšnjo ceno, za maslo pa so v Severni Italiji zabeležili rahlo dviganje cene. Sadja in zelenjave je čedalje manj in cene so se začele dvigati kakor običajno v tem letnem času.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg blaga v skladišču grosista, embalaža je čista teža: suh česen 120-130, ekstra 150-180; kuhana repa 40-60, navadna 30-60; rdeča repica 70-110; korenje krajevnega pridelka 30-50, od drugod 40-60; kapus 20-40, od drugod 25-50; pesa 40-70; ohrovt 50-60; svež fižol 100-180, finejši 130 do 200, boby 60-150; koromač 10-18, I. 25-40, Rimini I. 40-50; rdeča solata iz Verone 70-140, krajevne vrste 80-120, od drugod 70-100; endivija 70-100; cikorija 30-60; krompir binthie iz Švice 36 do 38, iz Nizozemske 4447, majcstic 34 do 37, okrogel 28-30; paradižniki Riviera 20-30, I. 50-80; peteršilj krajevnega pridelka 100-150; paradižniki jajčaste oblike 40-100; zelena krajevnega pridelka 50-100, bela 25-50, repasta zelena 40-120; špinača iz Toskane 45-60, od drugod 50-110, v vrečkah (čista teža) 66-67; bučice Neapelj 70-80, iz Apulije 90-110; kaki iz Neaplja 40-55, Riviera 40-70, Romagna 40-80; jabolka abbon-danza 30-45, delicious ekstra 90-130, I. 30-60, Jonathan 50-60, I. 80-90, renete iz Gornjega Poadižja 90-110, Ferrara I. 60-75; navaden kostanj 35-60, I. 100-120, debel (maroni) 80-100, I. 150-200; hruške Kaiser I. 100-110, ekstra 110-140, A-bate Fetel I. 100-110, ekstra 110-130; grozdje Italija 160-250, I. 80-150, Regina ekstra 15CL200, I. 80-140, Verdca I. 60-90; pomaranče merkantile 50-90; limone I. 100-130, II. 60-90 lir kg.
ŽITARICE
MILAN. Cene veljajo za stot blaga, f.co železniški voz Milan, prometni davek in trošarina nevračunana: mehka pšenica fina 7250-7350, dobra merkantile 7000-7100, merkantile 6800-6900; trda pšenica domačega pridelka dobra merkantile 9000-9100, Manitoba 8500 do 8600; pšenična moka tipa »00« 9600 do 11.200, tipa »0« 8800-9000, tipa »1« 8200 do 8300, slabše vrste moka tipa »00« 8600-8800, tipa »0« 8300-8500, tipa »1« 7900-8000, tipa »2« 7500-7700; moka za testenine tipa »0« 9000-9200; otrobi tipa »0« 11.450-11.550, tipa »1« 10.950-11.050; rumena koruza fina 4700-4850, slabše vrste 4200-4300, navadna 3700-3750, iz tujine (Plata) 4250-4300, od drugod 4100 do 4150; koruzna moka 6700-6800, domača 46004700, za živinorejce 46504750; domača rž 5500-5600, iz tujine 3650 do 3750; ječmen iz tujine 4000-4100; domač oves 4600-5500, iz tujine 46504700; inozemsko proso 4150-4250; neoluščen riž Arborio 8000-8200, Carnaroli 8000-8400, Vercelli 7600-7800, R. B. 7800-8300, Riz-zotto 7500-7800, P. Rossi 7500-7800, Ma-ratelli 7200-7300, Stirpe 136 7200-7400, Ardizzone. 7200-7400, Balillone 6700 do 7100; oluščeni riž (embalaža je čista teža) Arborio 14-14.500, Vialone 16-16.800, Carnaroli 15.200-15.800, Vercelli 13.700 do 14.000, R. B. 13.500-14.000, Rizzotto 13-13.300, P. Rossi 12.800-13.000, Mara-telli 12.300-12.500, Stirpe 136 11.400 do 11.700, Ardizzone 11.500-11.800, Balillone 10.800-11.000; riževo pleve osnova 24% 2600-2700 lir stot.
MED IN VOSEK
FORLI. Cene veljajo za kg: pristen centrifugiran med, svetle barve 200 do 205; bel vosek razstopljen na soncu 750 do 800, temne barve 600-650 lir kg.
ŽIVINA ZA REJO IN ZAKOL
CASALE MONFERRATO. Goveja živina za rejo: voli stari 4 leta 3200-3400 lir Mg; junci 3300-3700, 2-J--4 leta stari 3000-3200; teleta 200 kg težka 3600-4200, 60 kg težka 6000-7000; krave za pasmo 162-225.000 lir glava; živina za zakol: debeli voli 3000-3300, II. 2300-2600; teleta 4700-6000; junci 3300-3800; biki 3000 do 3400, mladi bikci 5400-6200, II. 3400 do 3900; debele krave 2700-3000; prašiči za rejo do 15 kg težki 270-290 lir kg, 16-25 kg težki 270-290; suhi prašiči 30 do 45 kg težki 270-290, 50-70 kg težki
VALUTE V	MILANU	
	4-11-60	15-11-60
Dinar (100)	64,00	65,00
Funt šter.	6025,00	6075,00
Napoleon	4850,00	4900,00
Dolar	619,75	619,75
Francoski fr.	125,30	125,20
Švicarski fr.	144,00	144,08
Avstrijski šil.	23,85	23,83
Funt šter. pap.	1747,00	1748,50
Zlato (gram)	720,00	720,00
Kanadski dolar	634,00	634,00
BANKOVCI	V CURIHU	
15. novembra 1960		
ZDA (1 dol.)		4,285
Anglija (1 funt šter.)		12,00
Francija (1 fr.)		85,50
Italija (100 lir)		0,690
Avstrija (100 šil.)		16,40
ČSR (100 kron)		13,00
Nemčija (100 DM)		102,25
Belgija (100 fr.)		8,47
Švedska (100 kron)		82,50
Nizozemska (100	gold.)	113,25
Španija (100 pezet)		7,00
Argentina (100 pezov)		4,80
Egipt (1 funt šter.)		8,65
Jugoslavija (100 din.)		0,50
Avstralija (1 funt šter.)		9,57i
260-280, 75-95 kg težki 260-280; za zakol: 180 kg težki 262 lir kg, 150 kg težki 270 lir kg, 120 kg težki 277 lir kg žive teže; koze 90-100 lir kg; ovce 150-165; jagnjeta 210-235, mlada jagnjeta 320-350, odstavljena za zakol 230-260 lir kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN, živi domači piščanci 750-800 lir kg, prvovrstni 650-700, II. 600-630, zaklani domači izbrani 950-1000, mladi 750-800, iz umetnih vališč I. 400430, II. 350-380, zaklani I. 460-550, II. 400450; uvoženi zmrznjeni 400-500; žive domače kokoši 530-600, iz tujine 430450, zaklane domače 900-930, uvožene in zaklane v Italiji 580-600; pegatke žive 800, zaklane 950-1050; zaklani golobi I. 1000 do 1150, II. 900-950; žive pure 550-580, zaklane 750-850, inozemske zmrznjene pure 450-650, živi purani 480550, zaklani 600-750, iz tujine zmrznjeni 450-550; žive race 420450, zaklane 500-600; žive gosi 300-360, zaklane 360470; živi zajci 360410 lir kg, zaklani s kožo 520-570, brez kože 550-650; sveža domača jajca L 4345 lir jajce, navadna 3941, zmrznjena 25-27, uvožena jajca I. 27-28, II. 23-25 lir jajce.
Zmaga demokratov na volitvah za novega predsednika ZDA je vplivala tudi na mednarodni trg s surovinami. Novi predsednik zagovarja potrebo po povečanju izmenjave s tujino in trgovci pričakujejo, da bo industrijsko življenje v Ameriki hitreje steklo. To bo povzročilo po vsej verjetnosti znaten skok cen pri nekaterih vrstah blaga. Pretekli teden je. cena bakra v Londonu še napredovala. Stavka v najvažnejšem čilskem rudniku (Čukisamata) še ni zaključena in njene posledice se žc čutijo. Amerika še ni izvršila nameravanih nakupov cina, zato je tega blaga dosti in cena popušča. Kotacije bombaža so čvrste, in sicer zaradi pič losti letošnjega pridelka. Dež in žuželke so uničile dober del ameriškega pridelka bombaža. V Ameriki so zvišali carine na uvoz volnenih tkanin, to pa je vplivalo na ceno surove volne, ki se je utrdila. Cena kakava niha, sladkor je ostal pri prejšnjih cenah, medtem ko je kava v New Torku nekoliko napredovala. Kavčuk ne gre dobro v promet, njegova cena popušča. Kotacije pšenice so čvrste, medtem ko je položaj koruze šibak.
ŽITARICE
V Chicagu je cena pšenici v tednu do 11. novembra nazadovala od 200% na 199 7/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru. Koruza je popustila od 107 3/8 na 105% stotinke dolarja za bušel pod istimi pogoji. Ameriški pridelek koruze cenijo na 4.378,7 milijonov bušlov.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cena sladkorja je v New Torku o-stala neizpremenjena pri 3,25 stotinke dolarja za fiint proti takojšnji izročitvi. Prekupčevalci z zanimanjem čakajo izid zasedanja Mednarodnega sveta za sladkor, ki se zbere 23. novembra v Mehiki. Kava je v pogodbi »M« nazadovala od 44,41 na 44,20 stotinke dolarja proti izročitvi v decembru. Novoustanovljeni svet za kavo, ki nadzoruje 95% svetovnega pridelka, si prizadeva, da bi povečal potrošnjo kave v svetu. Cena kakava je v New Torku
litrov 740-790, 3840 litrov 850-890, 4043 litrov 900-930, 4548 litrov 910-950, 48-53 litrov 950-1000 lir pletenka; pletenke v temnem ohišju za kisline 800-830, v železnem ohišju za kisline 860-890; toskanske steklenice (1,85-2 litra) 56-59 lir steklenica; steklenice Vichy po 1 liter 30-32, po % litra 22-24; steklenice iz plastične mase po 1 liter 32-34, po % litra 24-26, večje steklenice 50-52 lir steklenica.
MLEČNI IZDELKI
VERONA. Cene veljajo za kg blaga f.co skladišče, prometni davek in trošarina nevračunana: prvovrstno maslo 85% maščobe, 1% kisline 690 lir kg, maslo iz centrifuge 800-815, maslo iz smetane 730-765; sir grana proizv. 1958 840-880, proizv. 1959 750-800, svež 465 do 475, postan (60 dni izven soli) 480-500; sbrinz svež 470490, postan 550-580; em-menthal izven peči 530-550, postan 590 do 610; provolone svež 530-550, postan 570-580; gorgonzola 8 dni star 315-335, postan 540-550; italico svež 410430, postan 470490; taleggio svež 350-380, postan 460-490; quartirolo svež 350-380, postan 480-510; crescenza svež 290-300, postan 380-400 lir kg.
ostala neizpremenjena pri 23,35 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v decembru. Neko angleško podjetje je o-cenilo letošnji pridelek kakava na 991 tisoč angleških ton (1016 kg).
VLAKNA
Bombaž je v New Torku napredoval od 32,20 na 32,25 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Letošnji pridelek v Ameriki cenijo na 14,298.000 bal. Volna vrste suint je napredovala od 109,5 na 112,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je vrsta 64’s B napredovala od 90 na 92% penija za funt proti izročitvi v decembru. V Roubaixu (Francija) je konec tedna kotirala 12 (prejšnji te-* den 11,95) frankov za kg. Zaloge volne v Ameriki so se do konca septembra znižale na 46,4 milijona funtov. Juta je v Londonu nazadovala od 196 na 195 funtov šterlingov za tono (vrsta mili first).
KAVČUK
Vrsta RSS je v Londonu v tednu do 11. novembra ohranila prejšnje kotacije: 2534-26 (prejšnji teden 25 7/8-26) penijev za funt proti takojšnji izročitvi. V New Torku je za malenkost napredovala, in sicer od 31,80 na 32 stotink dolarja za funt proti izročitvi v novembru. Cene so razmeroma nizke zaradi omejene proizvodnje v avtomobilski industriji.
KOVINE
V Londonu so prejšnji teden zabeležili naslednje kotacije: baker 227 (prejšnji teden 223), cin 801 (prejšnji teden 804%), svinec 68-J (prejšnji teden 69 1/8), cink 871/8 (prejšnji teden 88 1/8) funta šterlinga za tono (1016 kg) proti takojšnji izročitvi. Na newyorški borzi je baker napredoval od 28,19 na 28,32 stotinke dolarja za funt; svinec je o-stal neizpremenjen pri 12, cink St. Louis pri 13, aluminij v ingotih 28, antimon Laredo 29,50 stotinke dolarja za funt; lito železo 66,41 dolarja za tono, Buffalo 66,50, staro železo povprečen tečaj 28,17, živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 209-212 dolarja jeklenka.
VINO
MILAN. Cene veljajo za stop/stot, f.co Milan, davki nevračunani, proti takojšnji izročitvi, proizvodnja 1959: rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 450 do 470, 11-12 stop. 470-520, Barbera 12 do 13 stop. 550-620, moškat 11.300-12.300 lir stot, Oltrepo Pavese 10-11 stop. 450 do 470, mantovano rdeče 9-10 stop. 430 do 450, Valpolicella Bardolino 11-11,5 stop. 480-530, soave belo 11-11,5 stop. 500-540, rabosp 10-11 stop. 450-470, reg-giano 10-11 stop. 460480, Modena 10-11 stop. 460480, belo Romagna 9-10 stop. 450-470, rdeče 9-10 stop. 440460, Chian-ti pristen 12-13 stop. 360410 toskanska steklenica 12. stop. 250, navadno toskansko vino 445465, aretino belo 10-11 stop. 455475, Marche. belo 9-10 stop. 445 do 460, rdeče 10-11 stop. 440460, bar-lettano ekstra 14-15 stop. 510-540, navadno 13-14 stop. 480-500, Sansevero belo 10,5-11,5 stop. 510-530, Gorato 10,5-12 stop. 530-550, Taranto 13-14 stop. 470 do 510, Scjuinzano 13-14 stop. 490-510, Martina Franca Locorotondo 10,5-11,5 stop. 520-540, filtrirano rdeče Brindisi 9300 do 9800 lir stot, Rionero - Barile 10,5 do 12 stop. 550-600, Barletta 9700-10.200 lir stot, Avellino 10-11 stop. 480-510 lir stop. stot, Nicastro 10,5-11,5 stop. 470490, Mi-lazzo (sicilsko) 11-12 stop. 470-490, Al-camo 13-14 stop. 470490, 12-13 stop. 460 do 470, mošt 18-20 stop. Babo 260270, sardinjsko vino rdeče 11,5-12,5 stop. 460 do 480, rdeče 12,5-13,5 470490 lir stop. stot.
STEKLENICE IN PLETENKE
MILAN. Cene veljajo od tovarnarja do grosista f.co skladišče, prometni davek vračunan: pletenke s pokrovom, lesenim podstavkom, 5-7 litrov prostornine 410430 lir pletenka, 1012 litrov 490520, 15-17 litrov 540590, 2022
KONSERVIRANA ŽIVILA
PIACENZA. Cene. veljajo od grosista do prodajalca na drobno: dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5-10 kg 165-175 lir kg, v škatlah po % kg 185-190; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5-10 kg 175-180, v škatlah po % kg 190200, v tubah po 200 g 50 lir tuba; olupljeni paradižniki v škatlah po 1200 g 135 do 140 lir škatla, v škatlah po % kg 7075 lir škatla; grah v škatlah po % kg 80-90 lir škatla; fižol v škatlah po % kg 190200; čebulice v kisu 210230; tunina iz Španije 800, domača 720-740, iz Afrike, v olju 650, prvovrstna domača tunina 850870, iz tujine 900920; skuše 575-600; sardine v olju v škatlah po 200 g: maroške 8085 lir škatla, portugalske 90-95 lir škatla.'
PAPIR IN LEPENKA
TURIN. Cene veljajo f.co tovarna: navaden tiskarski satiniran papir 16.500 do 18.000 lir stot, srednje vrste 19.500 do 21.000; navaden pisarniški papir 17-
18.500,	srednje vrste 20.500-22.000, finejši 25.500-27.500, trikrat klejen 27-29.500; registrski papir srednje vrste 21.500 do
23.500,	finejši 25.500-27.000, prvovrsten
29.500-	31.500; pisemski papir srednje vrste 24.500-26.500, finejši 29-31.000, najfinejši 35.500-38.000, velina za kopije 42 do 44.000; risarski papir 49-52.000; pati-niran solex 28-29.300, kromiran 28-28.800; nergamin bel navaden 40 g 23.500 do 25.000, ekstra 40 g 28.500-30.000, 40/60 g 31-32.500; velina za embalažo 20/22 g 25-26.500, bela velina 29-31.000; bel kar-tončin 20.500-23.500, finejši 30.500-33.000, tipa Bristol 34.500-39.500, patiniran fin
37.500-	39.500; siva navadna lepenka 8500 do 9500, svetla 8500-9500, triplex bela
13.500-	15.000, srednje vrste 14.500-16.500,
litrov 640-670, 25-27 litrov 710-750, 30-33 fina 18-20.000 lir stot.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO	25.10.60	4.11.80	14.10.60
Pšenica (stot. dol. za bušel)		• • • 144. V,	200.3/,	195.7,
Koruza (stot. dol. za bušel)		. . . 1U3.	107.7.	108.-
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt) 		...	30.	30 -	30.-
Cin (stot. dol. za funt)			. . . 103 25	104 12	103.37
Svinec (stot. dol. za funt)		. . . 11.80	11.80	12 —
Cink (stot. dol. za funt)			. . .	13.-	13.-	13 —
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . . 28,—	26.—	26.—
Nikelj (stot. dol. za funt)		. . .	74 —	74.-	74.-
Bombaž (stot. dol. za funt)		. . .	32.25	32 20	32.15
živo srebro (dol. za steklenico)		. . . 208,—	208 -	208.—
Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . .	. . .	38 25	36.23	36.50
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		. . . 225.3/.,	222-72	222.-
Cin (funt šter. za d. tono)			. . . 803,—	803.*/,	810.*/,
Cink (funt šter. za d. tono) 		. . . 86.V2	88.7,	87.7,
Svinec (funt šter. za d. tono)		. . . 68,—	69-74	66.*/,
SANTOS			
Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . .	. . ■ 607.	607,—	607.—
Stroji 1/ sovjetskih vinogradih
f¥cStnUt KMEČKE ZVEZE
Praktični nasveti kokošerejcem
Rejci kokoši večkrat najdejo jajca nekje zunaj izven običajnega gnezda. Včasih nehote stopijo nanj, ker ga niso opazili na tleh. To pomeni, da kokoš ni hotela znesti v običajnem gnezdu. Zlasti se to dogaja pri onih rejcih, ki imajo strpanih več kokoši v majhnem prostoru. Tam obstaja tudi nevarnost, da kokoši same zmastijo tako zapuščena jajca. V tem primeru moramo pripraviti kokošim več gnezd, ki naj bodo taka, da bodo kokoši rade legle v nje. Marsikateri rejec je hotel na ta ali na drugi način rešiti to vprašanje. Najbolj znan je primer J. Engelharda v Nemčiji, ki je napravil poskus s 874 kokošmi leighornske pasme, katere je imel stalno zaprte. V kokošnjaku so bile te kokoši strpane 3-4 na kvadratni meter. Nesnost teh kokoši je bila zelo visoka in je dosegla 50 do 72% dnevno. Kokošim je Engelhard pripravil več gnezd iz sena, iz slame ter iz bičevja. Približno 90% kokoši je zneslo jajca v gnezda iz sena. Ce pa kokoš ni našla prostega gnezda iz sena, je včasih znesla kar na tla.
Ogled zadružne kleti v Dobrovem
Preteklo nedeljo je vodstvo Kmečke zveze, in Zveze malih posestnikov priredilo zanimiv izlet v goriška Brda. Izleta se je udeležilo lepo število vinogradnikov iz Dolinskega kota. Med njimi je bilo tudi nekaj mladih ljudi, kar daje upati, da vsi sinovi le ne zapuščajo rodne zemlje. V Dobrovem, v o-srčju Brd, so si izletniki ogledali novo vinsko klet, ki jo je postavilo podjetje Zadružno vinarstvo Brda. Klet ima na zunaj obliko širokega dvonadstropnega stolpa, kletni prostori pa so pod zemljo. V samem stolpu so stroji (mlini, stiskalnice itd.), zgoraj pa so vodilni prostori. Stroji so francoskega in italijanskega izvora, nekatere pa so dobavili tudi Nemci. Klet so začeli graditi leta 1954, svojemu namenu pa je bila izročena leta 1957. V kletnih prostorih je nekaj železobetonskih cistern, ves ostali razpoložljivi prostor pa polnijo veliki sodi po več kakor 60 hi. Sodi so iz slavonskega hrasta. Klet ima zmogljivost 4,500.000 litrov vina.
Iz kleti podjetje dobavlja vino domačim gostilnam, velike količine briškega vina pa izvažajo. Med dobrimi kupci je tudi Trst, velike količine vina pa uvažajo Vzhodna in Zahodna Nemčija, Vel. Britanija itd. Vino v steklenicah pa izvaža podjetje celo v Južno Afriko in Indonezijo. V kleti je prostora za 250.000 literskih steklenic, z novimi stroji pa lahko napolnijo 1000 steklenic na uro. V posebnem prostoru sta nameščena dva velika kotla za žganjekuho. Vsak kotel zmore na 24 ur 12 hi žganja. Kotla segrevajo s paro, tako da je postopek zelo hiter. V kleti je zaposlenih 18 delavcev, poleg tega je še vodilno osebje, enolog itd. Gradnja, pri kateri je šlo za izkop zemlje kar 60 milijonov dinarjev, nabava strojev, napeljave industrijskega električnega toka itd., so stale nekaj čez 600 milijonov dinarjev.
Jajca v ložih iz sena so bila tudi bolj čista kakor ona znesena v gnezda iz bičevja ali iz slame.
Engelhard je hotel tudi ugotoviti, ali kokoši nesejo rajši na svetlem ali v temi. V ta namen je pripravil gnezda iz sena na svetlem in gnezda iz sena v poltemi. Ugotovil je, da si je 78% do 84% kokoši izbralo poltemna gnezda. Če hočemo torej imeti čista in cela jajca, moramo pripraviti kokošim senena gnezda v bolj temnih prostorih.
Umazanih jajc ne smemo nikdar oprati. Jajce lahko operemo samo v primeru, ako ga takoj porabimo. S pranjem namreč odpremo nevidne pore v jajčni lupini in dovolimo tako dostop v notranjost jajca zraku ter raznim škodljivim mikroorganizmom, zlasti salmonellam, ki povzročajo pri človeku razna paratifusna obolenja.
NESNOST KOKOŠI POZIMI
Če hočemo, da nam bodo kokoši dobro nesle tudi pozimi, razsvetluj-mo z elektriko kokošnjake vsaj proti večeru, ko se že rurači. S takim umetno podaljšanim dnem pripravimo kokoši do večje nesnosti.
NAJ PODLOŽIMO TUDI AVGUSTA
Najboljše za domačo uporabo so kokoši, ki se zvalijo marca meseca. Te dajajo lepa debela jajca in nesejo vso zimo do pomladi in še naprej. Putke, ki se zvalijo avgusta meseca, se ne razvijejo tako kakor pomladanske, nesejo manj in poleg tega še drobnejša jajca kakor marčne. Vendar družini, ki hoče imeti domača jajca vse leto, priporočamo, da podloži tudi v začetku avgusta vsaj nekaj jajc Te putke bodo namreč pričele nesti že v marcu in če bodo dobro hranjene, bodo nesle tja do novembra meseca. Torej tudi v času, ko marčne iz prejšnjega leta ne bodo več nesle ali pa jarčke še ne bodo prenesle.
Slaba letina v goriških Brdih
Letošnje nestalno vreme je slabo vplivalo na rast raznih kultur, posebno pa na zorenje grozdja in je našemu kmetijstvu prizadejalo veliko škodo. Letos so pridelali briški kmetje za tretjino manj vina v primeri z lanskim letom. Poleg tega pa je na splošno vino po kakovosti mnogo slabše od lanskega. Mošt iz prenizkih leg je letos imel samo 15 do 16 stopinj sladkorja in celo manj, alkohola pa ima 9 stopinj in še v nekaterih primerih manj. To vino je zelo bogato s skupno kislino. Mošt iz grozdja sortiranih sort, ki je zrastlo v visokih legah (tokaj, malvazija, pinot) je pa imel 19,20 in ponekod celo 21 stopinj sladkorja ter ima 12 stopinj in še čez alkohola.
Letos je zelo majhno povpraševanje po vinu. Kmetje na splošno so prodali nekaj vina le gostilničaijem, ki ga plačujejo glede na gradacijo po 85 do 95 lir za liter. Grosisti so pa no-kupili le neznatne količine mošta. Plačevali so ga po 3 do 4 lire za stopi-nio sladkorja v litru mošta. Ker je navadno vino imelo 15 do 16 in še manj stopinj sladkorja, so kmetje
prejeli le 45 do 65 lir za liter, če pomislimo na davke, ki jih kmetje morajo plačevati državi in občini, na trud in na stroške za modro galico in za žveplo, moramo ugotoviti, da se pri takšnih cenah vinogradništvo ne izplača.
Ker so dohodki od vina tako negotovi in ker je v Italiji veliko pomanjkanje mesa, naši kmetje polagoma opuščajo gojenje trt in se bavijo vedno bolj z živinorejo, ki je donosnejša. Poleg živine za zakol lahko vnovčijo tudi mleko, ki ga prodajajo mlekarjem po 45 lir za liter.
Kot vidimo tudi naši kmetje sledijo smernicam italijanskih gospodarstvenikov, ki svetujejo kmetom, naj se bolj posvetijo živinoreji.
PRIDELEK SENA NA GORIŠKEM
Letos je bil pridelek sena zaradi spomladanske suše zelo slab. Obetal se je pa dober pridelek otave zaradi obilnih poletnih padavin. Otava bi kmete rešila iz stiske. Vendar je ni bilo mogoče vse pospraviti zaradi slabega vremena. Na skednjih imajo kmetje le tisto otavo, ki so jo pospravili ob koncu avgusta ter v septembru, ko je bilo nekaj lepih dni. Ostala je zunaj bodisi v napol gnilih lonicah bodisi nepokošena. Živini jo skušajo pokladati zeleno, pa jc ta noče jesti, ker je gnila pri zemlji zaradi prevelike moče.
Seno bo spomladi prav gotovo doseglo izredno visoke cene. Kmetje bodo lahko kljub vsemu pospravili še precej otave in detelje, če bo vsaj pozna jesen lepa. Lepa pozna jesen pa bi tudi dopustila oranje in setev ozimnega žita.
U. R.
PREMALO OLJČNEGA OLJA
Po zadnjih cenitvah naj bi letošnja bera v Italiji vrgla 3,5 milijona hi oljčnega olja. V Italiji porabimo letno nekaj čez 5 milijonov hi olja, tako da bo tudi letos treba uvažati precej olivnega in semenskega olja.
Po sovjetskih vesteh iz Odese so iznašli Rusi univerzalne stroje za obdelovanje vinogradov. Ti stroji opravljajo 24 operacij okoli trt med zorenjem grozdja in trgatvijo. Posamezen stroj, lahko obdeluje 2 hektara vinograda. Francoze zanimajo in vznemirjajo ti podatki o načinu obdelave sovjetskih vinogradov, ker je več kot polovica moldavskih vinogradov zasajena s francoskimi trtami. Obilo novih sadik pričakujejo iz Francije v Kišinevu, ki je središče moldavskega vinogradništva. Rusi se skušajo pri novih trtnih nasadih približati francoskemu okusu in zato dajejo prednost francoskim trtam. Njihova rdeča vina naj bi bila podobna nekaterim znanim francoskim vinom. Sploh se Rusi že hvalijo s svojim bordojem in pinotom.
XXVIII.
SEJEM
NOVI SAD - DUGOSLAVUA
29 - IV. - 8 V. 1961.
nOISILT JOJDALOSSO
Ua<zme
permafles
Trst > Trieste, ul. XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740
Pohištva — dnevne sobe — oprema
urade — vozički - posteljice RAZSTAVE: UL.. VALDIRIVO, 28 — UL. F. FILZI, 7
špovtikotei POKLJUKA
(BLED 1250 m)
Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom • Idealni smučarski tereni, krasni izleti. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom • železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza • Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo!
l/se- (e vaŽM, toda...	UvoUteto in cehe morate iskati pii
Obleke Dežni plašči	fš\ Betiiame
Zimski plašči	1 \\	\	Vr er ^	v V
Tkanine	
Krojačnice	V Vaši veleblagovnici
_,.VISTA =
TRST, Ul. Cirdoccl IS, tel.
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in po-trru'(in za višje šole, toplomerov ir, fonografskega materiala.
— URAINA IN ZLATARNA —
Iflikolj Malel - TRST
Čampo S. Giacomo 3 - Tel. 95-881
Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Trgovina VITTADELLO
TRST, VIA DANTE 12 - Telef. 37-861 DELAVCI!
Zima je pred vrati
Vsakdo izmed vas bo gotovo vsaj delno obnovil svojo garderobo: debelejšo obleko, nove hlače, dežni plašč alf suknjo, zimski plašč.
Vse to dobite pri Vittadollu
Vittadello vam omogoča, da se oblačite z okusom, eleganco In po najnižjih cenah.
S svojimi 65 trgovinami Vittadello oblači polovico Italije.
Kdor enkrat kupi pri
VH TAOELLU, se potem vedno vrača k
VITTADELLUl
Obiščite nas in ne boste razočarani.
Trgovina VITTADELLO
TRST, VIA DANTE 12 - Telef. 37-861
mednarodna špedicija In transport
Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176
Brzojav; Intereuropa Koper,
Tek. rač. 600u31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana
s svojimi poslovalnicami v Beogradu, Zagrebu, na Reki, v Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Sežani, na Jesenicah, v Prevaljah, Kozini, Subotici, Zrenjaninu, Novem Sadu, Novi Gorici, Podgorju in Nišu.
Se Vam priporoča in za-aotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi/
Naša zavarovalnica
Zvldka
SILA JOŽEF
uvo z
IZVOZ
natannvljana leta 1828
TRST — Kiva Grumula 6-1 * Telefon 37-004
Telefon 55-689
A. RAVNIK, Trat Dl. Bkega 8 Tal. 27512
Splošna plovba - Piran
Župančičeva ul. 24
tel. 51-70 - teiex 03-122
Komercialni oddelek - Ljubljana
Igriška ul. 12
telefon 23-147 - telex 03-18Č
Pomorski prevozi dolge in obalne plovbe.
Redna POTNIŠKO - TOVORNA linijska služba Jadran — ZDA — Jadran, združena z Jugoli-nijo. Odhodi ladij vsakih 10 dni.
Ladjedelnica gradi ladje do 2.500 BRT in vrši remonte.
Izleti z jahtama »Burja« in »Piranka«
1
«-J U G O
. I N I
Održava osam linija i to:
Sjevema Evropa (tjedno) iz Jadrana do Londona i luka Sjeverne Evrope.
Sjedinjene države Amerike u zajednici s Plovbom, Piran (desetdnevno) iz Rijeke do Nevv Yorka, Philadelphie i Baltimora.
Južna Amerika (mjesečno) iz Jadrana do Buenos Airesa.
Levant (tjedno) iz Jadrana do Latakije, Beiruta i Aleksandrie.
Iran, Irak (svaki mjesec i pol) iz Jadrana do Khor-ramshahra.
Indija, Pakistan, Burma (mjesečno) iz Jadrana do Ranguna.
Daleki Istok — Ekspresna (mjesečno) iz Jadrana do japanskih luka.
Daleki Istok — Brza pruga (dvomjesečno) iz Jadrana do Kine i Japana.
Na svim prugama plovi 35 brzih i modernih b rodova, koji imadu preko 230.000 tona nosivosti, ras-
hladni prostor, tankove za biljna ulja i 470 putnič-
kih mjesta.
IZVOZNICI — UVOZNICI PREVOZITE ROBU BRODOVIMA »JUGOLINIJE«