COLO?JEV L,„ inFO?nACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XXIII MAREC - APRIL 1994 Št 3-4 (247) NAŠ TRENUTEK No, zdaj pa imamo golaž, ki smo ga sami zakuhali - - je slišati tako po hodnikih ali bolj samotnih kotih. Ta delček Jeremijade (primerjaj: prerok Jeremija, stara zaveza) me nehote spominja na vse, ki se z nekaljeno nostalgijo obračajo ali vračajo v čase stare dobre VUGE, ko smo vsi imeli vse, ko je bilo vse naše in smo enoglasno prepevali ali deklamirali tisto oguljeno o bratstvu i jedinstvu in smo se zaklinjali beli spominčici (primerjaj: druže ... mi ti se...,... ljubičice bela...) Da, dobri, stari časi, ko za svi- njarije, korupcijo in zločine nismo ali nismo hoteli vedeti. No, pa je prišla demokracija, skoraj brez žrtev nam je padla z neba (primerjaj: Mojzes - mana, obljubljena dežela - stara zaveza). Zdaj po štirih letih blagostanja stvari niso in ne izgledajo tako kakor so obljubljali. Zato kar negodujemo, pošiljamo parlament, pa vlado, poslance, predvsem pa stranke in njih veljake vsaj nekaj metrov pod rušo, saj so zafurali vse, kar je proletariat humano pri-služil(primerjaj: Samo milijon nas še živi, ki ve, da dobri smo ljudje -Agropop) od svobode 45. leta naprej. Tretji "no" velja našim spremembam, ki niso stare 4 leta, ampak le skromne 4 mesece. Kljub vsemu smo družina, ki si reže kruh pretežno sama, ki poriva voz ali pa ga zavira. Res, lažje je začeti nekje popolnoma - čisto na novo, neobremenjeno, brez hipoteke bližnje in polpretekle zgodovine. Mi svojo zgodovino imamo, hipoteko tudi, toda ali smo za spremembe pripravljeni? Zanjo je potrebna volja in moč, kajti le tako bo jasna tudi pot; ta pa je/bo vsekakor strma, in polna ovir. Kaj ko bi za spremembo, brez slabe misli pozabiti na včeraj in usmerili svoj korak skupaj oni z Medvod z roko v roki s Presko pa Rakovnikom, da bi v množici problemov poiskali rešitve, stezice in potke iz zaplankanosti ograjenih vrtičkov sektorjev in služb, preskočili ovire, ki si jih zastavljamo vsak dan, da za drobec povečamo lastno pomembnost in zmanjšamo uspeh sosedov. Le v približevanju, razumevanju, sodelovanju, pogovoru in dogovoru se skrivajo dobro prikriti kažipoti iz mrakobnosti. Tokrat vzpodbudno - Janezek COLORJEVA PREDSTAVITEV V SMELTU V podnaslovu bi lahko zapisali tudi: Gradbeništvo se prebuja, saj je ta marketniško usmerjena komercialna skupina podprta s stroko iz Razvoja že v startu krepko poprijela. Po nekajletnem vakuumu (široka potrošnja je namreč včasih obsegala tudi gradbeništvo) smo v novi organiziranosti planirali tudi posebno skupino, ki naj bi načrtno obdelovala področje gradbeništva - od investitorjev na najvišjih nivojih do projektantskih podjetij in organizacij in, ne nazadnje, izvajalcev - skratka zanemarjen segment trga. Med prve aktivnosti si je zamislila približanje našega programa in proizvodnih možnosti tistim, ki imajo škarje in platno, predvsem odločanje in razpolaganje s sredstvi. Mednje brez dvoma spada tudi SMELT, tako da ni naključje, da je bil na udaru prav med prvimi. Našemu povabilu so se prijazno odzvali in 14. aprila smo vodjem oddelkov in projektantom predstavili naš celotni program namenjen površinski zaščiti v gradbeništvu. Program smo razdelili po namembnosti, torej kovini, mineralnim in lesenim podlagam. Po pozdravu in kratki predstavitvi firme (g. Senčar) so zbranim po področjih približali naš program razvojni inženirji: g. Knific, g. Merlini in g. Erman. Z uporabo prosojnic, ki so bile prvič računalniško postav-COLOR2 ljene (DataBase) in prenešene na folije z laserskim tiskalnikom neposredno ter eksponati, so še dopolnili svoja predavanja. Upamo, da jim je ta prvi skupni nastop dal novih idej za dopolnitev in izboljšanje eventualnih pomanjkljivosti ter novega zagona za podobno nadaljnjo obdelovanje zahtevnega in konkurence prepolnega tržišča. O prepotrebnosti podobnih akcij tudi na drugih področjih pa je tako ali tako odveč na široko razpravljati. cs> ef Naši novi sodelavci Dr. Ernest Trinkaus: "UPAM NA USPEH..." S 1. marcem letošnjega leta je v našem podjetju dr. Ernest Trinkaus prevzel odgovorno delovno mesto -pomočnik direktorja za razvojno-te-hnično področje. Starejši Colorjevci se ga verjetno spomnite, saj je že delal v našem podjetju. Vmes je bil zaposlen na Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij, kjer je delal na področju preiskav kovin, korozije, protikorozijske zaščite, sanaciji gradbenih objektov, nazadnje tudi jeklenih konstrukcij in tudi sodeloval s Colorjem, oziroma lakarji. Medtem je tudi doktoriral, si nabral določenih izkušenj in znanje, ki je zanimivo tudi za Color, zato je sprejel povabilo zdajšnjega direktorja, da se zaposli v Colorju. "Mislim, da lahko s takim startom prispevam Colorju in da v tej novi ekipi tudi vidim napredek Colorja in tudi osebno zadovoljstvo. Če bomo skupaj zagrabili, bomo tudi uspeli", nam je hitel pripovedovati, ko smo ga zmotili med napetim urnikom tega delovnega dne. "Medtem, ko me ni bilo, je šel Color dobro naprej, kar se tiče razvoja, tako tudi novih izdelkov, opreme in organizacije. Seveda so posledice tega razvoja trenutne krize - pojavi, ki niso najbolj dobri za Color, tako, da dejansko sedanja situacija zahteva dosti premišljenega dela, tako na kakovostnem področju, kot tudi na rentabilnosti proizvodnje, da se najde mesto na tržištu pri normalnem poslovanju." SPREMEMBE V POSLOVANJU "Color je začel z letošnjim letom pod vodstvom novega direktorja realno politiko analize in to ne samo prihodkov in odhodkov po fi-nančno-računovodski plati. Pomembno sliko daje analiza stroškov in cene izdelkov ter na podlagi tega možnost potrebnih korekcij. S tem pa je bila dana tudi možnost analize tržišča in kupcev ter načina in hitrost obračanja vloženih sredstev. Seveda je prišlo na podlagi tega do določenega količinskega zmanjšanja proizvodnje, ker so bili izločeni nedonosni in neperspektivni posli. Da bi lažje zagotavljali tehnično podporo tako komerciali kot proizvodnji, je bila narejena analiza tudi v razvojnem sektorju po naslednji tematiki: - razvojna strategija pri kupcih - možnost razvoja in izboljšave kakovosti izdelkov pri konkurenčnih cenah - izbira izdelkov, ki so pomembni za razvoj, - izbira izdelkov, ki imajo možnost večjega prodora na tržišču in ki bi jih bilo potrebno intenzivnejše tržiti. Seveda, iz tega je bilo potrebno postaviti vrsto razvojnih nalog, od kratkoročnih do dolgoročnih. Nekateri naši kupci zahtevajo urejenost naše tovarne po evropskih standardih (ISO 9000), kar jim zagotavlja urejeno poslovanje in garantirano kakovost izdelkov. Seveda je to tudi naš cilj. Tako tečejo aktivnosti za izdelavo internih predpisov in računalniško obdelavo ter vodenja procesa dela celotne tovarne. Pri tem se morajo izvajalci zavedati, da mora biti izdelek sprejemljiv ne samo za poslovne partnerje ampak tudi za Color. Vsi upo- rabniki pa moramo sodelovati s sprotnimi pripombami in dopolnitvami. Skupaj moramo preverjati sprejemljibost predpisov in postopkov izvajanja pri tekočem delu. Proizvodnja kljub zmanjševanju obsega, zaradi povečanja pestrosti in manjših količin zahteva, tako od delavcev v proizvodnji kot od razvoja, kontrole kakovosti in nabave, večje angažiranje. Pri Co-lorjevi pestri razvejanosti služb glede dejavnosti in specializiranosti, je premalo prisotna ZAVEST, da dobimo dohodek samo od plačanega izdelka. Izdelek pa mora biti konkurenčen, dober in PRAVOČASNO narejen, kar zagotavljamo z: - razvojno, tehnološko, kon-trolno-tehnično dokumentacijo, - sposobnostjo komerciale za pridobivanje kakovostnih naročil in nabavo surovin, pri čemer je predpogoj, da so zagotovljena finančna sredstva, - organizirano proizvodnjo, usklajeno z razvojem, kontrolo, logistiko, obdelavo podatkov itd. - servisom, ki bo pridobival kupce, jim znal naše izdelke približati za uspešno uporabo. Seveda pa je še vrsta nič manj pomembnih opravil, ki prispevajo k skupnemu cilju. Opažam, da se očitno preveč zapiramo v svoje delokroge, mislimo, da če opravimo zgolj naročeno delo, da je vse narejeno in skupni cilj zagotovljen. Še tako prefinjena organizacija ali opredelitev delovnih nalog ne more predvideti vsega. Potrebna je še dobra človeška lastnost - KREATIVNOST. Torej - pogledati je potrebno še levo in desno, tudi včasih višje in nižje, če se kaj zaradi nas ne ustavlja, oziroma da lahko pospešimo ali izboljšamo. Tudi jaz sem v tej verigi in s skupnim dobrim delom upam na uspeh..." Hvala za pogovor. O LASTNINJENJU VSE PREMALO VEMO Po objavi daljšega zapisa o lastninjenju v prejšnji številki našega glasila, so se člani uredniškega odbora odločili, da o tej temi povprašamo še naše sodelavce. Odločitev lahka - izvedba težja. Ob branju teh vrstic, se boste zagotovo vprašali, zakaj nobene ženske ni vmes? Ja, takole je to: veliko vedo, todali slikati pa se ne -PUSTIJO. Je pa prav, da v uvodu le zabeležimo nekatere anonimne pripombe. Pravijo, da ni v redu, da je lastninjenje le v rokah enega, da anketa ni bila dobro sestavljena, pomanjkljiva, pa še rezultatov niso objavili, tako, da se je težko odločati o nečem, ko pa nič ne veš, zato več pojasnil v tej zvezi nebi škodovali. Sicer pa so vprašani takole odgovarjali: PETER LAMPIČ: "Tako dolgo so mečkali, da je žena enostavno certifikate vložila drugam. Ne vem, zakaj se Color ni zganil, lahko bi nas o tem sprotno obveščali, nam vsaj dali navodila, kako naj ravnamo, tako pa nič." MILAN KOPRIVNIK: "Ne vem zakaj se vse nekaj čaka. Certifi- kate še vedno "šparam", saj zaupam v našo firmo, toda pritiski nanje so prisotni tudi zunaj firme. Vsekakor pa želim, da bi se Color preoblikoval v tako skupnost, da bi vsi vedeli za kaj gre in da bi lahko dobro živeli." JANEZ GRKMAN: "Vsekakor certifikate nameravam vložiti v Color, čeprav nisem najboljše seznanje z lastninjenjem. Je pa to taka branža, da bi moralo biti dobro. Smo pa ja toliko lokalpatrioti, da ne bomo v lastno skledo pljuvali. Verjetno bom tudi ženine certifikate vložil v našo firmo." JOŽE MOHAR: "Že trideset let govorijo, da je tovarna naša, sedaj naj jo pa še enkrat kupimo. "Šparali" smo za novo tovarno, za pogorelo sintezo, za Kosovo, sedaj naj pa znova kupujemo lastno delo, tak-orekoč lastno fabriko kupujemo. Bil se v Podujevu, v tovarni ki smo jo pomagali zgraditi - imeli so celo vrsto viličarjev, proizvodnjo vodeno računalniško, mi v Rakovniku pa smo na roke "gonili" sode, za viličarja pa ni bilo denarja. Zame je to potegavščina naroda, ki že doglo (ali še vedno) traja.!" MARJAN KRMELJ: "Meni je takšno lastninjenje, o katerem sem bral v zadnjem časopisu, kar všeč, le malo prepočasno gre vse. Pripravljen sem v firmo vložiti certifikate. Po mojem bo potem več zagona za delo, saj le čutimo pripadnost firmi, potem bo te pripadnosti še več, ampak vodstvo firme bo moralo le bolj resno zagrabiti, da bo Color spet to, kar je že bil, oziroma še boljši." OBRAT RAKOVNIK Momir Savovič, vodja obrata III v Rakovniku, katerega vodi že 14. leto pravi, da so še vedno odmaknjeni od dogajanj v ostalih delih podjetja, vendar je 11 zaposlenih tod na to že kar navajenih. Z ostalimi deli so povezani predvsem strokovno, saj imajo strokovne sodelavce tako v stari kot novi tovarni. Proizvodni program z izdelavo nitro lakov, Egalini, Kropani ter vrsto temeljev za interne potrebe mešalnice, so v januarju letos dopolnili z efektnimi laki - Hammerschlagi, ki so jih preselili tod iz nove tovarne, pridobili pa so tudi prostor za polnilni stroj. "Ni več velikih naročil, so številna a količinsko majhna, vse se vedno zelo mudi, pesti nas tudi občasno pomanjkanje surovin, težave z "nalogi" še vedno obstajajo", nam je še dejal Momir, katerega je ravno obiskal novoimenovani vodja proizvodnega sektorja. Gotovi izdelki iz obrata Rakovnik se skladiščijo v Medvodah "Nov" obrat efektnih lakov v Rakovniku SKLEPI DELAVSKEGA SVETA - Delavski svet potrjuje novo organiziranost proizvodnega sektorja in formira se novo delovno mesto vodje oddelka za regeneracijo in delo z odpadki, - Na predlog direktorja podjetja se za vodjo proizvodnega sektorja - delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi imenuje Viktorja Potočnika, dipl. org. dela. Mandat traja štiri leta, - Delavcem, ki so prinesli nova zdravniška spričevala se v skladu s kolektivno pogodbo s 1. aprilom 1994 prične izplačevati denarno nadomestilo za prehrano v vrednostnim bonih. Na dnevnem redu 20. seje delavskega sveta so prisotni obravnavali pet točk dnevnega reda in jo v pičlih dveh urah končali. Iz obširnega zapisnika omenjamo le najpomembnejše sklepe: - Ukine se sektor za informatiko in organizacijo poslovanja in se organizira kot služba za informatiko in organizacijo, KULTURA Kultura je lahko marsikaj, npr. ogled razstave, obisk koncerta, lepe stavbe. Vse to je kultura ali del nje. Del kulture je tudi obnašanje za volanom avtomobila. Razumljivo je, da sukanje volanskega obroča ne gre ravno vsem najbolje od rok. Večinski del moškega sveta celo trdi, da s(m)o ženske slabše voznice. Jaz pa vem, da to ne drži. Vam opišem primer? Po prijetno preživetem večeru sem se po dobro razsvetljeni ljubljanski ulici vračala domov. Ura je že bila polnoč, začela se je ura strahov. Peljala sem po prednostni cesti proti semaforiziranem križišču. Na semaforju je utripala rumena luč, vendar je bil osvetljeni prometni znak nad semaforjem ki označuje prednost zelo dobro viden. Pogumno sem zapeljala v križišče, ko je z neprednostne ceste brezkompromisno pripeljal vrli Kranjec. Na mojo predvsem pa njegovo srečo sem lahko zapeljala mimo njega. Da je bila sreča na njegovi strani sem opazila kasneje, ker je kazal očitne znake pijanosti. Spoštovani gospod je bil očitno užaljen, ker sem mu potrobila in ga prehitela, ter mi je takoj vrnil z izmeničnim, histeričnim prižiganjem kratkih in dolgih luči. SKupaj sva se dobila pri naslednjem semaforju. Gospod se je.pripeljal z odprto šipo in me začel nadirati, če sem mar pijana ali kaj? Vse te besede pa je zabelil z zelo sočnimi izrazi, ki jih slovenski jezik ne premore in si jih je sposodil pri drugih slovanskih jezikih. Med njegovim nadiranjem sem lahko v svojo obrambo izdavila le, da sem vendarle jaz imela prednost. Vendar ga je to le še bolj razhudilo. Zato sem zaprla šipo in ob že prižgani zeleni odpeljala naprej. Mogoče se bo ob branju teh vrstic kakšen voznik malce zamislil. Poznam kar nekaj takih, ki bi se lah- Prva košnja F.G. Slišimo jo, se z njo pogovarjamo - to je "naša" Mateja KRANČAN S "COLORJEM" V SKANDINAVIJO Z dveh svetovno najbolj znanih množično smučarsko tekaških prireditev se je vrnila številčna slovenska ekipa, v kateri je bil tudi predstavnik našega kolektiva smučarski tekač Marjan Ločniškar. Olimpijska sezona je spodbudila želje naših vnetih ultra ma-ratovncev na smučeh, da so se že pred letom dni začeli zagnano pripravljati na nastop na najmnožičnejšem in najdaljšem svetovnem maratonu "Vaša" teku na Švedskem. To je tradicionalna množična tekaška prireditev v spomin na legendami podvig švedskega kralja Gustava Vase II, ki je leta 1521 v boju z Danci izvedel pomembno taktično dejanje, tako da je na snegu s smučmi prepotoval 90 km. Ta vsakoletna prireditev na Švedskem privabi preko 10000 udeležencev in pomeni pravi športni praznik. Tako so se za tradicionalno 70. prireditev odločili tudi številni slovenski smučarji tekači (preko 50 udeležencev) in prvič v zgodovini prireditev je organizator sprejemal prijave do 20000 nastopajočih. Karavana 10 udeležencev, v kateri je bil tudi predstavnik Col-orja, je z dvema avtodomoma krenila na pot 23. 2 1994. Dvodnevna vožnja brez težav na cesti jih je najprej pripeljala na Finsko, kjer so se udeležili tudi tradicionalnega množičnega 75 km dolgega maratona "Finlandia hiihto". Tekmovanje je potekalo v prosti tehniki in se je končalo zelo uspešno za slovenske tekmovalci. Najhitrejši izmed naših je bil nekdanji olimpijec Jani Kršinar na 22. mestu, zelo dobro pa se je odrezal tudi predstavnik Colorja Marjan Ločniškar, ki je med 12000 nastopajočimi zasedel 271 mesto. Po uspelem nastopu je karavana krenila naprej na pot in po dveh dneh prispela na start naslednje prireditve v kraju Salen na Švedskem. Kljub rahli utrujenosti se je naše zastopstvo na dvodnevnih pripravah v Falunu, znanem nordijskem športnem centru, vneto pripravljalo na naslednji, še zahtevnejši nastop. Tokrat je tekmovanje potekalo v klasični tehniki in pri temperaturah, ki so povzročale nemalo težav udeležencem pri pripravi smuči. Tudi naša ekipa je imela tudi kar precej težav z mazanjem smuči, tako da ni bilo mogoče ponoviti odličnih rezultatov s tekmovanja na Finskem. Start tekmovanja je bil ob 8.00 uri, vendar so se tekmovalci pričeli zbirati na startu že ob 5.00 uri zjutraj, da si pridobijo kar čimbolj ugodno startno pozicijo. Cilj teka je bil v 90 km oddaljenem kraju Mori, zmagovalec pa je progo pretekel v 4 urah in 6 minutah. Številne okrepčevalnice ob progi so pripomogle tudi našim tekmovalcem, da so vsi uspešno pritekli na cilj, nekoliko utrujeni, vendar zadovoljni. Na cilj tekmovanja je priteklo 12446 tekmovalcev, predstavnik Colorja Marjan Ločniškar pa je s številnimi težavami z mazanjem smuči zasedel še vedno zelo dobro 3916 mesto. Vsi tekmovalci seveda niso prispeli na cilj, kajti na progi so ob- stajale časovne zapore, ki niso dovoljevale nadaljnega teka udeležencem. Zadnji tekmovalec, ki je prispel v cilj je potreboval 12 ur in 12 minut. Po nastopu se je karavana preko kraja prireditve olimpijskih tekmovanj Lillehamerja in ostalih znanih športnih centrov na Švedskem in Norveškem (Oslo - Flol-menkollen, Falun...) počasi vračala proti domu. Po 20-tih dneh naporne vožnje in še bolj napornih tekmovanj se je utrujena, vendar zadovoljna karavana vrnila v domovino. Že med potjo pa so bili vsi udeleženci trdno odločeni, da v naslednjih letih nastopijo še na preostalih 10-ih svetovnih tekmovanjih po celem svetu, ki sestavljajo t.i. "VVorldloppet". Za udeležbo se vsi nastopajoči lepo zahvaljujemo donatorjem, še zlasti pa delovni organizaciji Color Medvode, ki je z preostalimi sponzorji omogočila uspešno sodelovanje na najmnožičnejši svetovno smučarsko tekaški prireditvi. Z željo o nadaljnem sponzorskem sodelovanju se prekaljena ekipa že vneto pripravlja na naslednje tekaške podvige. NAGRADNA KRIŽANKA © Ci 1MSD.JA- L£C DOLG ?LAšČ ISL AS, STOL. VLOMITE!/ VDOtl MA SLIV STAZ2A DoL$!H- METLA O C UT opis IT. TIL M. IGZALKA (MONICA) SVSTOvnc MofiJE ST OH, JAVK ► skvP/zvA SEDMIH ODLOČITEV 2 t/kAiOtf STOJALO SO T BANJ A ŽAR JA VUAV op METLA (LATIN) V OST A VA, ŽIVOT &NS no IM£ bu.ir.TiLM I6UALEC 9JLEDSK INUOV PklTOlL iseue PODBOČJE matema- VUE A) SESTAVIL «£•£. s>iu.m- TELJ D EU bes S.UANJ). D HODi i (a IGO. A NA SjL£ČO MOLUL X/ / ? -v J OUJU PODObEN 6|?M STANE: L/PA p. X 2 ENS./CI Vetzu-i 6iAS HEUNS0S.T Posoda 34 VINO HOJ.UBAl SIMONA ciČA Tte.TO.WA me M■ IMB &ART /32 Ai i. IME leveč VONTENo DEL TELESA C/ JA VON. LUKA VOLUAN HA HAVAJIH (M APNA) ŽAIEAIZ- Nie a ŠPAN/JA tiOAPUSUl DOC, OBLI RA STEBLA PIVSlU iHKUU. OLGA tATei Japonk TELOVAPEC / Disciplin sili UUDEP VEUMOTA IVAN C UTENIJ \ 2D2A i'i-LištTe II1 i n a v &OSNI ^9/ VS/ ► ' ŽREB JE ODLOČIL m ST E, vL S 'p O M A H A N C A O v e 6 1 T £ L J P R A 2 N / r e V K ft A 0 £ Z sta 0 N A 0 S T S- N A T 0 Z 4 N N E % R. 0 v X s 6 A 1 L ES. 1 L i UMcT/ial V M K. A 1 F E T A L H S »s SJJ"L O R A E T 1 J “tr H £ S S lir T N A L 0 ar. s 0 L T MGA 1 -A C. 1 A D N A ***» S Z A k 0 T N / R ir A P i G E TVfidUA 7" R Pl Air N A M A Z A £ V prejšnji številki Colorjevih informacij smo objavili nagradno križanko in prejeli samo 10 rešitev. Izgleda, da rajši rešujete križanke iz številnih drugih ugankarskih listov. Komisija v sestavi Simona Ste-novec, Mili Hostnik in Marija Pust je opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado - Bukolit, garnituro za 10 m JANEZ JERAJ, drugo nagrado - 2 1 Aquales brezbarvnega laka prejme ANTON KOŽLAKAR, tretjo nagrado - dva spraya pa prejme MARJANA TRATNIK. Izžrebanci lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v kadrovsko splošnem sektorju. ČESTITAMO! COLORJEVE INFORMACIJE izdaja podjetje COLOR Medvode, vsak mesec na nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Mateja Gabrovšek (odgovorna urednica), Sabina Imeri, Milena Kržin, Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Urednik fotografije Franci Rozman. Tisk: tiskarna Planprint, Ljubljana. Po mnenju Ministrstva za informiranje štev. 23/260-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. Bukolit, garnitura za 10 m2 2.21 Aquales brezbarvni 3. dva spraya Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako "Nagradna križanka". Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 15. maja 1994. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!