PoShrina plačana ▼ gotovfnL ^
Leto XI., št. 221
Ljubljana, sreda 24. septembra 1930
Cena 2 Din
Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon St 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenovt olica
it 1 — Telefon St 190. Računi pri poŠt. ček. zavodih: Ljub* Ijana St 11.842; Praba čislo 78 180: VVlen St 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
(JredniStvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 to 3126u Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3. Telefon St. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Briand predsednik panevropske komisije
Konstituiranje odbora za proučevanje evropske unije Sklepi zastopnikov Male antante, Poljske in Grčije o
manjšinskem problemu
Ženeva, 23. septembra p. V smislu resolucije, ki je bila sprejeta na takozvanj evropski konferenci takoi ob pričetku zasedanja Društva narodov, so se danes popoldne sestali v tajništvu DN zunanji ministri in zastopniki vseh evropskih držav, da razpravljajo o pripravah za izvršitev sprejetih resolucij. Že dopoldne sta angleški zunanji minister Henderson in nemški zunanji minister dr. Curtius posetila Brianda, s katerim sta imela daljši razgovor. V političnih krogih sodijo, da je bil ta sestanek v tesni zvezi s popoldansko sejo evropske unije, ki jo je otvoril Briand s kratkim nagovorom. Pri izvolitvah predsednika komisije v smislu resolucije, je bil soglasno z vzklikom izvoljen Briand. Vidno vzrado-ščen se ie Briand s kratkim nagovorom zahvalil za izraženo zaupanje ter predlagal, naj se komisija naziva komite za proučevanje evropske unije. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Sklenjeno je bilo, da se izvoli za tajnika te komisije generalni tajnik Društva narodov Drummond. Ob zaključku seje je Briand izrazil nado, da bo tudi gospodarska konferenca, ki bo zasedala meseca novembra, podala nove smernice za tesnejše sodelovanje. Sklenjeno je bilo končno, da se ponovno sestane evropska konferenca meseca januarja ob priliki zasedanja sveta Društva narodov in takrat razpravlja ter sklepa o sodelovanju z onimi državami, ki doslej še niso članice Društva narodov. Med te države spadata, kakor znano, tudi Rusija in Turčija.
ženeva, 23. septembra p. Jutri dopoldne se bo ponovno sestala 6. politična komisija Društva narodov, da sprejme defi-nitivne sklepe o manjšinskem problemu, Kakor smo že poročali, se je vršila v debati huda borba proti nemškemu predlogu, da bi se povečale obveznosti onih držav napram narodnim manjšinam, ki so podpisale konvencijo o zaščiti narodnih manjšin. To so predvsem države Male antante in druge po vojni z mirovnimi pogodbami nastale države, ki so se takemu načinu obravnavanja manjšinskega problema odločno uprle in zahtevale, naj ostane dosedanja procedura s pritožbami narodnih manjšin neizpremenjena, dokler ne bodo postale zaščitne obveznosti do narodnih manjšin splošno mednarodne, t. j. obvezne za vse države.
V zvezi s tem se je vršil danes dopoldne ob 11. v hotelu »Deberg« sestanek zastopnikov držav Male antante, Poljske in Grčije. V imenu jugoslovenslte delegacije sta se ga udeležila dr. šumenkovič in dr. Fo-tič. Na tem sestanku so sestavili sporazumno predlosr resolucije, ki bo jutri predložena 6. politični komisiji. V tej resoluciji ugotavljajo Jugoslavija, češkoslovaška, Poljska, Rumunija in Grčija, da je bilo dosedanje delo DN v manjšinskih za devah v popolnem soglasju z obstoječimi pogodbami, ki se ne morejo izpremeniti brez pristanka vseh prizadetih držav. Resolucija priporoča tajništvu DN, naj nadaljuje svoje dosedanje delo v isti smeri. Kakor je pokazala že debata, bo ta resolucija skoro gotovo sprejeta, s čimer bo postal nemški predlog brezpredmeten.
Gospodarska debata t Ženevi
Izjava nemškega zastopnika o varšavski agrarni konferenci - Anketa o svetovni gospodarski krizi
2eneva, 23. septembra, d. V gospodarskem odboru Društva narodov je včeraj govoril nemški zastopnik Rheinhaben, ki je izjaviL da se morata sistema reciprocitete in največjih carinskih ugodnosti spraviti v soglasje. Največje ugodnosti so načelno edi.ia uporabna podlaga za razvoj zamenjave blaga med posameznimi državami. V varšavskih sklepih obstoji pomanjkljivost, ker se zahteva od industrijskih držav, naj nudijo ugodnosti uvozu kmetijskih proizvodov, dočim se ne izraža pripravljenost agrarnih držav za olajšave pri prevzemanju izgotovljenih industrijskih proizvodov. Za carinsko unijo obstoje izredne težkoče, iz-borno srednjo pot pa predstavlja avstrijski predlog za regijonalne sporazume. Razpravi o eksportnih premijah se sicer nemška delegacija ne bo odtegnila, čeprav je mnenja, da ima v okviru protekcijonizma le majhen pomen. Končno je naglašal, da mora biti gospodarski odbor Društva narodov v stalni sveži z evropskim odborom.
Ženeva, 23. septembra. AA. Na seji gospodarskega odbora Društva narodov so italijanski delegati soglašali z delegatom Francije, ministrom Flandenom. Angleški minister narodnega zdravja je izjavil, da popolnoma soglaša s predlogom o klavzuli največje ugodnosti in da odobrava francoski predlog, naj o tem vprašanju gospodarski odbor zahteva nova pojasnila od Društva narodov. Nadalje je bil odobren kredit v znesku 100.000 švicarskih frankov za anketo o dosedanji gospodarski krizi. To anketo so predlagali zastopniki Indije.
Politični odbor je sprejel poročilo o teri-torijalnih mandatih.
Ženeva, 23. septembra, s. V gospodarskem odboru Društva narodov je bila danes končana generalna debata o gospodarskem vprašanju. Sprejet je bil predlog, ki zahteva preko postopanja z evropskim problemom splošno preiskavo vzrokov svetovne gospodarske krize s posebnim ozirom agrarna vprašanja.
na
Hindenburg o položaju v Nemčiji
Komunike državne vlade - Nezaupanje gospodarskih krogov je nekoliko popustilo
Berlin, 23. septembra, AA. Danes je bil izdan komunike, da so razni zastopniki se« vemoameriškega tiska naprosili predsedni« ka Hindenburga, naj poda svoje mnenje o alarmantnih vesteh, ki so se razširile v zadnjih dneh o Nemčiji v ameriškem ča« sopisju. Kakor običajno, predsednik ni na to vprašanje odgovoril naravnost. V vče« Tajšnjem razgovoru s kancelarjem je pred« sednik pooblastil slednjega, da izjavi, da ni najmanjše nevarnosti državnega prevra« ta v Nemčiji. Vlada razpolaga z dovoljno močjo, da ohrani mir in potlači eventual« ne nemire v najkrajšem času. Nadalje je predsednik izjavil kancelar ju, da v polni meri odobrava sklep ministrskega sveta, da se v interesu gospodarstva in nemškega ljudstva izvedejo čimprej gospodarske in politične reforme. Predsednik zaupa zdra« remu razumu naroda in pričakuje, da bo
kljub težavni zunainje in notairnje«politični situaciji nemške države možno do konca izvesti v okviru sedanje ustave veliki re« formni načrt za gospodarsko povzdigo Nemčije.
Berlin, 23. septembra. AA. Kljub Židov«
skim praznikom se je položaj na efektni borzi nekoliko zboljšal in je iz inozem« stva, posebno iz Švice, prišlo nekoliko kupnih nalogov. Kljub temu je bil promet omejen. Bančni krogi pripisujejo veliko važnost uvodniku današnjega Timesa, ki pravi, da ni nobenega vzroka za bojazen in da je Nemčija finančno zdrava in v ni« kaki nevarnosti. Gospodarski krogi upajo, da bo ta članek uglednega angleškega lista pomiril gospodarske kroge in zajezil ne« opravičeni pesimizem zadnjih dni, ki je toliko škodoval nemškim vrednostnim pa« pirjem na svetovnih borzah.
Katastrofalne posledice morskega viharja
500 francoskih ribiških ladij pogrešajo, 52 ribičev utonilo — Katastrofa dveh parnikov
Partz, 23. septembra. A A. V zadnjih silnih viharjih, ki so divjali v Rokavskem prelivu, je zadela francosko atlatsko ribiško
brodovje strahovita katastrofa. Doslej pogrešajo še vedno 500 ribiških ladij. Koll-feor je že znano, je utonilo pri zadnjih viharjih 52 ribičev, število se bo še povečalo, ker pogrešajo veliko ljudi. Ob Atlantskem obrežju in v Rokavskem prelivu kri-žarijo francoske torpedovke, ki iščejo po-prešene ladje. Ker leži nad morjem gosta megla, je rešilna akcija silno otežkočena. Ministrski svet bo dal ponesrečenim na razpolago veliko podporo.
Pariz, 23. sept. g. Viharna katastrofa ob francosko«atlantski obali je med ribiči Bre« tagne zahtevala mnogo žrtev. Ribiči v Con« carneau imajo 18 mrtvih. Približno 50 ri« biških ladij je še na odprtem morju in manjka o njih vsaka vest Iz okolice Lo« rienta pogrešajo 28 mornarjev in ribičev. Obstoji nevarnost, da so izgubili življenje. Mornariško ministrstvo je odposlalo v te Jtraje 4 torpedovke in 2 topovski ladjL
London, 23. sept. AA. Davi je nasedel ob aberdeenskem obrežju, 6 milj od Bu» chanessa 6600 tonski parnik »City of Osa» ka«, last družbe Elderman. Na njegove klice na pomoč sta prihitela rešilni čoln iz Peterseada in rušilec »Walker«, ki je plul iz Rositha v Invergordon. Parnik leži tesno ob skalah, ki ga obkrožajo. Prvi, drugi in tretji prostor parnika je pod vo« do, ki je udrla tudi v strojnico. Posadko je rešil rešilni čoln s pomočjo raketnega aparata. Parnik »Citv of Osaka« je odplul včeraj iz Tyna v Newyork brez potnikov.
London, 23. sept. AA. Snoči je nasedel v bližini rta Prawle v bližini Devona 500 tonski parnik -iz Antvverpna »Ida«. Nesreča se je pripetila zaradi goste megle, ki je pokrivala Rokavski preliv. Ponesrečenemu parniku so prihiteli na pomoč rešilni čol« ni iz PIymoutha in Thorbayja. Predno so prispeli na mesto nesreče, je rešila posad« ko 12 mož straža z obrežja, kjer se je parnik ponesrečiL
NOVA MOGOČNA JUGOSLOVENSKA MANIFESTACIJA ZAGREBA
Predsedniku vlade so bile tudi pri odhodu iz Zagreba prirejene navdušene ovacije od ogromne množice prebivalstva — Sprejem predstavnikov vsega hrvatskega javnega življenja
Zagreb, 23. septembra. AA Davi ob 7. je predsednik vlade general živkovič odšel na pokopališče, kjer je v arkadah ilirskih preporoditeljev kot buditeljev jugosloven-ske misli položil prekrasen venec in tako počastil njihov spomin. Odtod se je napotil v razne humanitarne ustanove. Med drugimi je posetil sirotišče na Josipovcu, kjer se nahaja Dečji dom in kjer so tudi prostori Narodne zaščite. V spremstvu predsednika sta bila minister dr. Srskič in ban dr. šilovič. Visoki gostje so se napotili najprej v prostore Narodne zaščite, ki je v prvi vrsti delo bana dr. šiloviča in pokojnega dr. Basarička. Ban je osebno tolmačil ministrskemu predsedniku ureditev Narodne zaščite. Medtem so se zbrali na prostornem dvorišču akademiki, ki imajo v depan-dansi sirotišča svoj dijaški dom. Predsednik vlade je pristopil k njim in prevzel od njih peticijo o njihovih socijalnih in dijaških potrebah. Obljubil je, da bo storil, kar bo mogel.
Po hodnikih sirotišča so bile razvrščene sirote, ki so pozdravljale predsednika z ma hanjem jugoslovenskih zastavic in z živijo klici. Dve mali deklici sta mu izročili šop cvetja in zapeli prigodno pesmico. Predsednik vlade si je ogledal spalnico, Igralnice, delavnice in učilnice. Največ so ga zanima-
la ročna dela. Ravnatelj zavoda mn je izročil v dar rdečo škatljico za cigarete in cigare, ki jo je izgotovil gojenec sirotišča. V zahvalo je predsednik vlade izročil zavodu denarno darilo, ki se naj uporabi za deč je izlete.
Ostali čas dopoldneva je predsednik vla de sprejemal deputacije v banskih prostorih. Oglasilo se je nad 50 odposlanstev, med njimi odposlanstva univerze, akademske menze in dijaškega doma, raznih državnih uradov, Zbornice za TOI, pokrajinskega saveza industrijcev, saveza denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine Jugoslavije, saveza hrvatskih obrtnikov, Jugoslovenske akademije, društva občinskih uradnikov, SUZORja, Sokola itd. Sprejemi so trajali do 12. ure.
Opoldne se je predsednik napotil s svojim spremstvom v hotel »Esplanade«, nato pa odšel na postajo. Na trgu pred kolodvorom in na peronu se je medtem zbrala ogromna množica ljudi. Mnoga društva so prišla s prapori in godbami. Ko je prispel predsednik vlade z ministri im banom pred kolodvor, mu je množica priredila navdušene ovacije, godbe pa so svirale razne narodne pesmi. Predsednik je šel skozi čakalnico I. razreda, ki je bila okrašena z zelenjem in s preprogami. Na peronu so bili
zbrani zastopniki najrazličnejših ustanov in uradov, organizacij, društev, korporacij in zagrebške občine ter generaliteta z generalom Stojšičem na čelu. Predsedniku so bile pri prihodu na peron zopet prirejene navdušene ovacije.
Na peronu je bila taka gneča, da se nI nihče mogel ganiti. Tudi most preko železniške proge je bil tako zaseden, da so sa mnogi bali, da bo nastala katastrofa. Predsednik vlade je segal zbranim predstavnikom v roke in se jim zahvaljeval za njihove pozdrave. I.Ilado dekletce mu je pri tej priliki izročilo šop cvetja in deklamiralo prigodno pesmico, množica pa je med tem prirejala neprestane ovacije, ki so trajal« vse do odhoda opoldanskega brzovlaka, ki mu je bil priklopljen predsednikov voz.
Do Sunje je spremljal ministrskega predsednika ban dr. šilovič. S predsednikom Jo odpotoval tudi minister pravde dr. SrskiC, dočim so drugi ministri ostali še v Zagrebu.
Manifestacije na kolodvoru pred odhodom so bile malone največje, ki jih je doživel predsednik vlade te dni v Zagrebu. Po odhodu vlaka se je množica uvrstila v po-vorko in s sokolsko godbo na čelu odkorakala po mestu do sokolske telovadnice, kjer je bil razhod.
Komunistični pokret v angleški delavski
stranki
Razmah levičarskih struj — Rovarjenje komunistične internacionale v
angleški delavski stranki
ko pristašev. Poročilo navaja kot društva, ki podpirajo komunistično gibanje; zvezo brezposelnih, odbor prijateljev sovjetske
London, 23. septembra d. Izvršni odbor delavske stranke je izdelal izčrpno poročilo, ki bo predloženo njenim delegatom na kongresu v začetku oktobra in iz katerega je razvidno, da je število vpisanih članov delavske stranke močno padlo. L. 1921. je štela stranka 4,359.807 članov, v zadnjem letu pa samo še 2,082.23 2, kar predstavlja nad 50 % nazadovanja: število strokovnih organizacij se je skrčilo od 122 na 90.
London, 23. septembra, o. V poročilu, ki bo predloženo kongresu delavske stranke dne 6. oktobra v Llandudnu omenja parlamentarni odbor, da veliko sedanjih poslancev delavske stranke ne bo več kandidiralo pri prihodnjih parlamentarnih volitvah. Delavske organizacije navajajo, da so ti poslanci člani organizacij levega krila delavske stranke, ki očitno simpatizira s komunističnim gibanjem.
Od 289 poslancev delavske stranke bo izključenih od kandidature pri prihodnjih volitvah 158. Iz tega sledi, da so levičarski elementi v delavski stranki pridobili veli-
Rusije in mednarodno zvezo bivših vojnih ujetnikov. Vse te organizacije so v večji ali manjši meri odvisne od komunistične stranke, člani teh organizacij, naglaša odbor, ne morejo še nadalje ostati kandidati delavske strauke za parlamentarne ali druge lokalne volitve. Odbor končno ugotavlja, da se je obstoj organizacij, ki so članice komunistične internacijonale, nepobitno dokazal, da je načrt taktike, propagande in organizacije teh organizacij izdelala komunistična internacijonala.
Kakor je iz gornjega poročila razvidno, je komunistično gibanje v Angliji postalo tako resno, da grozi z razkolom v delavski stranki sami. Zato je čutila stranka za svojo dolžnost, da opozori pristaše na tajno delo komunistične internacijonale, ki izrablja sedanjo gospodarsko krizo v Angliji in skuša zavesti angleško delavstvo v ekstremističen tabor.
Sabotaža v vzhodni Galiciji
Požigi poljskih posestev — Eksplozija peklenskega stroja v osnovni šoli
Kazenske ekspedicije vojaštva
Varšava, 23. septembra, M. Borba med vlado in opozicijo postaja od dne do dne ostrejša. Opozicija se je začela v borbi proti režimu posluževati terorističnih me« tod, vlada pa odgovarja na to z repTesali« jami. Ker je ugotovljeno, da je opozicija nameravala izvesti oboroženo akcijo, je vlada izdaJa policiji strog nalog, naj vsak poizkus take akcije že v kali energično za« duši. V izvajanju tega odloka je policija izvršila v raznih krajih, zlasti v Lvovu, Čenstohovu in Tarnopolu celo vrsto hišnih preiskav pri voditeljih opozicije. Pri tem je odkrila tajno teroristično organizacijo, kateri so pripadali zlasti ukrajinski naciona« listioni krogi, ki se bore za neodvisnost Ukrajine. Ta organizacija je izvršila v zad« njem času celo vrsto požigov, zadnje dni pa je pričela tudi z atentati. V Kurewieczu je bil! sedež organizacije v taimošnji gimna« ziji. V zvezi z odkritjem te zarote je bilo aretiranih 22 dijakov VII. razreda gimna« zije in več profesorjev. V kleti gimnazije so našli celo skladišče orožja, bomb in mu« nitije. V neki osnovni šoli v Lvovu je vče« raj eksplodirala bomba, pri čemer je bilo
poslopje znaitno poškodovano, več otrok pa smrtnonevarno ranjenih. Drugo bombo so našli pod stopnicami. Tudi v tej šoli je bi« lo tajno skladišče orožja. V zvezi s temi odkritji je bilo izvršenih mnogo aretacij.
Lvov, 23. septembra, d. Položaj v vzhod« ni Gafiiciji se je zelo poslabšal. Tamopol« ski vojvoda je odposlal vojaške kazenske ekspedicije v ukrajinske podeželske obči« ne, ki imajo vnovič postaviti predpisane straže k poljskim graščinam, da jih obva« rujejo pred požigi, čete mora prehranje« vati prebivalstvo samo. Iz Lvova so odpo« slali tisoč policistov v vasi, ki so jih polj« ske oblasti označile kot središča ukrajinske sabotažne akcije. V soboto je bilo samo v tarnopolskem vojvodstvu 12 požigov. V Korovi je zaradi takega požiga postalo žr« tev plamenov 50 poljskih kmetij. Tudi iz okoflice Stanislava poročajo o požigih.
Varšava, 23. septembra g. Sodišče je odklonilo prošnjo aretiranih poslancev, da bi se izpustili na svobodo, ker obstoji nevarnost pobega zaradi visokih kazni, ki čakajo poslance.
Konflikt med Mussolinijem in Grandijem?
Pariz, 23. septembra, h. »Pariš Midi« poroča iz Ženeve, da so v Ženevi raz-širneje govorice o bližnji kabinetni krizi v Rimu. Baje bo ministrski predsednik Mussolini zopet sam prevzel portfelj zunanjega ministra. Zunanji min. Grandi je uporabil, ko je začutil, da se mu ma-jejo tla pod nogami, v zadnjem času anglosaksonske liste, v katere je lansiral vesti o bojevitem Mussoliniju in o miro-jubnem Grandiju. List pravi, da je hotel Grandi s tem vplivati na inozemsko javnost in tudi na Mušsolinija, da bi opustil svoje načrte.
Belgijski kralj v Italiji
Cortina d' Ampezzo, 23. septembra AA. Semkaj je prispel na oddih belgijski kralj Albert.
Francosko-italijanska pogajanji
Pariz, 23. septembra, s. Glede na ne« uspeh italijansko«francoskih pogajanj jav* Ija »Echo de Pariš«, da je Italija predla« gala, naj bi se reciprociteta izvedla le za ladje do 10.000 ton, dočim bi Francija lah« ko ostala pri večjih ladjah za 150.000 ton močnejša. Ta predlog pomeni veliko kon« cesijo, ker obdrži Francija svojo premoč ne samo glede na velike ladje, temveč tu« di glede na podmornice. Francija pa je kljub temu odklonila ta predlog, ker bi bila ponujena premoč le fiktivna in sicer zato, ker so vse njene velike ladje že sta« rej šega tipa.
Rumunska liberalna stranka se vrne v parlament
Bukarešta, 23. septembra s. Kakor javljajo listi, je liberalna stranka sklenila, da se bodo liberalni poslanci vrnili v parlament ob otvoritvi zasedanja.
Pogreb ponesrečenih zagrebških letalcev
Zagreb, 23. septembra AA. Danes ob 10. dopoldne je bil na pokopališču svečan pogreb ponesrečenega rezervnega letalca Schona, ki se je v nedeljo popoldne ponesrečil z letalcem Dušanom Kruničem. Najlepši med venci je bil venec predsednika vlade, krasen pa je bil tudi venec 4. letalskega polka; nadalje so prispevali vence Udruženje rezervnih oficirjev, Aeroklub in mnogi drugi. V imenu predsednika vlade je prisostvoval pogrebu minister za poljedelstvo dr. Oton Frangeš, v imenu zagrebške občine načelnik dr. Srkulj, vojaška oblastva je zastopal vršilec dolžnosti komandanta armije general Stojšič. Pogreba se ie udeležil celokupni oficirski zbor 4. letalskega polka. Cerkvene obrede so opravili trije duhovniki. Pred sprevodom so nosili najpr-vo venec predsednika vlade, sledila je vojaška godba s krsto. Pred odprtim grobom se je poslovil od pokojnega predsednik zagrebškega Aerokluba »Naša krila«, zatem pa je govoril predsednik Udruženja letalskih rezervnih oficirjev. Med pogrebom Je krožila nad pokopališčem eskadrila treh letal, ki so imela črne zastave.
Zagreb, 23. septembra AA. Danes ob treh popoldne se je vršil v Petrinii pogreb Dušana Kruniča, ki se je v nedeljo ponesrečil skupno s pilotom Mihovilom Sch5nom. Pogrebu so prisostvovali predstavniki Aerokluba in predstavniki društva rezervnih avijatikov z g. Ulmanskim na čelu.
Podpore za vzdrževanje živinoreje
Beograd, 23. sept. č. Za pospeševanje
živinoreje v posameznih banovinah so otvorjeni krediti v državnem budžetu. Po« samezne banovine prejmejo v to svrho naslednje subvencije: dravska 148.152 Din, drinska 198.375, moravska 178.750, savska 147.750, primorska 129.000, dunavska 377.250 vrbaska 148.225 in vardarska 225.750 Din.
Plemenska živina za dravsko banovino
Beograd, 23. sept. č. Strokovna komisi« ja, ki je odšla v Avstrijo in Nemčijo za« radi nabave plemenske živine, je že priče« la pošiljati v Jugoslavijo nakupljeno živi« no. Med drugim dobi dravska banovina 10 bikov simentalske pasme, mursko^soboški okraj pa še posebej plemenskega bika in plemensko kravo iste pasme. Iz Avstrije je določenih za dravsko banovino 5 bikov pinegavske pasme.
Minister Preka v Osijeku
Osljek, 23. septembra n. Danes zjutraj je prispel v Osijek minister socijalne politike in narodnega zdravja g. Nikola Preka, ki je inspiciral vse tukajšnje zavode in Institucije svojega resora ter pregledal tudi razne zdravstvene naprave v osiješki okolici. Opoldne se je vršil v Grand-hotelu slovesen obed, ki so mu prisostvovali razen ministra tudi vsi šefi zdravstvenih institucij ter zastopniki mestne občine in upravnega oblastva. Popoldne je odpotoval minister Preka v Valpovo, zvečer pa se je vrnil v Beograd.
Francoski športniki v Zagreba
Zagreb, 23. septembra n. Šport Club Unl-viversitair Francais bo gostoval s tridese-torico svojih najboljših atletov dne 25. t m, v Zagrebu. Te tekme bodo sila zanimive ln bodo dale našim atletom priliko spoznati izvrstno stanje francoskega lahkoatletskega športa. Francoski univerzitetni športni klub je eden vodilnih francoskih civilnih Ho. bov.
Jugoslovenski Zagreb
Ljubljana, 23. septembra.
V	včerajšnji drugi izdaji našega lista smo objavili velepomemben govor predsednika vlade na svečani večerji v Zagrebu. G. Živkovič je uvodoma v lapi-darnih stavkih podčrtal slavno jugoslovensko tradicijo belega Zagreba. Hrvatska prestolnica je v resnici rojstno mesto jugoslovenske misli; iz nje je od pradavnih časov izžarevala ideja naše nacijonalne samozavesti in edinstva Hrvatov, Srbov in Slovencev. Baš zaradi tega ie Zagreb bil mnogokrat torišče najhujših boiev za to idejo, a vedno se je v historičnih časih pokazal na višini, ie vzplamtel.v ognju velike nacijonalne misli, ki ga nobena sila ni mogla zadušiti.
Predsednik vlade si ie tako izbral za svoj veliki jugoslovenski govor historično mesto. Njegove besede so imele na zagrebških tleh posebno mogočno rezonanco. Radostno jih čuje ves narod ter radostno aplavdira tudi Zagrebu, ki ie besede ministrskega predsednika sprejel s tolikim razumevanjem.
Kratko ali koncizno je g. Živkovič v svojem govoru formulirah nekatere bistvene točke jugoslovenskega programa. »Jugoslavija ne pomeni le narodnega in državnega edinstva, ni le popolna duhovna nacijonalna solidarnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, marveč pomeni tudi popolno harmonijo in sklad interesov tako celote kakor posameznikov. Ona pomeni nonolno enakost in popolno ravnopravnost vseh državljanov in v„eh krajev, ki so vsi naši, vsi nam enako dragi.«
V	teh besedah je resnično jedro jugoslovenskega programa. Zavest narodnega in državnega edinstva se poraja in zmagovito utrjuje le iz zavesti, da narodna in državna celina resnično gleda na vsakega Slovenca, Hrvata in Srba z enako skrbnimi očmi, a da tudi enako skrb posvečuje vsem krajem domovine ter uvažujoč njihove posebne prilike, potrebe in interese, vodi na gospodarskem, kulturnem in socijalnem polju politiko medsebojnega dopolnjevanja in skladnosti. Tu je skrivnost ideje narodnega in državnega edinstva izražena z besedami predsednika vlade v enem samem stavku.
S krepko odločnostjo je sr. Živkovič zavrgel tudi vse one, ki bi hoteli plašiti narod tudi še v bodoče, da znači jugo-slovenstvo negacijo onega, kar nam je dobrega in plemenitega dala naša plemenska zgodovina in tradicija, uničenje dela, ki ga je izvršilo in ga še vrši slovenstvo, hrvatstvo, srbstvo zlasti na kulturnem polju. G. Živkovič je vse te strahove pobil z enim samim historičnim argumentom: ugotovil je nesporno resnico, da so baš oni sinovi našega naroda, ki so bili najboljši in največji Jugosloveni ter najodločnejši propoved-niki ideje narodnega in državnega edinstva, bili obenem tudi najboljši Slovenci, Hrvati in Srbi, da so baš zato, ker jim je jugoslovenska ideja bila voditeljica vsega dejanja še s posebno vnemo in uspehom mogli delovati, da vse vrline svoje sredine uveljavijo v celini naroda, iz te celine pa zopet čr-
pajo moči in podpore za pleme in kraj. iz katerega so izšli. Tako je pravilno razumevana jugoslovenska ideja dajala vsem tem vejam našega naroda najzaslužnejše može ter krepila celokuoni narod, jačajoč sile njegovih delov. La-pidarne besede g. ministrskega predsednika so v tem oziru oster obračun z vsemi onimi, ki bi hoteli v jugosloven-stvu še danes videti izdajstvo sloven skih, hrvatskih ali srbskih interesov.
Z odločnostjo, ki jo moreta dati le najtrdnejša volja in spoznanje, da nobena pot ne sme voditi v čase starih dvomov in ne^snosti. je predsednik vlad^ tudi v Zagrebu podčrtal nespre menljivost načel, ki so vezana na zgo dovinske dneve 6. januarja, 3. oktobra in 4. julija in ki jih je vlada odločena izvajati neodstopno ter brez kompromi sa. Mogel je ugotoviti, da se blagodejne posledice dosledneea izvajanja kraljevega obnovitvenega programa ved no bolj kažejo na vseh poljih našega narodnega in državnega življenja. Doseženo je notranje pomirjenje, ki daje narodu in onim, ki jim je zaupana usoda države, prilike, časa in veselja za ustvarjajoče delo. Verski in plemenski prepiri, neprestane politične krize, stalni nesporazumi in nesoglasja, vse to je sproti ubijalo konstruktivne sile ter narod razdvajalo v sovražne si tabore, mesto da bi ga — pri vsej raznolikosti pogledov na posamezna vprašanja — uedinjevalo v plemenitem tekmovanju pri pozitivnem delu za gospodarski in kulturni napredek.
Kaj pomeni naša država za blagostanje naroda, o tem predsedniku vlade v Zagrebu ni bilo treba mnogo govoriti. Navzlic vsem težkočam našega notranjega razvoja se je Zagreb v Jugoslaviji razvil iz simpatičnega, toda skromnega srednjega mesta, v enega najlepših in najjačjih gospodarskih in kulturnih centrov srednje Evrope ter tako tudi slepcem demonstrira, da je Jugoslavija zanj, kakor za vse nas živ ljenje in razvoj.
Predsednik vlade je bil sprejet v Zagrebu z manifestacijami, ki so v njem častile veliko idejo zvestobe do kralja in jugoslovenske misli. Zagreb in z njim ves hrvatski del naroda je tako pred vsem svetom za vselej razkrinkal izmišljotine tistih, ki, služeč tujim interesom, še vedno pripovedujejo lahko-vernežem pravljice o nezadovoljstvu Hrvatov v Jugoslaviji in o tem, da jugoslovenska ideja ne more premagati separatističnih instinktov. Tako so dnevi predsednikovega bivanja v Zagrebu tudi za ugled in avtoriteto Jugoslavije pred svetom velikega pomena.
Včerajšnji govor g. Živkoviča je ena tistih manifestacij velike ideje, ki ostanejo za vedno zapisane v knjigah naše narodne zgodovine. S polnim pravom je g. Živkovič obujal spomin na velike Jugoslovene iz hrvatske nreteklosti. Bilo je res. kakor da so prisotni Gaj, Jelačič in Strossmayer, ko je dvorana odmevala burnega odobravanja, besedam, prožetim pravega jugoslovenskega duha.
Neurje povzročilo železniško nesrečo
Skoplje, 23. septembra, p. V Južni Srbiji, zlasti v okolici Strumice je divjalo snoči hudo neurje. Naliv je bil sicer kratkotrajen, vendar pa tako silen, da je ponekod voda poplavila ulice in vrtove. Hudourniki so mahoma tako narasli, da so pri reki Strumnici popolnoma preplavili železniško progo in jo mestoma zatrpali s kamenjem in peskom.
Zaradi tega je prišlo tudi do težke železniške nesreče, ki pa po dosedanjih ugotovitvah ni zahtevala človeških žrtev, pač pa je materijalna škoda precej velika. V temni noči je privozil po progi tovorni vlak. Zaradi ostrega ovinka strojevodja ni mogel opaziti zatrpane proge ter je vozil z nezmanjšano brzino. Vlak se je zaletel v kup kamenja in peska s tako silo, da se je lokomotiva in osem vagonov prevrnilo. Iz Skoplja je bil takoj odposlan na pomoč delavski oddelek s posebnim vlakom. Očiščevalna dela so trajala vso noč vse do danes popoldne, ko je bila proga zopet popravljena.
Za koncentracijo jugoslovenskih sil
SpHt, 23. septembra n. Po sestanku prvakov bivše SDS je na vprašanje novinarjev, kakšen je neposreden razlog temu sestanku, odgovoril bivši minister dr. Grisogono takole: »Neposreden povod temu je akcija za koncentracijo jugoslovenskih sil, ki jo je napovedal v svojem govoru predsednik ministrskega sveta general Živkovič. Tako notranji kakor tudi zunanji položaj ne samo za nas, temveč za vso Evropo, ni takšen, da bi dopuščal, da ostajajo množice državljanov pasivne pri delu na konsolidaciji države in popolnem zbližanju vseh elementov nacije. V vrstah bivših strank je bilo spoštovanje vrednih nacionalnih elementov. Ta nacijonalnost pa ne sme biti monopol nobene stranke ali skupine. Potrebno je, da se zbero in organizirajo velike sile naroda in podprejo izvedbo velike naloge, ki jo ie poveril Ni. Vel. kralj svoji vladi z ozirom na definitivno izgraditev države na podlagi jugoslovenskega narodnega edinstva.«
Avtomobilska nesreča
Beograd, 23. septembra AA. V okolici Zombolje se je danes prevrnil avtomobil. Lastnik Nagy je bil pri tem težko ranjen, Šofer pa se je smrtno ponesrečil.
Modernizacija Beograda
Beograd, 23. septembra p. Beograjski župan inž. Milan Nešič, ki odpotuje jutri na daljši dopust, je danes sprejel novinarje in jim podal dališo izjavo o programu, ki si ga je sestavilo občinsko zastopstvo glede javnih del, ki bodo v Beogradu izvršena v bližnji bodočnosti. Kakor znano, je beograjska občina v ta namen najela pri domačih bankah posojilo v znesku 70 milijonov dinarjev, čegar prvi obrok je bil te dni že izplačan. S tem denarjem se bo pred vsem uredil drugi del Kalemegdana, kjer bo urejen moderen park in zgrajeno veliko otroško igrišče. V centru mesta se bodo izvršile velikopotezne regulacije, tako da bodo izginili celi bloki starih hiš, ki kvarijo sedaj enotno arhitektonsko sliko. Tudi glede ureditve dunavskega pristanišča in savske obale so načrti že izgotovljeni in bodo ta dela izvršena najdalje v roku dveh let, ker morajo biti končana istočasno z dograditvijo mostu Beograd-Pančevo.
Premestitve profesorjev
Beograd, 23. septembra AA. S sklepom ministra prosvete so premeščeni profesorji oziroma suplenti: Vincenc Verlič iz Ptujr v Kranj, Franc Ahlin iz Banjaluke v Kranj. M. Preskar iz Murske Sobote v Novo mesto, Rudolf Trobše iz Banjaluke v Maribor in Simo Szilagy iz Murske Sobote v Maribor.
Vlak povozil gluho žensko
Zagreb, 23. septembra n. Zagrebška železniška direkcija je prejela danes iz Nov-ske obvestilo, da je sinoči usmrtil mešani vlak v Novski 56 letno Marijo Tišberger, ki je šla po železniškem tiru proti svojemu domu. Tišbergerjeva je bila gluha ter ni slišala signalov, ki jih je dajala lokomotiva mešanega vlaka. Vlak je ženo popolnoma razmesaril. Ugotovljeno je, da ne zadene krivda nobenega uslužbenca.
Vodja čsl. akademikov v Ljubljani
Ljubljana, 23. septembra. Danes je do-potoval iz Prage v Ljubljano g. Vaclav Paleček, podpredsednik mednarodne študentske konfederacije in predsednik odbora za zunanje zadeve češkoslovaške študentske zveze.
Obsodba sotrudnika Tuke
Bratislava, 23. septembra. Včeraj ob 6. popoldne je bila po tridnevni razpravi pred kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča izrečena razsodba proti Karlu Sto-gerju, sotrudniku Tuke, ki je bil obsojen zaradi zločina izdaje vojaških tajnosti na pet let ječe. Vštet mu je bil preiskovalni zapor od 23. avgusta.
Silno razburjenje na Češkoslovaškem zaradi fašističnih napadov na Sokole in Sokolice
Italijanska poročila o krivdi za nesrečo v Pašmanskem nrelivu so znova revoltiralavso češko javnost - Poziv na bojkot italijanskih letovišč
Italijanska uradna poročevalska agen-tura »Štefani« je objavila v nedeljo rezultat italijanske preiskave o trčenju »Karadjordja« in »Morosinija« v Pašmanskem prelivu dne 6. julija. K temu poročilu, ki vali vso krivdo za katastrofo na našo ladjo, je napisal »Popolo d' Italia«, glasilo Mussolinijevega brata, obširen komentar, poln grdih napadov na oba poveljnika »Karadjordja«, a tudi na češkoslovaške in poljske Sokole, ki so potovali s ponesrečeno ladjo. Tudi ta komentar je razširila uradna »Agenzia Štefani« in ga objavljajo seveda vsi ita lijanski listi.
»Popolo d' Italia« očita kapetanu Pro danu, poveljniku »Karadjordja«, da je pijanec in da se je tudi usodne noči zabaval v svoji kabini, namesto da bi sam vodil ladjo skozi nevarni preliv. Enako napada »Popolo« poveljujočega oficirja Zuljeviča, da se je po vzgledu svojega starešine zabaval na poveljniškem mo stu »v družbi dveh ljubkih Sokolic«.
»Se hujši so napadi »Popola d'Italia iu češkoslovaške in poljske Sokole, i katerih piše doslovno: »Potniki na ladji so bili skoraj samo poljski in češkoslovaški Sokoli, ki so se vračali z zleta v Beogradu preko Dubrovnika po celi vrsti svečanosti, strastnih govorov in ban ketov z brezmejnim popivanjem. Doka zano je, da so se skoraj vsi nahajali tega dne na brodu v stanju izvanred-nega razburjenja. Kako bi se drugače lahko tolmačilo dejstvo, ki so ga navedle verodostojne priče, da so nekateri potniki, ko jih je moštvo »Morosinija« rešilo s »Karadjordja«, zahtevali ob mrtvih truplih svojih rojakov in ob stokanju ranjencev, naj navijejo gramofon, da bodo lahko plesali.«
Umevno je, da je tako pisanje vodilnega fašističnega lista znova silno razburilo vso češko javnost in da reagirajo listi nanj v zelo ostrem tonu.
Praga, 23. septembra d. »Narodni Li-sty« ogorčeno zavračajo italijanske očitke v daljšem članku, v katerem med drugim poudarjajo, da je »kapetan Prodan vzor plemenitega starega pomorščaka, ki ga ni treba braniti pred nesramnim obrekovanjem. Podlim sovražnikom vsega slovan-stva ni zadostoval samo nizkoten napad na junaško posadko jugoslovneskega par-nika, marveč morajo sedaj opljuvati še češke ln poljske Sokole ln sramotiti njihove žene.«
List zaključuje: »V Milanu ln Rimu vedo, da nam je spomin Ljudmile Novotne in Marije švejdove, dveh naših Sokolic, nesrečnih žrtev italijanskega udarca v jugoslovenski parnik, svet in nedotakljiv. Podlost italijanskega tiska postavlja sedaj ti dve nedolžni žrtvi k štirim njunim bratom, umorjenim v Trstu. Dolžni pa smo izjaviti, da je mera naše, potrpežljivosti zaradi njihove nesramnosti sedaj polna. Ne bomo klicali po intervenciji našega poslanika v Rimu. Odgovorimo sami, vsi in složno, s strogo in brezobzirno kontrolo vseh, kl bi se morda upali še po teh žalitvah našega naroda in vsega slovanstva nositi svoj denar v Italijo. To je sedaj vprašanje naše narodne časti In časti vsakega poedinca. Dokler ne dobimo za vse to sramotenje popolnega zadoščenja, ne sme noben čehoslovak v Italijo. «
Akcija ČOS
Praga, 23. septembra, d. »Venkovt poroča: »ČOS je pričela sistematično zbirati ma-terijal od onih svojih članov, ki so se udeležili potovanja na »Karadjordju< ter bo to gradivo predložila svetovni javnosti, da pokaže, kako klevetniške in nepoštene so metode italijanskega tiska.«
Praga, 23. septembra d. »Lidove Noviny« poročajo:
»Italijanski uradni dopisni urad je repro-dnciral obširen članek lista »Popolo d'Ita-lia« o procesu, ki se vodi v zadevi parnika »Karadjordje«. Italijanski list piše pri tem žaljivo o vseh ljudeh, ki so bili na nesrečnem parniku in zaključuje tendenco svojega poročila s tem, da označuje »Karadjordja« za oficijelni parnik sokolskega zleta.
V to razburjenje prihaja privatno pismo, s katerim se obrača član jugoslovenskega Sokola in bivši član hrvatskega Sokola za pomoč za starosto ČOS dr. Schreinerja. V pismu navaja pisec napade italijanskega tiska in pripominja, da uveljavlja italijanska družba, katere last je parnik »Francesco Morosinic proti »Jadranski plovitbi« kot lastnici »Karadjodja« dve veliki zahtevi: na eni strani povračilo stroškov za prevoz, nastanitev in prehrano brodolomcev, na drugi strani pa odškodnino za srebro, ki je bilo baje pokradeno na Morosiniju. V principu je po mednarodnem pomorskem pravu povračilo stroškov za oskrbo brodolomcev utemeljeno. V konkretnem primeru pa preseneti človeka dejstvo, da zahteva italijanska družba odškodnino, čeprav je vsaj po dosedanjih poročilih ugotovljeno, da je zakrivil katastrofo njen parnik. Poleg tega ;e zahtevani znesek (177.000 Kč) izredno visok glede na to, da je bilo na »Karadjor-djn samo 300 potnikov in da se sme zahtevati za reševalna dela samo povračilo dejanskih stroškov.
Skoro neverjetno se sliši nadaljnje poročilo jugoslovenskega Sokola, da namreč zahtevajo Italijani od jugoslovenske družbe odškodnino za srebrni pribor, katerega so baje ukradli Čehi, prevzeti na parnik »Morosinic s potapljajočega se »Karadjodja«. Na srebru povzročena škoda se navaja z zneskom 350.000 Kč. Kako naj bi prišli brodolome! do jedilnega pribora? Kako naj bi ga skrili, ko je pa ostala prtljala, kakor tudi vse drugo, kar so imeli češki potniki, na krovu »Karadjodja« ali pa na dnu morda ln so se mnogi rešili skoro nagi. In vsi rešeni so bili vendar pod najstrožjim nadzorstvom na parnikn ▼ Zadra, kjer jih Je stražlla italijanska policija.
Centrala ČOS je sklicala za današnji dan posvetovanje, na katerem je bilo sklenjeno, odrediti preiskovalno komisijo. Ta komisija
bo zaslišala vse sokolske udeležence usodne vožnje in naprosila druge Čehe, naj spo roče vse, kar jim je znano. Potem bo pa padla odločitev. ČOS si načelno prizadeva zbrati v zadevi čim objektivnejše informacije in postopati čim bolj trezno.
Za enkrat je prišlo samo do intervencije v češkoslovaškem zunanjem ministrstvu. Danes dopoldne sta se zglasila pri zastopniku zunanjega ministra dr. Krofti delegata ČOS, namestnik staroste František Mašek in gospodar dr. Jaroslav Urban, in se pri tožila nad načinom pisanja nekaterih italijanskih listov, ki žalijo čast poljskih in češkoslovaških Sokolov. Minister dr. Krofta je zagotovil delegata, da posveča zunanje ministrstvo tej zadevi vso pozornost, in da stori v mejah svojega območja vse, da dobi Sokolstvo zadoščenje. Delegacija je izjavila ministru Krofti, da bo odstopila ČOS ministrstvu pismeni materijah kl bo rezultat njene nove preiskave.
Ker pišejo Italijanski listi enako kakor proti češkoslovaškim tudi proti poljskim Sokolom, se je obrnila ČOS na poljsko sokolsko zvezo z dopisom, v katerem vprašuje, kaj namerava ukreniti o tej zadevi polj ski Sokol. Sporoča mu tudi, kaj je ukrenil češkoslovaški Sokol. Nadaljni ukrepi bodo storjeni v 6redo na plenarni seji odbora ČOS v Tyrševem domu.«
Komentar „Prager Presse"
Praga, 23. septembra h. Nocojšnja »Pra-ger Presse« reagira na poročila italijanskih listov o katastrofi »Karadjordja« ter piše med drugim: »Agenzia Štefani« je dne 21. septembra objavila izvleček iz komentarja »Popolo d' Italia« glede poročila oficijelne italijanske preiskovalne komisije o trčenju »Karadjordja« in »Morosinija«. Komentar je pisan v takem tonu in vsebuje tako dale-kosežne trditve, da nismo smatrali za primerno objaviti ga, dokler nismo imeli v rokah avtentičnega besedila iz »Popolo d' Italia«. Sedaj ko imamo avtentično besedilo, nam ne preostaja drugega, kakor da ugotovimo, da odgovarja izvleček »Agen zije Štefani« glavni misli »Popola d' Italia«. Obenem moramo opozoriti na odmev, ki so ga povzročili v češkoslovaških listih ti napadi na čast jugoslovenske trgovske mornarice ter na čast poljskih in češkoslovaških Sokolov. List citira nato današnji uvodnik »Venkova« in uvodnik »Češkega Slova« in članek »Narodnih listov« o tej zadevi.
Resolucija agrarne mladine
Praga, 23. septembra, d. Te dni se je vr« šil v Pragi letai zbor razširjenega ekseku« tivnega odbora državne zveze republikam« ske omladine, ki obsega 100.000 orgamizi« ranih mlajših pristašev češkoslovaške agrar« ne stranke. Po tem zboru je bila, kakor poroča »Venkov«, sprejeta tudi naslednja resolucija:
»Ne moremo molčati o poslednjih do« godkih v Italiji, kjer so bili obsojeni štir« je Jugosloveni in je bila na posebno ten« denčen način pospešena izvršitev sodbe. Ti dogodki znači jo ostre protislovanske napo« re današnjega italijanskega vladnega re« žitna. Ti dogodki, v zvezi s časopisno kam« panjo italijanskih listov, so tako važni, da naravnost izzivajo narodna čustva vseh Slovanov. Občudujemo dostojni mir, ki ga je v tem tako resnem trenutku ohranil ju« goslovenski narod, ker vemo, da bi bide posledice najdalekosežnejsega obsega, ako bi se mir porušil. Zavedajoč se v polni meri odgovornosti za svojo odločitev, iz« ražamo soglasno naše simpatije napram ju« gslovenskemu stališču, kajti postopek in metode italijanskega tiska so ▼ nasprotju s temeljnimi pogoji mednarodne korekf« nosti. Izrekamo svoje simpatije zlasti tudi jugoslovenski kmetski mladini m želimo čim ožjega sodelovanja z njo, da se medse« bojno ojačitno.«
Protest čsl. legijonarjev
Praga, 23. septembra, d. Današnji »Ven-kov«, glasilo agrarne stranke, ki ji pripada tudi ministrski predsednik gosp. Udržal, poroča:
»Deputacija Udruženja češkoslovaških legijonarjev z italijanske fronte je izročila gosp. poslaniku kraljevine Italije pismeno izjavo, v kateri opozarja na skupne boje italijanskih in češkoslovaških vojakov na frontah in nato nadaljuje: V spomin na kri, ki smo jo skupaj prelivali v svetovni vojni za osvoboditev naših in naših bratov iz skupnega suženjstva, obžalujemo, da se je v vašem tisku pojavil glas, ki poveličuje one, kl so tako vas kakor nas držali v suženjstvu. To nas boli in to znači kalitev prijateljskega razmerja med italijanskim in češkoslovaškim narodom. <
Izjava čsl. gasilstva
Isti list dalje poroča: »Zveza prostovoljnih gasilcev v ČSR je poslala jugoslovenske-mu gasilstvu to-Ie brzojavko: V hvaležnem spominu na krasne trenutke in manifestacije bratske ljubezni in vdanosti, ki smo jih preživeli na poslednjem kongresu slovanskega gasilstva v Ljubljani, vam izražamo, dragi bratje, svoje vroče sočutje v težkih in bolestnih trenutkih, ki jih preživljate zaradi okrutne smrti svojih slovenskih bratov v Italiji. Naj vam bo naša bratska ljubezen v uteho. Kakor smo se z vami ra-dovali, tako sedaj z vami žalujemo in občutimo isto bolest, ki jo občutite vi. Zagotavljamo vas, da našega bratstva nikdo in nikdar ne bo mogel zlomiti in oim več bo trpljenja in preganjanja, tem trdnejše in tem bolj nerazdružene bodo zveze, ki spajajo od nekdaj oba naša naroda.«
Rimski proces odgoden
Trst, 23. septembra, r. Včeraj bi se bila morala v Rimu pričeti razprava proti drugi skupini aretiranih Slovencev. Iz neznanih razlogov je bil proces zadnjem hipu odgoden. Vršil se bo najbrž v začetku oktobra.
Avstrijska vladna kriza ,
Dunaj, 23. septembra, s. Predsedstvo kr* ščansko«socijalne zveze je razpravljalo da« nes o svojem stališču, zlasti v vprašanju zveznih železnic. Podkancelar Vaugoin je poročal o svoji borbi proti neprilikam pri zveznih železnicah. Klub je popolnoma odobril njegovo poročilo ter je izjavil, da bo strnjen stal za podkancelarjem
Dunaj, 23. sept g. Iz političnih krogov se doznava, da se je na seji predsedstva krščansko«socialne stranke, na kateri je poročal podkancelar Vaugoin, postavljen predlog, naj se sklene izjava lojalnosti zveznemu kancelarju dr. Schobru. Ta pred« log je bil po izredno ostrem poročilu Yau» goina odklonjen. Položaj je sedaj tak, da bodo šele na jutrišnji seji ministrov štor« jeni končnoveljavni sklepi. V političnih krogih se dalje govori, da bi Lanabund pod nobenimi pogoji ne vstopil v kabinet Vaugoina.
Borzna panika v Ameriki
London, 23. sept. g. Na današnjih ame< riških žitnih borzah, zlasti v Chicagu, \Vi* nipegu in Newyorku, pa tudi na liverpocl« ski žitni borzi so zabeležili nov padec te« čajev. Katastrofalna baisse se nemoteno nadaljuje. Kurzne izgube v Chicagu so zna« šale danes povprečno 2 centa. Veliko vzne« mirjenje je na ameriških m angleških bor« zah povzročila vest, da je sovjetska vlada najela 170 večinoma angleških tovornih ia« dij, na katerih bo pripeljala velike množi« ne žita in lesa v razne evropske države.
Newyork, 23. septembra d. Na tukajšnji borzi je prišlo včeraj proti zaključku do velikega padca vrednostnih papirjev. Prodajalci so zadnje pol ure preplavili borzo s ponudbami, zaradi česar so Znatno padle cene prvovrstnih papirjev. Prodanih je bilo 2,326.800 papirjev. Po mnenju strokovnjp-kov je vzrok včerajšnje baisse novi padte žitnih cen na najnižjo stopnjo v letu za dobavo v marcu in maju kakor tudi razočaranje nad počasnostjo oživljenja gospodarstva. Na efektni borzi je bilo včeraj izgubljenih zaradi panične prodaje vrednostnih papirjev nad milijardo dolarjev.
Zaklad kralja Inkov najden
Newyork, 23. sept. d. V Andih so baje odkrili v neki gorski trdnjavi zaklad zad« njega kralja Inkov, kakor poročajo iz Quavalquila v Ecuadorju. Ekspedicija je naprosila vlado, naj odpošlje vojaštvo, d* b: bila zavarovana pri izkopavanju pred napadi Indijancev. Zaklad je odkril od« vetnik Apere Diego Torre in ker mu je ecuadorska vlada odrekla pomoč, je baje zaprosil vlado Zedinjenih držav, naj o-i« pošlje svojo križarko v luko Quayaqu odkoder bi vojaštvo spremljalo ekspedk « jo v gore. Za povračilo ponuja Torre del velikega zaklada poslednjega kralja Inko- -»Newyork Herald« izjavlja, da ne mora biti nobenega govora o tem, da bi vlada USA ugodila tej prošnji, ker noče kršiti suverenosti Ecuadorja. V ostalem pa se zdi poročilo Torreja malo verjetno.
Zaklad so zakopali Inki, ko je špan>ki osvajač Pizaro umoril poslednjega kralji Inkov Atahualpo. Zaklad so našli Ind « janci že meseca novembra v bližini va^i Alausi. Že prej sc našli okostnjake,_ ki so jim pokazali sled za zakladom. L. 1533. j« Atahualpa obljubil Pizaru, da mu poka* že zaklad, če ga pusti pri življenju, pozne« je pa je bil kljub temu umorien. čeprav je izročil Pizaru ogromne množine zlata.
V ČSR dobijo uradniki 13. plačo
Praga, 23. septembra h. Danes je zasedala poslanska zbornica. Sprejet je bil zakon o 13. plači državnih nameščencev. V četrtek bo zbornici predložen proračun.
Turški zunanji minister v Rusiji
Moskva, 23. septembra o. V Odeso je prispel turški zunanji minister Tevfik Ru-dži bej, ki se je sestal na meji teritorialnih voda s čičerinom. Oba državnika so pri prihodu v Odeso pozdravili zastopniki sovjetskega zunanjepolitičnega urada.
Predsednik BSK podal ostavko
Beograd, 23. septembra p. Ker glede razdelitve denarja iz dohodkov ameriške turneje jugoslovenske nogometne reprezentance ni prišlo do sporazuma, ie predsednik BSK dr. Živkovič danes podal ostavko. S tem se je spor, ki je nastal v okvirju JNS, še bolj poostril. V beograjskih športnih krogih izražajo željo, da bi se ta neljuba zadeva, ki zelo škoduje športnim od-nošajem, čimprej likvidirala.
Hmelj
Žalec, 23. septembra Pri neizpremeoje-nem položaju je bilo danes kljub velikim judovskim praznikom stalno povpraševanje. Kupovali so kilogram do 11 Din in je verjetno, da bo to živahno povpraševanje trajalo še naprej.
Žatec, 23. septembra h. Položaj na trgu in cene nespremenjene. Danes je deputacija čeških in nemških hmeljarjev^ posetila trgovinskega ministra ter mu izročila znane pritožbe hmeljarjev. Trgovinski minister Matoušek je obljubil deputaciji, da bo o stvari razpravljal ministrski svet, ki bo upošteval pritožbe. Prav tako se bodo upoštevale njihove želje pri spremembi pogodbe Nemčijo.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: bolj stalno vreme, spremenljiva oblačnost, umerjeno toplejše. Včerajšnja situacija: z oceana je sedaj po prehodu barometrske depresije prodrl na kontinent visok pritisk, ki povzroča razjasnitev neba. Ta pritisk je posebno močan v južni Evropi ter v centralnem delu kontinenta, dočim leži na severu še vedno relativno nizek pritisk. V splošnem je porastel pritisk za 2.5 do 5 mm ter se je gibal v mejah 762 do 766 mm. Jutranje temperature so v splošnem padle za do 7 st., in sicer največ v Liki in gornjem primorju, le v južnem primorju so zrasle , 1 do 3 ost. Gibale pa so se v zaledju od _ do 18 st., ter v primorju od 13 do 20 st. Nebo je bilo včeraj zjutraj samo v zapadnl gorski Hrvatski in v južnem primorju prl-lično vedro, v ostalih pokrajinah pa oblačno popolnoma ali deloma, tu in tam celo dež. Vetrovi so bili zelo močni samo v južnem primorju, in sicer s severnega kvadranta, dočim Je v notranjosti prevladoval slab veter z zapadnega kvadranta. Morje je bilo v gornjem primorju mirno, na odprtem morju valovito in le okoli otokov nemirno.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Na severu menjajoč« se oblačno, od časa do časa malo dežja, na jugu malo sprememba.
Naši kraji in ljudje
Povratek španskega princa Alfonza
Ljubljana, 23. septembra
Španski princ Alfonz si je danes dopoldne v spremstvu Nj. Vel. kraljice Marije ogledal blejsko pokrajino, ki je nanj napravila najboljši vtis.
Okrog 14. se je princ v spremstvu podpolkovnika Pogačnika pripeljal z avtom z Bleda zopet v Ljubljano in takoj nadaljeval pot na vojaško letališče pri D. M. v Polju. Vstopil je v letalo Breguet XIX. in s pilotom kapetanom Šintičem odletel v Beograd, kjer je španski poslanik Torrijos zvečer priredil na čast princu Alfonzu banket v hotelu pri >Srbskem kralju«.
Nameščensko pravo
Pod tem naslovom je izšel III. zvezek socialne knjižnice Zveze društev privatnih nameščencev. Izšel je prvi snopič znan-stveno-poljudnega dela »Nameščensko pravo«. Spisal dr. Stojan Bajič. Zveza društev privatnih nameščencev je tudi s to publikacijo dokazala, da pravilno pojmuje svoj program: da s širjenjem poznanja socialno-političnih zakonitih določil svojim članom olajša obrambo njih interesov, na drugi strani pa podčrtava veliko važnost socialnega prava.
Socialno pravo pri nas nima mnogo zagovornikov, prav malo ima znanstvenikov, ki bi študij socialnega prava gojili, poglabljali in s tem pripomogli k vsebinski in formalni modernizaciji delovnega prava. Podoba je, da je tudi v znanstvenih krogih socialno pravo — morda vedo ti — sma-trano za neke vrste nižje pravo, ki da ni posebne važnosti za življenje in morda manj zanimivo ter premalo sposobno za znanstveni študij. V teh dejstvih je najbrž vzrok, da imamo malo socialno-politične literature, posebno malo pa razprav o delovnem pravu. Zato je prizadevanje Zveze društev privatnih nameščencev posebne hvale vredno, da po svojih močeh utira pot ▼ spoznanje, da je delovno pravo bistveni in sestavni del modernega pravnega življenja in gradivo, katero ima za subjekt delovno silo človeka, kateri za gospodarski, kulturni in politični napredek naroda in države vendarle še vedno pomeni vse.
Delo dr. Bajiča je v dvojnem pogledu važno in dobro. Ono kodificira po raznih zakonih razmetane zakonite predpise v eno sistematično pregledno enoto in celoto: zelo skrbno in skoroda popolno je podana dosedanja važnejša judikatura v najvažnejših stvareh nameščenskega prava. Delo podaja pregled najvažnejše zadevne literature. Na drugi strani pa je delo tudi znanstvene važnosti. Skrbno so izbrani in novo ustvarjeni izrazi za pravne pojme, katerim do sedaj nismo znali imena. Ni morda še posrečeno ali odgovarjajoče duhu jezika in smisla. vendar pa jasnosti in smisla ne moti. Za praktične svrhe te knjižice bi bilo priporočljivo, da bi bila vsebina preglednejše razvrščena in bolj detajlirana s poglavji in podpoglavji; cela kopica pravnih predpisov je obravnavana pod enim poglavjem brez podnaslovov ali drugačnih označb, katere olajšajo praktično uporabo, želimo, da bi v kratkem izšlo nadaljevanje te razprave, odnosno kodifikacije.
Knjižico bi moral imeti vsak nameščenec, privatne pisarne in pa tudi javni uradi in oblasti, ki morajo nameščensko pravo praktično uporabljati.	Dr. J. B.
Ne lišpajte se s pavovim perjem
Iz Ribnice nam poročajo:
Razstava suhe robe na jesenskem vele* sejmu je dala raznim demagogom in agita* torjem priliko, da se zopet trudijo pripis sati samo nekaterim osebam vse- uspehe, ki so bili doseženi v prid ribniške domače obrti. Postopa se pri takih prilikah z ono »širokogrudnostjo«, ki je morda bila raz* umljiva v dobah volilne borbe, ki pa ni dovoljena v današnjih časih nevtralnega in objektivnega opazovanja in gledanja.
Gre tu predvsem za trditve, da je ta aH oni spravil suho robo, odnosno krošnjam stvo v pogodbe z Italijo in Avstrijo. Tre* ba je ugotoviti, da so v tej stvari vsi v poštev prihajajoči politični in gospodarski krogi mnogo storili. Zlasti so svoj čas tudi ribniški trgovski gremij, razne zadruge in posamezniki iz ribniškega okraja s pred* stavkami, intervencijami in prošnjami stal* no opozarjali na potrebo zaščite ribniške domače obrti.
Ljubljanska Trgovska zbornica je izde* lala natančen elaborat, ki je služil pozneje za osnovno informacijo pri tozadevnih po* gajanjih. Seveda so tudi bivši domači po> slanci izpolnili svojo dolžnost ter zlasti po* kojni dr. Žerjav, ki je bil v vladi, ko so padale odločitve, vse storil, da je bilo tako v italijanski, kakor v avstrijski pogodbi »ribniško« in sploh krošnjarsko vprašanje rešeno ugodno.
Pogodbo z Italijo je, kakor znano, skle* nil 1. 1924. tedanji minister dr. H. Kriz* man. Parlamentarna odobritev pogodbe v 1. 1928. pa je bila le formalnega značaja in ni na pogodbi ničesar spremenila Pogaja* nja z Avstrijo so se vodila po instrukci* jah, ki jih je izdelal tedanji minister tr* govine dr. I. Grisogono, pri čemer je od ločilno vplival zlasti glede naše domače obrti tedanji minister socialne politike dr. G. Žerjav; zaključena so bila ta pogajanja pod ministrom dr. I. Krajačem v jeseni 1925, ko se je za interese ribniške doline osobito zavzel minister I. Pucelj. Tudi te* danji poslanec K. Škulj sicer v odločilnih momentih ni imel merodajnega vpliva, a se je seveda tudi vedno živahno zanimal za robo svojih volilcev. Mnogo zaslug si je zlasti pri pogodbi z Italijo stekel pokojni dr. O. Rvbar, pri pogajanjih z Avstrijo pa tajnik Zbornice TOI g. Ivan Mohorič, ki je sodeloval kot ekspert s posebnim ozi* rom na potrebe domače obrti Slovenije.
Ako se torej danes hoče enega ali dru* gega napraviti za ribniškega stratega,_ ge* nerala suhe robe in za očeta ugodnosti, ki jih je dolžna suha roba zlasti v odnošajih s sosednimi državami, je to seveda smešno in abotno. Oče ugodnosti je pač le naša skupnost v Jugoslaviji in edino njej mo» rata biti hvaležna tudi Ribnica ter ves ko* čevski okraj. Vsakemu svoje, vsem pa vse!
Strašen zločin zaradi prevžitka
Novo mesto, 23. septembra Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal danes 40-letni posestnik na Mlakah Jože Kralj, ker je letos 24. junija na strašen način usmrtil svojo mačeho Dorotejo Kraljevo na Krasincu. Obtoženec se je z mačeho že dolgo časa prepiral in pravdal zaradi prevžitka in ker se je je tudi dejansko lotil, je bil že dvakrat obsojen zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe, in sicer prvič na 4, drugič pa na 5 mesecev težke ječe.
Te kazni pa Kralja, ki je na glasu kot velik nasilnež, niso spametovale. Ko ga je mačeha zopet tožila zaradi prevžitka, je Kralj govoril pred sosedi, da jo bo ubil, če se ne bo hotela z njim tako poravnati, kakor sam hoče. Neko sosedo je celo vprašal, kje ima ženska ledvice ter pristavil, da bo staro do smrti osuval. že pred svojim zločinom je prišel enkrat na Krasinec, kjer je mačeha stanovala. Tu je razbijal
po vratih ln vpil, da jo bo ubil. Na dan zločina je prišel k njej v družbi svoje žene in hčerke. Mačeho je pozval, naj odstopi od svojih prevžitninskih pravic. Ko je mačeha zatrjevala, da ne bo tega nikdar storila, je nav.alil na njo ter jo suval z nogo v prsa in trebuh. Med tem je Kraljeva žena s hčerko zbežala iz hiše, Kralj pa je naprej suval svojo mačeho. Zlomil ji je pet reber ter ji prizadel smrtno nevarne poškodbe, katerim je Doroteja Kraljeva kmalu podlegla. Kralj je neko sosedo še dvakrat vprašal, če je mačeha res mrtva in ko je soseda to pritrdila, je dejal: Hvala Bogu!
Orožnikom je svoj zločin priznal, češ, da se je mačehe moral iznebiti, ker bi drugače zaradi njenih terjatev sam propadel s svojo družino.
Pred sodniki se je Jože Kralj zagovarjal z vinjenostjo. Trdil je, da je prejšnji večer popil dosti »direktorja« ali šmarnice in potem, ko je bil po vrhu še silno razburjen, ai več vedel, kaj počenja. Ta zagovor pa ni obveljal in je bil obsojen na 12 let robije. Njegov zagovornik je prijavil revizijo in priziv.
Največji kriminalni govoreči film iz podzemnega Berlina.
Godba in šlagerji: VVilli Kollo.
Jutri!
Elitni
kino Matica
Prvi trije dnevi dražbe v Murski Soboti
Murska Sobota, 23. septembra.
V	soboto je bila zaključena dražba v gradu grofa Szaparyja za stvari, ki so bile določene, da pridejo na vrste prvi teden. Kakor znano, je razprodaja vsak četrtek, petek in soboto do vštevši 30.novembra t. 1. V prvih treh dnevih sicer ni bil tak naval kupcev kakor pred dvema mesece* ma, ko se je dražba pričela in potem pre* ložila na 18 september, zato pa so bili sa* mi resni reflektanti, ki so strokovnjaško cenili vsako stvar in se potem medseboj* no sporazumeli za ceno.
Kot glavni kupci so nastopili: banska uprava in muzej iz Zagreba, muzej iz Ljub* ljane, dr. Kodella iz Gradca, grofica Zichy iz Beltinca, naše zunanje ministrstvo, dr. Viola iz Čakovca, veleposestnik Suppanz iz Zagreba itd. Izmed celotnih garnitur je bilo prodano za 20 000 Din v Ljubljano, velika rokoko garnitura, ki se je nahajala v glavnem salonu. Manjša, ki se je_nahaja* la ravnotam, pejde v. Gradec za 17 000 di* narjev. Eno najlepših stvari v gradur ba* ročni komplet (ogledalo chaiseiongue, 3 fotelji, zofa, miza, 2 stola, konzola, špan* ska stena) ocenjen po dr Mantuaniju na 14.400 Din, je kupil g. dr Mal za muzej v Ljubljani in plačal 40.900 Din. Zagreb je kupil malo garniturico, ki se. ie nahajala v sobi Marije Terezije za 8000 Din (cenje* na na 1820 Din). Baročni fotelj s starim gobelinom je kupil dr. Mal za 3.900 Din (cenjen 2000). Krasno garnituro »chippe* dole« cenjeno na 23.000 Din, ie kupila ban* ska uprava v Zagrebu za 37.000 Din. Od posameznih predmetov so dosegle vaze ra^-ieroma visoko ceno. Za slike pa to pot ni bilo pravih interesentov. Lestenec, ce* njen na 2500 Din, je dosegel 5.100 Din. Baročno zrcalo, cenjeno na 12.000, je bilo prodano za 25.000 Din.
V	splošnem so bili kupci zadovoljni ta* ko z organizacijo prodaje kakor tudi s ce* nami. Ta teden se še nadaljuje s prodajo posameznih kosov pohištva, drugi teden pa pride na vrsto porcelan. Ker je bilo v oradu 80 sob, ki so bile vse dobro oprem* fjene, ni misliti da bi se mogla dražba kmalu zaključiti.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti želodčne motnje, zastaja-nje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice,v ce 30 izpijemo zjutraj in zvečer malo casico. Zdravniki strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdražljivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dva čudna primera smrti
Zagorje, 22. septembra
V šklendrovcu je umrl nagle smrti 33-letni oženjeni posestnik in trboveljski rudar Henrik Savšek. Popoldne, preden ga je zatekla smrt, je hodil z otroci po svojem posestvu, po večerji pa je odšel k počitku na videz popolnoma zdrav. Ponoči se je prebudil in prosil ženo, naj mu prinese kozarec vode. Ko se je žena vrnila z vodo, ga je našla že mrtvega. Pokojnik, ki je bil priden delavec, se je že dalje časa pritoževal nad bolečinami v želodcu. Zdravniki so mu predpisali posebno hrano, nihče pa ni mislil, ad je njegovo stanje tako resno. Savšek se najbrž ni ravnal po predpisih in je to povzročilo njegovo naglo smrt. Ob veliki udeležbi prebivalstva so ga pokopali v Št. Jurju pod Kumom. Zapustil je ženo in 5 nepreskrbljenih otrok.
Hlapec Anton Marela, star 66 let, pa je umrl na še bolj čuden način. Služil je pri posestniku in gostilničarju g. Ivanu Bre-garju na Izlakah že 14 let v splošno zado-voljnost družine. Nekega popoldneva, ko je bil prost, je odšel v Kisovec, odkoder se je vrnil v pozni večerni uri domov. Dekla je slišala, kako je vzdihoval in stokal, ko je šel po stopnicah v svojo sobo. Ker ga drugi dan ni bilo na spregled, so ga iskali. Našli so ga v postelji neza^stnega z veliko rano na glavi. Iz nezavesti ga tudi zdravnik ni mogel prebuditi. Tri dni je ležal v nezavesti, četrti dan pa je umrl, ne da bi mogel prej povedati, kaj se mu je zgodilo. Mogoče je samo dvoje: nesreča ali pa zločinski napad. Orožništvo preiskuje zadevo, skrivnost te smrti bo pa najbrž ostala pokopana z nesrečnim hlapcem.
Hrastniške ceste
Hrastnik. 23. septembra.
Cesto Hrastnik—Zidani most so začeli cestni delavci na račun cestnega odbora v Laškem razdirati. Ta cesta je zelo ozka in je bilo to delo zelo nujno 'Saje bodo letos popravili najpotrebnejše, drugo leto pa delo nadaljevali. T: cestni delavci so sami hrastniški staro.ipckojeni rudarji s skromno pokojnino. Ker bi bila pot za te stare ljudi do hrastniškeg.i rudnika do pol* pota proti Zidanem mostu — 8 do 10 km dvakrat na dan zelo težavna zato so se delavci dogovorili s tukajšnjim avtolastni* kom g. Hercogom, da jih za malenkostno odškodnino prevaža vsak dan na delo in z dela. Stari avtobus vozi sedaj naše »ce* startje« ob pol 6. zjutraj ri doma in popol* dne ob pol 15. trudne in lačne domov.
Tudi naša hrastniška cesta je ponekod nujno potrebna razširjenja. 2e lani smo opozarjali cestni odbor na ozek most pri Logarjevi žagi. Most so potem sicer raz* širili, a zelo malo. Tukaj se je pretečeri teden kolesarju Toplaku pripetila nesre« ča, ki le k sreči ni imela prehudih posle> dic. Tudi cesta je takoj za tem mostom nasproti Logarjevega mlina zelo ozka in na obeh straneh zaradi odtoka vode zelo vzbočena. Na levi strani ceste ob potoku pa je povrh še velik kup kamenja. Na dan zadnje nesreče je po desni strani pravilno vozil voznik težko natovorjen voz ureti rudniku, po levi strani oziroma desni proti mostu pa so šli rudniški uslužbenci domov k obedu. Za njimi se je pripeljal zidarski pomočnik Toplak. Na ozkem prostoru med vozom in kupom kamenja se ni mogel og» niti pešcem ter je zavozil v kup kamenja, si razbil kolo, sam pa se je k sreči le lažje poškodoval. Zopet dokaz, kako potrebno je naše ceste na nekaterih mestih razširiti.
SAMO ŠE DANES
ob 4., 7 Vi in 9 Vi zvečer:
Harry Liedtke Maria Paudler
v smeha polni veseloigri
t?
Elitni kino Matica"
Telefon 2124
Avtomobilska nezgoda pri Zgornji Polskavi
Slov. Bistrica, 23. septembra.
Snoči okrog pol 21. se je peljal iz Frama kmet Štefan Dobnikar z enovprežnim vo« vom na Pokoše. Tik pred Finžgarjevo go« stilno, kjer zavije cesta v ostrem ovinku proti Zgornji Polskavi, je privozil naspro« ti neki mariborski izvošček z avtom. Ker oba voznika nista imela luči, nista pravo« časno opazila drug drugega in nesreči se ni bilo moči več izogniti.
Konj se je splašil in odskočil naravnost pod avtobus, ki mu je razrezal lobanjo. Zaradi, sunka se je voz prevrnil, pri čemer je dobil kmet Dobnikar hude poškodbe. Tudi šofer je bil opasno ranjen, vendar je kljub temu vozil avto, ki je ostal nepoško« dovan, proti Mariboru. Na poti pa je oma« gal, nakar ga je prepeljala rešilna postaja v mariborsko bolnico.
Tu je šofer Pečnik iz Tezna pri Mari« boru zahteval, naj ga peljejo na dom. Za« to so ga v svrho ob vezan j a odpeljali na rešilno postajo, kjer pa je Pecnik padel v nezavest in so ga morali odpremiti v bol« nico. LTgotovljeno je, da je kmečki voz« nik vozil z nerazsvetljenim vozom in na-napačni strani. Pečnikov avto je rešilni od' delek spravil na svoje dvorišče.
lepih preprog!
Samo en teden traja razprodaja 600 komadov vsakovrstnih per- _ zijskih preprog vsakovrstnih kvalitet in v vseh dimenzijah. Preproge H so bile namenjene za jesensko velesejmsko razstavo, pa se je pošiljka $ zakasnila. — IZKORISTITE REDKO PRILIKO! Ogled vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne.
Hotel Lloyd, soba štev. 3« Ljubljana, Sv. Petra cesta.
Lepa železničarska svečanost v Ljubljani
Ljubljana, 23. septembra
Danes je bilo v slavnostni dvorani ljubljanske železniške direkcije izvršeno svečano odlikovanje mnogoštevilnih železniških uslužbencev. Odlikovanja za uradnike na progi in vse zlate ter srebrne kolajne so bile predane v svrho izročitve pristojnim načelnikom ter šefom službe, sekcij in kurilnic, a tem samim in lepemu številu višjih uradnikov centrale, vseg^ 82 odlikovanj z redom sv. Save, je izročil osebno direktor dr. Borko.
V	svojem prisrčnem nagovoru je poudaril, da smatra s tem činom odlikovano vse osobje ljubljanske direkcije, da ta odlikovanja ne služijo samo v čast, temveč naj bodo vsem v poseben ponos, ker so jim v znak najvišjega priznanja podeljena z ukazom kralja, ki služi vsem kot najsvetlejši vzor človeka, upravnika in vladarja. Pozval je prisotne in preko njih celokupno osobje, naj pokaže svojo hvaležnost za to visoko priznanje na ta način, da za naprej še po-žrtvovalneje in vztrajneje dela po vzvišenih idejah in intencijah, izraženih v zgodovinskem manifestu Nj. Vel. od 6. januarja L 1., v njegovih visokih besedah, naslovljenih takrat ministrom, v velikem činu od 3. oktobra 1. 1. ter naposled v velepomembni deklaraciji visoke vlade od 4. julija t. L, ki je važna posebno za državne uradnike. Direktor Borko je apeliral na vse osobje, naj obdrži vedno in povsod pred očmi te velike ideje in cilje, da bo moglo z jekleno jugo-slovensko voljo in čvrstim sokolskim duhom, v slogi in medsebojni ljubezni stalno delovati in živeti za napredek ustanove, za blagor naroda in procvit naše velike Jugoslavije. S tem bodo dane najboljše garancije za srečo in zadovoljstvo železničarjev samih.
V	imenu odlikovanih se je toplo zahvalil inž. Muller-Petrič ter trdno obljubil, da se bo vse osobje ravnalo po svetlih vzorih svojih najvišjih starešin. Ministru prometa inž. Radivojeviču je bila odposlana naslednja brzojavka: »Danes so bila izročena na svečan način mnogoštevilna odličja osobju ljubljanske direkcije, ki je bilo odlikovano ob priliki rojstva Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Prosim v imenu vseh odlikovanih in celokupnega osobja podrejene direkcije, da na najvišjem mestu raztolmačite globoka čustva iskrene hvaležnosti, brezpogojne vda nosti in ljubezni do našega premodrega vladarja in njegovega visokega doma s prisego vseh prisotnih, da bodo vedno in povsod zvesto in vdano služili za popolno zmago Nj. Veličanstva in njegove vlade velikih jugoslovenskih idej in ciljev po vzvišenem geslu: Z vero v Boga za kralja in domovino. Direktor dr. Borko 1. r.«
S trikratnim navdušenim »Živio« Nj. Veličanstvu kralju in kraljevskemu domu je bila svečanost zaključena. (AA)
Beseda o borovškem letovišču
Kranjska gora, 23. septembra. Sedaj, ko so dolino zapustili skoro vsi gosti in je nastopilo splošno brezdelje, bi bilo umestno, da bi šlo borovško letovišče vase in premišljalo o vsem, kar je letovišču v prvi vrsti potrebno. Med sezono je bilo dosti kritike in to od strani poklicanih in nepoklicanih. A kritika je šla našim ljudem mimo ušes, pač iz razloga, ker je zaradi silne zaposlenosti in tujskega vrvenja niso hoteli poslušati. Toda je še drug vzrok in ta vzrok bo menda najbolj držal. Naši ljudje ne prenesejo kritike, pa naj je še tako opravičena in dobrohotna, in se razburjajo, če pride taka kritika med široko javnost. Pa nočejo razumeti, da je letovišče javno ter so radi tega letovišče in njegovi lunkcijonarji podvrženi tudi kritiki, ki je bila do zdaj strogo objektivna in si je samo prizadevala, da bi izboljšala položaj v letovišče in dala potrebne smernice, da se letovišče dvigne do one višine, ki jo v resnici zaslužL
Radi tega mora letovišče zdaj, ko Ima čas, resno iti vase in brez odpora proučiti vse očitke in nasvete, ki jih je slišalo javno in zasebno. Zakaj drugače bi človek lahko mislil, da so pri nas ljudje komodni in imajo radi, če jih kdo drami in jih neprijetno razburja vsaka javna polemika. Pri tem pa moramo pomisliti, da živimo sedaj tik ob meji, onkraj katere vladajo vse drugačne in lepše ter izvrstno urejene tujsko-prometne in letoviščarske razmere. Živimo pa tudi v času, ki zahteva od nas malo več impul-zivnosti ter malo manj ozira na svojo lastno udobnost in korist
Pošteni in pravični regulacijski načrt, ki bi skrojil Kranjsko goro vsaj na prvi videz v originalno planinsko letovišče ter ji dal potrebno obiležje, je popolnoma zaspal, bogsigavedi kje in v katerem predalu. Ljudstvo zida divje in ,brez načrta naprej.
parcele se rušijo in zgradbe vstajajo iz tal kakor gobe, vse brez pomisleka in srčnega ter potrebnega čuta za zunanjost letovišča. Sveta je le še malo na razpolago in preden bo pogledal regulacijski načrt v naše kraje, bo dolinica zazidana do skrajnega kotička. Ne vem, zakaj da pri nas noče imeti nihče okusa ali pa vsaj malo umetniškega čuta. Zaradi gosposkih tujcev zidajo »gosposke« bajte, pa ne vedo, da zdaj Kranjska gora izgleda kakor preprosta kmetiška starka v narodni noši z modernim gosposkim klobukom na glavi. Skrajno neokusnost, ki je zavladala po vasi, opaziš že takoj, ko stopiš čez pišenski most — tik pred vhodom v vas zagledaš čudno in strašno neestetično razmetano kolonijo, ki jo tvorijo hišice, zgrajene na vse mogoče načine in stoječe na vse mogoče načine.. Tujec, ki se vozi tod mimo v vas, si pač lahko misli svoje o originalnosti borovške estetike.
Leto dni ie že minilo, odkar se je Kranjska gora javno proklamirala za letovišče. A še do sedaj ni niti sledu o parku, ki ga je občina hotela nasaditi na krasnem pašniku Požarju, ki tvori naraven vhod k novozgrajenemu letovišču. Nasprotno — les in odpadki drv ter smeti se kopičijo vedno bolj tod okrog kljub temu, da se je zgražal že vsak tujec zaradi tega. Zdi se, da bo ostalo vedno pri tem, že zaradi tega, da tujec ne bo mogel iz naravne, slikovite verande naše edine kavarne uživati prekrasne planinske krasote.
V družabnem pogledu ni za zabavo gostov prav nič preskrbljeno in gosti se morajo zabavati na lastno pest. Društveno življenje je mrtvo, ker nimamo nobenega društva, ki bi dajalo pobudo za kako prireditev gostom na veselje in v zabavo. Čudno pa je, da pri nas nimamo nobenega sokolskega društva, ki bi bilo skrajno potrebno, in se do sedaj niti ne misli na ustanovitev. Veliko manjši kraji nego Kranjska gora imajo svojega Sokola, ki se jim krasno razvija. Sicer je bil pri nas Sokol ustanovljen že pred davnimi leti, a je propadel zaradi strankarskih sporov in ker ga niso podpirali prav oni, ki so se bali zamere na desno ali levo.
Strankarstva zdaj ni več in če bi imeli vsaj malo dobre volje in če bi se za stvar zavzel občinski odbor, ki je dolžan skrbeti tudi za telesno vzgojo mladine, je ustanovitev Sokola stvar že jutrišnjega dneva. Zato moramo posebno apelirati na gosp. banske-ga svetnika in župana, da se zavzame za zadevo kot najbolj ugledni in najbolj sposobni človek, v čigar rokah je koncentrirano vse društveno življenje. On je najbolj poklican za to, ker se ostala inteligenca ža-libog ne briga dosti za društveno življenje in nima prav nobenega stika s preprostim ljudstvom. Tudi dijaštvo, ki je pred vojno uprav poživilo Kranjsko goro ob počitnicah in se vsestransko udejstvovalo, posebno pri prosvetnem in narodnem delu, nima nika-kega smisla za javno, a najmanj za kulturno in društveno življenje. Zato je ustanovitev Sokola skrajna lokalna potreba in to društvo bi bilo edino toliko močno, da bi pregnalo iz letovišča mrtvilo in ga prebudilo v novo, skrajno delavno življenje. V.
Damski plašči
in obleke, izgotovljene po meri, ne dosežejo šika in elegance PLAŠČE V tvrdke FRAN LUKIC v STRITARJEVI ULICI, ki jih dobite že od Din 300.— naprej. Pred nakupom blaga pomerjajte naše plašče.
Dve nenavadni nesreči
Novo mesto, 23. septembra
33-letni Ivan Zupančič, tesar iz Podgore pri Prečni, je tesal v gozdu pri P jdstenicah hlode s svojim pomočnikom, ki ga je za trenutek poslal v mesto po razne potrebščine. Med tem časom si je napravil ogenj, da bi skuhal kosilo. Ko se je ogenj močno razplamtel, ga je hotel popraviti; vzpel se je preko njega, pri tem pa je dobil epilep-tičen napad, ki ga je vrgel v ogenj. Začela mu je goreti obleka in ko se je v groznih bolečinah prebudil iz nezavesti, se je še mogel odstraniti od ognja, ki mu je ožgal obe nogi do kosti. Nato je pričel obupno klicati na pomoč, vendar pa ga ni nihče čuL šele čez nekaj časa je prihitel njegov pomočnik, ki je poklical ljudi, nakar so ga prepeljali hudo ranjenega v novomeško bolnico.
V Dulah pri Bučki so zvečer ▼ vinogradu Janeza Sedlarja naložili polne kadi grozdja na voz, da bi ga odpeljali na gospodarjev dom. Na poti, ki je zelo slaba, so kadi od-skakovale in je zato eno kad držal za rob gospodar Sedlar sam. Na nekem ovinku pa se je eno kolo zadelo ob kamen, voz se je nagnil, kad je zdrsnila na tla, pri čemer je zadela Sedlarja in mu zlomila desno nogo nad kolenom. Prepeljali so ga v novomeško bolnico.
Redek primer pri živinoreji
Posestniku Antonu Crešniku v Vuzenici ie povrgla krava marijadvorske pasme čv® ste trojčke, ki so tehtali štiri tedne stari skupno 135 kg.
Domače vesti
♦	Odlikovanje kapetana Prodana. V Tiv-tn, kjer se sedaj nahaja, je komandant »Karadjordja« g. Prodan preje! te dni odlikovanje, ki mu ga je podelil rumunski itralj Karol. Izročitev odlikovanja se je Izvršila na svečan način.
♦	Zagrebški umetniki za istrske emigrante. Kakor javljajo zagrebški listi, pripravlja ad hoc sestavljeni meščanski odbor za istrske emigrante veliko dobrotvorno koncertno akademijo, kj se bo dne 4. oktobra vršila v veliki dvorani Zagrebačkega zbora, da pridobi potrebna denarna sredstva $a nesrečnike, ki so pribežali v Zagreb, da ii poiščejo zavetja, kruha in eksistenco. Vsi prvi umetniki, prvaki opere in drame, na katere se je odbor obrnil, so se rade volje odzvali vabilu za sodelovanje.
•	Španger v kaznilnici Santo Stefano. Alojzija Špangerja, ki je bil pred posebnim tribunalom v Trstu obsojen na 30 let ječe. so pripeljali v soboto v Napulj in od tam v kaznilnico na otoku Santo Stefano.
#	Angleži bi radi uredili bakarsko pristanišče. V Bakar ie preteklo nedeljo prispela skupina angleških finančnikov in eks-ploaterjev naših premogovnikov in rudnikov. Zanimali so se za možnost adaptacije tamkajšnjega pristanišča za svoj eksport železne rude in drugih mineralij. Pozneje so posetili mestno posvetovalnico, kjer so dobili informacije o vseh podrobnostih ba-karskega pristanišča. Izjavili so zadovoljnost s prostorom, ki se jim Je ponudil za zgradbo operativne obale. V kratkem pride v Bakar strokovno osobie, ki bo izdelalo načrte za projektirane naprave.
*	Za zgradbo ceste Kamnik-Luče. Včeraj dopoldne se ie zglasila pri g. banu deputa-eija mestne občine Kamnik in občin Luče in Solčava v Savinjski dolini ter mu izročila spomenico, v kateri ga imenovane občine prosijo, da bi bila že v letošnji bano-vinski proračun sprejeta kreditna postavka za zgradbo že dolga desetletja projektirane in iz gospodarskih in tujskoprometnih czirov nujno potrebne ceste Kamnik, oziroma Crna-Luče. Deputacijo je vodil kamniški župan g. Kraker, predstavil pa jo je g. banu kamniški sreski načelnik dr. Fr. Ogrin. Ban je v odgovoru na spomenico poudarjal, da uvideva nujno potrebo zgradbe te ceste ter obljubil, da bo storil vse, da se bo čimpreie ta cestni načrt uresničil. V Ljubljani se ie imenovani deputaciji pridružil še zastopnik škofijskega ordinarijata g. kanonik Šiška, ki ga je v to posebej pooblastil g. knezoškof dr. Rožman sam.
*	Pobijanje luksuza. Da bi se zmanjša1 luksuz, ki je vkljub gospodarski krizi zavladal tudi v naši državi, bo — kakor poročajo iz Beograda — v kratkem izdana naredba, ki bo v marsičem onemogočila uporabo nepotrebnih luksuznih stvari.
♦	Za dom slepih v Ljubljani. Na Dobravi pri Kostanjevici ie lani umrl posestnik Fran Olobočnik, ki je v svoji oporoki volil Zavodu za slepe v Ljubljani 3750 Din. Stvar je bila po pooblaščenem notarju nedavno izvedena in je znesek prejel naš ameriški fond za zgradbo doma slepih v Ljubljani. Kakor javlja newyorški »Glas Naroda«, je bil nedavno celotni v Ameriki zbrani fond iz Kmetske posojilnice prenesen v Mestno hranilnico ljubljansko. Celotni fond znaša sedaj 505-554 Din. »Glas Naroda« objavlja pri tej priliki toplo pisan apel na naše ameriške rojake, naj bi vkljub delavski krizi v Zedinjenih državah še nadalje zbirali prispevke ter s tem omogočili, da dobe v Ljubljani svoj dom najbednejši med bednimi — slovensk' slepci.
*	Kongres Ferijal. Saveza naše največje i omladinske organizacije, ki je pod častnim predsedstvom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra, se bo vršil 27. in 38. L m. v prostorih H. moške gimnazije v Beogradu. Za kon gres so prijavljeni delegati iz vse kraljevine.
•	Strokovna predavanja za ljudstvo.
Strokovnjaki sreskega načelstva v Karlov-cu bodo odslej prirejali strokovna predavanja po selih karlovškega sreza o higijeni. gospodarstvu, zakonoslovju in drugih za kmečko ljudstvo važnih stvareh. Predavanja se bodo pričela, ko bodo opravljena najvažnejša poljska dela, in bodo trajala vso zimo.
*	Otvoritev novega strelišča t Novem
Sadu. Ob prisotnosti številnih članov strelskih društev kraljevine Jugoslavije, kraljevega delegata generala Mitroviča ter delegatov civilnih in vojaških oblasti, je bilo preteklo nedeljo v Novem Sadu otvorjeno novo strelišče. Po blagoslovitvi strelišča je bil na predlog dr. Ribarja odposlan brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju, pokrovitelju strelske zveze. Dr. Ribar je v svojem govoru naglašal, da bodo, kadar bosta domovina in kralj zahtevala, strelci prvi, ki se bodo odzvali za obrambo domovine.
*	V Ameriki so se v rudniku trije Slovenci smrtno ponesrečili. V kanadskem
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ▼ Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3-temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. ■mer in brzino vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin.
23. septembra 1930. Ljubljana: 7 764.9, 11.0, 92, mirno, 10, —, —. Maribor: 7. 764.1, 11.0, 88, mirno, 10, —, —. Mostar: 7. 760.2, 18.0, 55. NNW4. 4, dež, 2.0. Zagreb: 7. 764.3, 12.0, 90 mimo,
9.	—, _. Beograd: 7. 762.6, 12.0, 90, mirno, 6, dež, 6.0. Sarajevo: 764.1, 9.0, 100, mirno,
10,	dež, 1.0 Skoplje: 760.5. 14.0, 75, W 6, 10, —, —. Kumbor: 7. 758.1, 20.0, 45, N 10,
0.	—, —. Split: 7.' 761.9, 18.0, 55, NNE 10,
1,	—, —. Rab: 7. 762.6, 18.0, 75, N 2, 10, —, —. Vi»: 762.9, 13.0, 75, N 10, 1, —, —.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 18.8, najnižja 10.0, v Mariboru 10.0, t Mo« staru 17.0, v Zagrebu 11 0, v Beogradu 11.0, v Sarajevu 9 0. v Skopi ju 13.0, v Splitu 16 0.
Solnce vzhaja ob 5.48, zahaja ob 17-58, luna vzhaja ob 8.10, zahaja ob 18.46.
rudniku Blakeburn se je dne 13. avgusta pripetila grozna nesreča. V veliki eksploziji so bili med drugimi ubiti tudi trije slovenski rojaki, člani Slovenske narodne podporne jednote in sicer: Jože Nagode iz Žirov pri Logatcu, Franc Plut iz Lokvice pri Črnomlju in Fran Jerovšek iz Lahovč pri Kamniku. Pri eksploziji so izgubili življenje tudi Joso Šutič iz Kosinja pri Perušiču. Vid Krešič iz Donjega Rasna v Hercegovini in Julijan Konopka iz Poljske. Tudi ti so bili člani Slovenske narodne podporne jednote. Natančnejšega poročila še nI.
*	Drug za drugim umrli v vodnjaku. V selu Oslzdiču v okolici Valjeva je ugledni seljak Aleksander Leka-Srečkovič hotel na svojem svetu izkopati vodnjak. Izkopali so 18 metrov globoko jamo, a' voda se še vedno ni pojavila. Mojster je zaradi tega opustil delo ter izjavil, naj se kopanje vodnjaka nadaljuje pozimi, ko ne bo na dnu jame strupenega plina. Leka pa s tem ni bil zadovoljen. Naročil je svojim ljudem naj
kopljejo dalje. Predvčerajšnjim se je zato prvi spustil v jamo I. Paun. Ker se ni več odzval, se je spustil za njim Leka sam, ho-teč videti, kaj se je zgodilo. In tudi Leka ni dal nobenega znaka. Soseda Sreten in Ovozden sta začela klicati na pomoč. Prihitela je Lekina žena in se spustila v jamo hoteč rešiti svojega moža, kar pa se ji ni posrečilo — tudi ona ie ostala v jami. Slednjič se je spustil v vodnjak tudi Gvozden in za njim še Sreten. V globočini se jima .ie nudil grozen prizor — vsi trije so bili mrtvi le Gvozden je še malo dihal. Z močno roko ga je prinesel iz jame, potem pa se je tudi on onesvestil Na kraj nesreče je prihitela tudi policija ter zdravnik dr. Jelič. Z velikim trudom so naposled potegnili iz jame mrtvece, Paun pa je ostal mrtev v jami. Policija je vodnjak zaprla in postavila tamkaj stražo, da se preprečijo nadaljnje nesreče.
*	Otroc! z ročno bombo trli lešnike. V
selu Založa pri Bihaču so se trije otroci seliaka Krljica igrali v podstrešju domače hiše Ker so bili nabrali lešnikov, so jih trli z ročno bombo, ki so jo našli v podstrešju Bomba je pri tem eksplodirala in eno dete na kose raztrgala, ostala dva otroka pa hudo poškodovala. Eksplozija je bila tako silna, da je poškodovala precejšen del strehe.
*	Dve človeški okostji izkopani. Delavci ki so kopali kanal v Osijeku, so v globočini 4 m prevčerajšnjim naleteli na dve človeški okostji. Kako sta okostji prišli v ta krai, še ni pojasnjeno. Na kosteh pa se pozna. da so ležale tamkaj že dolgo vrsto let.
*	V krčmo ne sme. Okrajno sodišče v Laškem je s sodbo z dne 11. avgusta v smislu § 55 k. z. prepovedalo Urankarju Avgustu, rojenemu 1892. v Trbovljah, isto-tja pristojnemu, zahajati v krčme za dobo šestih mesecev, in sicer od 11. avgusta do 11 februarja 1931.
*	Brat ubil brata s sekiro. Iz Bosanske Oradiške poročajo, da je tamkaj v ponedeljek zvečer gluhonemi Avdo Beganovič izvršil strašen zločin: s sekiro je ubil svojega rodnega brata, ki ga je vzdrževal. Vzrok zločina ni znan.
*	Marolt, 15 slovenskih ljudskih pesmi. V
Založbi Akademskega pevskega zbora ie izšla nova zbirka ljudskih pesmi za moški zbor. Kljub pestri in bogati vsebini je cena izvodu le 20 Din. Ob tei priliki opozarjamo vse zbore, da ie po avtorskem pravu vsako razmnoževanje nedopustno. Dobi se zbirka v vseh ljubljanskih knjigarnah, lahko pa se naroča pismeno tudi direktno pri Akademskem pevskem zboru. Zbirko kar najtopleje priporočamo zbog njene svojevrstne priredbe.
Glavobol je često samo posledica zaprtja, 2—3 ARTIN-dražeje, vzete na večer, omogočijo Vam naslednje jutro lahko, normalno izpraznenje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatlice po 8 Din — zadostuje za 4—6 krat. 290/12
*	Obledel*- obleke barva v različnih bar-vah in pllslr* tovarna Jos. Relch.
•	Ciril Metodovi družbi je naklonil po podružnici Št. Pavel-Prebold g. Temler iz neke poravnave 100 Din. Srčna hvala!
Iz Lfnbl}ane
a— Iz gledališča. Opozarjamo občinstvo, da se priglasi za gledališki abonma še vedno sprejemajo v pisarni gledališkega knjigovodstva v dramskem gledališču dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17, Ugodnosti abonmaja so splošno znane: abonenti dob> v sezoni 38 predstav, od teh 20 dramskih in 18 opernih in operetnih. Otvoritev dramske sezone bo v sredo, 1. oktobra s Shakes-pearejevo komedijo »Sen kresne noči«, ki je popolnoma na novo inscenirana in zrežirana po prof. šestu. Opera začne s svojim: predstavami par dni kasneje. — Tudi v letošnji sezoni bo izdajala gledališka uprava svoj Gledališk' list in sicer za dramo posebej in opero posebej. List bo izhajal ob vsaki premijeri ter bo prinašal instruktiv-ne članke o delu samem, dalje članke splošnega gledališkega značaja, kakor tudi vprašanja in navodila, ki bodo kaj dobro služila vsem našim podeželskim odrom. Na list se lahko vsakdo abonira. Prijave sprejema gledališka uprava.
a— Anton Bulovec f. Po daljšem trpljenju je včeraj umrl v ljubljanski bolnici g Anton Bulovec, višji deželnosodni svetnik v pokoju. Pokojnik je bil v Ljubljani in v vsem slovenskem pravniškem krogu znana osebnost. Slovel je kot dober jurist Odkar Je bil v pokoju, je izvrševal odvetniško prakso. Pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 15. s Stare poti 2., k Sv. Križu. Pokol-niku časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
a— Nenadna smrt starega noža. 72 letni inkasant Kranjske hranilnice France Kurent je odšel predsnočnjim kakor običajno na večer od doma in se je nato par ur zadržal v svoji družbi v gostilni pri »Kolov-
MIHIH
ki potr»bWi»« uiMM)« * irogerijah w KARC, LJOBliJ ABA
S	■
KANC, (WoUr»»), Mmribur CKNU ghati8! Izvršujem« m amaterska dela r lt urah
ratu«. Nekako okrog 22. se je podal zopet proti domu, kjer pa ga je našel okrog 4.50 zjutraj kurjač Valentin Tišel mrtvega na stopnicah. Tišel je takoj obvestil soprogo Frančiško, s katero sta ugotovila, da Je Kurent, ki je bil ranjen na desnem sencu mrtev. Policijska komisija je ugotovila, da je Kurent podlegel srčni kapi. Truplo pokojnega je bilo prenešeno v njegovo stanovanje. Pokojnik je bil simpatičen mož ln v Ljubljani splošno znan! Lahak mu večni počitek!
u— Društvo »Treznost« v Ljubljani vab'
na izredni članski sestanek vse svoje člane Sestanek, na katerem bomo odločili o potrebi ali nepotrebnosti uvedbe guttempler-skili obredov v našem društvu, se bo vršil danes, v sredo ob 20. na moškem učiteljišču. O referendumu Saveza bo poroča! tajnik brat Cvetko Kristan. Udeležba za člane dolžnost. — Odbor.
u— Ljubljanski Sokol. Redna telovadba posameznih oddelkov se vrši v društveni telovadnici v »Narodnem domu« po naslednjem redu: moška deca ob ponedeljkih in petkih od 17. do 18. ženska deca ob torkih in četrtkih od 17. do 18. moški naraščai vsak ponedeljek in petek od 18.15 do 19.30 ženski naraščaj vsak torek in četrtek od
18.	do 19. članice vsak torek in soboto od
19.	do 20. člani vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 21.. starejši člani vsak« sredo od 18.15 do 19.15 in v soboto od 18. do 19. Predniaški zbor priredi dvomesečni društveni tečaj, ki se prične v torek, 30. t. m. in bo trajal do 1. decembra.
u— Privatni tečaj za opisno geometrijo Vpisovanje se bo vršilo 24.. 25. in 26. t. m. od pol 15. do 16. na Tehnični srednji šoli, pritličje, soba št. 4.
u— Zveza nastavljencev denarnih zavodov In velepodjetij v Ljubljani, naznanja da je umrl najstarejši član in večletni predsednik tovariš Josip Kurent. Pogreb se vrši danes ob 4. popoldne iz Knaflieve ulice št. 9. Člani se prosijo, da se pogreba polno-številno udeleže.
u— Merkurjev! večerni učni tečaji. Trgovsko društvo »Merkur« bo otvorilo ob zadostnem odzivu s 1. oktobrom večerna tečaje v Trgovskem domu. poslopje Gre-mi.ialne šole) za srbohrvaščino, nemščino italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja za nemščino in italijanščino se bosta letos vodila zopet v dveh oddelkih: a) za začetnike in b) kot višji nadaljevalni tečaj. Člani plačajo malenkostno učnino, dočim morajo nečlani, ako se prijavijo, postati člani. Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče 17-1 med 10. in 12. ufo dopoldne in 3. do 5. ure popoldne. V sobotah popoldne se ne uraduje.
u— Tečaj poljskega Jezika priredi s po-četkom oktobra Društvo ljubiteljev poliske-ga naroda na M. gimnaziji v Beethovnovi ulici. Poučevalo se bo po eno uro na teden ob 18. Dan se bo določil pozneje. Re-flektanti naj se z dopisnico oglase na naslov: prof. dr. R. Molč, licej, Bleiweisova cesta.
u— Pevsko društvo »Sloveč«. Drevi ob 18. vaja mešanega zbora. Pridite vsi in vse! Pevovodja.
u— Pripravljalni odbor za osnovanje Sokola Zg. ŠIška-DravlJe vabi na odločilni članski sestanek, ki naj sklepa o predjogu za ustanovitev Sokolskega društva v tej občini. Sestanek se bo vršil v torek 30. t. m. ob 20. v dvorani Narodnega prosvetnega društva Vodnik v Zg. Šiški. Za že prijavljene je udeležba obvezna, ostali iskreno vabljeni. Zdravo!
o— Telesno-kultumo društvo Atena bc otvorilo plesne tečaje za začetni plesni pouk in moderne plese pod vodstvom plesnih mojstrov. Tečaji bodo v oddelkih za naraščaj (same deklice od 10. do 18. leta)
ZNATNO I ZNIŽANE CENE
Materino mleko pripada dojenčkom
Najbolj zdrava hrana za dojenčke je materino mleko. Vsaka žena, ki doji, mora uživati	156
OVOMAglME
da Ji postane mleko boljše, ker vsebuje več vitaminov in ker ima večjo hranilno vrednost.
Velika škatla Din 56, srednja škatla Din 32, mala škatla Din 16.
»r. STACIIL
ima telef številko 31-93
Vsi preizkušeni Paracelsns-preparati
tako lilijlno mlečno milo, higijensko lahko milo ra deco, higijensko milo za britje kakor tudi poznane Isla-soll: Isla-izplakoval-na sol in Isla-kopalne soli stalno v skladišču drogerije GREGOItIC, Prešernova ul. Ljubljana.	287
oioioioioioioioioic Kupujte same
PENKALA BATERIJE
ker gorč naidalie!	300
obobobobobobobobobc.
ln za družabni ples (dame ln gospodje) Naraščajski oddelek uvaja deklice v prve plesne pojme, je nekakšna pripravljalna šola za kasnejše dijaške plesne vaje. Družabni ples podaja pouk v modernih plesih in priliko, da pridobi telo na vaji in graciji ter se razgiblje neprisiljeno v ožjem krogu Tečaje ritmično gimnastiko vodi dipl. učiteljica dunajske Mensendieck-šole gdč Pajkova. Vrše se v oddelkih za otroke, naraščaj in žene. Na en oddelek 8 do 15 oseb. Statične vaje, vaje v teku in skoku prostorne in ritmične vaje, odpravljanje lahnih pri poklicu povzročenih telesnih hib itd. Vaje ob godbi. Vpisovanje v plesne t^ čaje in tečaje za ritmično gimnastiko se vrši danes in jutri v beli dvorani hotela Uniona od 18. do pol 20.
u— Gobar našel monstranco In kelih. Anton Derganc, uradnik OUZD se je v ponedeljek popoldne odločil ter poskusil svojo srečo v gozdu kot nabiralec gob. Poda! se je v šišenski gozd, odkoder je pozneje okrog 17.30 prišel med smrečje nad potic za Cekinovim gradom. Tam je mimogrede prebrskal neko ruševino, kjer pa ni našel morda črnega jurčka, marveč je odkonal zlato monštranco in kelih. Nemalo presenečen ie oba predmeta izkopal iz zemlje in ju takoj nato odnesel na policijo in prijavil svoi doživljaj. Policija meni, da izvirata oba predmeta iz tatvine. Bržkone ie monštranco in kelih zakopal še neznani tat v gozdu, da bi pozneje dragocenosti izkooal in jih na kak način spravil v denar
u— Saje so se vnele. V ponedeljek okrog 20. so se vnele saje v dimniku hiše št. 28. na Miklošičevi cesti. Plamen je švigal iz dimnika visoko nad streho kar so opazili pasanti, ki so v veri. da preti večja nevarnost obvestili gasilsko postajo. V hišo sta prišla pozneje dva gasilca, ki sta nevarnost takoj odstranila. Kakor sta ugotovila, je nastal ogenj zaradi saj v dimniku, vendar ni obstojala nevarnost, da ogenj preide tudi na ostalo poslopje. Škoda je malenkostna.
u— Tatvine. Monter mestne plinarne Peter Novak je prijavil, da mu je tat ukradel iz kleti Tonniesove hiše v Dvofakovi ulici za 270 Din raznega orodja, ki ga je našel v zaprtem zaboju. — Mesarski pomočnik Josip Benčina je prijavil, da mu je odnesel neznan tat par 280 Din vrednih čevliev. Benčino, ki stanuje v Prešernovi ulici v Mostah, je obiskal uzmovič v ponedeljek ponoči. — V stanovanje Jožice Lumbarjeve v Židovski ulici št. 4., se je vtihotapil v nedeljo dopoldne neki Bosanec, prekupčevalec s staro obleko, in je v tem, ko se je Lumbarjeva odstranila, ukradel več perila ter prstan v skupni vrednosti 600 Din.
Iz Maribora
a— Narodno gledališče ▼ Mariboru končuje s pripravami ter otvori sezono v sredo, 1. oktobra. Ob tej priliki bo premijera Shakespearejeve komedije »Sen kresne noči« v režiji g. Jožeta Koviča. Nadalje se pripravljata v drami najnovejša Nušičeva šaloigra »Gospa ministrovka« v režiji g. Koviča ter pretresljiva drama angleškega pisatelja Maughama iz povojnega življenja »Sveti plamen« v režiji g. Skrbinška. — V opereti se pripravlja za otvoritev sezone dramatična in velezabavna Szirmajeva opereta »Aleksandra« v kateri bo prvič nastopil kot pevec in režiser angažirani bivši prvak beograjske operete g. Djuka Trbuho-vič. Kot druga glasbena premijera se študira na novo Leharjeva divna opereta *Škr-jančkov gaj« isto tako v režiji g. Trbuho-viča. Interesente za gledališki abonma vabimo, da se čim preje javijo pri gledališki blagajni. Rok za nove prijate poteče v četrtek 25. m.
a— Prodaja Tegettholfove rojstne hiše. Za petek 26. t m. je sklicana izredna seia mariborskega občinskega sveta, na kateri se bo sklepalo o prodaji Tegetthoffove rojstne hiše v Slovenski ulici št 12. Mestna občina bo prodala hišo predvsem zaradi tega, da se vendar enkrat izvede že svoje-časno sklenjeni načrt regulacije Gosposke in Slovenske ulice. Sedanje poslopje bo moral novi lastnik podreti in zgraditi tamkaj po novem stavbnem načrtu moderne trinadstropno hišo, pri čemer bo razširjena Gosposka ulica, v Slovenski ulici pa se bo moralo poslopje umakniti na linijo kavarne Astorija. Kakor znano, je bila mariborska mestna občina že pred vojno lastnica te hiše, ki pa je pozneje večkrat menjala lastnike, dokler ni lani občina hiše zopet kupila na javni dražbi.
a— Umrl Je v ponedeljek popoldne v Magdalenski ulici zasebnik Matija Iskra, star 74 let
a— Prekmurska tiskovna tožba. V četrtek, 25 t m. bo pri mariborskem okrožnem sodišču na št 53 ob 10. dopoldne zanimiva razprava v tiskovni tožbi »odbora za zidanje sirotišnice doma sv. Frančiška« v črenšovčih, župnika Jožefa Klekla. kaplana Alozija Drvodela in še treh drugih članov tega odbora proti uredniku evangelskega časopisa »Duševni list« v Murski Soboti. 75 letnemu upokojenemu nadučitelju Janu-šu Flizarju, ki je obenem upravitelj evan-geliskega dijaškega doma v Murski Soboti. Jožef Klekl in ostali so tožili v svojem in v imenu odbora Plizar.ia zaradi članka, ki ga je objavil evangeljski »Duševni list« dne 30. marca letos pod naslovom »Evangeliča-ni pazite« ter je v istem opozarjal evange-ličane v Prekmurju na poziv odbora za zidanje Sirotišnice v Kleklovih »Novinah* za nabiranje prispevkov. Vtoževani članek je evangeličanom odsvetoval prispevanje za omenjeno sirotišnico in po navedbi tožbe v tem članku žalil ves odbor za zidanje sirotišnice. V tožbi se razpravlja tudi o podpori 10.000 Din, katero je leta 1926. nakazalo ministrstvo prosvete v Beogradu za dijašk' dom v Murski Soboti in si ga svojita oba dijaška floma v Murski Soboti, tako evangelijski, kakor katoliški, nazvan »Martini-iče.«
a— Nesrečna ljubezen. Včeraj dopoldne si je 29 letni čevljarski pomočnik Albin Bizjak v svojem stanovanju v Koseskega ulici 25 v samomorilnem namenu prerezal z britvijo žile na levi roki. Močno krvavečega so takoj odpeljali z reševalnim avto-
Se danes
si oglej bogato zalogo razne kuhinjske posode iz prvovrstnega materijala v aluminiju in emajlu in po najnižjih cenaU, katero nudi trgovina z železnino	11711
STANKO FLOR J ANČ1Č
LJUBLJANA	Sv. Petra cesta.
mobilom v splošno bolnico. Mladeniča je pognala v obup nesrečna ljubezen, ki le uničila že toliko ljudskih življenj.
a— Vinjenega okradel. Posestnikov siti Jernej Repnik iz Frajhama je v ponedeljek popoldne in zvečer popival v neki gostilni v Vojašniški ulici. Bil je dobre volje in ko je prisede! k njemu še 36 letni Rupert M., brezposelni delavec, je tudi še njemu plačeval. Ko pa je Repnik v vinjenosti zaki-mal, mu je M. izmaknil listnico in izgini' Neki Repolusk je to zapazil, hitro stopi! k Repniku in ga vprašal, če mu ni kaj zmanjkalo. Repnik je takoj ugotovil, da mu manika listnica z 230 Din. Repolusk se je takoi odpravil za storilcem in ga izsledil v gostilni Maribor in ga dal aretirati. M. je najprej tajil, ko pa so našli pri njem listnico. je priznal. V listnici ie bilo samo še 60 Din. M. je oddan sodišču.
a— Tatovi koles so v Mariboru zopet dan za dnevom na delu. V ponedeljek zve-čej je bilo izpred glavnega poštnega poslopja na Slomškovem trgu ukradeno kolo mesarskemu pomočniku Otmarju Alešu iz Maribora.
a— Ali ste že videli zvočni film »Atlantic«, ki ga igra še do nedelje 28. t m. Zveza kulturnih društev v Mariboru v kinu Union? Če ne, ne odlašajte in si ga nemudoma oglejte. Videli boste čudo filmske ten-nike, ki z neverjetno realnostjo in psihološko globino slika eno najstrašnejših katastrof na širokem morju, ko je okrog 3000 ljudi utonilo z modernim veleparnikom v morskih globinah Atlantica.
a— Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6 v A-razredu opoldne in zvečer 8.30 Din, v B-razredu 12.30 Din, v C-razredu 14.30 Din. Priglašajte se!
Iz Celja
e— Odličen gost. Včeraj je prispel v Celje finančni inšpektor g. Pavlovič, da izvrši po nalogu finančnega ministrstva taksno revizijo na celjski davčni upravi.
e— Sokolsko društvo v Celju bo danes v sokolski dvorani v Gaberju in jutri v telovadnici mestne osnovne šole v Celtu predvajalo film. ki predstavlja potek žup-nega izleta v Celju, sokolskega zleta * Gornjem gradu in sprejem polkovne zastave v Celju. Film bo predvajal br. Kramar, trgovec drogerije »Sanitas« v Celju. Začetek obakrat ob 20. Vstopnine ni. Vabimo članstvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da si predvajanje ogleda.
e— Strelska družina v Celju priredi v nedeljo ob 1.5. predtekmovalno streljanje na vojaškem strelišču v Pečovniku. Streljanje se bo vršilo na daljavo 100 metrov leže brez opore, z vojaškimi puškami. Istočasno se bo vršilo na daljavo 25 m streljanje s samokresi poljubne vrste. Municijo mora imeti vsak s seboj, medtem ko stane vsak strel s puško 1 Din. Izredno tekmovalno streljanje za nagrade in prvenstvo se ba vršilo v oktobru. V primeru slabega vremena se predtekma preloži. Datum se bo pravočasno objavil v časopisih .V nedeljo bo vozil mestni avtobus na strelišče izpred celjske pošte. Odhod ob pol 15. Prevoz tja in nazaj 3 Din. Vsi člani strelske družine se pozivajo, da se udeležijo streljanja. Kdor je plačal ali še plača članarino za leto 19.30. se sme udeležiti tekmovalnega streljanja. Pristopi lahko tudi v nedeljo na strelišču in položi članarino, ki znaša letno 24 Din za redne člane.
e— Uradni dan sreskega gremija za člane trgovce v gornjegrajskem sodnem okraju bo v četrtek, 25. t m. in sicer: od 9. do 12. predpoldne v Gornjem gradu pri Verš-niku in od 14. do 17. v Mozirju v hotelu »Pri pošti«.
e— Obnovite srečke državne razredne loterije! Ker 1. oktobra poteče rok za obnovitev srečk drž. razredne loterije, se vsi igralci opozarjajo, da takoi obnovijo srečke v podružnici »Jutra« v Celju.
e— Strela Je udarila v nedeljo zjutraj ob pol 8. v hlev posestnika Martina Mastnaka v Zagaberiu. občina Sv. Lovrenc. Čadno, da ni na poslopju nikakih znakov razdejanja. Strela je omamila v hlevu vso živino in ravno med vrati se nahajaiočega gospodarja, vendar so se vsi razen enega živ a-četa kmalu zdramili iz omotice.
e— Ukradeni kolesi. Predvčerajšnjim je bilo ukradeno kolo posestniku in trgovcu Zidanšku in je brez sledu izginilo. Vsa poizvedovanja so bila zaman. Kolo je znamke »Peugeot«, vredno 1800 Din. Ista nezgoda se je pripetila trgovcu Matkoviču kateremu je bilo kol© ukradeno izpred okrožnega sodišča, vredno okrog 2400 Din.
Iz Škofje Loke
S— Prijatelje lepih knjig opozarjamo, da knjižnica Sokola zopet posluje vsako ne« deljo od 9. do 10. dopoldne. Knjižnica je izpopolnjena zopet z okoli 100 novimi desla. Knjižničar je br. Rudolf Horvat.
§1— Pomlad v jeseni. Cvetoči čežplji Oblakovih v Zabrmci m spamskemu bezgu pri Margučevih se je priključilo tretje ču» do jesenske naTave. Pri Janezu Lukanu v Predtrgu se je na neki jablani pričelo ka« zali cvetje, prav kakor na pomlad; dočira nosijo druge veje polno razvita, zrela ja« bolka. Jablana, ki praznuje j<*sen s po» mladjo, vzbuja mod domačini občo pozor« nost.
šl— Škofjeloško kopališče je končalo pred kratkim letošnjo sezono. Kopališče je imeio vse poletje prav lep obisk kljub pre« cej nezadovoljivemu vremenu. Izostali pa so leitos Ljubljančani, gotovo zaTadi otvo« ritve novih, bližjih kopališč Olepševalno društvo tudi z dohodki letošnje sezije še ne bo moglo kriti vseh stroškov za zgrad« bo kopališča.
Z majko ie perito prafa
vsa vesela Janja mala. Pevajoč domov se vrača: »Pranje z ALBUSOM Je igrača!«
NI drago ALBUS-MILO, dasi se izdeluje iz najboljših prekomorskih sirovin, ker je mnogo izdatnejše od mnogih takozvanih »cenenih belih domačih mil«. Dobri gospodinji je že davno znano, da se da z ALBUS-TERPENTINOVIM MILOM oprati kopica perila, in kar je v tem slučaju najbolj važno, uspeh je: čisto, lepo dišeče ln ohranjeno perilo.
Zato pravi lepa Janja: »Brez ALBUSA ni pranja!«
ALBUS-TERPENTINOVO MILO
fi— Pasja nadloga je postajala poslednja čas v Škofjeloškem okolišu tako huda, da je bSo sresko načelstvo primorano izdati potrebne ukrepe v obvarovanje ljudi. Ne. kajikrat se je primerilo, da so bili pasantje napadena od popadljivih mrharjev Odslej morajo biti vsi popadljivi psi z nagobčniki »li pa na vrvici, odnosno doma priklenjeni oa verigi. Pse brez predpisane pasje znam« te bo polavil konjač.
Iz Kranja
r— Licitacija poštne vožnje. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je ponovno razpisala javno licitacijo poštne vožnje za progi Kranj—Jezersko m Kranj—kolodvor. Vršila se bo v soboto, dne 4. oktobra v pisarni mestne občine, na kar opozarjamo interesente.
r— Godbeni odsek Narodne čitalnice va< bi svoje člane in godbenike, ki imajo ve« selje do sodelovanja v orkestru, da pride« jo danes ob pol 21. v knjižnično dvorano Narodnega doma k razgovoru.
r— Nagle smrti je preminul te dni 72« letni upokojeni železničar in posestnik I. Godec. Bil je še prav čvrst, ko se je pred kratkim po neki neznatni operaciji vrnil iz bolnice in je svoji ženi vesel izjavil: »Zdaj pa mislim še dolgo živeti, ko je to za me« noj.« Zadnji petek pa. ko sta baš z ženo ogledavala prašičke, mu je postalo nena< doma slabo. Sel je zato v sobo. Tam pa se je kmalu nato zdrudil. Zadela ga je kap. Prizadetim iskreno sožalje.
r— Nesreča kolesarja. Na strmem k!«n« eu, ki vodii iz vasi Huje v Kranj in ki v ostrem ovinku zavije na most čez Kokro, se je včeraj okrog 14. popoldne peljal s kolesom 19 letni Rudolf Gale, uslužben pri tvrdki E.vpres v Ljubljani. Zaradi brzine «n slabe ceste je zgubil oblast nad vodilom, ki se mu je nenadoma zaobrnilo ter je pa« del po tleh in obležal nezavesten. Pone« srečenca so z rešilnim vozom pripeljali na rešilno postajo Gasilnega društva, kjer mu je dr. Bezič nudil prvo pomoč. Ponesreče« nec je dobil pri padcu poškodbe na des« nem komolcu in boku, pretresel si je naj« brž tudi možgane. Usodni padec, upamo, ne bo imel pretežkih posledic, kakor bi bis lo pričakovati glede na kraj nesreče. Zo> petna nesreča naj bo resen opomin kole« sarjem, ki so pri nas precej divji, mnogi pa tudi ne poznajo cesfcnospolka jskega re« da, vozijo ponoči brez luči in dirkajo po prepovedanih potih.
r— Kaj vse kradejo. Neki. doslej nepo« znani dolgoprstnež je 19. septembra ob be« lem dnevu ukradel pri levem oltarju mest« ne župne cerkve pozlačen križ s trinožnim stojalom, vreden okroglo 500 Din. Za zlo« črncem, ki križa najbrž ne bo uporabljal pri svojih domačih pobožnostih, poizvedu« je orožništvo.
Iz Kamnika
ka— Smrtna kosa. V nedeljo zvečer ob 8.20 je v ljubljanska bolnici po kratki bo« lezni umrl g. Stanko Grčar. Včeraj, v to« rek so ga ob 10. pripeljali v Kamnik in se je pogreb vršil ob 16. na pokopališču na Žalah. Pokojni, star šele 32 let, je bil tudi pevec »Lire«, ki ga je spremila na zadnji poti in mu poslednjdč zapela. Žalujoči rod« biini izrekamo iskreno sožalje zaradi izgu« be Stanka.
ka— Tiskovna pomota. V naše poročilo o »Bilanci tujskega prometa v Kamniku« se je vrinila tiskovna napaka. Zadnji sta« vek se mora glasiti »Kamniški Salonski orkester« in ne Sokolski orkester. Sokolski orkester v Kamniku, žal, ne obstoja.
ka:— Jesenska nedelja. Pretekla nedečja je bila prva jesenska, nastal je tudi obču« ten mraz. Kljub temu je bil obisk planin k) promet z avtomobili zelo velik.
ka— Strogo izvajanje policajske ure. Po« slednji čas so pričeli orožniki prav strogo nastopati proti gostilničarjem, ki se niso držali policijske ure. Tako je marsikatera družlvica, ki je rada preko dovoljene ure povešeljačiti — prisiljena k solidnosti.
Iz Krškega
kr— Sobotni koncert sokolskega onke« stra je uspel sijajno. Pod taktirko neumor« nega kapelnika br. Joška Pfeiferja je orke« »ter izvajal ves koncertni program odide« no. Žal je, kaikor običajno pri boljših kon« certiih, tudi to pot odreklo občinstvo, ki je le deloma napolnilo dvorano. Od navzo« čih pa so bile brezhibno izvajane koncert« ne točke sprejete z zasluženim aplavzom. Sokolskemu orkestu pa čestitamo k toli« kem napredku.
kr— Himen. V Leskovcu se je v nedeljo poročil občinski tajnik g. I. Puntar z gdč. Ivanko Arhovo in g. Anton Rupar z gdč. Marijo Arhovo. Bilo srečno!
kx— Gradbeno gibanje. Pod streho je hiša, ki jo gradi trgovec g. Pavel Obid, h kancu pa se bližajo tudi dela prezidave hi« še g. Pepeta Simonoiča. Tudi posestnica gdč. Zalka Pongračera je pustila na dvo« rišču podreti in odstraniti staro in ognja nevarno stavbo, na njeno mesto pa je po« artavia lično ograjo.
kr— Z novim avtobuosm, ki ga je nafoa« podejtni g. Jesenšek, je Krško zopet mnogo pridobilo. Vzpostavljena bo redna zveza k vsem prihajajočim in odharaiočim vlakom izpred pošte do postaje Videm— Krško in obratno.
Iz Trbovelf
t— Pleteta do mrtvih. Pokopališče je pač vsakemu človeku, ki ima le količkaj srčne izobrazbe, svet kraj. Celo narodi na naj« nižji stopnji kulture imajo gotovo spošto« vanje do krajev, kjer počivajo njih pokoj« liriki. Ali smo mi slabši? V tem pogledu najbrže že, ker sicer ne bi služilo kopo« p al išče za zbirališče raznim ponočnjakom ki zaljubljenim paiom; ob'čajno pa se po« služujejo ljudje pokopališča kot bližnjice s stare na novo cesto aH obratno. Celo na kolesarje naletiš. Temu bi se pač dalo od« pomoči. Čemu pa sna pokopališče toliko vhodov m izhodov, ki so noč in dan od« prti? AH ne bi zadostoval samo eden in sicer glavni, katerega bi potem pokopališki oskrbnik tudi lahko nadzoroval? Potem se
gotovo ne bi dogodilo, da bi kdo obračal
spomenike ali pa opustošil cvetje na gro« beh. Vsi vhodi razen glavnega naj se za« pro, posebno pa je potTebno, da »e zapreta oni pri mrtvašnici in oni na novem delu pokopališča. Cesta, ki jo nameravajo gra« diti z nove ceste na pokopališče, se nam ne zdi tako potrebna, saj pri pogrebih 100 korakov več ali manj menda ne igra nobe. ne vloge, ko ima občina vendar dosti dru« gih, nujnejših potreb.
t— Cepljenje proti škrlatinkl. Nekaterim ljudem še ni prav jasno, kako je s to stvarjo in mislijo, da je glavno, da je bil otrok le trikrat cepljen, vseeno, kdaj. Mis« lijo, če je bil otrok lansko leto enkrat cep« ljen, zadostuje, če je potem letos cepljen samo še dvakrat. To pa ni res. Cepljenje proti škrlatinki je učikovito le, ako se iz. vrši trikrat v zaporednih presledkih po en teden. Tisto torej, ako je bil kdo lansko leto cepljen samo enkrat ali dvakrat, ne pride v poštev m se mora letos pustiti ce« piti znova trikrat. Toliko v pojasnilo star. šem.
t— Občinska seja bo v četrtek ob 15. Na dnevnem redu je nekaj personalnih za. dev, v glavnem pa poročilo upravnega od«
hora o raznih občinskih gospodarskih za« devah.
Iz Hrastnika
h— Izredni občni zbor Gasilnega društva
se je vršil v nedeljo pop ob lepi udeležbi članstva v Roševi gostilni. Vodil ga je žup« m načelnik trboveljske gasilske župe go* spod Guček, ki se je uvodoma spomnili tržaških žrtev. Navzoči so počastili njihov spomin z enominutnim molkom. Po preči« tanju zapisnika je župni načelnik s primer« nim govorom in s čestitkami izročil veliko diplomo društvenemu načelniku g. Bauer« heimu Petru, ki je bil pri zadnjem rednem občnem zboru za 37 letno uspešno delo« vanje pri društvu imenovan za častnega člana. Diplomo je prav okusno izdelal hrastniški učitelj g. Mahkota. Nato je žup« ni načelnik razdelil diplome še štirim čla« nom, ki že nad petnajst let požrtvovalno delujejo v društvu, to so: zastavonoša g. Kač Jakob, vodja plezalcev g. Legvart Alojz, društveni tajnik g. Cander Davorin in odbornik g. Hofbauer Lojze. Običajno se za desetletno delovanje ne podarjajo diplome. A ker je društveni poveljnik go« spod Dolinšek Avgust nad vse navdušen in požrtvovalen gasilec ter prav za prav duša hrastniškega društva, je bil na željo vsega članstva tudi odlikovan z diplomo. Prvi je odlikovancem čestital zastopnik občine Tr« bovlje g. Ferdo Roš, za odlikovance je pa odgovoril in se zahvalil g. Dolinšek.
h— Popravek. V zadnjem poročilu »Go« spodarsko zborovanje v Hrastniku« se je vrinila neljuba pomota, da je g. Malovrh govoril na shodu — o odklopitvi trga Tr« bovlje od občine Trbovlje in da se naj ta del priključi občini Marija Reka. — Res« nioi na ljubo povemo, da so to iznesli hu« domušneži že pred shodom in da so o tem govorili tudi neoficijelno po shodu drugi, a ne g. Malovrh.
Iz Laškega
•1— Smihelski sejem je bil srednje dobro obiskan. Dogon: 329 glav, torej razmeroma malo, ker se je isti dan vršil sejem tudi v Št. Jurju ob juž. železnici. Kupčija je bila sprva zelo slaba, postala je pa živahna, ko so prišli kupci iz Št. Jurja, kjer niso našli dobre živine. Končno se je prodalo: 69 vo« lov, 20 krav, 5 telic in 4 junci. Cena vo= lom je bila po 8.50 do 10 Din, kravam 5 do 7, telicam 7 do 9, juncem 7 do 9. Natovo« rilo se je za Ljubljano en vagon, za Italijo pa eden, V Ljubljano so bili prodani tudi voli, ki so tehtali pri natovorjenju 1765 kg.
1— Tatvine. Slišijo se pritožbe, da se množiijo tatvine po vrtovih, njivah in po« sebno v vinogradih ter brajdah. G. dekanu so baje pokradli vse grozdje. Govori se, da so to večinoma obrtniški vajenci. Prav bi bilo, da bi mojstri podučili svoje va« jence, da ni v skladu s stanom, za kate« rega se pripravljajo, krasti. Tudi p. n. uči« teljstvo prosimo, da svari mladino pred tatvinami.
Iz Poljdan
p— Trgatev. S trgatvijo, odnosno s pod. hiranjem so pri nas nekateri, posebno oni, ki jim grozdje vsled toče nabito gnije, po. ka in odpada, začeli. Drugače pa je umest. no trgatev odložiti in z branjem še poča. kati, ker zdaj šele prav za prav začne grozdje zoreti, se kopiči sladkor in sa manjšajo kisline. Ti poslednji tedni bodo dali vinu šele pravo moč in povzdignili ka* kov ost.
p— Davica, ki je nedavno razsajala v sosednjim laparskem okolišu v tolikem šte. vilu, da so marali zapreti za nekaj dni šo. lo, se je pojavila te dni tudi v naši dolini.
p— Bolezen svinj. Po vsej Dravinjski dolini se je pojavila pri svin jah zadnje ča. se huda bolezen; pravijo, da kuga. Posebno »o prizadeti kraji Loče, žiče m druga na. selja proti Konjicam, kjer so nekaterim kmetom poginili vsi repi. Žalostmi zato tairnajo in tožijo, ker ne bo s dim plačevati davkov.
Iz Slovenjgradca ,
»g— Turistovaki dom na Urški gori za* prt. Mislinjska podružnica SPD obvešča vse cenjene turiste in izletnike, da bo njen dom na Urški goni od 28. t. m. naprej za« prt. Letos bo odprt samo še na dan 21. ok» tokra ob priliki zadnjega romanja.
sg— Vlom v gostilno. V noči od sobote na nedeljo je bilo vlomljeno v gostiino ve» leposestnika Antona Rogine v Podgorju. Vlomilec je razbil v kuhinji okensko šipo, okno od znotraj odprl in se splazil v gostil« niško sobo, kjer se nahaja tudi trafika. Pokradel ie iz zaprte omare za 2500 Din tobaka in cigaret in vzel tudi vso tam se nahajajočo gotovino. Storilcu so že na sledu.
Iz Prekmuria
pm— Zaradi gimnazije v Murski Soboti
se že nekaj dni mudi v Prekmurju načelnik prosvetnega oddelka dr. Dragotm Lončar.
ni odsek soboškega Sokola s sobotno prire« ditvijo. Mislili smo, da precenjujejo svoje moči, ko so v začetku meseca objavili svoj program za tekočo sezono in pričett zbi. rati tudi za abonma. Vsekakor je bila mi. sel nova in mnogo samozavesti je bilo po« trobno, da se je izpeljala Danes o njenem uspehu nihče več ne dvomi. Kar se že dol« go ni dogodilo — dvorana je bila popolno« ma zasedena. Ko se je dvignil zastor, je občinstvo ostrmelo. Na odru popolnoma nova, kompletna oderska razsvetljava, no« ve kulise in slično. Vse to (11.000 Drn) ho« če plačati agilna dramska sekcija 5e letos iz svojih lastnih dohodkov! Tudi med igralci novi ljudje, izbrani s srečno roko. Predvsem pa je odkrila ta predstava od» ličen igralski talent gdč. Liže Bergerjeve in če drugega uspeha ne bi imela, že ta zadošča popolnoma. Gdčne Kožel Erna, Hartman Irena. Fiirst Blanka so na odru začetnice, ne bodo pa to ostale; z njimi bo mora! računati vsak režiser. Izmed go« spodov je seveda zopet izzval največje ugodje g. upravitelj Gabrijelčič z origi. nainim nastopom. Zaostajal pa to pot ni nihče; gg. Ferjan. Lovšin, Štubelj, so bili na mestu kakor vedno. Občinstvo je bilo zadovoljno kakor že dolgo ne.
pm— Občinske poti. Sedaj, ko je pričelo jesensko deževje, so občinske poti že po prvem dežju tako blatne, da bo promet po njih kmalu nemogoč, zlasti z večjim tovo« rom. Že prošlo zimo je bilo nešteto pritožb in zabavljanj zaradi izredno slabih občin, skih cest. Kljub temu pa se tudi to po« letje ni storilo mnogo za izboljšanje. Ob« .cestni jarki že več let niso očiščeni, na pota se ne vozi dovolj gramoza ali pa se sploh ne vozi, ob potih je zasajeno drevje, vse to je skrajno škodljivo cestam S to zadevo se je bavil tudi cestni odbor v Dol> nji Lendavi, vendar tozadevna opozorila občinam niso imela zaželjenega uspeha. Skrajni čas je, da občine to najvažnejšo občinsko zadevo temeljito urede.
pm— Trgatev koruze. Povsod se je že pričela trgatev koruze. Trgatev je zelo po« membno in veliko opravilo, zlasti v dol« njih delih Prekmurja, kjer je koruza naj. važnejši poljski pridelek. Zjutraj na vse zgodaj se slišijo pesmi trgačev na vse strani. Gospodar popelje z vozom trgate na njivo, včasi so taki vozovi celo okraše« ni. To je lepa slovenska navada, da narod med delom in opravilom poie. da odmeva pesem po poljih, kakor zahvalna molitev za darove, ki nam jih daie rodna gruda. Koruzni pridelek je v dolnjem koncu Prek« murja obilen, dočim je v ostalih krajih radi suše bolj slab. Pri tem važnem go« spodarskem opravilu bi pa potrebovala le. po, suho vreme.
ŠPORT
Razpis
tekmovanja v plavanju in skokih za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol in za prehodno darilo S. K. Ilirije v Ljubljani
V Bvrho propagande plavalnega športa, k! je v poslednjem času zavzel ogromen razmah ter obeta postati v kratkem pravi slovenski nacionalni šport, razpisuje S. K. Ilirija v Ljubljani za nedeljo, dne 28. t m. tekmovanje v plavanju in skokih za prvenstvo srednjih šol in prehodno darilo S. K. Ilirije in to po sledečih propozicijah:
1.	tekmovanje se vrši po pravilih J. P. S. Program obsega proge, predvidene v Tehničnem pravilniku J. P. S. kot juniorske konkurence in to:
gospodje: 50 m prosto, 100 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 4 x 50 m prosto, skoki;
dame: 50 m prosto, 100 m prosto, 100 m prsno, 100 m hrbtno, 4 x 5 m prosto, skoki;
2.	pravico udeležbe imajo vsi oni gojenci ljubljanskih srednjih šol, ki so bili v šolskem letu 1929-31 pravilno vpisani kot redni učenci;
S. tekmovanje se vrši t bazenu S. K. Ilirije;
4.	vsak zavod more prijavit.} na poedlno disciplino po dva tekmovalca in eno rezervo. Isto velja za štafete;
5.	prijave, ki naj obsegajo ime te priimek ter zavod tekmovalca in disciplino, je poslati najkesneje do četrtka 25. t. m. na naslov Alfred Poeschl, kopališče S. K. Ilirije. Pri(javn'ne ni;
6.	prvoplaalranl v vsaki disciplini prejme naziv »Prvak srednjih šol« zavod pa. ki doseže največje število točk, prehodno darilo S K. Ilirije, ki preide v trajno last po trikratni zaporedni ali petkratni osvojitvi v presledkih;
7.	skoki se izvajajo ra.z Jeklenih desk višine 1 m ali 3 m, in sicer po štirje poljubni skoki;
8.	vrstni red in čas tekmovanja se bo objavilo naknadno;
9.	tekmovanje se bo (k) definitlvne osvojitve prehodnega darila vršilo vsako leto začetkom šolskega leta po istem nrogramu in po istib pronozieijah in se bodo nadbolj šl rezultati beležili ket srednješolski rekordi.
Propagandni lahko*tletski miting SK Ilirije
Miting se bo vr&M skupno z darnskim v soboto 27. t m. ob 15 in v nedeljo 28. te« ga meseca, ob 9.30 z naslednjim nekoliko spremenjenim sporedom:
Sobota ob 15.:
Tffc 100 m seniorji, predtek; tek 100 m jun. (roj. 1912,—1914.), predteki; krogla sen.; 60 m jun. (roj. 1915—1917), predteki skok ▼ dalj. seniorji, skok v višino, jun (roj. 1912—1917); 100 m juniorji (roj. 1912 —1914), finaie; skok ob palici, seniorji-60 m juniorji (1915—1927), finale: krogla jun. (roj. 1912—1914); 4 krat 100 m seni or ji.
Nedelja ob 9.30:
100 m finale seniorji; 1000 m junuorji (roj. 1912—1914); 400 m seniorji; skok v viSrno, seniorji; 1500 m seniorji; skok v daljavo, juniorji (roj. 1912—1917); disk se morji.
Tekmuje se po pravilih JLAS Pravic-starta imajo vsi verificirani in neverificira>
ni člani klubov JLAS. Prvi trije v vsaki disciplini prejmejo priznanice. Prijavnino za točko in osebo 5 Din, za štafeto 10 Din. s prijavami je poslati najkasneje do 24. tega meseca na naslov: kapetan Vinjak, kavarna Evropa v Ljubljani. Poznejše pri. jave se ne bodo sprejemale.
Otvoritev igrišča SK Tržič
V nedeljo je otvoril SK Tržič novo igrišče. Pred pošto se je zbralo vojaštvo kr. kolesarskega bataljona, člani športnega kluba in mnogo občinstva, naklonjenega športnemu klubu, odkoder so odkorakali na novo igrišče. Na čelu sprevoda je korakala priznana tržiška godba s kapelnikom g. Ahačičem. Žalibog je, ko se je pričela tekma med odborom športnega kluba in prvo rezervo, pričelo deževati. Navzlic temu se je tekma nadaljevala. Športni klub Izreka na tem mestu vsemu občinstvu zahvalo in ga prosi, da ostane še v bodoče tako zvesto športnemu klubu. Tekma je z 0:0 ostala neodločena.
Takoj nato je igralo prvo moštvo SKT z moštvom nogometnega odseka kr. kolesarskega bataljona. Navzlic še hujšemu nalivu je tudi občinstvo vztrajalo do konca. Tekma je končaia v korist vojaštva 5:0. Sodil je prvovrstno sodnik g. Ozebek. Moštvi SKT in vojaštva sta igrali zelo požrtvovalno; videti pa je bila takoj od počet) >a premoč vojaštva.
Po končani tekmi je priredil športni klub za nogometaše (vojake) skromno zakusko, nakar se je vršil v prijaznem salonu g. Globočnika intimen večer, na katerem je igral vojaški orkester pod spretnim vodstvom g. Markota. Bilo je izrečenih nekaj napitnic, v katerih se je tudi predsednik športnega kluba iskreno zahvalil komandantu kr. kolesarskega bataljona g. podpolkovniku Jakliču, g. častnikom in moštvu za podporo in trud. da se je moglo igrišče športnega kluba na tako svečan način otvo-riti.
Službene objave LPP '
Za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol v plavanju, waterpolu in skokih, ki ga priredi SK Ilirija dne 28. septembra t. 1. v kopališču SK Ilirija, se določa naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik prof. Andro Kuljiš, starter: Macanovič, sodniki: Kramaršič Božo, inž. Medved, dr. inž. Kramar-Mč, inž. Bleiweis, arh. Spinčič; časomerilci: nrof. Kuljiš, Kramaršič Božo, Sancin Savo. dr. inž. Kramaršič, inž. Bleiweis. Sancin Danilo; zapisnikarja: Poschl Alfred. Cek Oktavi j; predsednik sodniškega zbora za ^koke prof. Kuljiš; sodniki: inž. Medved dr. inž. Kramaršič, inž. R!eiweis, arh. Spin-Mč, Potokar; tajnika Poschl Alfred, Cek Oktavij.
ASK Primorje je prijavilo mšitev rekor--icv: 50 m juniorji prosto. 100 m juniorji nrosto in 100 m juniorji hrbtno po članu Drašku Vilfanu, ki nastopi v vseh teh disciplinah kot učenec I. državne gimnazije v 'conkurenci.
Rušenje rekordov se bo vršilo 28. septembra 1930 v kopališču SK Ilirija dopol-Ine in popoldne v konkurenci. Dovoljuje <e, da nastopi proti njemu v disciplinah 100 ->1 juniorji prosto in 100 m juniorji hrbtno bakrat štafeta 2X50 m.
Za vaterpolo sodnike se določajo: Krn -naršič Božo. inž. Bleivveis. dr. inž. K rama r-:ič, inž. Medved, Sancin Danilo, prof. Ku-iiš Andro.
Seja sodniškega zbora se vrši v petek 26 '.. m. ob 21. v damski sobi kavarne >Emo-ia. — Za upravni odbor LPP: Savo San-!n, tehnični referent
Službeno iz LNP. Danes v sredo ob '9. seja poslovnega odbora, ob 2«. seja pravnega odbora, obe v Delavski zborni« •i. Na sejo upravnega odbora se vabita g. Bačar in Hartman CSK RekaL Poziva-a se poslednjič SK Ilirija in SK Svoboda, ia sestanek danes ob 18.15 v kavarni Ev« •opa v svrho dogovora za sodnika za pr« enstveno tekmo.
SK Dirija (nogometna sekcifa). Prihodnji trening skupine I. bo jutri v četr-*k od 17. dalie; račelstvo poziva k polno-tevilni udeležbi. V petek ob 20. »pri Levu« jestanek skupine I., obvezen za vse igralce
I. moštva in rezerve. Trening skupine IL bo danes in v petek od 16. dalje. Seja sek-cijskega načelstva jutri ob 20.30 v »Evropi«.
SK Natakar. Jutri ob 20. sestanek v gostilni Zaje Zg. šiška. Pozivajo se vsi igralci, da prinesejo vso opremo s seboj. Otič, Zaje, Zupane, Žic, Baher, Mihalek, Novak, Jelnikar, šušteršič, Ozebek, Taler in Mir-tič.
Ustanovni občni zbor M. O. v Trbovljah
se je vršil v nedeljo 21. t. m. za športne klube Amater, Dobrna in Trbovlje. Izvolil se je odbor, ki je predložen LNP v odo-brenje do končnega delegiranja odbornikov M. O. v Trbovljah. Debata glede odborni-ških mest je bila precej živahna in so bili vsi delegati klubov zainteresirani, da se čim bolje uredijo športne razmere po M. O. v Trbovljah.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Seja načelstva se vrši danes ob 18. v klubski sobi kavarne »Evrope«.
Iz uradnih in drugih sMbenlh ohiav
Zapuščinske upnike sklicuje okrajno sodišče v Dolnji Lendavi za dne 7. julija t. 1. umrlim Jožefom Kranjccm, gostilni« carjem in trgovcem v Kobilju št. 37. Ter« jatve je priglasiti do 14. oktobra t. 1.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ljudmile Kovačec, trgovke v Ptu» ju. Narok za sklepanje poravnave dne 30. oktobra ob 9. Rok za oglasitev do 25. okt. pri okrajnem sodišču v Ptuju.
Za sklenitev prisilne poravnave in v svrho ugotovitve naknadno prijavljenih terjatev v stečajni zadevi Josipa in Fran« čiške Druškovič, trgovcev in posestnikov
v	Kozjem, se določa narok na dan 16. oktobra pri okrajnem sodišču v Kozjem. Prezadolženca morata priti osebno. Po« ravnalni predlog se glasi: upniki prvega in drugega razreda bodo popolnoma plačani, upn.ki tretjega razreda prejmejo 20 odst. svojih priznanih terjatev.
Dražbe nepremičnin. Pri okrajnem so» dišču v Ljubljani dne 10. oktobra, soba 15, zemlj. knj. k. o. gradiško predmestje, vi. št. 223, cenilna vrednost 826.2^0 Din, naj» manjši ponudek 680.000 Din. — Pri okraj« nem sodišču v Mariboru dne 16. oktobra ob 16., soba 11, z k. k. o. Sv. Magdalena, vi. št. 123. Cenilna vrednost 123.694.69 Din, najmanjši ponudek 123.694.09 Din. — Pri okrajnem sodišču v Novem mestu dne 20. oktobra ob 9. soba 25. k Črešenjce, vi. št 222. Cenilna vrednost 10.870 Din, naj« manjši ponudek 7247 Din. — Pri okrajnem sodišču v Ljubljani dne 31. oktobra ob 10., soba 15, z. k. Golobrdo, vi. št. 85. cenilna vrednost 152.130 D n, najmanjši ponudek 101.421 Din. — Pri okrajnem sodišču v Mariboru dne 5. novembra ob 11., soba 11., z. k- k. o. Sp. Radvanje II del r- Tezno,
vi	št. 248. Cenilna vrednost 83.986 Din, najmanjši ponudek 65.000 Din. — Pri okrajnem sodišču v Mariboru dne 10. nov. ob 10., soba 27, z .k k. o. Studenci, vi. št. 358. cenilna vrednost 189.642 Din. rai« manjši ponudek 126.042 Din.
Dopisi
SV JAKOB V SLOV. GORICAH. V Spodnjem Jakobskem dolu je umrla 18. t m. gospa Marija, žena posestnika Do« minika Peklarja. Pogreba pokorne gospe se je udeležilo mnogo domačinov in M ari« borčanov Po pogrebu so se zbrali vsi v gostilni g. Matije Peklarja. Namesto ven. ca na grob umrle gospe je nabral na pred« log nekdanjega šentjakobskega župana g. Gregorja Škofa iz Krčevme bivši naš šol« ski upravitelj g. Franc Kotnik 250 Din za revne tukajšnje učence. Vsem: presrčna hvala!	C.
MARENBERG. Sredi trga visi od ponedeljka plakat zasebnika, seveda pisan aamo v nemškem jeziku: »Einladung zum Wein-lesefest« itd., kar je zelo žalostno za ta kraj na severni točki naše meje. Prosijo merodajne činitelje, da potrebno ukrenejo, da se slične stvari ne bodo več dogajale.
- *7UTRCte St 221 ~
6
SreSa, fi. IX. 1930
Srečke
za
IV. razred
državne razr. loterije so dospele
Opozarjamo naše igralce, da je čas za obnovo srečk do 1. oktobra. Žrebanje pa se bo vršilo dne 6. oktobra. Kdor hoče igrati v V. razredu (milijonskem) naj pravočasno zamenja srečko, da ne bo prepozno. Nekaj srečk je tudi še za IV. razr. na razpolago.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19
GOSPODARSTVO
Mednarodni zadružni kongres
Zadružno gibanje, ki izvira od prvih po-tetkov ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja preko prve organizirane zadruge IX ubogih tkalcev v angleškem Roehdalu, ki eo si začeli skupno nabavljati zivljenske potrebščine, ter poznejših ustanov Raiffeis-na in Schultze Delitzscha, ki sta hotela na zadružni podlagi organizirati denar^ je postalo v svetovnem gospodarstvu važen faktor Vse panoge narodnega gospodarstva prehajajo polagoma v okvir zadruznega udejstvovanja in marsikje je zadruznistvo činitelj, ki je v narodnem gospodarstvu odločujoč. Ne 'le vsa Evropa, tudi večina azijskih držav, dalje Amerika in Avstralija razumevajo pomen zadružne misli ter ideje, da se narodno gospodarstvo uredi na samopomoči.	,
Zadružništvo bi pa lahko razdelili v dvoje velikih skupin: konzumno - produktivno in kmetijsko - produktivno zadružništvo. Vnesna skupina bi bila denar, zadružništvo. Možna je še razdelitev, podobna gornji, po članstvu, in to bi bilo delavsko ter kmet-sko zadružništvo, denarne zadruge bi pa pripadle obema, morda celo drugi skupim bolj, ker vrše vlogo hranilnic pri delavstvu glavno konzumne zadruge.
Prvi skupini tega zadružništva bi pripadle konzumne zadruge (konzumna društva), ki imajo v svojem polnem razvoju tudi svoje hranilne oddelke, lastna produktivna podjetja (pekarne, klavnice, razne tovarne itd.) in celo stavbne oddelke (Nemčija, Anglija), dalje bi pripadle sem velenakupne družbe, ki skrbe za nakup v velikem za konzumne zadruge ene zveze, oziroma države, ter imajo v večini lastno proizvodnjo v svojih rokah (angleška ima na pr. okrog 100 tovarn, lastne parnike, žitne in čajne plantaže), potem samostojne stavbne in samostojne delavske produktivne zadruge, delavske hranilnice, večina delavskih in zadružnih bank ter del zadružnih zavarovalnic. Druga (kmetijska) skupina bi pa imela večino nakupnih in prodajnih zadrug, glavne prodajne zadruge, kmetijsko - proizvajalne zadruge (mlekarske, živinorejske, sadjarske, vinarske, strojne, perutninarske, oljarske, pasni-ške itd.), večino hranilnic sistemov Raiffei-sna in Schultze Delitzscha, nekaj zadružnih bank ter del zadružnih zavarovalnic (toča. požar itd.).
Te zadruge, predvsem pa konzumne, so se združile " po večletnih pripravah v letu 1895. na kongresu v Londonu v mednarodno zvezo, ki se naziva Mednarodna zadružna zveza (alijanska) v Londonu. Iz skromnih početkov, ko sta jo propagirala predvsem Francoz Emil de Boyve in Anglež Edward Vansittart Neale, je narasla danes v eno najmočnejših mednarodnih zvez sve ta. Zveza temelji na načelih rochdalskih zadružnih pijonirjev, ki so v 1. 1844. ustanovili zadružni oddajni sistem, ki je danes na svetu najbolj v rabi in ki ima namen, da obstoječi režim na konkurenčnem boju osnovanega privatnega gospodarstva nadomesti s sistemom, ki bo temeljil na vzajemnosti in samopomoči. Članice zveze morejo postati narodne zadružne zveze, okrajna združenja in tudi posamezne zadruge izven zvez, katerih pravila soglašajo z demokratičnim in pravičnim temeljem rochdalskega sistema. Glavna načela tega sistema so: vsi člani imajo enako glasovalno pravico ne glede na število deležev, ki jih član poseduje. in prebitek se deli ne glede na obresto-vanje deležev ali po načelu povračil po razmerju od članov nakupljenega blaga ali se dodeli skupnim rezervnim skladom ali pa se porabi za vzgojne in občekoristne namene.
Ta zveza torej ima danes včlanjenih 56 milijonov članov, ki so združeni v 193.000 Badrugah in te v 117 zvezah, oziroma udru-ženjih državnega in 5 zvezah lokalnega enačaja v skupno 40 državah sveta. Na zadnji seji pred kongresom so bile sprejete naslednje nove članice: Kanadski zadružni žitni producenti (kanadski žitni pool) iz Winnipega, Zveza konzumnih zadrug >La-bour« iz Taurisa, Perzija, Osrednji odboT litavskih konzumnih društev, Kaunas ln Narodna kreditna banka za kmetijstvo v Franciji. Iz Jugoslavije so včlanjeni: Glavni zadružni savez v Beogradu, Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani in Osrednja kmetijska kreditna zadruga v Novem Sadu. Kakor že omenjeno je pa Mednarodna zveza v glavnem zveza konzumnih in produktivnih zadrug in so danes kmetijske zadruge še v manjšini. Tako je kmetijsko zadružništvo nekaterih držav (Češkoslovaška, Avstrija, Nemčija, delno Francija) še izven te mednarodne zveze.
Ta zveza je imela od 25. do 28. avgusta letos na Dunaju svoj XIII. kongres, nazvan »parlament konzumentovc, ki se sestane vsaka tri leta. Zasedal je v veliki dvorani »Konzerthausa« in razprav se je udeleževalo krog 600 zastopnikov 32 držav sveta. Zastopane niso bile: Island, Luxemburg. Mexiko, Perzija, Portugalska. Sovjetska Armenija, Sovjetska Georgija in Turčija.
Kongres je otvoril v ponedeljek 25. avgusta predsednik zveze bivši finski ministrski predsednik VainS Tanner, pozdravni govor je imel dr. Renner, otvoritveni Tanner. Ta je poleg delegatov pozdravil predvsem navzoče zastopnike avstrijske, angleške, nemške, češkoslovaške, bolgarske in norveške vlade, Društva narodov (M. Baumont), Mednarodnega urada dela (A. Thomas), Mednarodnega kmetijskega instituta v Rimu, Mednarodnega komiteja za svobodno trgovino. Kanadskih žitnih poolov, Mestne občine du-
najske in dveh kmetijskih zvez Avstrije. Vsi ti so v svojih pozdravnih govorih na-glašali, da je potrebno čim ožje sodelovanje zadrugarjev z njihovimi ustanovami v svrho ureditve narodnega gospodarstva ter ohranitve svetovnega miru. Jugoslavijo sc zastopali s polno glasovalno pravico: za Zvezo gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani gg. Melhijor Čobal. predsednik ljubljanske Delavske zbornice, in Cvetko Kristan, tajnik zveze, za Centralno zemljo-radničko kreditno zadrugo pa dr. Krafl, bivši narodni poslanec, in Fran Riester. zvezni tajnik. Glavni zadružni savez v Beogradu, ki bi moral predstavljati večino ju-goslovenskega zadružništva, pa iz neznanih razlogov svojih zastopnikov ni poslal, dasi so bile na programu zadeve, ki se tičejo prav posebno kmetijskih zadrug.
Delo kongresa lahko razdelimo na tri faze: v razpravo o poročilu načelstva ter predlogu za izpremembo pravil (prva dva dneva), v razpravo o referatih Sira Tboma-sa Allena iz Anglije ter Andrevva Cairnsa iz Kanade (tretji dan) ter v razpravo o referatu Vollrata Klepziga iz Nemčije (četrti dan).
Poročilo načelstva obravnava delo z^eze v letih 1927.-1929. Omenja vsa stremljenja za sodelovanjem v Društvu narodov in na gospodarskih konferencah v Ženevi, delo zi zblažanje konzumnih in kmetijskih za drug, sestavo določnega gospodarskega programa zveze, stališče napram trustom in kartelom, izpremembo pravil, rochdal-ska načela, delo pomožnih odborov: mednarodne zadružne ženske gilde, mednarodne velenakupne družbe, mednarodnega zadružnega bančnega odseka ter mednarodne zadružne zavarovalnice in drugo.
Debata se je vršila v angleškem, francoskem m nemškem jeziku. Vsaka zadeva je bila na te jezike prevedena. Sovjetski Rusi so govorili dosledno ruski in dosledno vodili opozicijo proti delu odbora, v katerem imajo sami 14 sedežev med 74timi. _ Tenor govorov je bil, da se delo zveze poživi in pospeši, da se proti trustom ir: kartelom združi kt rznment ki »aj t mednarodnim skupnim nakupom in pa z direktnim nakupom od kmeta - proizvajalca po vmesni uspostavitvi Isstne produkcije skuša parali zirati za konzumenta škodljivo združevanje prcducontov ter da se skuša dobiti či-nvič vpliva na Društvo narodov ta pa Mednarodni urad dela. Sovjetski Rusi so očitali zadružništvu, da preveč sodeluje s kapitalisti. Edino bojno glasovanje je bilo o odpravi častnega odbora, ki je bila sprejeta s 384. proti 307 glasovom.
Sir Thomas Allen, ravnatelj Angleške velenakupne družbe, je predaval o prodaji, sestavi in financiranju zadruznih izdelkov ter obravnaval vprašanje sodelovanja konzumnih in kmetijsko - produktivnih zadrug. Navajal primere držav, kjer lo že danffc obstoja (Danska, Češkoslovaška), dalje medsebojne zveze raznih državnih zadružnih zvez. V letih 1920,—1930. je angleška velenakupna družba nudila za nakupe in dobave ruskim zadružnim organizacijam za skupno skoro 35 milijonov funtov šterlingov (8 milijard 625 milijonov dinarjev) raznih kreditov; dalje je omenjal posojila; ki jih imajo iz Anglije še danes zadružne organizacije Belgije, Poljske, Rumunije, Kanade. Avstralije, Madžarske itd., ter pokazal na dejstvo, ko bodo razpolagale v kratkem zadružne banke sveta s skoro 1000 milijoni dolarjev premoženja, ki ga bodo lahko delno stavile po posredovanju Mednarodne zadružne banke na razpolago za financiranje skupnih zadružnih nakupov. Angleška velenakupna družba sama že utovarja blago v 20 državah in je od skupnega uvoza v Anglijo v vsoti 43,722.000 funtov šterlingov (1. 1929.) sama uvozila blaga za 28,000.000 funtov, kar znači skoro dve tretjini celotnega uvoza. Nakupi od zadružnih organizacij pa tu niti všteti niso. V resoluciji, ki je bila sprejeta, se pravi: >Kongres najodloč-nejše potrjuje stremljenja, ki jih je napravila zveza, da naveže organične odnošaje med zadružnimi organizacijami konzumen-tov in kmetijskih proizvajalcev ter jih ur«« niči, in smatra ta stremljenja kot najuspešnejše sredstvo za rešitev tržnega (oddajnega) problema kmetijstva ter obenem kot prvi korak k razvoju zadružništva do svet objemajoče gospodarske sile.«
Referat Andrevva Cairnsa o kanadskih žitnih poolih je bil povsem informativnega značaja. Naglašal je. da so te organizacije žitnih producentov Kanade zveste zadružnim načelom. In dasi kontrolira pool skoro polovico kanadske žitne produkcije in dasi ima Kanada povprečno 40% svetovne produkcije žita, ki prihaja v poštev za izvoz in mednarodno trgovino, je to kljub vsemu le 10% vse svetovne produkcije. Pool kontrolira torej kakih 5% svetovne žitne žetve in s tem še ne more imeti nikakega vpliva na stanje žitnih cen.
Končno je sledil referat Vollrata Klepziga od Osrednje zveze nemških konzumnih dru štev o oddaji blaga na kredit. Predavatelj se drži načela, da > izposoje vati si, ni dosti boljše kakor prositi«, ter vztraja na enem glavnih načel rochdalskih tkalcev za konzumne zadruge: prodajati le proti gotovini. Prodaja na kredit in vsi današnji moderni sistemi odplačevanja na obroke so poguba za konzumenta in poguba za trgovca, ozi roma zadrugo. Ako že treba, naj se spo-redno s konzumnimi zadrugami ustanavljajo hranilnice, ki bodo potrebnim konzu-mentom kreditirale, zadruge same pa na.i prodajajo le proti gotovini. Vsako kreditiranje je za konzumenta neugodno: poleg podražitve blaga zaradi posebnih pribitkov , za obresti, komisijo in druge stroške pri-
haja t poštev izguba gospodarske neodvisnosti in zadruge, ki prodajajo na kredit, izgubljajo predvsem svobodo kretanja ter najboljše svoje agitacijsko sredstvo, vpliv kupovanja proti gotovini na ureditev blagovnih cen. Pri daljši diskuziji se je pokazalo, da so pač načini postopanja v tem oziru v raznih državah različni in da se ne more baš nič določnega skleniti, ako naj bo ustreženo vsem. Končno je bila sprejeta Klepzigova resolucija s francoskim dodatkom.
Prihodnji kongres bo na povabilo angleških zadrugarjev v letu 1933. v Angliji, najbrž v Londonn.
Kongres sam so spremljale razne družabne prireditve, zaključen pa je bil z ogledovanjem velikih zadružnih ustanov Dunaja ter uredb novega Dunaja, ki so vse napravile na goste mogočen vtis.
O strokovnih konferencah, konferencah pomožnih odborov ter o mednarodni zadružni šoli bom posebej poročal.
Cvetko Kristan.
_ Pred pocenitvijo sladkorja. Kakor poročajo iz Osijeka, se je pričela oddaja sladkorne pese tvornicam sladkorja. Pese se je pridelalo med 80 m 120 metrskih stotov na oral. Osiješka sladkorna tvornica računa, da bo producirala letos okrog 950 vagonov sladkorja Letna potreba Jugo« slavije znaša 9500 vagonov, a celokupna jugoslovenska produkcija bo znašala po ce* nitvi okrog 10.000 vagonov, k čemer je še prišteti 2500 vagonov preostalih zalog. Za izvoz bi torej ostalo okrog 3000 vagonov, vendar pa je zaradi naših visokih cen ne« mogoč vsak izvoz spričo hude inozemske konkurence. Češkoslovaški sladkor za iz« voz ima tako nizko ceno, da se kljub za* ščitni carini še v manjši meri uvaža k nam. Da bi se onemogčil uvoz češkoslovaškega sladkorja, nameravajo naše tvornice, ka* kor javljajo iz Osijeka, v kratkem znižati cene sladkorju.
— Prodaja jabolk. Iz Prekmurja nam
Pišejo: Še pred leti trgovina s sadjem v rekmurju ni bila znana. V zadnjih treh, štirih letih pa se je tako razvila, da je po« stala važen činitelj za gospodarski položaj našega kmeta. Že samo na sebi dejstvo, da zna naš kmet ceniti tudi jabolko, ki mu je bilo predmet brez denarne vrednosti, je velikanski napredek. Se pred nekaj leti smo stiskali jabolka in dobivali jabolčnik, žgali žganje ali nekai jabolk posušili, sedaj pa smo prišli do spoznanja, da nam sadov> njak prinaša tudi lepe denarje. Prej je bilo nekaj nenavadnega, če je kdo prodal sadje danes pa se vrstijo vozovi po cestah in se kopičijo na postajah, kjer se nakladajo naša jabolka na vagone, ki jih odpeljejo po vsem svetu. Letos sadna letina ni baš najboljša, pa vendar se izvozi naravnost ogromno mnogo sadja. Vsak drugi dan naložijo nekaj vagonov jabolk za izvoz. Jabolka se plačujejo po 2, 2.50 in boljša celo po 3 Din za kilogram. So kmetje, ki dobijo po tisoč in še več dinarjev za ja* bolka. Pri tem pa sta postali važni dve dejstvi, ki ju bo treba rešiti na ljubo in v korist sadjereje ter dobre trgovine. Prvič bo treba zainteresirati naše trgovce s sad« jem za naše sadje in organizirati trgovino s sadjem. Brez dvoma je, da bi dobro or* ganizirana prodaja dala še vse lepše iz» kupičke kakor jih daje danes, ko ni še nobene organizacije in ni urejenih cen. Drugič bo treba skrbeti za potreben pouk o sadjereji. Na tem polju se je pri nas, lahko rečeno, storilo zelo malo. Naši kmet« je imajo že danes lepe sadovnjake; spričo naraščajoče trgovine in ako se jim bo uu« dila primerna izobrazba, bo postala sadje« reja ena najvažnejših panog našega na« rodnega gospodarstva. Tu so poklicani kmetijski odbori, da store potrebne ko« rake.	___
BORZE
23. septembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes promet z devizami velik. Največ se je trgovalo z devizami na Ne\vyork, Prago m Dunaj. Potrebo je krila Narodna banka. Privatna ponudba je ustregla le manjši potrebi po Trstu. Posamezni tečaji so se za malenkost zopet okrepili. Na efektnem tržišču je bila Kranjska industrijska zaključena po 312.
Na zagrebškem efektnem tržišču so bili tečaji Vojne škode za malenkost slabši. Za aranžma se je zaključila po 439.5, za kaso pa po 438.5. Od zasebnih vrednot so bili zabeleženi zaključki: v Poljo po 56, v Pra-štedioni po 922.5.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.785, Berlin 13.45, Bruseli 7.874, Budimpešta 9.8877. Curih 1095.9, Dunaj 795.76—798.76 (797.26), London 274.50, Ne\vyork 56.28—56.48 (56.38), Pariz 221.81, Praga 167.19—167.99 (167.59), Trst 294.50—296.50 (295.50).
Zagreb. 22.7550 — 22.8150, Dunaj 795.76 do 798.76, Berlin 13.4350 - 13.4650, Bruselj 787.40, Budimpešta 987.27 — 990.27, Milan 294 706 — 296.708, London 274.10 — 274.90, Nevvvork ček 56.28 — 56.48, Pariz 220.81 do 222 81, Praga 167.19 — 167.99, Curih 1094.40 — 1097.40. Stockholm 15.12.
Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2375, London 25.0475. Newyork 515.45, Bruselj 71.85, Milan 26.9850, Madrid 56, Amsterdam 207.90, Berlin 122.70, Dunaj 72.75, Sofija 3.7325, Praga 15.2975, Varšava 57.75, Budimpešta 90.2350, Bukarešta 3.0725.
Dunaj. Beograd 12.5275 — 12.5675, Berlin 168.2—168.7, London 34.37375—34.47375. Milan 37.04 — 37.14, Newyork 707.15 do 709.65, Pariz 27.75 — 27-85, Praga 20.9825 do 21.0625, Curih 137.22 — 137.72; dinarji 12.455 — 12.515.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 97.75 blago, 7% Blair 86.75 blago, Celjska 160 den., Ljubljanska kreditna 122 den., Praštediona 925 den., Kreditni zavod 170—180, Vevče 124 den., Ruše 280 do 300, Stavbna družba 40 den., šešir 105 den., Kranjska industrijska zaključek 312.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna »koda aranžma 438 — 438.5, kasa 438 — 438.5. december 438.5 — 439 investicijsko 88.5 bl„ agrarne 55.75 bl„ 8% Blair 97 — 97.75, 7% Blair 85.5 — 85.75, 7% Državna hipotekama 85.25 — 86; bančne vrednote: Poljo 56 do 56.5, Kreditna 96 den., Union 191 — 194, Jugo 77.5 — 78.5, Ljubljanska kreditna 122 den., Narodna 8150 — 8250. Praštediona 923.5 — 924, Zemaljska 130 — 132; industrijske: Narod, šumska 25 den.. Gutmann 155 — 160, Slavonija 200 — 210, Šečerana 310 — 313, Narodna mlinska 20 — 25. Vevče 124 denar, Duhrovačka 397 — 400, Jadranska plovidba 555 — 600, Trbovlje 388 do 398.5.
Beograd. Investicijsko 89.5 — 90.5, agrarne 555 — 56.5, Blair 88.5 — 89, Narodna 8170 — 8200, Vojna škoda 452.5.
4J Blagovna tržišča W
LES
+ Ljubljanska borza (23. t m.) T»-nden-za les mlačna. Zaključka: 2 vag. bukovih drv in 1 vagon oglja. Povpraševanja- 3 vagona smrekovih in jelovih moralo v '38 X 7* mm. 4 m do *;ne), 1 vagon nmrslt»v (34 X 68 mm, 5 m dolžiue, 10 m'; X 98 mm, 4 m, 5 m' 98 X 98 mm, 5 m'; 118 X 118, 4 m, 5 m^; 118 X 118 mm, 5 m, 5 m3; I., II. in III. monte; cena fco vagon meja Postojna transitno); 1 vagon surove bukovine (I. in II., v debelinah 70 in 80 cm, dolžine 4.50 m z največ 10% od 4 m; obrobljeno; cene fco vagon meja Postojna transitno); 100 kubičnih metrov škuret (smreka, 14 mm, dolžine 1.50 do 3 m, širine 7 do 12 cm, za izdelovanje tobačnih sodov, cena fco vagon meja Postojna transitno).
ŽITO
+ Ljubljanska borza (23. t. m.). Tendenca za žito nestalna. Brez zaključkov. Ponujali so (slovenska postaja, plačljiva 30 dni), pšenico: baško, mlevska tarifa, 80 Si kg po 220 - 222.5, 78/79 kg po 202.5 -- 205; koruzo: baško, rešet., za promptno dobavo po 157.5 — 160; j«činen: baški, ozimni 66'P7 kg po 175.5 — 177.5; ovc?: bareniski p» 195 — 197.5; r?: baško 72 kg po 157 5 do ''i i : moko: oasko h)< po — 370
+ Novosadska in somborska blagovna borza (23. t. m.) zaradi židovskega praznika nista poslovali.
-f Budimpeštanska terminska borza (23. t. m.) zaradi praznika ni poslovala.
ŽIVINA
-f Dunajski goveji sejem (22. t. m.). Do« gon 2560 glav; od teh 151 iz Jugoslavije. Za kg žive teže so notirali: voli (izjemni) 1.95—2.10, I. 1.65—1.90, II. 1.35—1.55, III 1.25—1.30, biki 1.15—1.30 (1.45), krave 1 —1.45 (1.60), slaba živina 0.80—1 šiling. Prvovrstna živina se je prodajala po neiz» premenjenih cenah, dočim so se druge ka« kovosti malo pocenile.
JAJCA
+ Trg z jajci. Spričo padajoče produk« rije in slabih dovozov so se cene okrepile. Nakupna cena je znašala zadnje dni 1.25 dinarjev, a se pričakuje v kratkem še maj« hen skok cen. Le ugodno toplo vreme, ki bi produkcijo malo povečalo, bi začasno zaustavilo dvig cen. Izvoz je zaradi po« manjkanja blaga majhen.
dri« t« stvar urediti najlažje sedaj, ko m vrše razgovori za nove lokale otroškega vrtca. Predlog o dnevnem zavetišču, kd je že ▼ mnogih drugih krajih vpeljan in zaslu« ži vso pohvalo z vzgojno«učnega stališča, je vreden razmotrivanja tudi naših kra« jevnih činiteljev. Pojasnujemo v razume« vanje, da bi bila deca, ki bi zahajala v dnevno zavetišče, ves čas pod nadzorstvom strokovnega osobja. Najprej bi izdelali svoje šolske naloge, ostali prosti čas pa bi posvetili razvedrilu in telesni vzgoji. Ker bi prišla v dnevno zavetišče v prvi vrsti deca predilničarjev, bi se našel morda res za te otroke kakšen prostor na Stavbah, kamor bi se zatekli pozimi in ob slabem vremenu. Ob ugodnih vremenskih pril kah bi bilo za te zavetiščnike itak najbolj pri« merno na športnem igrišču in v Švaroovi hosti.
Litijske šolske zadeve
Litija, 23. septembra.
Kako naš kraj v prebivalstvu narašča, kaže dovolj zgovorno statistika litijske osnovne šole. Vsako leto prihaja na zavod več otrok. Pred leti so bile paralelke pri nas nezname, z letošnjim šolskim letom pa smo otvorili paralelko že k 4. razredu, se» voda jo imajo že tudi vsd nižji razreda že od prejšnjih let. Število otrok pa narašča tudi v otroškem vrtcu. Pri zadnjem vpisu pred dnevi je bilo priglašenih toliko otrok, da se je razred dosedanje otroške vrtna« rice gdč. Pije Semenove premočno napol« nil. Prosvetno oblastvo je dovolilo k že obstoječemu razredu otroškega vrtca para« lelko, za katero je imenovalo gdč. Franjo Kusterle. Da se ustreže mnogim staršem, ki pošiljajo svojo deco v otroška vrtec iz Gradca in je dolga pot v šolo za take malčke neprikladma in nevarna, je šolska uprava podvzela korake, da se prenese en razred otroškega vrtca v sosednji Gradec. Ta uvidevna gesta je bila povsod sprejeta z odobravanjem. Predilniške kolonije dajo že precej malčkov v litijski otroški vrtec, če bodo pa imeli otrooički svoje prostore na Stavbah, bodo pošiljali v vrtec otroke tudi mnogi starši, ki jih niso dosedaj za» radi oddaljenega pota. Obljubljeno je, da bo dala predilniška uprava zato en lokal na razpolago v Dekliškem domu.
Ob tej priliki, ko smo že načeli šolsko vprašanje, bi priporočali v Litiji, pred« vsem za deco predilničarjev, dnevno za« vetišče. V mnogih družinah so zaposleni v predilniški službi istočasno oče, mati in drugi starejši družinski člani, šolska deca pa je medtem brez potrebnega nadzorstva in brez potrebne zaposlitve. Mogoče bi se
Primorske novice
Po Julijski Krajini izprašujejo že dolgo časa, kdaj bodo izplačane avstrijske re-kvizicije. Avstrija je sklenila z Italijo dogovor glede upravnih dolgov in rekvizicij. Terjatve so bile pripravljene že pred petimi leti. Lani se je zatrjevalo, da izpJača Avstrija v kratkem te terjatve in da bodu kmalu rešena tudi druga slična vprašanja, zlasti zamenjava avstrijskih kron. Sedaj se naznanja, da pričneta 1. novembra svoje delo dve italijansko - avstrijski razsodišči, eno v Trstu, drugo na Dunaju. Razpravljali bosta o vseh vprašanjih dolgov in kreditov, nastalih med italijanskimi in avstrijskimi državljani, ki so ostala in suspenso koncem vojne in niso bila doslej še rešena. Kaj pa bo s celo vrsto drugih vprašanj, katerih rešitev težko pričakuje toliko ljudi?
V Trstu je bila te dni otvorjena umetniška razstava. V kiparskem oddelku vzbujajo splošno pozornost številni mali kipi, ki jih je okusno izdelal Fran Gorše.
Poročali smo o nesreči na železniškem prehodu v bližini Sežane. Tam je bilo v povojnem času že mnogo nesreč ln žrtev štejemo doslej že 29. Cestna uprava želi oblastnega dovoljenja za zgradbo mostu z obsežnim lokom čez prehod, da bo cesta povsem neodvisna od železniškega tira.
pp/ rm B.MCTCH
IMUJAfU. VODNIKOV fltG S.

ADVOKAT
Beograd, Mafke Jevro• sime ul. 6,
vljudno naznanja, da je pod tem naslovom dne 19. septembra 1930
odprl advokatsko pisarno
13170

f
(presciitvGHO na$naniCo l
ISvrdfea 3, Sere c nas/, dr. x o. z.
cenjenemu občinstvu vljudno sporoča, da se je PRESELILA iz ,	dosedanjih prostorov na Dunajski cesti
na Miklošičevo cesto št. 30.
vogalna stavba Miklošičeve ceste in Pražakove ulic«
kjer bo pod tvrdko
J. Goreč nasl. Auerhammer - Ogrin družba, z o. z.
svojo trgovino nadalje vodila v istem obsegu kot do sedaj.
Vsled znižanja režijskih stroškov bomo zamogli cenjene odjemalce zadovoljiti z znižanimi cenami poleg prvovrstne kvalitete v blagu ter se za nadaljnji poset v novih prostorih priporoča
J. GOBEC nasl. AUERHAMMER - OGRIN, družba z o. L,
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 30.	13040
Budilke, stenske in žepne ure
kupite najbolje in najceneje pri
II* Suttner
Ljubljana,
PREŠERNOVA ULICA ŠTEV 4.
— Lastna protokolirana tovarna v Švici. — Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto.
BUDILKE od Din 49.— naprej. BUDILKE iz lesa od Din 84.— naprej. — STENSKE URE, ide 14 dni, z bitjem, od Din 880.— naprej.

CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
tKdor hocGdP:
ati featcc druge informacijo ticccc me matih oglasov naj priloži v mnamtcah a /f^ • «tcer ne ho prejet odgovora t » sLPb tiH
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitvš tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Nal-manjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. prt Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
'Jla&iovt maCifi ogia&ov
in druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v
TSfhovlfah
v hiši g. dr. Baumgartnerja. .
Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici.

Gospodinjo
možno vseh gospodinjskih del, veščo nemškega; jezika »prejme uprava Grmače, Šmartno pri Litiji. 39654-1
Gospodično
staro čez 24 let. sprejmem k 4 nad € 1. starim otrokom Znati mora šivati n imeti meščansko šolo, da lahko opravlja nar ar dnevno pisarniške posle. Dcpise na oglas. odJiioE »Jur,*a« pod »2-anesljiva in zmožna«
39482-1
Gospodično
starejšo in i večletno prakso sgrejmem k 2 fantkoma. Znati mora pospravljati sobe in čistiti parkete. Dopise z navedbo prejšnjih slnžb na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna fa marljiva«.	39481-1
Poštenega hlapca
sprejmem takoj v Ljubljani Krakovska ulica 13. 39960-1
Spretne pletilje
sprejmem takoj. Ponudbe z zahtevki na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spretna«.
39027-1
Trg. pomočnico
spretno, dobro verzirano v manufakturni stroki, posebno v perilu, sprejmem. — Ponudbe na poštni predal št. 25 Kranj.	39902-1
Čevljarskega
prikrojevalca
( plačo po dogovoru sprejme takoj v stalno službo Josip I m p e r 1. čevljar v Sevnici pri Savi. 39900-1
Kuharico
zdravo, snažno, pridno in pošteno, ki bi opravljala tudi domača dela. sprejmem v gostilno na deželi. Ponudbe z navedbo plačilnih pogojev na naslov, ki ga pove ogl. oddelek »Jntra«.
39896-1
Klepar, vajenca
t vso oskrbo sprejme 1. Tome. Mengeš 39755-1
Modist. vajenko
sprejme salon »La Femme Chic« v šelenburgovi ul. št. 6-1.	39991-1
Tapet, pomočnika
in vajenca
sprejme Rudolf Radovan, Mestni trg 13. 40019-1
Skladiščnika
izvežbanega v mešani stroki, išče podjetje izven Ljubljane. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strogo zanesljiv«.	39892-1
Kroj. pomočnico
sprejme takoj v Cernetovi ulici št. 38, Ljubljana VII (Šiška).	40078-1
Trgovsko vajenko
s primerno predizobrazbo. sprejmem takoj v trgovino mešanega blasra v Savinjski dolini. Ponudbe na podružnico ».Jutra« v Celju pod »Lipa«.	40083-1
Risanje načrtov I Prodajalka
stavbnih in drugih, risanje mešane stroke, z večletno napisov in slično prevza- prakso, zmožna samostojne-
Kuharico
pridno in pošteno, zmožno vseli hišnih del, sprejmem. Predstaviti se je med 10. in 12. uro. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 40090-
2 delavki
sprejme tovarna Klemene na Viču.	40095
Pek. pomočnika
(predpečnika) vestnega in zanesljivega, z večletno nepretrgano prakso, zdravega sprejme večja pekarna Ljubljani. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, kateri je priložiti spričevala, na oglasni oddelek »Jutra« pod značko Predpečnik«.	40046-1
Vajenca in 2 čevljarska pomočnika
za nova dela, s hrano in stanovanjem v hiši sprejme takoj Al. Negro, Ljubno Podnart, Gorenjsko.
40003-1
Strojnik
trezen, samostojen in verziran v vsakovrstnih popravilih. dobi takoj službo pri lesni industriji. — Po nudbe s spričevali na naslov: Milan Modic, Nova vas pri Rakeku. 40066-1
Modist učenko
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 39990-1
Šivilj, vajenko
sprejme Vera Miklič, Miklošičeva cesta št. 34-11.
40028-1
Pletiljo za nogavice
na stroj 12 sprejmem na Vidovdanski cesti št. 20.
40011-1
Čevljar, vajenca
krepkega, poštenih staršev
in šteparico
sprejme Avgust Jeglič — Radeče pri Zidanem mostu 40020-1
Potnika
manufikturne stroke — za obisk privatnih strank na Gorenjskem, sprejmem pod ugodnimi pogoji v stalno službo. Cenj. ponudbe na podružnico »Jntra« na Jesenicah pod šifro »Potnik, Gorenjsko«.	39373-5
Trg. potnik
išče stalno službo skladiščnika ali sluge v kaki trgovini. — Cenie.ne ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod značko »Zanesljiv 30«.
40018-5
Poinika
manufaiturne stroke, za obisk privatnih strank v Ljubljani sprejmem pod zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubljana«.
40055-5
Mlad trg, pomočnik
samec, ki ima veselje do potovanja, sprejme takoj mesto proti plači po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddele.k »Jutra« pod šifro »Specerija in moka«.
39985-1
Potnika
sprejme manufakturna veletrgovina za Gorski kotor in Dalmacijo. Tisti, ki so po teh krajih že potovali imajo prednost. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Agilen potnik« 40087-5
Trg. pomočnika
manufaktnrista sprejmem takoj. Ponudbe s točno na- ^ ved bo dosedanjih služb na j že oglas, oddelek »Jutra« pod ' naslov: »Manufakturist 33«. 40052-1 jetje, Zemun.
Zastopnike
v vseh mestih Slovenije iščemo za takoj za tehnično, elektro in radioteh-nične predmete, ki so. sposobni, organizirani in stalno potujejo, z dobrimi referencami. proti najugodnejšimi pogoji. Trajen in sijajen d-obiekanosen za-slu-zajamčen. Ponudbe na Artos«, velepod-40064-3
mem na dom. Ponudbe na
oglas, oddelek »Jutra« pod »Dober risar«. 40040-3
Pisarniškega dela
za nekaj ur na dan išče siromašen ruski dijak, ki je popolnoma vešč slovenščine in ki ima maturo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Izvrsten risar«.	40041-3
oblastv (toncesllonlran.
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Dunajska cesta (te«. jI; Uoeoavto) telelcn 2236 ^ook in oraktične »ožnl« 251
Sedmošolec
išče instrukcije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Uspeh«.	39993-3
Ruščino poučuje
Rus, ki dobro obvlada slo venščino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dobra metoda in ne drago«.
40039-4
ga vodstva trgovine, želi primerno službo takoj ali pozneje. Prevzame tudi mesto bla^ajničarke. ali kot poslovodinja kako podružnico. Cenj. ponudbe na naslov; Kopač. Ljubljana, Poljanska cesta štev. 33-11.
39891-2
Mesto natakarice
najraje kje na prometnem kraju na deželi, želi dekle srednjih let, ki bi bila tu di v pomoč gospodinji. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna in čista«.	40023-2
Ročno dirco
na 4 kolesih, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	40061-6
Šofer
s prakso, trezen in vesten zmožen popravil, išče na meščenje. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Dober šofer«. 39998-f
Izvežbana perica
išče službo. Naslov v og! oddelku »Jutra«. 40045-2
Žagar
dobro izurjen v brušenju gater in venecijanke, želi službo na akord ali dnevno plačo. Naslov pove ogl, oddelek »Jutra«. 40030-2
Angleško, francosko
italijansko in nemško po učuje dipl. Svicarka Pavla Kovač. Frančiškanska ulica št. 10-111.	40072-4
Učitelja francoščine
perfektnega, iščem. — Ponudbe z navedbo honorarja na oglasni oddelek »Jntra pod značko »Francoščina«.
40069-4
Angleščino
in nemščino
pravilno poučuje učiteljica. Naslov pove oglas oddelek »Jutra«.	39420-4
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12 Teorija, vožnje. 39249 4
Pospešite
dokler ni prepozne (do 1. oktobra) prijavo Vaših otrok k posebnemu, edino koncesijoniranemn
tečaju nemščine
za slovenske otroke — do šolske dobe. začetnike in napredujoče. Vpisovanje v Knafljevi ulici 4, pritličje med 10. tn 12. ter 18- m 20. uro.	39170-4
Violino
poučujem eačetnike m one, ki ie Igrajo v nižji stopnji. Zlasti poučujem jraviloc tehniko, da bodo nisii temelj do višjih rl.> liiiskib študij. Dvakrat tedensko po 45 minut Din 80— mesečno	35635
Gosli ooučuje
bivši učitelj konservatori ja. Studentovska al 9'1
35243
Instrukcije
iščem po zmerni ceni. Oče me sili v lemenat, jaz hočem na univerzo. Odreka mi vsako pomoč. Sem trdne volje, zdrav in imam pogum, da se prebijem skozi trda leta visokošolskega študija. Prosim za ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trdna volja«.
39938-4
Nemščino
^ovoriti se vsakdo hitro nauči po moji metodi. — Ga. Ljutova, Poljanska C. št. 13-m.	40013-4
Nemško trgovsko koresnondenco
poučujem. Dopise na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Korespondenca«. 40036-2
Žasrar iti mlinar
išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Žagar«.	40044-2
Korespondent
za slov.; hrv., nemški, francoski in angleški jezik išče službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra- pod »Korespondent«. 40037-2
Šofer
zanesljiv vozač z večletno prakso, zmožen popravil, išče službo k osebnemu avtomobilu. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Absolutno siguren«.
40054-
Upokojenec
zmožen nemškega. slov., srbohrvatskega in italijanskega jezika, išče primerno službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Primorec«.	40057-2
Blagajničarka
želi mesto v trgovini ali kot pisarniška moč. Ponudbe se prosijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točni računi« 36474-a
Kot hišnik
gre zakonski par. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40092-2
Gospodična
zmožna pisarniških del, išče kjerkoli službo. — Ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra« pod »Dobra strojepiska«.
40061-2
G. Th. Rotman:
tn
Vesela levja zgodba.
talijansko
konverzacijo
pro« plačilu išče dijakinja Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	40047-4
Prostoslede
za kopanje črne barve prodam ali dam v najem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Do-bičkanosno«. 39677/a-6
Drva
za kurjavo in lesno oglje kupim na vagone. Hugo Freudinger, Sombor. 39641-6
51.
A tudi zgoraj se godijo strašne reči! Sambo se je iznova spustil v beg in skače zdaj s strehe na streho. Redarja, ki sta si bila ovila vrv okoli pasu in je nista mogla tako naglo odvezali, skačeta seveda z njim vred. A joj! nazadnje napravi Sambo pre-krafek skok in vsi trije strmoglavijo t glo bino!
Brivski pomočnik
dober delavec in bubi štu cer. starejši, išče mesta. — Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Takoj 922«. 39982-2
Konditorijskl
pomočnik
mlad. še v službi, samostojen delavec, išče mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pošten«.
39970-2
Gospodična
vešča vseh pisarniških del, želi premeniti službo s 1. novembrom t. 1. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dobra moč 99« 39930-2
Strojnik
z večletno prakso na parnih žagah, tzučen strojnik-ključavničar, dober etrugar, sposoben vseh strojnih popravil, iSče službo. Jazbin-šak, Ruše.	39914-2
Trgovski pomočnik
išče v mestu za takoj službo v trgovini meš.ine-ga blaga. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 40014-2
Velika tabela
sudbine
»e dobi za Din 2.50 pri Frana Vorsič, Maribor.
39509-6
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam
po povzetju, najmanj 5 kg, potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din. L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82. kemična čistilnica perila.	262
Najboljši trboveljski premog
bukova in mehka drva ter drugo kurivo dostavljamo na dom. Zaloga vrhniške opeke ter stavbnega mate-riiala. — Jakob Goli, Trnovska ulica 1 ali Trnovski pristan 2.	317-6
Parkete
hrastov« in bukove Ima 'talno v zalogi A. Kan c, tvornica parketov, Mengeš. Slovenija.	39775-6
Marmornato ploščo
belo, z nastavkom ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40027-6
Pozor!	Pozor!
Filmski amaterji!
Po izredno nizki ceni prodam tovarniško novo Agfa Mowex 16 mm snemalno kamero. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 4002rt-6
Telefonska celica
(govorilnica) hrastova, ma sivna, znotraj tapecirana s suknom, še malo rabljena, po globoko znižani ceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40055-6
Perzijskih preprog
nekaj lepih komadov poceni oddam. Frančiškanska ulica 10-11. desno. 40091 6
Vinske sode
večjo množino ali tudi posamezne po 3, 4, 7, 10 do 80 hI, kakor tudi razne kle-tarske potrebščine in stroje takoj po ugodni ceni proda Gjuro Valjak. Maribor — kino »Union«. V najem pa odda 2 izborni vinski kleti.
40084-6
Ford-Roadster
nova tipa, zada' zaprti sedeži. radi nabave večjega voza, ceno naprodaj. Na ogled 25 t. m. pri K. Camernik. Dunaiska cesta 36.
39785-10
Avtomobilski stroj
6 cil. z gonilom, pripraven za razne pogone, brezhiben naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Motor 3500«. 39936-10
Motorno kolo
D. K. W., 6 k. s., malo roženo, poceni proda šebe-nik, IJubljana, Sp. Šiška. Knezova ulica 28. 40038-10
Otroško posteljico
belo emajlirano proda Elza Sever, Gosposvetska c. o.
40010-12
nj;
Za moderniziranje klobukov
je sedaj čas. Jesenski fili
klobuki po zelo nizki ceni. Oglejte izložbo t veži Dunajska cesta 9, Stem berger Rei.	35929—13
n

Deklico ali dečka
v starosti 3—4 let sprejmem v oskrbo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Za Ljubljano 15«. 40059-14
Gostilno
pri Sušaku oddam v najem proti odkupu inventarja, >od zelo ugodnimi pogoji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Primorje«.
40071-17
Zaprt avto
Sestsedežen, v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod
»Rabljen 20«. 40077-10	£
Gostilničarji, pozor!
Pristno ljutomersko staro vino, izborne kvalitete, po Din 5 liter razprodaja Gjuro Valjak, Maribor, kino »Union«.	40088 33
Trgovci s krompirjem, pozor!
Dobavim 5 vagonov lepega belega savinjskega krom-
mrn PA« I/IT»!	. * •
Peč za , kopalnico
dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene na naslov: Lud. Bernik, Sk&fja Loka (kolodvor).	40012-7
izvoznika naj pošljejo ceno in naslov na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Krompir«	40082-33
Okna in vrata
za hišo, kupim pod roko. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod »Moderna in enaka«.	40026-7
n
Apnenice
siaroznane, 2 hiši, kamnolom, 4 ha sveta in pravica za lovljenje premoga, na-rrodaj. Pojasnila dajo lastniki Taufer. Zagorje ob Savi.	39743-20
Hiša
Maribor, Betnavska cesta 8 s 4 sobami (2 parket), elektriko, vodovod, plin, kopalnica na plin, šupa, hiev, vrt naprodaj proti gotovi-ni. Prikladno za večjo obrt ali malo industrijo. 39553-20
Lepo posestvo
okoli 40 johov, z inventarjem, hiša. gospodarsko poslopje, dva kozolca v dobrem stanju naprodaj radi odpotovanja. Cena nizka in lahki plačilni pogoji. Več. se izve pri Martinu Vodov-nik, Sevnica ob Savi.
39502-20
Jabolk
rabim nujno več vagonov namiznih in za prešanje z* inozemstvo proti takojšnjemu osebnemu prevzemu. — Ponudbe pod »Takojšnje plačilo na podr. »Jutra«, Maribor.	39648-34
Stanovanje
2 sobno, s pritiklinami. suho, čisto in zračno, samo v mesta, išče S (lanska mirna družina za novem ber ali takoj. Ponudbe ns oglasni oddelek »Jutra« pod »Snaga«. 36729—21
Stanovanje
snažno, 3 »ob normalne velikosti, s pritiklinami Id event. kopalnico išče v mestu za 1. november mirna in solidna rodbina. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Redoljub«
35056
Krasno stanovanje
obstoječe iz 4 sob. kopalnice, kuhinje in pritiklin, piin, elektrika, solnčna le ga. takoj oddam v h ši Miklošičeva cesta 13 Pojasnila pri hišnici 39781-21
Soliden zakonski par z odraslo hčerko, išče za takoj, za najmanje 1 mesec čisto in udobno urejeno
stanovanje
1 »obe in kabineta, t »0-u pora bo kopalnice. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 222«.
40058-21
Krasno stanovanje
obstoječe iz 4 sob, kopalnice in pritiklin oddam s 1. novembrom v hiši na Erjavčevi cesti št. 31. — Pojasnila daje A. Sarabon, Zaloška cesta št. 1.
40062-21
Lepo mesečno sobo
z 2 posteljama oddam 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
40042-23
Opremljeno sobico
v bližini tovarne Pollak iščem s 1. oktobrom. Ponudbe na naslov: Lauren-čič, Skofja ulica štev. j.
40060-23
Lepo sobo
opremljeno, v bližini pošte oddam le boljšemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40070-23
K svoji hčerki
šestošolki iščem primerne dijakinjo nižjih razredov
kot sostanovalko lz boljSe hiše. z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 39618-22
Dijaka-instruktorja
. ali 4. realke sprejmem k dijaku 1. realke. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
39986-4
Valjčni miin
prodam. — Pojasnila daje irdka Fr. Stupica. trgovina železnino in poljedelskimi stroji v Ljubljani. Gospo svetska cesta 1.
3 velike izložbe
šipami poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40031-6
Vilo
popolnoma novo enonad-stropno s šestimi sobami, kopalnico in vsem drugim komifortom in pritiklinami, kakor z velikim sadnem in grednim vrtom na krasni in solnčni legi blizu »Leo-uišča« v Ljubljan'. oddam v najem ev. tudi prodam. Najemnina samo 3000 Din. Pogoje in nasloj pove g. dr. Treo Lace odvetnik v Ljubljani, Dunajska c. 29.
39749—17
Vilo na Bledu
12 opremljenih sob, 2 kuhinji itd., okrog 2000 m' vrta (park) krasna in mirna lega, vpeljan penzicm, zamenjam za hišo v Ljubljani ali prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
30309-30
Enonadstropna hiša
5 sob, 2 kabineta, pritikli-ne, vodovod, eleitrika, plin in ograje« vrt, v predmestju, 5 minut do tramvaja. pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Srd«.
40024-20
Enodružinska vfla
nova, lepa ln moderna, na idealno lepem kraji v Ljubljani naprodaj iz proste roke. Plačilni pogoji izredno ugodni. Naslov v oglas, oddelku »Jntra«. 40051-20
Trgovska hiša
v Ljutomeru poceni naprodaj. Najbolj pripravna za veščega slikarja. Pojasnila daje A. Leutz. Maribor — Aleksandrova 67. 40066-20

Trgovino
dobro vpeljano z mešanim blagom in železnino, sredi trga na Dolenjskem, oddam v najem, zraven tudi velika skladišča. Ponudbe na ogl. odd. »jutra« pod »Resno 664«.	39664-19
Nova mesnica
lepa, v centru Zagreba
naprodaj. Ponudbe na naslov: Franjo Jakopovio. Zagreb, Padočeva ulica 7
99367-19
Pekarno
ra prometni točki na Dolenjskem. pod ugodnimi pogoji oddam v najem. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Belokrajina«. 40000-19
Špecerij. trgovino
dobro vpeljano, z zelo nizko najemnino, na prometnem prostora tvorniškega četrta, v katerem se bodo na pomlad sezidale velike vojaenice, prodam. Koncesijo lahko dobi vsaka oseba, če tudi ni trg. izobražena. Eksistenca zagotov. ljena. Proda se radi bolezni za okoli 40.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	40002-19
Pekarno
na prometnem kraju oddam v najem, radi preselitve. Potreben kapital par tisoč Din. Kdor reflektira na dobro pekarno, naj se osebno javi najkesneje do 28. t. m. pri Francu Fajmil. Orna pri Prevaljah, Koroško.
39994-19
Znana trgovina
na prometnem kraju v Ljubljani poceni naprodaj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro Plačam takoj 120.000 Din« 40032-19
Slovenci,
ki potujete v Zagreb, obiščite gostilno »pri staroj Hannici«, Radičeva 1 (tik Jelačič trg). Vodi jo družina Cerne, katera je imela nad 150 let staro gostil no na Sveti gori pri Go nci.	39637-18

Sobo
opremljeno ali prašno, po možnosti s hrano, išče za J oktober solidna ^ ->«;•-->-dična t centru ali okrog Poljanske ceste. — Po-nnube pod »Res solidna« na oglasni oddelek »Jut-a« 39712-23
2 sostanovalca
errejmem na Resljevi cesti št. 12, parter. 39975-23
2 veliki prazni sobi
za pisarno oddam za 1200 Din s 1. oktobrom. Tav. čarjeva 12-1, levo, vrat* 4 39826-23
Opremljeno sobo
s separatnim vhodom od
dam na Erjavčevi cesti. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	39992-23
Lepe sobe
s posebnim vhodom, oddamo boljšim gospodom. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	40006-33
Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo k boljšemu gospodu v lepo sobo Pred škofijo 21-11.
40008-23
Opremljeno sobo
z vsem komfortom, najstrožje separirano, z lastnim angl. klosetom in vodovodom. v vili oddam t 1. oktobrom. Reflektiram le na disting. gospoda. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	39910-23
Restavracijo
v Zagrebu
Ba najboljšem prostora v eentrn mesta, z inventarjem in dolgoletno pogodbo prodam. Samo resni reflek-tanti od stroke naj se javijo na naslov: Gjuro Valjak, Maribor, kino Union.
40085-19
fttlltN W£
Stanovanje
S sob in sobe za služkinjo, >od Rožnikom takoj oddam sTaslo>v v oglasnem oddelku »Jntra«.	40080-21
Stanovanje
8—4 sob iščem za takoj ali pozneje. Plačam event. 1 leto naprej. Tonudbe pod »Solnčno« na oglasni oddelek »Jutra«.	40076-21
Majhno čisto sobo
s po«eb. vbodom in elektriko, v sredini mesta oddam stalnemu gospodu s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
40007-33
Ooremljeno sobo
separirano s stopnjie oddam v Ciril-Metodovi ulici št. 19/1—4.	39989-23
2 lepi sobi
v pritličju, za pisarno, ali samostojnemu gospodu, ki ima lastno pohištvo, oddam takoj ali s 1. oktobrom t. 1. Sobi sta parke-tiraja, t električno razsvetljavo, posebnim vhodom in razgledom pred opero. Pojasnila daje ATrKč, Gleda-liška 4-1.	40029-23
Sobo
čisto in preprosto, s posebnim vhodom in elektrike oddam s 1. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna cena«.	40035-23
Sobo z 2 posteljama
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40093-23
Soliden gospod
išče sobo s strogo separi-ranim vhodom in elektriko — po možnosti za takoj ali s 1. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »500«.	40094-23
Sobo za 4 gospode
v bližini »Zvezde«. — Pod šifro »Zvezda«. 40079-23
Sostanovalca
sprejmem v Bolgarski ul. št. 34 — za tovarno Zmaj (v Heinricherjevi hiši).
40075-23
Sobo z oskrbo
blizu kolodvora oddam 2 gospodoma. Istotam sprejmem tudi več oseb na hrano po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
40074-23

Sodna dražba
v konkurzno maso Petra Semka spadajoče kožuhovi-ne in poslovnega inventarja se vrši dne 24. septembra t. I. ob % 2. uri popoldne na dvorišču Prečne ulice št. 4.	40068-32
»Upanje Fortuna«
Imam važno govoriti s Teboj. pridi v torek ob 3. nri Vodnikova cesta. 39987-24
Dobro poznana
dama, ki si je 17. septembra na pokopališču pri Sv. Križu prisvojila zavitek bankovcev (900 Din) iz tuje damske torbice, si Je kupila s tem svojo sramota 39988-24
Tovarniški mojster
mlad in neomadeževan, s premoženjem, želi poročiti istotako deklico, staro do 35 let, s posestvom ali gostilno. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 40025-34
»Zagreb 37«
Prepričanje srčne lepote — bodrilo. Svidenje 4. okt. Pozdrav! Jece. 39903-34
^ 9 v sredo
najbližja u. F. m. 40053-34
2 inteligentna
gospoda
lepe zunanjosti, v starosti 22—34 let, želita znanja z dvema enakima gospodičnama, v svrho skupnih izletov. Cenjene dopise s sliko, ki se vrne, na podružnico »Jutra« v Maribora pod šifro »Savko - Milko«.
40086-34
Gospodična
srednjih let, želi v svrho ženitve znanja z g. poslovodjem. starim 38—50 let. ki bi bil zmožen samostoj no voditi lepo večjo trgovino v industrijskem kraju. Želim, da bi bil krščansko misleč, pošten, trezen in bi posedoval nekaj kapitala Morebitne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V bodoče srečna«. 39958-25
Gospodična
stara 33 let. simpatična, z boljšo izobrazbo, izučena v gospodinjstvu, hči premožnih staršev, neomadeževa-ne preteklosti, išče dobro srce in želi radi finega značaja poročiti uradnika. Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Najdena sreča«. 39990-25
Psičke Foxterriere
mešane, lepe in mlade poceni prodam. Bolgarska ul. št. 32 — pod Pauškom.
40016-27
Leban
bivši lesni manipulant pr: Dobniku, naj se zglasi v oglasnem oddelku »Jutra«, radi nastopa službe.
40005-31
Opozorilo
Marija Mramor razglaša, da ni plačnica za dolgove svojega soproga Ivana Mramor.	40063-31
Obleke
za gospode in dečke, po meri izdeluje po najnižjih cenah Josip Plesko, krojač. Dolenjska cesta 7. 40073-30
IZVAV?.EDNA PRILIKA t
2clczna sluiinskr. patent postelja zložljiva s ta-pecirar.om madracom. zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče ' osobe stane samo Oia 390—. RazpoSiliam po poštne* nom povzetju.
Lesena patent pcrUli«,
zložljiva, s tapcciranim madracom, zelo praktična. stane samo D 280.
Leialka ta sonian!« —
(Liegestuhl) najnovije vrsti. stane samo Din 150.
Madreci punlenl t »ol-noro stanejo samo D 750. L. BROZOVie, ZAGREB ILICA 82.
262
Pišite takoj po veliki brezplačni
KATALOG
tovarne glasbil, gramo fonov in harmonik
Meinel & Heroid
prodajna podružnica Maribor, štev. 101-B
in tudi Vi boste imeli dobro godbo in veselje v hiši/	29?
V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naš dobri soprog, brat, svak, stric, gospod
Josip Kurent
inkasant banovinske hranilnice
danes nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 24. t. m. ob 16. uri izpred hiše žalosti, Knafljeva ulica 9, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 23. septembra 1930.
FANCI KURENT roj. Kotlušek,
soproga, in ostali sorodniki. 13192
Zahvala
Za mnogobrojne izraze sožalja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti predobrega, ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
Jaroslava Neškudla
lastnika tvornice paramentov, zastav in cerkvenega
pribora
izrekamo vsem iskreno zahvalo. Zahvaljujemo se vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, vsem, ki so nas tolažili v bridkih urah, ter vsem, ki so pokojnika spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti.	13201
Ljubljana, Jablone č. S. R., 24 septembra 1930.
Žalujoča soproga Bela s sinčkom Joškom in ostali sorodniki.
Zahvala
Najvdanejša zahvala vsem blagim srcem, ki so nama v težkih urah trpljenja in smrti naie nepozabne srčno ljubljene male
Marčke
stali ob strani ter z iskrenim sočutjem lajšali najino bol ter za toliko prekrasnega cvetja, ki krasi prerano gomilo našega angelčka.
Vsem Vam predragi, ki ste jo spremili v tako obilnem številu na njeni poslednji poti, tisočera zahvala.
Jesenice, dne 20. septembra 1930.
Žalujoči starši: PAVEL in REZI PINTAR.
GUSTICA, sestrica.	1319-5
Iz življenja in sveta
Morje kot vir električne sile
Delo po načrtu francoskega profesorja Claudea. V Mehiškem zalivu pogrezajo v morje 2 kilometra dolgo jekleno cev. Po dveh izjalovljenih poskusih se je Claudeu končno le posrečilo, da je pogreznil cev v globino 600 m in da se pri tem ni pretrgala. Nadaljnja dela bodo pokazala, da-li se bo po njegovem načrtu dala pridobivati cenena električna
sila iz morja.
Tekmec Panamskega prekopa
V mednarodnem gospodarskem svetu se čedalje bolj oglašajo tožbe, da Panamski prekop sam ni več v stanu obvladati ogromnega prometa, ki gre preko srednjeameriške zemeljske ožine v Tihi ocean. Zato so se strokovnjaki znova lotili proučevanja drugega načrta za prekop preko Nicarague. Moderni čas se ne more ozirati na bi-gotne razloge španskega kralja Filipa Katoliškega, ki je prvi načrt Panamskega prekopa zavrgel z besedami: >Kar je Bog razdružil, naj človek ne spaja.« Dandanes velja baš nasprotno pravilo: Kar je narava ločila, naj človek spoji. Tako je nastal Panamski prekop preko Nicarague. Tudi ta načrt je star preko 400 let. Prekop bi se na vzhodu držal toka reke S. Juan ter bi po nji dospel do velikega dvojnega jezera Nicaragua in Managua, odkoder bi bilo treba prebiti samo še sorazmerno ozek pas srednjeameriških Kordi-ljer. Lani se je v Nicaragui mudila komisija inženjerjev, letos pa je po njih sledeh odšla komisija učenjakov, ki naj preišče možnost življenja v tropski puščavi notranje Nicarague. V reki S. Juan bi bilo treba odstraniti vse brzice in skale, ki sedaj ovirajo plovbo, nato pa si prekrčiti pot skozi tropske prašume, ki so legla milijard ma-
General Hammerstein
Ime generala Hammersteina se je zadnje čase često čulo v zvezi s tajinstvenimi posli med nemško in sovjetsko vojaško silo. Zdaj je bil isti general imenovan za šefa vodstva nemške vojske.
laričnih komarjev. Španija je že leta 1779. poslala Manuela Galestreja, da preišče možnost zboljšanja vodne poti z mestom Granado, ki jo je ustanovil Karel V. ob jezeru Nicaragui, ali Ga-lestreo se je izjavil proti načrtu, ker leži jezero kakih 45 m nad gladino Tihega morja. Današnja tehnika bi lahko premagala te težave, kakor jih je morala premagati pri gradnji Panamskega prekopa. Vendar bi tudi pri Nica-raškem prekopu morali najprej zatre-ti malarijo in rumeno mrzlico, da bi ne došlo do enakih žalostnih primerov kakor v Panami, preden so zavarovali zdravstveno stanje delavcev.
Senzacionalna najdba v Andah
Iz Quaquila v Ekvadorju poročajo, da je neka znanstvena odprava odkrila v Ondah gorsko trdnjavo, v kateri je nekoč prebival zadnji kralj Inkov, Atahualpa. V podzemljih te trdnjave upajo odkriti bajne zaklade inkaških vladarjev, ki jih iščejo že toliko stoletij zaman. Ker so se izkazali tamoš-nji Indijanci sovražne raziskovalnemu delu, je ekspedicija prosila ekvadorsko vlado, naj ji pošlje četo vojakov v pomoč, da bo lahko nemoteno izvršila svoje delo.
Pogumni Angležinji
Iz Kaire poročajo, da sta po polletnem potovanju prispeli tjakaj dve angleški devojki gdč. Beleher in Badgell, ki sta marca meseca odpotovali z avtomobilom iz Kapskega mesta ter preko vse Afrike pripotovali srečno do svojega cilja. Hrabri devojki sta potovali preko Johanesburga, Abercorna, Nairobija, Chartuma in Assuana. Pripovedujeta, da so jima črni domačini povsod izkazovali dragoceno pomoč in razne usluge. Pri divjih plemenih sta vedno dobili vodnike, ki so jih spremljali do naslednje postaje. Črnski poglavar v Ugandi se je osobito odlikoval. Dal je deklicama za spremstvo G vojakov, češ, da bi si živ dan ne odpustil, ako bi se jima pripetilo kaj neljubega na njegovem območju. Blizu Char-tama sta potovalki ostali v puščavi tri dni brez vode, ker se spremljevalec z avtomobila ni mogel orientirati. Končno pa je le našel pot in rešil podjetni Angležinji gotove smrti. Deklici sta prevozili preko 8000 angleških milj in sta prvi ženski, ki sta to pot napravili z avtomobilom. Za to slavo jima je tudi najbrž šlo.
Regulacija rek uničuje prirodo
Iz vrst prirodoslovcev se čujejo pritožbe zoper regulacijo rek in potokov, ki je vzela povodnim živalim možnost skrivanja in gnezdenja. S tem so iz voda Srednje Evrope izginile mnoge vrste ptičev, hroščev in drugih živali, ki jim izčiščene reke ne nudijo več življenskih pogojev. Tudi število rib se je s tem znatno zmanjšalo. Da se od-pomore temu neugodnemu pojavu, priporočajo prijatelji živalstva, naj se ob rekah zasajajo vrbe in jelše, da se s tem omogoči bivanje živalim. Bregovi naj ne bodo nikoli goli, marveč vedno zasajeni z raznim grmičjem. Vsekakor bi se moralo pri regulacijskih delih, ki so važna v narodno-gospodarskem ozi-ru, gledati tudi na to, da se ne uničuje priroda.
Novo glasbilo
Rus Teremin in Nemec Mager sta odkrila način za proizvajanje glasbe iz valov brezžične telegrafije. Vsa mogoča glasbila se dado po tej metodi posnemati, težava je bila le v tem, da so bila brezžična glasbila enoglasna. Sedaj pa je izumil dunajski vseučiliški asistent Lenk način, ki omogoča na tem principu tudi izvajanje akordov. Njegov instrument ima v splošnem zvočno barvo harmonija, posnema pa lahko vse ostale instrumente, n. pr. flavto, klarinet, orgle, saksofon, harfo, violino itd. v najrazličnejših kombinacijah. Podoben je klavirju, samo da nima strun. Zvok nastaja z vrtenjem nazobčanih koles mimo električnih magnetov, zato mu je dal Lenk tudi ime magnetom. Čeprav naprava še daveo ni popolna, je vendarle vzbudila ogromno zanimanje na velesejmskih razstavah na Dunaju in v Lipskem.
Raziskovanje Arktide
Znanstvena ekspedicija ruskega le-dolomilca >Sedova« v polarne pokrajine se je po večmesečni odsotnosti vrnila v Arhangelsk. Odpravo je vodil, kakor znano, prof. Schmidt, udeležil pa se je je tudi slavni profesor Samojlovič, ki se je bil s »Krasinom« tako izkazal ob priliki rešilnih ekspedicij za Nobi-lovo izjalovljeno podjetje. Raziskovalci so z uspehom dovršili svoje glavne naloge, med njimi osnovanje znanstvenih postaj v Nanseijovi deželi (bivši Deželi Franca Jožefa) in v Severni deželi. Raziskovali so tudi severne predele Karijskega morja, ki so bili doslej čisto neznani. Odkrili so več otc kov in jih zarisali v zemljevide. Primerjava z Nobilovo ekspedicijo 1. 1928., ki je tudi preiskovala te kraje, kaže, da je zračnim ekspedicijam tam za sedaj namenjenih še vedno manj uspehov nego ekspedicijam z dobro opremljenimi ladjami. Tako je Nobile letel v neposredni bližini obeh sedaj odkritih otokov, Wieserjevega otoka in Otoka Kameneva, pa ju ni opazil. Poleg tega je nabrala sovjetska ekspedicija polno drugega, dragocenega materiala, zlasti iz področja biologije.
Nenavadno sleparstvo z zavarovalnino
Pred nekim pariškim sodiščem je stal te dni 36-letni možakar, po imenu Loyson, ki so ga obtožili čudne goljufije z zavarovalninami. Živel je namreč dolgo let od tega, da se je njegova prijateljica prostovoljno metala pod — vozove. Z neko lastnico vozil se je bil zmenil, da ji je dala od časa do časa v svrho kakšno svojo priprego na razpolago, a stroške za >nezgode< so potem nosile razne zavarovalnice. Devet in dvajsetkrat se je posrečila ta spletka, v tridesetič pa je pričela ena izmed zavarovalnic sumiti resnico. Spravila je moža pred sodnike in tu je povedal, kako je prišel na svojo idejo. Pred leti nekoč je bil namreč za pol ure nekje v delu in v tej polovici ure se mu je pri- i
merila nezgoda, ki mu je prinesla dobro odškodnino. Tako se je domislil, da bi živel od nezgod. Ker pa ni imel prevelike volje, da bi se sam podajal v nevarnosti, je pregovoril svojo prijateljico, da se je hodila žrtvovat namesto njega . . ,
Zamorski očak Noe in alkohol
Zamorca Jamesa Pryora iz Kenvvil-lea v New Jerseyu je pred nekoliko leti obsedel preroški duh, odpravil se je po deželi in je oznanjeval nov vesoljni potop. Našel je mnogo pristašev, ki jih je znal pregovoriti, da so ga založili s kupom denarja za zgradbo ogromne barke. Zgradil jo je po svetopisemskem vzorcu na prostem polju ter jo natovo-ril z živili in drugimi življenskimi potrebščinami. Čeprav ni bilo potopa od nikoder, je bilo okrog barke vedno dovolj prometa. To se je zazdelo policiji sumljivo, pa je nekega dne vdrla v barko in izvedla preiskavo. Našla je v njej veliko — pivovarno v polnem obratu in je ugotovila, da se bavi črni prerok z obsežnim tihotapstvom opojnih pijač. Ker se je bil z nekaterimi pristaši za-barikadiral v barki, je morala prirediti obleganje po vseh pravilih. V boju je zamorec padel zadet od krogle iz puške in šele tedaj se je policija lahko polastila čudne rešilne priprave za potapljajoče se človeštvo.
SOKOL
Kraljev pozdrav našemu Sokolstvu. Pod« starešina br. Gangl je prejel na čestitke Saveza SKJ, ki jih je poslal na rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra svoje« mu starešini naslednji odgovor: Zahvaljuj joč se za tople želje, izrečene v imenu uprave Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije in vseh starešin sokolskih žup ob prh liki rojstnega dne Nj. kralj. Visočanstva prestolonaslednika Petra je odredil Nj. Veličanstvo kralj, naj sporočim Sokolom kraljevine Jugoslavije njegov kraljevski pozdrav. — Minister dvora B. Jeftič.
Sokolski glasnik prinaša v svoji 23. šte* vilki z dne 21. t. m. na uvodnem mestu članek staroste Slovanskega in češkoslova« škega Sokolstva br. dr. Scheinerja »Tvrše« vo delo«, na katerega posebno opozarja« mo. List prinaša tudi sliki br. Tyrša in Scheinerja ter članke: Selo i Sokolstvo, Sokolska tekmovanja, Sokolstvo i škola, Duh discipline treba podignuti in spomin« ski članek preminulemu sokolskemu bor« cu br. Maksu Cotiču, glav. uredniku bivše tržaške »Edinosti«. Priobčen je tudi kra« Ijev brzojavni pozdrav Sokolstvu ob prili« k? razvitja novih polkovnih zastav, dalje razglas SKJ glede koroškega plebiscita ter cela vrsta poročil iz saveza, žup in dru« štev. Iz poročila saveznega statistikarja na seji izvršnega odbora posnemamo, da šteje naše Sokolstvo po stanju 30. avgu« sta okrog 77.000 pripadnikov. Število na« rašča. Zanimivo je poročilo o 6«tedenskem tečaju ČOS za vaditelje v Pragi, ki sta se ga udeležila tudi dva člana SKJ. Ostalo vsebino izpopolnjujejo vesti iz slovanske« ga Sokolstva in domačih žup.
Sokolske seje v Beogradu. Sa vezni na« čelnik, br. Bajželj je sklical za 1. oktober v Beograd prvo sejo saveznega načelništva pod njegovim vodstvom, kjer se bodo ob« ravnavala izredno važna vprašanja o delu SKJ za bodoča leta, o večjih prednjnškin tečajih itd. Takoj naslednji dan pa bo se« ja saveznega izvršilnega odbora, ki se bo pečala z raznimi sokolskimi gospodarski« mi vprašanji, o sestavi saveznih odsekov, savezni načelnik in načelnica pa bosta po« dala poročilo o sklepih seje načelništva prejšnjega dne.
Zahvala godbenega odseka Sokola 1. Ob koncu poletne sezije smatramo za dolž« nost, da se bratski zahvalimo vsem onim sokolskim društvom, ki so letos pc zvali našo pihalno godbo k sodelovanju na nji« hovih javnih nastopih, kjer je bila deležna vedno skrbi in pozornosti. Upamo, da smo tudi po naši strani ustregli br. društvom kolikor smo mogli. Istotako pa velja naša zahvala tudi vsem onim društvom, ki so nas naprosila za sodelovanje, pa jim nismo mogli zaradi zaposlenosti drugje več ustre« či. Priporočamo se že sedaj za prihodnjič ter prosimo, da pozovete k sodelovanju tudi k zimskim prireditvam nas salonski orkester in plesne jazze. Zdravo! — Upra« va godbenega odseka Sosola I.
Iz delovanja Sokola I. na Taboru. Naše društvo je priredilo preteklo nedeljo do« bro organizirano lahkoatletsko tekmo čla« nov in članic, o kateri sledi daljše poroči« lo. Prihodnjo nedeljo pa se bo vršila zopet ob 9. zjutraj na letnem telovališču lahko« atletska tekma naraščaja obeh spolov. Dne 12. oktobra se prične interni društveni
prednjalki tečaj, ki bo trajal devet nedelj,
vsakokrat od 8. do 13. ure. Ker so se telo« vadni oddelki silno ojačili in vsestransko primanjkuje prednjakov, moramo ta ukrep uprave in prednjaškega zbora toplo po« zdraviti. Pričela se je telovadba starejših bratov ob sredah in petkih in kakor ču« jemo, se snuje tudi že »Stara garda Soko« la I.« po vzorcu češkoslovaških Sokolov. Lutkovni odsek se sedaj pridno pripravlja na sezijo in bo imel že v oktobru svoje prve predstave. V začeteku oktobra bo pešizlet ob sodelovanju društvenega god* benega odseka.
Le Gymnaste Luxembourgoise skupna številka za julij, avgust in september je posvečena tudi spominu preminulega so« kolskega borca br. Antona Maleja. Ne sa« mo, da je omenjena naša vrsta v poročilu o IX. mednarodni tekmi in o tragični smr« ti br. Maleja, sledi nato dolg članek s čr» no obrobljenim naslovom + Anton Malej, kjer so priobčeni na kratko vsi tedanji dogodki, pa vsi poslovilni govori ob priliki pogreba nesrečnega borca tam v Luxem» bourgu. Sedaj poročajo o pogrebu br. Ma« leja v Ljubljani in Boh. Bistrici. Članek je napisal g. Hentgens, funkcijonar leksem« burškega gimnastičnega saveza z veliko odkritosrčnostjo in ljubeznijo do nas vseh, zlasti do br. Maleja.
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV.
Sreda, 24. septe nbra
LJUBLJANA 12: Poročila iz dnevnikov, plošče. — 13: Napoved časa, borza plcšče.
—	18: Koncert radio«orkescr» — 19: So« kratov zagovor, recitira g. B^atina. — 20: Koncert godbe Dravske divizije. — 22: Napoved časa in poročila.
Četrtek, 25. septembra
LJUBLJANA 12: Poročila iz dnevnikov, plošče. — 13: Napoved časa, borza, plo« šče. — 18: Koncert radio«orkestra. — 19: Srbohrvaščina. — 20: Ženski portreti iz svetovne literature. — 20.30: Samospevi g. Stjepana Svelja — 21.30: Prenos iz Za« greba. — 22: Napoved časa in poročila, plošče.
BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Kon« cert radio«kvarteta. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos iz Ljubljane — 21.30: Prenos iz Zagreba. — 22 30: Napo« ved časa in poročila. — 22.45. Koncert ra« dio«kvarteta. — ZAGREB 12.30: Plošče.
—	17: Popoldanski koncert. — 20 30: Pre« nos iz Ljubljane. — 22.40: Lahka glasba.
—	PRAGA 17: Popoldanski Koncert — 19.35: Koncert pevskega kvarteta. — 20: Sluhoigra. — 22.15: Koncert na orgle. — BRNO 17: Smetanove skladbe. — 19.05: Glasba za mladino. — 20: Prenos iz Pra« ge. — VARŠAVA 18: Komorna glasba. — 20.15: Orkestralen koncert. — 21.30: Slu« hoigra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Kon« cert orkestra. — 20.05: Dunajski večsr. — 21: Veseloigra. — 21.50: Komorna glasba.
—	Godba za ples. — BERLIN 19.30: Kon« certna in virtuozna glasba — 20.35: Sluho« igra. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Instrumenti orkestra. — 20: Slnho« igra. — 21.30: Komorna glasba. — LAN« GENBERG 17.30: Cerkveni koncert. — 20: Koncert orkestra. — 21: Simfoničen koncert. — Lahka glasba. — STUT«
TGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Kon« cert. — 17.45: Ciganska godba. — 20: Kon« cert vojaške godbe. — 21-30: Godalni kvartet — Plošče. — RIM 17: Vokalen m instrumentalen koncert. — 20.35: Italijanski večer.
Samomor ameriške letalke
Ruth Alexander, ameriška letalka, je nedavno strmoglavila z letalom pri S. Diegu na zemljo in se ubila. Bila je že tretjič po-
ročena in je svoj tretji zakon sklenila, ne da bi bil drugi ločen. Sodišče je naperilo proti nji obtožbo zavoljo biandrije, posledicam se je letalka izognila s smrtjo.
A. V.:
Štirje četrtki v enem tednu
Beatrice je kar nenadoma zaželela, da bi se poročila. Ze davno se je bila z nekim izzivanjem izrazila, da se doslej Še nihče izmed njenih častilcev — pa naj si bo obdarjen še s takšno popolnostjo — ni mogel pohvaliti, da bi bil omajal njeno neodvisnost. In ker je bila lepa in očarljiva, ji vkljub temu ni manjkalo najsijajnejših partij med filadelfij-skim mladim svetom. Njej je bilo treba samo izbrati — a Beatrice je imela zlobno veselje s tem. da jih je odbijala druge za drugim. Vendar pa je skušala ohraniti svojo oblast nad njimi.
Tobias, ki je bil brez dvoma najbolj zaljubljen, ni mogel več prenašati njene igre in se je vkrcal za Evropo, da bi vendar že pozabil to nedostopno lepoto.
Beatrice je sodila narobe, da jo je zelo malo ljubil, če se je oddaljil od nje in njenih čarov.
Beatrici je torej nenadoma zahotelo možitve. Ta izprememba se je izvršila v njej tistega dne, ko ji je njena prijateljica Barbara sporočila, da se kmalu poroči. Kaj takega se ne sme zgoditi. Vsekakor se mora tudi ona poročiti in
to prej kakor njena prijateljica Barbara.
Beatrici ni ostalo drugega, kakor da si izbere ženina, in to je bilo hitro storjeno. Še tisti dan je igrala tennis ravno z Allanom, enim izmed svojih flirtov. In ker jih je vse enako vpoštevala, ji je bilo vse eno: ta ali kak drugi. Izzvati pri mladem človeku novo priznanje ljubezni je bilo njej malenkost. In ko se je bil Allan že ves zamotal v njene sladke mreže, mu Beatrice reče: »Vse je gotovo, dragi, nikake ovire ni, da ne bi postala vaša žena... Samo, to se mora izvršiti zelo hitro. Danes je ponedeljek ... V četrtek, ali hočete?...« — »V četrtek! ... Da... kakšna sreča!« — »Dobro ... Priskrbite si dovoljenje in pridite ob 11. uri pred hišo pastorja, ki stanuje v vaši ulici... Torej v četrtek, dragi...«
Nato se je oddaljila, pustivši Aflana čisto prevzetega od sreče. Nato je šla na čaj v Majestic, kjer je imela svojo mizo. Komaj si je bila vsedla, je opazila Lawrencea, zopet enega izmed svojih žrtev, in mu poklonila enega svojih najbolj dražestnih smehljajev. Lawrence se je vzdignil in jo prosil, če sme prisesti k njeni mizi.
— »Vi ste mi vedno dobrodošli, draži,* mu odgovori ona... Toliko časa že
nisem imela prilike pogovarjati se z vami.« Nato ga je skrivaj pogledala. Lawrence je bil lepši od Allana. Mogoče ni ravnala prav. da je dala svojo prostost prvemu, ki ji je prišel naproti. Vse to je premišljevala in se zopet ljubko nasmehnila Lawrenceu, ki je še nikoli ni bil srečal tako ljubeznive.
»Ali draga Beatrice,« ji reče »zakaj ste vendar tako lepi? Zakaj vas ljubim, ko mi neprestano odrekate svojo roko?«
—	»In če bi še enkrat poskusili?«
—	»Nikar se ne norčujte iz mene!« — »Ne, narobe,« mu odgovori Beatrice, »mislim popolnoma resno, poročiti se hočem prej ko mogoče.«
—	»Ob pamet me spravljate! Kateri dan že, na primer?«
»Kaj, če bi v četrtek,« mn odgovori Beatrice. »Pridite ob enajstih pred vrata vašega prijatelja, pastorja Smithso-na. Mislite na dovoljenje!«
Potem ko je Beatrice zapustila Law-rencea še vsega srečno iznenadenega, si je rekla: »Ni ravno preveč pametno, kar počenjam... Dva sestanka v četrtek, ob isti uri, da se poročim... Lahkomiselno sem se ponudila Lawrenceu, ki mi prav za prav nič bolj ne ugaja od Allana... A končno, mislim, da me ta
dvojna ponudba ne more prisiliti, da bi vzela kateregakoli izmed teh dveh„. Sicer bom pa še premislila: in do četrtka se še lahko odločim za tega ali onega.«
To navidezno modrovanje je Beatrici olajšalo vest. Misel na četrtek jo je celo tako prevzela, da si ga je želela čim prej. Zaradi večje izbire je šla celo tako daleč, da se je dogovorila še z dvema svojima častilcema, Edwardom in Andrewom. in to ob isti uri, toda pred hišama dveh različnih duhovnikov. Po njenem mnenju je imela zdaj več upanja, da se odloči, da se lahko poroči prej kakor Barbara.
Toda Beatrica se je motila. V četrtek je prišla, ne da bi se mogla odločiti; v tem neizogibnem trenutku se je čutila v skrajni zadregi. Prišla je sicer, ker je bila primorana, in stopala je naprej, ne meneč se za svojo okolico, zatopljena sama vase.
»Zares, ona ni ljubila nobenega izmed svojih štirih zaročencev in je bilo nenaravno v njenih letih, da bi se poročila brez ljubezni. In izza množice misli je vstajal spomin na Tobiasa. ki je odšel, ker jo je preveč ljubil. Zdaj ga je razumela. Oh! zakaj je Tobias odpotoval!«
»Dober dan Beatrice,« začuje znan glas. Ona je dvignila glavo. Pred njo je stal Tobias.
»Dober dan, Tobias,« je odgovorila Beatrice. »Torej ste se vrnili?«
»Da, že osem dni je tega.
»In mi še niste povedali nikakih novic! Ah, čisto ste me pozabili. Toda, drugega itak ne zaslužim, kajti bila sem hudobna z vami. Ali ste mi vsaj odpustili?«
»Zakaj ne, Beatrice... oženil sem se ... In upam, da vi s svoje strani...
»Jaz!« zakriči Beatrice, »jaz se takoj poročim!«...
Nato je skočila v prvi voz, ki se je pripeljal mimo, in se dala zaporedoma odpeljati k vsem štirim pastorjem. Njeni štirje zaročenci so se bili že utrudili od dolgega, brezuspešnega čakanja.
Beatrice pa se je po taki hudi preizkušnji poboljšala in poročila vrlega mladeniča — čeprav pozneje, teden dni po poroki svoje prijateljice Barbare.
Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto
VJUTKO« R. 221

Srecfa, A Dt. T93ff
w. Maatenmimt
Kdo jo je umoril?
Bo man
»Storil bom, kar le morem. Čudežev idelati seveda ne znam.«
Trdota je za trenutek b"inila Iz Ma-delininih črt, ko je prijela Arturja za roko. »Ali ne vidiš, da ni v tem trenutku nihče izmed nas normalen? 2al mi je. če nasproti tebi ne ravnam tako, kakor bi morala. Reši Georgu življenje in vse se bo izpremenilo.«
»Kaj mu je ona in kaj je on njej?« je ttgibal Barrat. »Skorai bi se mi videlo, da je zaljubljena v tega Anthonyja.« Madelina se mu je bila odtujila. Antho-nyjeva usoda ji je šla do srca, zaupala je v Sinclaira in Kenyona. A kaj je pomenil zanjo on? Bij ji je nekakšen po-strešček, ki mu je dajala naročila in čigar svetov ji ni bilo mar. Najbolj čudno je bilo pa to. da jo je kljub temu bolj spoštoval ko kdaj poprej.
Pokazati je moral, da je je vreden, da je mož.
Vstal je, da bi odšel. »Takoi pojdem k gospodu I<enyonu. da vidiva, kaj moreva storiti. Ali lahko še kaj drugega
napravim za vaiu?«
Madelinin obraz je zardel od vznemirjenega pričakovanja.
»O, če bi hotel!«
»Kaj pa?«
»Artur,« je boječe nadaljevala, »skoraj se te ne upam prositi. Ali bi mi storil resnično veliko uslugo, kljub vsemu, kar sem ti rekla pri zadnjem svidenju?«
»Pripravljen sem storiti, kar le morem.«
»Smešno je in za blazno me boš imel. a vendar — ali bi poizkusil pripeljati gospoda Sinclairja nazaj na Angleško?«
Barrata je mahoma izpreletel spomin na srečanje v vlaku. Ali je Sinclair ne-maia mislil na to možnost, ko mu je rekel, da bi prekinil svoje potovanje, če bi ga Barrat potreboval? Ali je bilo samo naključje? Ali ni bilo nezmiselno pričeti divji lov na slavnega detektiva, ki je po važnih poslih bival v inozemstvu? In vse to zaradi koristi, ki je bila morda samo namišljena?
Madelina ga je tesnobno opazovala.
»Stori to, zaradi metre stori,« fc poprosila.
»A čemu, Madelina? Lep norec bi se zdel, če bi ga naposled našel kje v deveti deželi, on bi me pa vprašal, čemu vraga ga prav za prav iščem.«
»Prepričana sem, trdno prepričana, da je to prava pot. On nekaj ve, in —«
»In?«
»Cuj me, Artur!« Njene višnjeve oči so se proseče uprle vanj. »Ne smej se mi — a saj vem, da se ne boš smejal. Med dvojčki je vselej nekakšna globoka, notranja zveza. In vedi: noč za nočjo mi je, kakor da vidim Kitty pred seboj in kakor da se ona muči, da bi ml nekaj povedala. Vem, da gre pri tem za Sinclairja. Čudno je, da se mi vidi, kakor da je v nevarnosti in potrebuje pomoči — čeprav smo mi tisti, ki potrebujemo njega, da bi nam pomagal.«
Barratova postava se je vzravnala in napela.
»Ali ti ne skuša sporočiti še nečesa
drugega?«
Nevestine obdolžitve so iznova oživele v njegovem spominu.
Madelina ga je razumela in žalostno zmajala z glavo.
Po kratkem premolku je rekel Barrat:
»Meni se zdi takšno podjetje jalovo.
To so bolni plodovi donriSljtte. Ce ga
je vobče moči dobiti nazaj, tedaj to naj-laglje stori policijsko ravnateljstvo. Govoril bom o tem z gospodom Kenyo-
nom.«
»Oh, zakaj nisem mož! Prepričana sem, da prav to odloča o Georgejevem življenju.«
»Prav, tedaj pojdem ponj. Ce bom imel kaj uspeha, ti takoj brzojavim. Najprej bom poveril Kenyonu korake, ki jih tukaj želiš, nato pa odpotujem. Zdaj sem se spomnil: Sinclair mi je naročil, naj se obrnem do njegovega tajnika, če bi bilo potreba-«
»Vidiš,« je rekla Madelina, »on je slutil, kako bo. Hvala ti, Artur, da mi vračaš dobro za zlo.«
Naglo se je poslovil, da ne bi spravil svojega sklepa v nevarnost. Zakaj prav za prav je bilo to potovanje vendarle smešno podjetje. A ker je bil Madelini obljubil, da pojde, je hotel stpriti vse, da doseže vsaj nekakšen uspeh.
Z vso brzino se je odpeljal v mesto nazaj in se ustavil nekaj pred deseto uro pred Kenyonovo hišo. Za okni pisalne sobe je gorela luč. Pisatelj je bil tedaj doma. Ko je Barrat pozvonil, mu je prišel Kenyon sam odpirat. Povrhu smokinga je nosil dramopisec domačo haljo.
»Stopite noter,« Je reke! Barratn.
»Služinčad sem poslal spat. Mislim si, kaj vas je pripeljalo k meni.«
Njegov glas je zvenel resnobno.
»Izpijte kozarček whiskyja, zakaj videti je, da ste utrujeni.«
»Hvala.« Barrat se je ozrl po krasni delovni sobi, ki so jo bili poročevalci že večkrat opisali.
»Kam ste šli po obravnavi?«
»Pelial sem se k Madelini in njeni materi, da jima sporočim, kako se je končalo.«
»Kako sta sprejeli novico?«
»Slabo. Ne dasta se prepričati, da bi bil kriv. Saj veste, kakšne so ženske. Madelina pravi, da bo obiskala Antho-nyja v ječi. Razen tega želi, da vložimo prošnjo za pomiloščenje.«
-.-Bojim se. da bo zaman. V takih primerih se obtoženec skoraj ne more nadejati milosti. To je strašna stvar. Jaz sam se ne morem sprijazniti z mislijo, da bi bil kriv. Kakšno je vaše mnenje?«
»Po mojem mneniu ni v dokazu krivde nikake vrzeli.«
Kenyon se je sklonil naprej, držeč smotko v roki. »Vse to je prav lepo, a vkliub temu ne verjamem, da bi bil on storilec.«
Barrat je poskočil.
»Tedaj mislite, da ni kriv?«
Trajno kritje strehe
brez uporabe katrana, * ,
T« i A1317&TT dvojno impregnirana J. O JC.	usnjata lepenka.
LEPENKA ZA IZOLACIJO
posuta s plutovino ali z milovko (Talkum)
IZOLAČNE PLOŠČE ^01«*««.
B1TUMENOZNA strešna lepenka vseh vrst
BITUMEN JUTA
Vsi ti produkti so izdelani iz čistega, naravnega meksi-kanskega BITUMENA.
BITUMEN ▼ originalnih sodih	2gg
LESNI CEMENT
Dobavlja v vsaki množini
JOS. R, PUH, LJUBLJANA
GRADASKA ULICA 22.
TELEFON 2513
OCVIRKI
prešani, od slanine, posebno priporočljivo za krmo goveje živine in prešičev. — Cena 2 Din 1 kg.
Stalno na zalogi v večjih množinah pri tvrdki
Evald Popovič, mesna industrija, Ljubljana.
13189
Kapital od 200.000 do 300.000 Din obresti s SO odstotki.
Vrnil se bo ves posojeni kapital, obenem traja udeležba toliko časa. da doseže dobiček 50%, to je polovico posojene glavnice. — Kapital se potrebuje za razpečavanje priznano praktičnih množinskih predmetov. Za kapital in 50% obresti se nudi varnost. — Ker se bodo v inozemstvo prodale patentne pravice, je možnost, da se bodo kapital in obresti' v najkrajšem času izplačale. — Prilika je strogo re-elna in se bo le na tako oziralo. Ponudbe naj se izvolijo priposlati na ogi. odd. »Jutra« pod »Patent 1930/8«. 13147
$esen§£a *«t
&intsQa oblačita
izdeluje po najnovejši modi in po
nepretiranih cenah
«fo§ip Hovak
modno kroja&tv« Ljubljana, Breg št. 2. 12863
Kimajte knfisre v Tiskovni zadrugi!
Zimski in sobni
čevlji
so najpraktičnejši z gumastim podplatom, ker je ta izolator vlage in mraza.
Izdeluje se 30 raznih vrst v dovršeni kakovosti po zelo ugodnih cenah.
Zahtevajte cenik!	13172
Prva Jugoslovenska Tvornica Guma REKORD, Leskovac.
Kranjska hranilnica objavlja tužno vest, da je njen blagajniški sluga,
gospod
JOSIP KURENT
odlikovan L 1927 s srebrno svetinjo za gradjanske zasluge
nenadoma preminul dne 23. septembra 1930.
Pogreb rajnkega bc v sredo dne 24. septembra ob 4. uri iz Knafljeve ulice št 9 na pokopališče pri Sv. Križu.
Pokojni je služboval nad 40 let vedno z vzorno marljivostjo in zvestobo; zavod ga bo ohranil trajno v častnem spominu.
LJubljana, dne 23. septembra 1930.
Oospodje, zabranjen vhod!
za zdravnike, odvetnike, pisarne, državne in občinske urade, hotele i. t. d. najceneje izdeluje
ZEPHIR d. d. Subotica
tvornica peči in emajla
Zastave
l an brez grba, fiisto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi, Izdeluje tn razpošUja: JOSIP VVINKLKK, Subotica, poštni predal 48/d. Dustrovani cenik brezplačno.	82
KRANJSKA HRANILNICA
'	V- vi"'.. •	t _-*• .: ■■ JH .
■ •< K - ■ - •..-■>• -v -v: ?v "•
Svetovno znane originalne
WECK- ove ČAŠF
in aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodič; Maribor: Kari Liotz in Pinter & Lenard.
Glavna zaloga za Jugoslavijo: »FBUCTUS« Ljubljana. Krekov trg 10. 60a
Deske
lila za obijanje. Kratke ta mizarje, oblane ca pode prodaja po zelo nizki eenl »Ilirija«, Dunajska e. 46. Telefon 38-20 in 85-95.
Občina Ljubljana lleetni pogrebni zavod
Umrl nam je naš dobri soprog in oče, gospod
AMTON BULOVEC
odvetnik in višji deželni sodni svetnik v pokoju
dne 23. septembra 1930 po dolgem trpljenju.
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 25. septembra 1930 ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.'
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanenja v petek dne 26. septembra 1930 ob 8. uri.
Ljubljana, dne 23. septembra 1930.
13090
Žalujoči ostali
Ako želite k u p i 11
na obroke
obrnit« se na
Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev
r. s. s o. a v Ljubljani. Clgaletova 1. zraven lodnije
«62
Kurja očesa
NalboIISe sredstvo proti kurita očesom »Claven« le masi
.Dobita » lekarnah. lro«e-jrtlafa ali 'naravnost li tvoj-jalce la clavaaca skladi««
M. Hrnjak
lekarnar — Slsak
Carajta m joaaredb.
POTNIKI
železničarji in dijaki so z aktovkami, kov-čegi in podobnim najsolidneje ter najceneje postreženi pri
A. PREKUH,
LJUBLJANA, STAEI TRG ŠT. 26.
ki izdeluje vse to čisto po poljubnih željah ter prevzema popravila. 312
L. MIKUŠ
Mestni trs 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic--
©CARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
POSOJ1CA na vrednostne papirje ln po-aeslva ; ameriške zadeve ; lsterfavante dolgov; trgovske poravnave; pregled srečlc Ari. papirjev; prodata posestevs DR. IVAN ČERNE. gospodarska pisarne% Cfabl/ana, Miklošičeva 6.	293
Zahvala
Za izraze sožalja ob smrti naše ljubljene matere, babice, prababice ln tašče, gospe
Viktorije Lamoe roj. Mayr
vdove državnega uradnika
se vsem iskreno zahvaljujemo. Iskreno zahvalo vsem darovalcem cvetja, katerega je rajna v življenju tako ljubila ter vsem, ki so drago pokojno spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi viškemu učiteljstvu in šolski mladini iz Viča za udeležbo pri pogrebu .
Hkrati se najprisrčneje zahvaljujemo g. dr. Angeliku Tomincu za tola-žilne obiske ter čč sestram usmiljenkam za postrežbo. Še prav posebno se zahvaljujemo g. Dori Sluga za vso skrb, ki jo je imela za našo bolno mater ln za vsako uro razvedrila, ki jo je nudila bolnici v dolgi bolezni.
V Ljubljani, 23. septembra 1930.	13190
Žalujoče rodbine:
Lampe, Melliwa, Žilih
Tvrdka P. Ladstatter & sinovi, tovarna slamnikov in klobukov javlja pretužno vest, da je njen nepozabni solastnik, gospod
postal dne 21. septembra 1930. ob 23. uri žrtev nesreče v Budimpešti.
Domžale, 24. septembra 1930.
Nemila usoda nam je vzela nenadoma našega
dobrega in nepozabnega šefa, gospoda
hrana Ladstatter
ki je postal dne 21. septembra ob 23. uri žrtev nesreče v Budimpešti.
Domžale, 24. septembra 1930.
Uradniki tvrdke P. Ladstatter & sinovi.