Pogled po svetu MARJAN RAVNIKAR Politiki šo še vedno v znamenju pričakovanja. Napetost in zaprtost, vsaj. kar zadeva izjave, je značilnost stanja, ki vlada v koluarih. Pomirlji­ ve izjave iZ/Moške še vedno priha­ jajo. Toda te izjave potrjujejo linijo 22. kongresa, ki jo je zastopal Hru- ščov. Sedanji voditelji v Moskvi so vsi do zadnjega najožji sodelavci Hruščova. Prihod Ču-En-Laja na 47. obletnico oktobrske revolucije je ugibanja še bolj zapletlo. Neudeležba italijanske komunistične partije pa vse še bolj komplicira. Izjave njene­ ga generalnega sekretarja Longa go­ vore, da delegacija, ki je bila pred­ hodno v Moskvi, ni bila zadovoljna s tolmačenji, ki jih je dobila glede strmoglavi] en j e Hruščova. Dogodki v Južni Ameriki, kon­ kretno v Boliviji, nam kažejo, da po­ staja na tem kontinentu situacija resna in še bolj nestabilna kot je bila. Obenem pa so dokaz, da na^od zahteva dejanja od svojih vlad, ne pa obljube. Skoda je le, da v teh dneh Bolivija nima močne in organizirane partije, ki bi stopila na čelo in pre­ vzela vodstvo. Odvisnost dežele od severno ameriškega kapitala, moč vojne hunte in buržoazije ter revšči­ na ogromnega števila prebivalstva pogojujejo situacijo, kakršna je. Od­ stop predsednika Pas Estonzora stvar ni rešil, pač pa še poslabšal. Volitvena histerija v ZDA se je polegla. Demokrati triumfirajo, vsaj po časopisih, dočim republikanci po­ skušajo, regenerirati svoje vrste ter , se pripraviti na bodoče volitve. Tež­ ka naloga, ki čaka predsednika John- sona, bo še težja zaradi koalicije v demokratski stranki, ki pa je 'zelo heterogena in mu bo težko ugoditi vsem strujam znotraj stranke. Tudi vloga velikega kapitala bo odigrala svoje, kajti v kampanji ga je kapital močno podprl in bo verjetno v štirih letih predsednikovanja zahteval ob­ resti. Situacija v Afriki prav tako posta­ ja iz dneva v dan bolj komplicirana, predvsem kar se tiče položaja v Juž­ ni Afriki. Se vedno se rasistična po­ litika Južnoafriške Unipe čuti v Uni­ ji in na sosednjih ozemljih, daleč na sever, do položajev Portugalske Gvi­ neje in Combejevega Konga, kjer so inštruktorji in orožje, ki prihaja z juga Afrike. V prejšnjem tednu je prišlo do pomiritve in formiranja ci­ vilne vlade v Sudanu. Težak položaj v južnih predelih te dežele je bil vzrok nemirom, ki so zajeli vso po­ krajino. Sef dežele, general Abud, je bil prisiljen na popuščanje in formi­ ranje vlade, ki naj bi nastale proble­ me likvidirala. Tudi situacija v Jemenu se stabi­ lizira. Sporazumi, ki so v teku, bodo zagotovili večjo svobodo jemenske-, mu narodu in preprečili vmešavanje tujih šil, predvsem bivših koloniza­ tor jev, Angležev. Prav tako se je spremenila situacija v Saudski Ara­ biji, kjer je princ Feisal dokončno prevzel vodstvo dežele in s tem li­ kvidiral starega konzervativnega mo­ narha, ki je ogromna prostranstva te dežele s silo držal skorajda v sred­ njeveški zaostalosti. Položaj v zahodni Evnopi po De Gaullovih ukrepih je še naprej ne­ jasen in napet kar zadeva področje ' ekonomske izmenjave šestorice. Po­ skusi s strani Belgije in Zahodne Nemčije, da pjrisilijo francoskega predsednika na popuščanje, пЏо uspeli. Sploh doživlja Zahodna Ev­ ropa povsem nove politične pretre^e^^ ki se manifestirajo v dveh smereh. Prvič: čuti se močna želja osamosvo­ jitve celotne zahodne Evrope od ZDA predvsem v gospodarskem pogledu in drugič: registrira se močan porast naprednih idej tako v Zahodni Nem­ čiji preko socialnih demokratov, ka­ kor tudi v delavskih partijah pred­ vsem komunističnih Italije, Francije in Danske. Prav pri teh zadnjih se tudi čuti hrabrost, da povedo svoje lastno mišljenje tako zahodu kakor tudi Moskvi. Se naprej pa je glavni problem Azija z vsemi svojimi objektivnimi in subjektivnimi težavami. Politični vpliv Kitajske še vedno raste, med­ tem ko z druge strani vojaški poten­ cial zahodnih sil, predvsem ZDA na tem delu sveta postaja vse močnejši. Najnovejši dogodki in ponovno iska­ nje sporazuma med Pekingom in Moskvo lahko ta politični pritisk s strani Kitajske le še poveča. Izjava v pekinškem listu • Žen-Min-Ži-Bao, da naj bo spor z Moskvo le prehod­ na epizoda, da veliko vedeti in ver­ jetno se bo na tem delu sveta še marsikaj spremenilo. OB REDNIH KONFERENCAH SZDL — OB REDNIH KONFERENCAH SZDL — OB REDNIH KONFERENCAH KRAJEVNE (SKUPNOSTI prva naloga krajevnih organizacij SZDL v Šmarju so sklicali plenum SZDL, na katerem je bila glavna te­ ma razprave formiranje krajevnih skupnosti. Doslej so temu vpraša­ nju posvetili že mnogo pozornosti in so imeli že skoraj v vseh krajih komune razgovore s predstavniki organizacij in društev, v nekaterih krajih pa tudi že širše razprave z ljudmi. -Elan je predvideval 26 krajevnih skupnosti v kolnuni. Ob tem so se pokazale predvsem v večjih in raz= tresenejših krajih težnje po-obliko- vanju več samostojnih skupnosti. Plenum je ocenil tako mnenje in vo­ ljo ljudi kot pozitivno. Vendar pa je vprašanje, ali bodo tako majhne krajevne skupnosti, ki se nekje ome­ jujejo le na posamezno vas, kos na­ logam, ki si jih bodo zadale. Vprašanju finansiranja krajevnih skupnosti je plenum prav tako po­ svetil precejšnjo pozornost. Jasno je nakazal zahtevo, da imajo krajev­ ne skupnosti dovolj močno finanč­ no oporo, kajti od nje je v veliki meri odvisna uspešnost dela skup­ nosti. Zato bodo morale biti dotaci­ je občinske skupščine večje od ti­ stih, ki so jih prejemali krajevni od­ bori, če hočemo, da bodo krajevne skupnosti uspešno reševale zastav­ ljene naloge. Toda občinska dotaci­ ja naj bi bila le del sredstev, ostali del pa naj bi se formiral iz prispev­ kov občanov in gospodarskih orga­ nizacij v kraju skupnosti, še pose­ bej dobro morajo poznati potrebe in naloge krajevnih skupnosti tisti občani, ki so člani samoupravnih organov v kolektivih; Ti bodo lahko zagovarjali potrebe , skupnosti in vplivali na dodeljevanje sredstev, ki jih bodo delovni kolektivi namenili krajevnim skupnostim. Sredstva krajevnih skupnosti se bodo ustvarjala tudi iz prispevkov občanov. Ti prispevki bodo lahko denarni, materialni aU delovni. Tvo­ rili bodo glavni vir sredstev krajev­ ne skupnosti. Zato je najvažnejše, da občani razumejo, da je krajevna skupnost njihova in uspeh dela bo odvisen predvsem od njihove volje in pripravljenosti za sodelovanje. Krajevnim skupnostim bo treba izročiti v upravljanje čim več ob­ jektov in dejavnosti, ki jih sedaj urejuje občinska skupščina; so pa čisto krajevnega značaja, kot npr. zgradbe splošnega ljudskega premo­ ženja, manjši kamnolomi, mostiči, parki, pokopališča, kinodvorane itd. Povsod na terenu šmarske občine so v teku tudi kadrovske priprave na krajevne skupnosti, saj bi morali načeloma ustanoviti skupnosti že do konca tega leta. Vendar pa se ne bi smeli prenagliti, če se ljudje do tega roka ne bodo dogovorili o obsegu kake krajevne skupnosti. V KONJICAH priprave zaključene Občinski odbor SZDL v Slovenskili Konji- call je pred kratkim razpravljal o doseda­ njem poteku priprav za ietne konference kra­ jevnih organizacij. Doslej so se večinoma povsod usmerili na ureditev organizacijskih zadev, kot na pobiranje članarine, vključe­ vanje novih članov, ureditev interne evidence članstva itd. Te naloge so skoraj v celoti tudi že izvršili. V nekaterih organizacijah so že pričeli s širšimi kadrovskimi pripravami. Tako so v Vitanju pripravili sestanek poli­ tičnega aktiva, na katerem so podrobneje ob­ ravnavali predstoječe volitve v skupščiлe, občne zbore raznih organizacij v kraju in seveda tudi letno konferenco SZDL. V tem kraju so pripravili tudi več delovnih skupin, ki bodo pripravile in izdelale letno poročilo krajevne organizacije SZDL. Na podoben na­ čin so s pripravami začeli tudi v nekaterih drugih krajih na območju občine. Večina organizacij bo imela letne konfe­ rence v drugi polovici novembra, nekatere pa v prvih dneh decembra. V. L, _ IZ ŽALSKE KOMUNE DRUŽBENI CENTRI uspešno delujejo številne razprave o klubskem živ­ ljenju, o tej tako zanimivi obliki združevanja občanov, so nedvomno veliko prispevale k dokaj ugodnim rezultatom, ki so jih družbeni cen­ tri žalske občine dosegli v zadnjem času. Na območju žalske komune deluje devetnajst klubov, od katc: rih pa je seveda nekaj takih, ki se s svojo dejavnostjo ne uvrščajo med najboljše. Razveseljiva pa je ugoto­ vitev, da so nekateri vendarle že prešli ozke okvire kulturno prosvet­ nega dela in v svoj delovni program vnesli širino in aktualnost. To lah­ ko vsaj delno trdimo za klube v Vinski gori, Žalcu in Braslovčah. Zanimiva je ugotovitev, da se ak­ tivnost klubov v posameznih krajUi zelo ujema z aktivnostjo družbeno političnih organizacij. Predvsem v programih dela družbenih centrov lahko to opazimo. Ponavadi se pri­ meri, da so v krajih, kjer je zelo delavno kulturno prosvetno društvo, ostale organizacije pa ne„tudi pro­ grami klubov bolj kulturno prosve- "teni. Nà sploh opažamo, da se kra­ jevne organizacije Socialistične zve­ ze doslej še niso vključile med po­ budnike aktivizacije klubov. To pa je seveda narobe, saj so prav orga­ nizacije Socialistične zveze s svojo široko dejavnostjo tiste, ki bi klu­ bom lahko zagotovile vsestransko uveljavitev. Klubi v žalski občini pa imajo še eno pomanjkljivost. Gre za oblike dela. V glavnem so v programih pre­ vladovala predavanja, kar sčasoma postane monotono in nezanimivo. Zelo malo pa je bilo spontanih raz­ govorov občanov o problemih doma­ čega kraja, občine in širše družbene skupnosti. Zato bi bilo prav, če bi v prihodnje več pozornosti posvetiti prav tem delovnim oblikam. O vsem tem je pred dnevi raz­ pravljala ideološka komisija žalske­ ga občinskega odbora Socialistične zveze. Priporočili so, da naj krajev­ ne organizacije resneje vodijo ra­ čun o dejavnosti klubov. Le-ti so namreč med občani doživeli že do­ kaj veliko popularnost. -—an V petek so -obiskali Velenje udeleženci stalne konference mest Jugoslavije. Več kot šeststo gostov so sprejeli predstavniki občinske skupščine in občin­ skih družbeno-političnih organizacij ter vodilne osebnosti iz gospodarskih organizacij. Gostje so si ogledali komunalne objekte Velenja, novi jašek v Prelogah, termoelektrarno v Šoštanju ter film o novem Velenju. Ogled mesta jih je navdušil in tako so dajali številne laskave ocene so­ dobne arhitektonske rešitve pri gradnji novega mesta. Foto: Klančnik V MOZIR.TU ZAČELA Z DELOM POLITIČNA SOLA V začetku novembra je v Mozirju začela z delom večerna politična šo­ la. Šolo obiskuje 32 slušateljev, čla­ nov Zveze komunistov, sindikalnih organizacij, organizacije Socialistič­ ne zveze in mladine mozirske dbči- ne. šola deluje že tretje leto in jo je doslej končalo okrog šestdeset čla­ nov Zveze komunistov. Ideološka komisija in delavska univerza iz Ce­ lja sta izdelali program šole. Pose­ bej pozorno bodo obravnavali seda­ nja dogajanja v svetu, gradivo os­ mega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, družbeno ureditev in gospodarske ter družbene probleme v občini. Za razliko od prejšnjih let, ko je- šola delala večkrat tedensko, vendar v popoldanskem času, bodo letos slušatelji obiskovali predava­ nja enkrat tedensko, vendar bo po­ uk trajal ves dan.^^^ ^ ŠOLSTVU VEČ SREDSTEV V tednu praznovanja sevniške obči­ ne smo obiskali predsednika občin­ ske skupščine Jožeta Kneza in mu zaetavili nekaj vpraSanj. # Prepričani smo, da se kot »oče« velike družine občanov veselite uspe­ hov ob občinskem prazniku. Kateri vam je najbolj pri srcu? Ф Posebno zadovoljen sem, da smo uspeli uresničiti dolgoletno že­ ljo vseh z dograditvijo šolskega trakta. Dosedanje štiri šole v Sevnici imajo častitljivo starost, najmlajša jih ima 70 let, najstarejša pa sodi v čas francoskih enciklopidistov. šola pa je tudi po vrednosti najpomemb­ nejša pridobitev. 0 Kako bi vi kot občan ocenjevali delo predsednika občinske skupščine? # Delikatno vprašanje! Zdi se mi, da se predsednik srečuje vsak dan s preobilico nerešenih problemov, saj se na en ali dva uspeha takoj naveže po deset nerešenih. Vseka­ kor pa menim, da bi predsednik moral imeti več stikov z občani. # Z rastjo krajevnih skupnosti je občinska skupščina izgubila »podalj­ šano roko« uprave. Kaj menite vi o tem? # Menim, da vsepovsod, kjer ob­ stajajo pogoji, mora priti do velja­ ve samoodločanje občanov. Žal za­ enkrat krajevne skupnosti nimajo šc dovolj sredstev. V bodoče jim bo­ mo morali v občinskem proračunu več odmeriti. Ф Kaj vas je pri delu doslej naj­ bolj razočaralo? Ф Vrsto let sem- preživel v go­ spodarstvu in moram reči, da v de­ lu naletim na razočaranje. Boleče pa je, da nikakor né moremo rešiti stanja v obeh kmetijskih zadrugah v naši občini. Po izgubi gozdov je očito, da z lastno proizvodnjo ne morejo kriti tekočih stroškov niti karkoli vlagati v razširitev lastne proizvodnje. Ф Imobilizacija sredstev je tudi vašo občino delno prizadela. Zato vas kot rudarskega strokovnjaka vprašu­ jemo, kaj menite o številnih ustav­ ljenih kreditih in kaj o vprašanju energetike pri nas? Ф Naša občina finančno ni najhu­ je prizadeta s temi nujnimi ukrepi. Sicer je »Lisca« oročila sredstva pri komunalni banki v Celju, da bi lah­ ko investirala v razširitev proizvod­ nje za izvoz, in prav zato, ker Sevni­ ca ne spada v področja, kjer bi do­ slej lahko govorili o že danih zvez­ nih kreditih, ta ukrep ni stimulati­ ven. Bolj pereče pa je vsekakor z ener­ getiko. Prav v rudarstvo se je v zad­ njih letih vse premalo vlagalo za modernizacijo, kar bi dandanes re­ ševalo izpad delovne sile. Poleg tega pa že vse predolgo ostaja nerešen problem pravilno nagrajevanje ne­ posrednih proizvajalcev premoga. Ф Morda še to: Vaš občinski praz­ nik je letos posvečen najmlajšim pre­ bivalcem vaše občine — urejenemu šolstvu. Ali ste prepričani, da dajete že dovolj za materialno osnovo refor­ mirane šole? Ф Premalo, odločno premalo. La­ ni smo uspeli dati dokaj več kot le­ tos, če gledamo odnos v odstotkih. V bodoče bomo morali skrbeti, da bo šolstvo lahko realneje nagrajeva­ lo prosvetne delavce in s sredstvi za materialne stroške krilo tekoče po­ trebe in vzdrževalna dela že tako starih šolskih poslopij. Ф Kaj vam prinaša rebalans pro­ računa? Ф Rebalans je dal prvenstvo skla­ dom za šolstvo, zdravstvo in social­ no varstvo, ter preživnini borcev in štipendijam. Vendar nismo uspeli nameniti šolstvu tolikšna sredstva, kot bi jih moralo imeti. Z rebalan­ som smo skušali vsaj delno omiliti nesorazmerja. OB PRIPRAVAH NA LETNE KONFERENCE SZDL Merilo - vrednost človeka »Svinjarija, že spet dvigajo cene mesu! Na­ ša Bežigrajska cesta je neprevozna, talco je jamasta. Zakaj ne popravijo poti! Tam vozijo Merxovi avtomobiii in še vrsta drugili skla­ dišč je naokoli, latiko bi nekaj ukrenili! In poslanec? Kje pa je? Nismo ga videli, odkar smo ga volili!« Take in podobne besede ne bomo slišali samo na enem sestanku. Kon­ ferenca SZDL pa je tista, kjer se lahko o vsem pogovorimo, jasno, nepristransko, od­ krito. Prav zato pa so zdaj v konferenčnih pripravah še posebno važne naloge pred or-> ganizacijo SZDL. Obračun dela je tudi start. Sedanje konference so obeftem prva faza predvolilne aktivnosti in to nalaga še poseb­ no skrb glede kadrovskih in vsebinskih pri­ prav. S člani se moramo pogovoriti o neka­ terih najbolj perečih vprašanjih nadaljnjega izpopolnjevanja našega gospodarskega siste­ ma, obrazložiti in podpreti vse tisto, kar je pri tem dobrega, potrebnega, naprednega (ukrepi v investicijski politiki, prizadevanje za vsklajevanje cen tid.), ožigosati pa posa­ meznike in nekatere kolektive; ki neupravi­ čeno izkoriščajo v osnovi dobre ukrepe za svoje ozke, sebične in kratkovidne cilje, ter vse tiste, ki pod plaščem samoupravljanja in sklicujoč se na voljo ljudi, podpirajo in uve­ ljavljajo lokalistične in monopolistične tež­ nje, osebne interese in podobno. Takšne po­ jave zasledimo zlasti ob vprašanjih integra­ cij, izobraževanje kadrov, na področju med­ občinskega sodelovanja In tudi pri oblikova­ nju cen. Na posameznih kmetijskih področjih se bo potrebno zelo konkretno pogovarjati o prlhodnjosti in nalogah v zvezi s kooperaci­ jo, o višinskih kmetih, o podružabljanju itd. Nikakor, ne bi smeli pozabiti na nekatera vprašanja družbenega standarda, družbenih služb in izluščiti še zlasti pereče probleme okoli šolstva, drugje spet okoli otroškega var­ stva ali zdravstva. Z ozirom na predvolilni značaj konferenc bo posebno važno, da kritično spregovorimo o funkcioniranju samouprave, o praktični uporabi, spoštovanju in upoštevanju statutov, javnosti in neposrednosti pri delu občinske skupščine s posebnim poudarkom na aktiv­ nosti odbornika na terenu. Tu bomo tehtali in ocenjevali delo odbornika in istočasno na osnovi jasno opredeljenih kriterijev in meril razmišljali in izbirali ljudi za tisti del skup­ ščine, ki mu poteka mandat. Vrednost človeka, to je bistveno merilo, ne pa število kandidatov, če bi jih kandidirali tudi pet, 'j€ vseeno, vendar morajo vsi biti v prvi vrsti sposobni, ugledni, enakovredni. Letos bomo prvič praktično uporabljali ne­ katera načela kadrovanja, ki jih postavlja ustava. Načelo rotacije izvajamo tudi v SZDL, kar pa ni novo, saj so se menjavali odborni­ ki že doslej. Veadar Ima rotacija svoj po­ polni smisel takrat, kadar se z njo doseže vsaj ista ali pa večja kakovost; ne more biti le samemu sebi namen. Moramo pa biti do­ sledni tam, kjer ista oseba šest ali več let opravlja dolžnost predsednika ali člana od­ bora. Vsekakor se je potrebno zdaj dogovoriti o nezdružljivosti nekaterih dolžnosti. Nesmisel­ no je nakopičiti na eno osebo več odgovornih funkcij in hkrati zaostriti kriterije za vestno opravljanje prevzetih nalog. Toda kriterije za to bomo morali zaostriti! Spet pa ne more­ mo postavljati, češ tri funkcije imaš, štiri pa že ne smeš več. Ne število, temveč težina in angažiranost, ki jo zahteva posamezna funk­ cija, naj bosta merili za prevzemanje še dru­ gih dolžnosti. Nekaj konferenc je že mimo, zlasti še v scvniški in laški občini. Vse kaže, da se do­ bro pripravljajo. V šentjurski ol>činl so se dogovorili za posebne posvete z občani, kjer je veliko občanov. Tako bodo imeli v Šent­ jurju 11, v Dob ju pa 5 sestankov, še ni pre­ pozno, vedno še lahko izboljšujemo organiza­ cijske priprave. Ne sme nam biti vSeeno, ko­ liko občanov je na sestanku. Več nas je, laže se pomenimo, laže odločamo in laže rešuje­ mo, kar je naša skupna briga. Take so bile misli ob pripravah na konfe­ rence, ki so se razvile ob referatu predsed­ nika kadrovske komisije pri OO SZDL tova­ riša Francka Kanflca na ponedeljkovem ple­ numu. Ir