Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 1 V petek (2/7°Q, soboto (2/9°Q in nedeljo (4/10°Q bo oblačno. V soboto in nedeljo možne padavine. Četrtek, 22. novembra 2018 številka 46 | leto 65 www.nascas.com naročnine 03 898 17 50 cena 1,90 € V Šaleški dolini brez presenečenj Stari novi župani v vseh treh občinah izvoljeni v prvem krogu Milena Krstič - Planinc Šaleška dolina - V vseh treh občinah Šaleške doline bodo vladali stari novi župani. Nihče od kandidatov, s katerimi so se pomerili (Kontič se je v Velenju s petimi, Menih v Šoštanju z dvema, Kopušar v Šmartnem ob Paki z eno), jim ni bil kos. Vsi trije so slavili že v prvem krogu, tako da lahko vabila za lokalne volitve 2018 vržete stran. Ne bo- ste jih več potrebovali, tu je bila dovolj ena volilna nedelja. V Mestni občini Velenje po osmih letih v svoji pisarni ostaja in nadaljuje delo Bojan Kontič, v Občini Šoštanj po dvanajstih letih Darko Menih, v Občini Šmarno ob Paki pa po šestih letih Janko Kopušar. Prvi in drugi bosta imela pri vodenju občine lahko delo. Župan Mestne občine Velenje je s svojo stranko v 33-članskem sve- tu zavzel 17 mest (enega več kot v tem mandatu), torej več kot polovico, župan Šoštanja Darko Menih v 20-članskem svetu 6 mest (enega več kot v tem), a kljub temu, da to ni večina, se mu za večinsko podporo sveta glede na to, kakšno je razmerje sil, ni bati. Malce težje delo z več usklajevanji in dogovarjanji pa utegne imeti župan Šmartne-ga ob Paki. Njegova Lista Janka Kopušarja je dobila v 12-član- skem občinskem svetu 2 sedeža, enega manj kot pred štirimi leti, 4 sedeže pa SD, 3 SDS, 2 SLS in 1 SMC. Podrobneje o tem, kako je na lokalnih volitvah 2018 volila Šaleška dolina, lahko preberete (in pogledate) na straneh 4 in 5. l trr -O ■in ■in =o ■ui i hO ¡o ■h- TAKO mislim Volivci so povedali Tatjana Podgoršek Minulo nedeljo smo na lokalnih volitvah že sedmič izbirali župane, ki bodo naslednja štiri leta vodili 212 občin. V156 občinah je bitka za županske in svetniške stolčke končana, v 56 jo bodo nadaljevali do drugega kroga lokalnih volitev v začetku decembra. Kaj reči o njih? Da je bila želja po županskih stolčkih znova velika, saj se je za 212 mest potegovalo 588 kandidatov in kandidatk. Kljub temu zelo velikih presenečenj glede na pričakovanja ni bilo. Znova so blesteli neodvisni kandidati, kar ni zanemarljivo dejstvo in kaže na to, da bo nanje v prihodnje potrebno še bolj računati. Prav tako se je potrdilo, da na lokalnih volitvah volivci in volivke bolj prisegajo na tiste, ki jih že poznajo ali so jim bližji iz takšnih in drugačnih razlogov. Kljub temu človek ne more povsem ravnodušno mimo kandidatov. Daleč od tega, da bi komu očitala, ker je izkoristil možnost, ki mu jo daje demokracija, a bi pri nekaterih županskih kandidatih in tudi kandidatih za svetnike človek pričakoval večjo mero (samo)kritičnosti. Žal, te ne zmore vse več ljudi, volivci pa pri nekaterih še vedno raje spregledajo vsebine in oddajo glas po sistemu: ne bo ta, če ni boljšega, naj bo oni drugi ne glede, ali se je doslej že kje izkazal, v življenju že naredil kaj koristnega ali ne. S tem pa delajo medvedjo uslugo tudi samim sebi, saj nedoraslost funkciji ni nikomur v prid. Tako kot pri vsaki stvari seveda tudi pri tej ne gre metati vseh v en koš. Je pa dejstvo, da biti prvi v lokalni skupnosti niso le sprejemi, večerje, stiski rok, govorniški oder in podobno. Je velika odgovornost, ki so jo nekateri pri kandidaturi zlahka spregledali. Njihovo iskrenost do občanov in skupnosti in zagotavljanje dela v njihovo dobrobit lahko opredeljujemo bolj kot samopromocijo. Želja, volja, podpora, takšne in drugačne aktivnosti pred volitvami so za uresničitev pričakovanj premalo. Nad rezultati se je treba zamisliti tudi zaradi boljše volilne udeležbe, kot je bila pred štirimi leti. Ni več mogoče v tolikšni meri trditi, da so zmagali eni in ne drugi zaradi tega, ker njihovi niso prišli na volitve. Čas za analize, ki sledi nedeljskemu dogajanju, bo morda razkril še mnoge drobne zanimivosti, ki pa na volilne rezultate ne bodo vplivale. Lahko pa vplivajo na odpravljanje pomanjkljivosti, na katere so z oddajo glasov opozorili volivci. Ti so povedali svoje, na vrsti so sedaj izvoljeni župani in svetniki. Za ene in druge se pravo delo šele začne. Pravijo, da ne bo enostavno, ker naj bi gospodarska rast višek že dosegla in ker so bila minula štiri leta občinskim blagajnam naklonjena, zato naj bi v lokalnih skupnostih že »poštimali« osnovno infrastrukturo (ceste, kanalizacijo, vodovod). Denar iz evropske blagajne naj bi poslej namenjali za druge vsebine, za katere v minulih letih ni bilo denarja, ki pa naj bi prav tako dvignile kakovost življenja občanov in občank, kar so postavljali v ospredje kandidati tudi tokrat. Če bodo volivci čez štiri leta nagradili le uspešne zgodbe, potem je dejstvo, da se bo potrebno podvizati, pri tem pa uporabiti za uresničitev načrtov oziroma danih obljub veliko usklajevanja, dogovarjanja, sodelovanja, iznajdljivosti, poguma in vizije ter čim manj nagajanja in metanja polen pod noge. Za skupno dobro. Smreka že stoji, mesto bodo razsvetlili prihodnji petek Velenje - Bliža se praznični december. V Velenju so praznično smreko postavili včeraj popoldne na Titovem trgu, prihodnji teden pa bodo tudi začeli praznovanja s svečanim prižigom praznične razsvetljave. Zanjo so letos namenili 50 tisoč evrov. Dogodek bodo popestrili z nastopom domačinke Natalije Verboten in skupine Plamen. Več kot 20 metrov visoko smreko so letos postavili krajani Šentilja in Cirkovc, podrli pa so jo v atriju Mladinskega hotela. a mz ■ Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA »»^AS 22. novembra 2018 /g LOKALNE novice Stavk v šolstvu ter zdravstvu in socialnem varstvu ne bo Vladna pogajalska skupina je dosegla dogovor s sindikatom učiteljev in sindikatoma, ki zastopata medicinske sestre in zaposlene v socialnem varstvu. Stavk v teh dejavnostih, ki so bile napovedane za začetek decembra, tako ne bo. Vlada je poleg t. i. pasovnih dvigov za od enega do treh plačnih razredov za celotni javni sektor pristala na višje plače za posamezna delovna mesta učiteljev in medicinskih sester na najzahtevnejših delovnih mestih. Medtem je v pogajanjih s koordinacijo stavkovnih odborov skupine sindikatov, ki jo vodi Jakob Počivavšek, prišlo do zaostritve. Za uveljavitev dogovora pa je potrebna ustrezna sindikalna večina. V soboto na Katarinin sejem Šoštanj - V Šoštanju bo v soboto, 24. novembra, potekal tradicionalni Katarinin sejem, ki ga organizira Občina Šoštanj. Sejemska ponudba bo temeljila na izdelkih domače in umetne obrti, ki jim bodo dodali ponudbo izdelkov, namenjenih prazničnim darilom. Poskrbljeno bo tudi za pokušino domačih dobrot, medu in medic. Sejemsko dogajanje bo potekalo na Trgu svobode med 9. in 13. uro. a mkp Formula za zmago v kulturnem domu Velenje - Danes, 22. novembra, ob 17. uri bo pripravil Klub podjetnikov Saša regije v Domu kulture Velenje, pogovor za temo Formula za zmago: osebnostna rast. Pogovor bo vodila ena najuspešnejših tukajšnjih podjetnic Tanja Skaza, ki se bo o poslovnih poteh, motivaciji, pogumu in trdem delu pogovarjala z Izo Login, eno najboljših voditeljic, ki intuicijo postavlja pred razum ter Marjanom Bagateljem, enim najbolj prepoznavnih slovenskih menedžerjev, ki verjame v svojo zgodbo. a mz Stanovanjski sklad RS bo sofinanciral gradnjo oskrbovanih stanovanj Velenje - Mestna občina Velenje na lokaciji ob Domu za varstvo odraslih gradi za upokojence in druge starejše občane 15 najemnih oskrbovanih stanovanj, ki jih bo oddala v neprofitni najem. Stanovanjski sklad RS vstopa v ta projekt kot soinvestitor v višini 546.470 evrov, občini pa je odobril tudi dolgoročno posojilo v višini 238.396 evrov na odplačilno dobo 25 let (z 12-mesečnim EURIBOR + 0,3 %.). Zgrajena stanovanja bodo oddali v neprofitni najem po veljavni prednostni listi na osnovi pravilnika, ki ga bo prej potrdil svet Mestne občine Velenje. Dodatna razsvetljava v Škalah in Paki Velenje - Mestna občina Velenje je v Škalah (10 svetilk od križišča cest Špeh-Vrbnik in Jevšnik-Breznik do parkirišča pri vrtcu) in Paki (pet novih svetilk na križišču državne ceste Zgornji Dolič-Velenje in pet na javni poti Grabner-Bošnar) dogradila nove odseke javne razsvetljave v skupni dolžini 350 metrov ter vrednosti 33 tisoč evrov. Izvajalec del je bilo podjetje SCR. Zaključena prva faza obnove ploščadi v Sončnem parku Velenje, 16. novembra - Mestna občina Velenje je zaključila prvo fazo obnove ploščadi v Sončnem parku. Dela je opravilo podjetje Ragrad, njihova vrednost pa je znašala 170.420 evrov. Naslednje leto je na tem prostoru načrtovana postavitev nove prostorske inštalacije - sončne ure. Tako bo Sončni park dopolnjen z dodatnim učnim pripomočkom, za njeno številčnico pa bodo uporabili kar to ploščad. Z obnovo bo lahko Sončni park ponovno postal zanimiv prostor za organizacijo dogodkov in druženje, kakor je v preteklosti že bil. V Mestni občini Velenje si želimo, bi tudi naslednje leto, ob 60-letnici mesta, tja umestili različne prireditve in tako dogajanje v mestu še popestrili. POPRAVEK: V članku o Spominskem centru 1991 je bilo napačno navedeno, kdo so avtorji arhitekturne in grafične podobe. Za všečno arhitekturno zasnovo in celostno grafično podobo Spominskega centra 1991 je poskrbela kreativna skupina OPA!celica (Bojan Pavšek, Sebastjan Kurmanšek) in arhitekturni studio UDARH (Urška Delopst, Mateja Kumer). Prireditev brez odpadkov? Mestna občina Velenje je začela priprave na čas, ko na prireditvah ne bomo jedli iz plastičnih krožnikov s priborom za enkratno uporabo in pili po slamici Milena Krstič - Planine Velenje, 19. novembra - Mestna občina Velenje je z namenom, da bi organizatorje različnih prireditev spodbudila k prehodu v zeleno gospodarstvo ter trajnostno upravljanje z viri preko preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in recikliranja v okviru projekta Slovenia Green Destination, pripravila delavnico o tem, kako narediti prireditev brez odpadkov. Za začetek so na delavnico povabili organizatorje prireditev in tiste, ki se ukvarjajo z razpisi. > Mestna občina Velenje je ponosni partner mreže Slovenia Green Destination. Tema delavnice z naslovom »Prireditev brez odpadkov. Je to mogoče?« ni naključna. Tesno je povezana z direktivo Evropskega parlamenta, po kateri bodo določeni plastični izdelki za enkratno uporabo prepovedani že leta 2021. »Na ta čas, ko bodo prireditve morale potekati brez plastičnega pribora, krožnikov, slamic in podobnega, se je treba pripraviti. Gotovo bo direktiva vplivala na organizacijo prireditev,« pravi Urška Gaberšek, višja svetovalka Mestne občine Velenje za turizem. »Zato jih želimo s to delavnico, ki pa ne bo edina, spodbuditi k razmišljanju o tem, kako prireditev organizirati, da bo bolj prijazna do okolja, nas samih in obiskovalcev.« Ali drugače povedano - da nas odpadki kot »posledica« turizma ne bodo zasuli. Delavnico, potekala je v ponedeljek v vili Bianca, so izpeljali s pomočjo Ekologov brez meja, ki se zelo dejavno ukvarjajo s področjem odpadkov v Slove- Urška Gaberšek, višja svetovalka s področja turizma: »Delavnica spodbuja k razmisleku.« niji. »Gotovo ste že slišali za njihove iniciative, saj ji je precej, recimo za prvi zero waste hotel v Sloveniji, za projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu ... Nas pa so poučili, kako naj se lotimo organizacije prireditev brez odpadkov,« pravi Gaberškova. Na delavnico so povabili organizatorje prireditev iz Velenja, predstavnike PUP Sauberma-cherja in vse tiste, ki se ukvarjajo z razpisi s področja kulture, športa, turizma, da bodo lahko v razpise prijazno dodali kriterije in spodbude ter direktivo na mehak način pripeljali do učinkovite izvedbe. Savinjsko-šaleška naveza Tudi zadnja nedelja še ni povedala vsega Še drugi krog - Bitka za Kristal - Solčava in Vojnik - Ruska steza - Bela Dravinja -Kozjanski Robin Hood Zadnje dneve sta zaznamovala dva dogodka, ki sta dvignila na noge kar precej Slovencev. Lokalne volitve in - seveda - objava lestvice najbogatejših Slovencev. Ta vsako leto povzroči veliko ne-voščljivosti in kritičnih komentarjev, kako le je kdo prišel do tolikšnega bogastva. O trdem in inovativnem delu nekateri sploh ne razmišljajo! Na tej lestvici je (seveda) tudi nekaj imen z našega območja, a to ste si gotovo že pogledali. Upam, da brez zavisti. Slišati pa je tudi, da mnogo ljudi nič kaj ne zavida pogumnežem, ki že opravljajo županske posle ali se za to potegujejo. Ta kruh pač ni tako sladek, kot si nekateri zamišljajo. Še posebej, če želijo ob tako mačehovski državi uresničiti čim več želja občanov. A korajžnih ne zmanjka. Ne moških ne žensk. Čeprav morda delamo krivico manjšim, je vedno največje zanimanje za večja mesta. V največjih dveh, Velenju in Celju, drugega kroga ne bo, čeprav je v knežjem mestu še dolgo kazalo, da bodo »tekli« še enkrat. Aktualni župan s svojim pooblaščencem ali »soobčinarjem«. Izredno prepričljiva sta bila dosedanja župana Šentjurja in Žalca. Veliko zanimanja za izid je bilo tudi v Rogaški Slatini, kjer sta se spopadla zagovornik Kristala, načrtovanega najvišjega stolpa v državi, in njegova največja nasprotnica. Ne vem, če je s tem, ko je zmagal sedanji župan, »zmagal« tudi Kristal. Sicer pa je za naše širše območje pri teh lokalnih volitvah značilna »ekstremnost«. Z našega območja je občina, v kateri je bila volilna udeležba najvišja (Solčava), na drugem koncu pa občina Vojnik, kjer je bila udeležba volivcev pri izbiranju župana in občinskih svetnikov najnižja. Ne na volilnem, ampak rekreativnem področju pa pri nas nekateri primerjajo Ljubljano in Žalec. Kot je znano, so v Žalcu že pred časom pripravili tek po stopnicah na vrh Hmezada, najvišje stavbe v Savinjski dolini. V Ljubljani pa so pred dnevi izvedli tek na vrh poslopja BTC, najvišje stavbe v državi. Seveda ni res, da bi Ljubljančani posnemali Žalčane. Na Hmezad so tekli prvič, na vrh BTC-eja že petič. V tem letu, ko se spominjamo stoletnice konca prve svetovne vojne, so se v Rimskih Toplicah oziroma v tamkajšnjih Rimskih termah tudi spomnili stoletnice Ruske steze. Pred sto leti je bila namreč končana ta steza, ob kateri je tudi nekaj energetskih točk in dreves z vsega sveta. Graditi jo je že leto prej začelo 47 ruski ujetnikov ter nekaj ujetnikov drugih narodnosti. V Šmarju pri Jelšah novega župana še nimajo, kdo od preostalih kandidatov bo že zmagal, pa se bo moral spopasti s starim problemom: kako središče kraja rešiti gostega prometa. Skozenj namreč potega promet med Celjem in Rogaško Slatino oziroma Hrvaško. Problem seveda ni nov, stare so že tudi pobude za rešitev. A kje naj bi res potekala, je še vedno vprašanje. Možnosti ni veliko, načrti so, že dolgo je tudi umeščena v občinski prostorski načrt, rešitve pa še ni. Pa ne le zaradi denarja. Ni še tako dolgo, ko smo pisali, da so v Slovenskih Konjicah končno rešili težave z onesnaženostjo Dravinje v središču Slovenskih Konjic, to je na območju nekdanjega Konusa. A pred dnevi so nekateri znova začeli opozarjati, da je voda v Dravinji belo »obarvana« in da se peni. Čeprav naj s priključitvijo tamkajšnjih podjetij na ko-lektor in povezavo s centralno čistilno napravo težav ne bi bilo več. Zato nejevoljna vprašanja, kaj je spet narobe. Še preden pa so v Celju dobili novega (starega) župana, je občina seznanila občane, da se spomladi (končno) začne uresničevati državni projekt rekonstrukcije ceste med Šmarjeto in Škofjo vasjo. Odsek, ki ga bodo obnovili, je sicer dolg le slab kilometer, a zelo nujen ureditve. Na obeh straneh bodo zgradili pločnika in kolesarsko stezo, predvideno je tudi eno krožišče. Denar bo poleg države dala tudi občina. Pa še to: čeprav počasi prihajamo v pravljični čas, bo nekatere v Rogaški Slatini in Šmarju še prej obiskal razbojnik. Razbojnik Guzej. To je znani razbojnik posebne vrste, ki ga mnogi na Kozjanskem in okolici imenujejo tudi kozjanski Robin Hood. V soboto in nedeljo bosta namreč v teh dveh krajih predstavi muzikala o tem posebnem razbojniku, čigar lik se je med ljudmi ohranil tudi zato, ker je bil poznan po tem, da je stvari, ki jih je oropal bogatim, delil med reveže. Predstavo je pripravila Dramska skupina KPD Kostrivnica, ki ima dolgoletno tovrstno zgodovino. a k ■ ■ ■ ■ ■ flffj^fl« NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 % četrtletne 8% in mesečne 5% popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek Mojca Štruc, Tina Felicijan (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 22. 11. 2018, barve: CM K, stran 3 22. novembra 2018 »»ms AKTUALNO 3 Sodelovanje, povezovanje, komuniciranje Kaj povedo zaključki regijske konference o prioritetah pri razvoju turizma v SAŠA regiji Tina Felicijan Pretekli teden so Center za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica in Savinjsko-ša-leška razvojna agencija priredili regijsko konferenco na temo turizma kot razvojne prioritete SA- povezani. Primanjkuje namestitev. Trženje turističnih storitev je neorganizirano. Za delo v turizmu primanjkuje kadrov. Številne poslovne priložnosti malih in srednjih podjetij ostajajo neizkoriščene. Regionalna destina-cijska organizacija SAŠA zaradi pomanjkanja kadra ter neureje- turistične subjekte ter si prizadevati za izdelavo regijske strategije razvoja turizma, do katere bi se morale opredeliti vse občine. K temu so jih nagovarjali tudi predavatelji na konferenci in poudarili, da je treba rešiti tudi sistemsko financiranje institucij, ki na tem področju delujejo, dokler se panoga ne bo začela sama financirati, je sporočila konference povzel strokovni sodelavec CRTI Franc Žerdin. »Opredeliti je treba vizijo in si zastaviti ŠA regije. Akterji v turizmu so se seznanili z aktivnostmi in načrti s področja turističnega gospodarstva v Sloveniji in SAŠA regiji. Neizkoriščene priložnosti Lanskoletna raziskava CRTI z naslovom Priložnosti za delo in življenje mladih v SAŠA regiji v obdobju do leta 2030 je pokazala tako pozitivna mnenja akterjev o razvoju turizma kot njihove zadržke. Menijo namreč, da so v povezavi s turizmom podane dobre možnosti za intenzivnejši zagon podjetništva. Po drugi strani pa, da je turizem velika, vendar še zdaleč ne dovolj izkoriščena razvojna priložnost regije. Zakaj? Veriga lokalnih dobaviteljev ni izdelana. Prav tako ne regijski informacijski sistem. Lokalni ponudniki turističnih storitev niso nega financiranja ni profesionalno zaživela. Regija nima izdelane vizije razvoja za turizem in nima opredeljenih ciljev. Premalo je izkoriščen prostorski potencial podeželja, tudi reke Savinje in Šaleških jezer, so nekatera mnenja vključenih v raziskavo. Kako jih preseči? Načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni regije je v pristojnosti občin, ki upoštevajo usmeritve Strategije slovenskega turizma. Vsi župani občin v regiji so turizem (in podjetništvo) opredelili kot najbolj pomembni regijski razvojni prioriteti in so v razvoj obeh področij pripravljeni vložiti veliko sredstev. Bodo pa morali pri tem bolj sodelovati in k bolj intenzivnemu povezovanju spodbujati tudi posamezne Velenjski gimnazijci izjemni logiki Vsako leto se dijaki Gimnazije Velenje množično udeležujejo šolskega tekmovanja in se preizkušajo v logičnem razmišljanju. Najboljših 8 gimnazijcev se je tokrat uvrstilo na 33. državno tekmovanje iz znanja logike, ki je bilo v soboto, 10. novembra, na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Tekmovali so v štirih tekmovalnih skupinah po posameznih letnikih. Aljaž Sovič, dijak 1. letnika, je dosegel 1. mesto v državi in zlato priznanje. Zlato priznanje so osvojili še Rok Tadej Brunšek iz 1. letnika, Neža Vipavc iz 3. letnika in Tjaša Srotič iz 4. letnika. Dijakinji 2. letnika Tamara Logar in Katja Jevšenak ter dijak 3. letnika Matjaž Čelan so prejeli srebrna priznanja. a Silvestra Jevšenak, mentorica 24 ur na dan smo le klic ali klik stran. Za vsa vprašanja in nasvete smo vam na voljo vse dni v letu prek telefonske številke 01 477 20 00. Svoje finance pa lahko priročno urejate tudi prek video klica, spletne banke NLB Klik, mobilne banke Klikin in telefonske banke Teledom. V. □ u www.nlb.si O NLB Za vse, kar sledi. Franc Žerdin: »Razvoj turizma ima perspektivo le, če se bodo akterji povezovali, če bodo sodelovali in si zaupali.« Svetovalka MOV za turizem Urška Gaberšek meni, da lahko akterji v turizmu nadoknadijo do sedaj neizkoriščene priložnosti tudi z vključevanjem v projekte, ki jih vodi SAŠA ORA. »Tako bodo lahko aktivno sodelovali pri razvoju produktov celotne regi- je, se izobraževali in prilagajali svojo ponudbo potrebam sodobnega turista. S tem bodo informirani o ponudbi regije. Spoznali bodo, da lahko regionalna desti-nacijska organizacija doseže več kot sami.« Velenje »Velenje je organizirano in pogumno vstopilo v razvoj turističnega gospodarstva. Turizem zagotovo je razvojna prioriteta tako Velenja kot regije,« ocenjuje Franc Žerdin. Kakšno vlogo pa lahko Velenje prevzame pri strateškem turističnem razvoju celotne regije? »Velenje zagotovo lahko prevzame vlogo zaupanja vrednega partnerja v mreži akterjev, ki bodo aktivno razvijali turizem na območju SAŠA regije. Pri tem pa menimo, da je treba spodbujati delovanje regionalne destinacijske organizaci- je. Občina ga bo v prihodnosti tudi finančno podprla, saj potrebujemo eno organizacijo, ki nas bo mrežila, strokovno podpirala in naše proizvode tržila,« odgovarja Urška Gaberšek. Dodaja, da je prioriteta Velenja v razvoju turizma trajnostni razvoj. »Zato v razvoj turizma aktivno vključujemo lokalno prebivalstvo in gospodarstvo. Vse udeležence v Velenju in okolici spodbujamo k odgovornemu odnosu do naravnega in družbenega okolja. Spremljamo trende v turizmu, se prilagajamo klimatskim spremembam, spodbujamo trajno-stno mobilnost in nenehne izboljšave pri vsakdanjem poslovanju, saj je izrednega pomena, da je Velenje najprej prijetno in prijazno za vse, ki tu delamo in živimo. S tem bo takšno tudi za ljudi, ki ga obiščejo.« cilje do leta 2025. Dogovoriti se moramo, kaj so naši turistični produkti. Potrebno je opredeliti institucionalni in pravni okvir, v katerem naj dejavnost deluje. Treba je pregledati nastanitvene kapacitete in drugo infrastrukturo ter načrtovati naložbe. S formalnim izobraževanjem, izobraževanjem na delovnem mestu in spodbujanjem kadrovske politike se je treba lotiti reševanja kadrovskih težav,« poroča. Rekli so ) Urška Gaberšek: »Akterji v turizmu lahko nadoknadijo neizkoriščene priložnosti s sodelovanjem, povezovanjem, komuniciranjem in informiranjem.« Podatki o turističnem obisku SAŠA regije so spodbudni. Število turistov se je med leti 2010 in 2017 povečalo iz dobrih 19 tisoč na 76 tisoč. Število nočitev je naraslo iz slabih 41 tisoč na 211 tisoč. Povprečno število nočitev pa je iz 2,15 narastlo na 2,77 dni. Turizem v strukturi gospodarstva regije predstavlja manjši, a naraščajoč delež. Leta 2010 je turistična panoga s čistimi prihodki od prodaje predstavljala 1,8-odstotni delež gospodarstva, lani pa 2,1-odstotni delež. Rast prihodkov v istem obdobju je na ravni celotnega gospodarstva znašala 10 odstotkov, medtem ko je na ravni gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v turizmu znašala 25 odstotkov. Slednji so torej rastli bistveno hitreje od celotnega gospodarstva. Delež zaposlenih v turizmu v regiji se povečuje. Leta 2010 je na ravni regionalnega gospodarstva znašal 6,8 odstotka, do lanskega leta pa se je povečal na 7,7 odstotka. Celotno gospodarstvo SAŠA regije je bilo lani še vedno 4 odstotke pod ravnijo iz leta 2010, turistična panoga pa je v tem času glede na število zaposlenih zrastla za 10 odstotkov. Na snidenje in dobrodošli v vaši novi NLB poslovalnici Zaupanje naših strank in zadovoljni obrazi, ko najdemo pravo rešitev za vsako finančno zagato, so smisel našega dela. Kljub temu, da po 30. 11. zapiramo vrata NLB Poslovalnice Gorenje, še vedno ostajamo z vami za vse, kar sledi. »Čeprav vaša in naša Poslovalnica Gorenje zapira svoja vrata, boste svoje finance še naprej lahko zaupali NLB strokovnjakom. Prepuščamo vas v dobre roke kolegov v Poslovalnici Rudarska, ki bodo odslej iskali za vas najboljše rešitve,« pravi Mojca Vozelj, vodja NLB, Poslovalnice Gorenje. »Na tem mestu bi se v imenu vseh sodelavcev iskreno zahvalila za vaše zaupanje in vse tople besede, ki ste nam jih namenili ob obiskih,« še dodaja. Toplo dobrodošli! Na široko pa vam 3. 12. odpiramo vrata v vaši novi NLB, Poslovalnici Rudarska, v kateri ste dobrodošli od ponedeljka do petka med 8. in 12. ter med 14.30 in 17. uro. Če potrebujete dodatne informacije ali si želite ogledati vašo novo poslovalnico, vas lepo vabimo na celodnevni dan odprtih vrat. »Takrat boste spoznali bančnike, ki bodo odslej z veseljem poskrbeli za vas Mojca Vozelj, vodja NLB Poslovalnice Gorenje in NLB Poslovalnice Rudarska in vaše finance, pozdravili pa vas bomo tudi nekateri vam že poznani obrazi. Istočasno vam bomo predstavili svoje delo in odgovorili na vprašanja, med tem pa boste lahko okušali praznične dobrote,« pove Vozljeva in vas 20. 12. 2018 (v odpiralnem času poslovalnice) vabi na dan odprtih vrat. 24 ur na dan, vse dni v letu Ker se zavedamo težav z dostopnostjo, vam kjerkoli in kadarkoli ponujamo rešitev. Četudi bo Za celoten prenos poslovanja bomo poskrbeli v banki in zaradi tega stranke ne boste imele dodatnega dela ali stroškov. Prav tako se zaradi prenosa ne bodo spremenile vaše veljavne pogodbe ali storitve, enake pa ostajajo tudi številke vseh vaših računov in plačilnih kartic. poslovalnica odslej drugje, smo 24 ur na dan le klic stran, saj so vam svetovalci iz NLB Kontaktnega centra na voljo vse dni v letu, ob katerikoli uri, prek telefona, video klica ali spletnega klepeta. Tako vam za nujne storitve ali strokovni nasvet sploh ni treba od doma. Pokličite (01) 477 20 00, aktivirajte video klic ali klepet prek www.nlb.si in nas preizkusite. Potrudili se bomo, Ne glede na oddaljenost vaše nove NLB poslovalnice bomo še naprej poskrbeli za vse, kar sledi. 24 ur na dan vam bo za finančne storitve tudi v bodoče - na isti lokaciji v Gorenju - služil bankomat. da bomo strankam, ki boste svoje storitve odtlej opravljali v drugih, bližnjih NLB Poslovalnicah, kar najbolj ublažili spremembe v poslovanju. Prav tako pa ničesar ne bomo prepustili naključju. Tudi v bodoče bomo iskali rešitve, kako približati naše storitve tistim strankam, ki ne uporabljate sodobnih poti, ter imate težave z dostopom do poslovalnic. »Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da ohranimo vaše zaupanje. Ob tem pa močno upamo in si želimo, da se kmalu spet snidemo,« zaključuje sogovornica. Propagandno sporočilo ■ Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 4 »»WAS Mežnar in Zniderjeva 4 VOLITVE Izvoljen Menih, sledita Po zaprtju volišč in preštetih glasovih za župana smo se ustavili tudi v štabu šoštanjskih kandidatov Milena Krstič - Planine Veselje v štabu liste Mladi za Šoštanj. Kandidat za župana Matic Mežnar je prepričal petino volivcev, v svetu bodo imeli tri sedeže. Šoštanj, 18. novembra - Izidi nedeljskih lokalnih volitev so znani. V občini Šoštanj se jih je (podatki so še neuradni) udeležilo 3.692 od 7.071 volilnih upravičencev, kar pomeni 52,21-od-stotno volilno udeležbo. V prvem krogu so izvolili župana. Darko Menih (SDS) bo Občino Šoštanj volil četrti mandat. Volivci so mu namenili 2.481 glasov (68 odstotkov). Njegovima tekmecema Ma-ticu Mežnarju (Mladi za Šoštanj) 731 glasov (20 odstotkov) in Bojani Žnider (SD) 449 glasov (12 odstotkov). V 20-članskem občinskem svetu bo, kot za zdaj kaže, 6 mest pripadlo izvoljenim kandidatom SDS (25,52 odstotka glasov), 4 Listi Borisa Goličnika (18,81 odstotka), 3 Mladim za Šoštanj (14,37 odstotka), 3 Listi Viktorja Dreva (13,82 odstotka), 1 mandat SD (7,35 odstotka glasov), 1 mandat NSi (5,26 odstotka), 1 mandat Listi Marjana Šarca (4,57 odstotka glasov) in 1 mandat DeSUS-u (4,52 odstotka). Kateri kandida- ti jih bodo zasedli (neuradno), je razvidno iz projekcije. Zunaj so ostali SLS (2,32 odstotka glasov), SMC (1,65) in Zeleni Slovenije (1,60). V SDS zmago naznanili z ognjemetom Najbolj prešerno je bilo v štabu SDS v Mestni galeriji. Veliko jih je bilo, ki so želeli tisti trenutek, ko je bilo znano, da so volivke in volivci Darku Menihu prepričljivo, in to s skoraj 68 odstotki, zaupali četrti mandat, stisniti roko. Zmagoslavje so, ko je bilo znano, da so v svetu Občine 'osvojili' mandat več, kot so ga imeli v tem, pokazali z ognjemetom. Mnogi so z občudovanjem zrli v nebo, se je pa ena mačka - preverjeno - v stanovanju v bližini, tega tako ustrašila, da jo je nemudoma ucvrla pod posteljo. »Nocoj je eden mojih najlepših večerov, dan pa je v pričakovanju rezultata mineval precej nervozno. Najprej sem na sprehod peljal psa in se ukvarjal z njim, potem smo se z družino odpravili na pokopališča in našim dragim v Velenju in Slovenj Gradcu na grobovih prižgali svečke. Kosilo smo si privoščili v Mozirju, šli še malo na sprehod in tako nekako zapolnili dan. Zdajle pa sem zelo vesel, ponosen na svoje delo, ponosen na ekipo. Občani so spoznali, da mi lahko zaupajo in da lahko zaupajo tudi odgovornim ljudem v stranki, našim svetnicam in svetnikom. Obljubljamo, da bomo še naprej delali po svojih najboljših močeh v dobro vseh občank in občanov,« je dejal. Volilno kampanjo je ocenil za eno boljših doslej. Minila je brez podtikanj, nizkih udarcev in grobosti na terenu. Mladi so se iz nič povzpeli na dvajset Matic Mežnar, ki v petek še ni vedel, kje bodo Mladi za Šoštanj spremljali štetje glasov, je podpornike v nedeljo okoli sebe zbral doma. Glede na to, da se je na volitve podal prvič in so mu že prvič volivke in volivci, ki so na volitve šli, namenili petino glasov, malenkost manj kot 20 odstotkov, je bil izjemno zadovoljen. »Zahvalil bi se vsem tistim, ki so mi pomagali iz nič doseči tak rezultat. Hkrati pa bi iskreno čestital županu za zmago,« je dejal. Mladi so se volilne kampanje lotili sistematično, niso delali napak, nikogar tudi niso želeli »šimfati«. Obljubljajo, da bodo zaupanje volivcev, ki so zanje rezervirali tri sedeže v občinskem svetu, upravičili. Kandidatka SD podvojila glasove izpred štirih let Na Ribiški koči v Šoštanju so se na volilni večer zbrali Socialni DARKO MENIH demokrati na čelu s predsednico Občinskega odbora SD, kandidatko za županjo in v novem mandatu občinskega sveta tudi svetnico Bojano Žnider. S svojim volilnim rezultatom je bila zadovoljna, ne pa tudi s tem, da bodo imeli socialni demokrati v občinskem svetu samo en sedež (v tem dva). »Rezultat županskih volitev je za 50 odstotkov boljši, kot je bil pred štirimi leti, žal pa so nam volivci tokrat namenili samo en sedež v občinskem svetu. Trudili se bomo naprej, saj Šoštanju želimo samo dobro.« mag. Judita Čas-Kmeža Franc Rosee Jasmina Černoša Peter Radoja Dragica Lesjak David Ravnjak Legenda: BSD SDS Lista Borisa Goličnika ■ Lista Viktorja Dreva Mladi za Šoštanj NSi DeSUS ■ Lista Marjana Šarca Kopušar župan še naslednja štiri leta Pet novih in sedem V občini Šmartno ob Paki volilna udeležba precej večja kot pred 4 leti - Protikandidatki dosedanjih obrazov Mateji Ažman 39,46 % glasov Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 18. novembra - Teden dni po prazniku Občine Šmartno ob Paki so se nekateri znova bolj, drugi manj veselili, odvisno od tega, kaj so pričakovali od lokalnih volitev. Na njih sta se za župansko mesto potegovala aktualni 53-le-tni diplomiran ekonomist Janko Kopušar in 37-letna svetnica, gimnazijska maturantka Mateja Ažman. Kandidaturo Kopušarja (Lista za napredke občine) sta podprli še stranki SD in DeSUS, v minulem sestavu občinskega sveta koalicijski partnerici liste, Ažmanova pa je bila kandidatka stranke SLS, pri tem pa so jo podprle še stranke SDS, NSi in SMC. Po za zdaj še neuradnih podatkih so se volivci in volivke odločili, da bo naslednja štiri leta vodil lokalno skupnost Janko Kopušar, ki je na tem mestu 6 let. Od 1698 glasov jih je dobil 1028 ali 60,54 %, Ažmanova pa 670 ali 39,47 %. Slednja ni premagala svojega tekmeca na nobenem od petih volišč. Še najbolj se mu je približala na volišču v dvorani Marof Mladinskega centra Šmartno ob Paki, kjer so oddali svoje glasove volivci vaških skupnosti Rečica ob Paki in Podgora. Tu je prejela le 14 glasov manj od Kopušarja, na vseh ostalih voliščih so bile razlike večje. Občinska volilna komisija je pregledala tudi glasovnice, ki so Maja Ažman se je vsem, ki so jo podrli na volitvah, zahvalila v dvorani gasilskega doma v Paški vasi. prispele po pošti, ter glasovnice s predčasnega glasovanja. Po pošti so prispele 4 glasovnice, od tega je bil na njih po 2-krat obkrožen Kopušar in prav tolikokrat Ažmanova. Predčasnega glasovanja pa se je udeležilo 41 volilnih upravičencev. Ti so 23 glasov namenili Kopušarju, 18 pa Ažmanovi. Ob zapisanih podatkih ne gre spregledati še volilne udeležbe. Ta je bila 62,53 % in je bila precej višja kot pred štirimi leti (51,65 %). Zmago sem pričakoval Janko Kopušar, ki je čakal na rezultate volitev doma v Slatinah, je takoj po izvolitvi dejal, da je zmago pričakoval in jo je tudi napovedal. »S številom glasov sem zadovoljen, zmaga ni skromna. Spodbudna je volilna udeležba, ki je bila precej bolj- ša kot na zadnjih lokalnih volitvah, kar potrjuje, da so male občine potrebne in da občani čutijo pripadnost do manjših lokalnih skupnosti. Menim, da je volilni rezultat pošten. Zahvaljujem se vsem, ki so se udeležili volitev, tudi vsem, ki so oddali glas zame. Prizadeval si bom, da jih ne bom razočaral. Prav tako se zahvaljujem Maji Ažman za pravilno in pošteno kampanjo ter ji čestitam za dosežen rezultat, ki ni zanemarljiv.« Nisem razočarana, rezultat je lep Maja Ažman je skupaj s predstavniki strank, ki so jo podpirale na volitvah, spremljala glasovanje v dvorani gasilskega doma v Paški vasi. »Nikakor nisem razočarana,« je povedala po znanih rezultatih in nadaljevala: »Mislim, da je rezultat lep. Ob tem bi čestitala Janku Kopušarju za vnovično izvolitev za župana. Si pa želim, da bi v naslednjih štirih letih sodelovali, poskušali poiskati skupne točke na vseh področjih delovanja.« Bodo morda lokalne volitve čez štiri leta zanjo vnovič izziv? »Do takrat je sicer še nekaj časa, a mislim, da ja.« Svet Občine Šmartno ob Paki bo v naslednjem mandatu nekoliko drugačen v primerjavi s prejšnjim. Namesto 14 ga bo sestavljalo 12 svetnikov. V njem bodo imele (tako kot v minulem mandatu) svoje predstavnike stranke SD, SDS, SLS, Lista za napredek občine, ni pa se uspelo vanj uvrstiti stranki DeSUS. Ta se je na volitve podala z nepopolno listo, prejela pa je 7 glasov manj kot stranka SMC, ki je nastopila le s tremi kandidati. Stranka SMC doslej v šmarškem občinskem svetu svojega predstavnika še ni imela. Pred pragom občinskega sveta je ostala tudi stranka NSi. Zagotovo pa je največje presenečenje nedavnih lokalnih volitev v omenjeni občini to, da se vanj ni uspelo uvrstiti SLS--ovi kandidatki za županjo Maji Ažman. Na osnovi preferenč-nih glasov jo je izrinila iz sveta Mojca Kumar, katere ime je bilo na listi kandidatov za svetnike stranke SLS na četrtem mestu, J AN KO KOPUŠAR Ažmanove pa na drugem. Stranka SD je na volitvah prejela 429 glasov, v svetu bo imela 4 predstavnike (prej 5), stranka SDS je s 369 glasovi ohranila 3 svetniška mesta, 297 glasov prinaša Listi za napredek občin 2 svetniški mesti (prej 3), dve svetniški mesti je ohranila tudi SLS (268 glasov), stranka SMC pa je prejela 112 glasov. Na osnovi rezultatov (še vedno neuradnih) bo v svetu občine Šmartno ob Paki pet novih obrazov in sedem takih, ki so v svetu delovali že v minulem mandatu. V svetu bodo nadaljevali delo predstavniki stranke SD in Liste za napredek občine, prav tako svetnik stranke SLS, novi obrazi v primerjavi z dosedanjo sestavo sveta so svetnica stranke SLS, dva svetnika stranke SDS (Darko Pokleka je že bil svetnik), povsem nov na političnem parketu je tudi predstavnik stranke SMC. ■tp Jožefa Slemenšek Peter Rosenstein Legenda: ISD SDS ■ Lista za napredek SLS I SMC ■ Naš čas, 22. 11. 2018, barve: CM K, stran 5 22. novembra 2018 «»SÜAS VOLITVE 5 Bojanu Kontiču tretji mandat V Mestni občini Velenje je kljub šestim kandidatom za župana že v prvem krogu zmagal Bojan Kontič - Tudi lista socialnih demokratov rekordna zmagovalka, v svetu Mestne občine Velenje bo imela večino Mira Zakošek Velenje, 18. novembra - Dosedanji župan Bojan Kontič, ki se je potegoval za svoj tretji županski mandat, je pometel s konkurenco, in to kljub temu, da se je za župansko mesto potegovalo šest kandidatov. Gladko je zmagal že v prvem krogu, in to na prav na vseh voliščih, tudi tistih, kjer je doslej zmagovala SDS, vključno s Šentiljem, kjer živi družina predsednika SDS Janeza Janše. Zanj je glasovalo 6.791 volivcev, kar je pomenilo 59,57 odstotka. Druga je bila Suzana Kavaš (SDS) s 15,52 odstotka, tretji Matej Jenko (Dobra država), zbral je 8,23 odstotka, četrta Breda Kolar (SMC) s 7,25 odstotka, peti Mihael Letonje (SLS) s 5,77 odstotka in šesti Jože Hribar (Naše Velenje), ki je zbral 3,6 odstotka glasov volivcev. Pa poglejmo še, kako uspešni so bili kandidati za občinski svet. Kot rečeno, je absolutno zmaga- BOJAN KONTIČ la lista SD, ki je osvojila 43,15 odstotka glasov in si s tem pridobila 17 sedežev, kar je večina v 33-članskem občinskem svetu. Druga je lista SDS s 17,67 odstotka glasovi in šestimi svetniškimi mesti in tretji DeSUS z 9,94 glasovi in tremi svetniki. Po enega svetnika pa so dobili Naše Velenje, Dobra država, SLS, NSi, SMC, SNS in Levica (navedeni so po odstotkih doseženih glasov). V Kontičevem taboru je bilo zelo veselo Člani območne organizacije Socialnih demokratov so verjeli v zmago v prvem krogu in na štabu so se začeli zbirati takoj po zaprtju volišč. Bolj ko se je nasmihala zmaga, več jih je bilo in stopnjevalo se je tudi razpoloženje, ki ga je s harmoniko ^E^^A Suzana KM Kavaš Andrej Darinka Iva Andrej Sebastjan Darinka Vrbec Skaza Lilija Kmetic Apat Mravljak popestril Dani Avbreht in skupina Čaga boys. Presenetljivo veliko med njimi je bilo mladih. »Tega sem še posebej vesel,« je dejal Bojan Kontič. »Polni so energije, znanja in pripravljenosti, da naredijo kaj, ne da bi bili za to plačani. Ponosen sem na to ekipo, ki počasi prevzema aktivnosti v naši stranki, in prepričan sem, da bo nadaljevala našo uspešno zgodbo.« Bojan Kontič je bil zmage vesel: »Zahvaljujem se vsem, ki ste glasovali zame, in še posebej tistim, ki ste mojo kandidaturo podprli s svojimi podpisi. Takšnih je bilo kar 658. Ti glasovi jasno dokazujejo, da ste občani zadovoljni s tem, kar je naredila naša ekipa, in da od nas pričakujete nadaljnjo uspešno pot. To tudi zagotavljam in še uspešneje jo bomo lahko izpeljali, saj Z rezultatom so bili, kljub temu da so pričakovali boljšega, zadovoljni tudi v štabu Suzane Kavaš. tranjim kolegijem, povedal, da je dela v teh dneh veliko, saj so se nekaterih projektov lotili pozno zaradi pozne odobritve nepovratnih sredstev, aktivno pa se tudi že pripravljajo na veseli december in seveda tudi na sklic konstitutivne seje sveta, ki naj bi tom, ki so ga dosegli, vseeno zadovoljna. Izboljšali so namreč rezultat pred štirimi leti (takrat je njihov kandidat prejel nekaj več kot 1200 glasov, ona pa tokrat 1767.« Na to sem ponosna, predvsem pa me veseli, da smo izboljšali Čeprav je bil Bojan Kontič prepričan v zmago v prvem krogu, so bili trenutki, ko so »prihajali« glasovi, zelo napeti Legenda: ISD SDS DeSUS ■ Moje Velenje ■ Dobra država SNS I SLS BSMC NSi ■ Zeleni Slovenije smo število svetnikov še povečali in imamo v svetu večino, skupaj s koalicijskimi partnerji (računam na sodelovanje), pa še veliko več,« je povedal Kontič v nedeljo zvečer, ko sicer še niso bili znani vsi rezultati, a je bila zmaga že odločena. Po neprespani noči pa je v ponedeljek zjutraj, ko je delo v občinski upravi normalno potekalo vključno z ju- bila v prvi polovici decembra, do takrat pa seveda teče še njegov sedanji mandat. Veseli so bili tudi v štabu Suzane Kavaš Predsednica območnega odbora SDS Suzana Kavaš je sicer pričakovala boljši rezultat in upala na drugi krog županskih volitev, a je bila z rezulta- tudi rezultat za občinski svet, kjer smo imeli doslej štiri svetnike, v prihodnje pa nas bo šest in bo torej lahko opozicija uspešnejša in glasnejša. Vsem, ki so nam zaupali svoje glasove, se iskreno zahvaljujem.« ■ Drugi krog v dveh sosednjih občinah Naše projekcije sedežev novih svetov občin v Šaleški dolini so trenutno neuradne, saj do potrditve na konstitutivnih sejah novih občinskih svetov še lahko pride do sprememb. Znani so župani v šestih občinah od sedmih Velikih presenečenj v občinah Zgornje Savinjske doline ni bilo - Drugi krog le v občini Gornji Grad Tatjana Podgoršek Zgornja Savinjska dolina - Volivci in volivke v sedmih občinah Zgornje Savinjske doline so na županskih volitvah izbirali kar med 19 kandidati. Kljub temu posebnih presenečenj ni bilo. Župane so dobili v šestih občinah, v občini Gornji Grad pa ga bodo v drugem krogu 2. decembra. V občinah Nazarje in Ljubno sta bila župana znana že pred volitvami, saj tako nazar-ski Matej Pečovnik in ljubenski Franjo Naraločnik tekmecev nista imela. V občini Solčava, kjer sta se »udarila« aktualna županja Katarina Prelesnik in nekdanji župan Alojz Lipnik, je premočno slavila Prelesnikova s 77,32 odstotka glasov. V občini Luče je med tremi kandidati slavil aktualni župan Ciril Rosc. Prejel je 57,05 odstotka glasov, najbolj se mu je približal Jernej Plankl z 31,48 odstotka. V Občini Gornji Grad so volivci in volivke izbirali med štirimi kandidati, v drugem krogu se bosta za njihovo naklonjenost potegovala aktualni Stanko Ogradi in podjetnik Anton Špeh. Za občino Rečica ob Savinji je bilo znano, da bo dobila novega župana, saj se dosedanji Vinko Jeraj za to mesto ni več potegoval. Na njem ga bo nasledila Ana Rebernik, ki je zbrala 53,86 odstotka glasov, njen najbližji zasledovalec Jože Lenko pa 23,07 odstotka glasov. V občini Mozirje pa je pometel s konkurenco aktualni župan Ivan Suhoveršnik. Dobil je 66,81 odstotka glasov, najbližji zasledovalec Marko Presečnik pa 20,88 odstotka glasov. Največ volivcev se je volitev udeležilo v občini Solčava, in sicer 84,2 odstotka, kar je najvišji odstotek v državi. V preostalih občinah Zgornje Savinjske doline so zabeležili naslednjo udeležbo: Luče (69,53 %), Gornji Grad (64,02 %), Rečica ob Savinji (60,52 %), Mozirje (59,69 %), Nazarje (48, 76 %), Ljubno (45,92 %). > V Šaleški dolini najbližjih sosednjih občinah so volivci in volivke na nedeljskih lokalnih volitvah povsod izvolili župana, razen v občinah Braslovče in Slovenj Gradec, kjer bo potreben drugi krog. V občini Braslovče sta se vanj uvrstila dosedanji župan Branimir Strojanšek in Tomaž Žohar. V Mestni občini Slovenj Gradec pa se bosta potegovala za naklonjenost volivcev in volivk Andrej Čas (dosedanji župan) in Tilen Klugler. V preostalih občinah ostajajo aktualni župani: Janko Kos (Žalec), Jože Kužnik (Polzela), Martin Brecl (Dobrna), Bojan Borov-nik (Mislinja) in Romana Lesjak (Črna na Koroškem). ■ tp Šoštanjčani so svoje kandidate objavili v Listu V prvi novembrski številki Našega časa smo objavili kandidate za volitve občin Velenje in Šmartno ob Paki. Prejeli smo številne klice Šoštanjčanov, zakaj v Našem času ni njihovih list. V Šoštanju so se odločili za objavo v svojem glasilu List. SD Spoštovani Velenjčanke in Velenjčani, iskrena hvala za izkazano zaupanje! Bojan Kontič z ekipo Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 22. novembra 2018 OD SREDE do torka Sreda, 14. november Obrambni minister Karl Erjavec je razkril, da je podpisal sporazum o nakupu 38 ameriških oklepnikov 4 x 4 Oshkosh. Ministrstvo za finance je v predlogu novele zakona o izvrševanju proračuna predvidelo več ukrepov za zmanjševanje pravic v socialniin družinski politiki, s čimer pa del koalicije ni bil zadovoljen. Premier Marjan Šarec je državni zbor obvestil, da je prejel nepreklicno odstopno izjavo ministra, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Marka Bandellija. V predsedniški palači se je predstavila kandidatka za ustavno sodnico, ki jo Državnemu zboru v potrditev predlaga predsednik Pahor. Mojca Štruc Odbor državnega zbora za zunanjo politiko ni podprl predloga opozicijskih poslancev SDS, NSi in SNS, naj državni zbor na nujni seji prihodnji teden vladi priporoči, da v celoti zavrne in aktivno nasprotuje sprejemu globalnega dogovora Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Policijska sindikata sta sporočila, da bosta v ponedeljek zaostrila stavko. Po slovenskih vrtcih in šolah je potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Žabja perspektiva Premier je sprejel odstopno izjavo ministra Bandellija. Varnostni svet Združenih narodov je po devetih letih soglasno podprl odpravo sankcij proti Eritreji, s čimer so prepoznali napredek pri ohranjanju miru v državi in soseščini. Švedska je tudi dobra dva meseca po parlamentarnih volitvah ostala brez nove vlade; poslanci so namreč zavrnili kandidaturo vodje švedske konservativne Zmerne stranke Ulfa Kristerssona za premierja. Britanska premierka Theresa May je sporočila, da je britanska vlada podprla osnutek dogovora o brexitu, dosežen med pogajalci Evropske unije in Združenega kraljestva. Četrtek, 15. november Po stavki na Upravni enoti Ljubljana se je za odstop odločil tamkajšnji načelnik Lovro Lončar. Dejal je, da je odstop njegova osebna odločitev in ne pomeni odgovornosti za Slovenija bo sodelovala pri sprejemanju dogovora ZN o migracijah. nastalo situacijo. Zagovornik načela enakosti je predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu predal poročilo za leto 2017 in predstavil začrtane prioritete za naslednje leto. Vlada je po odstopu direktorja Agencije RS za okolje Joška Kneza za vršilca dolžnosti generalnega direktorja imenovala Gregorja Slugo. Zunanji minister Miro Cerar je po seji vlade novinarjem sporočil, da bo Slovenija decembra v Marakešu sodelovala pri sprejemanju dogovora ZN o migracijah. Svetovna banka je preklicala 300 milijonov dolarjev vredno posojilo Tanzaniji zaradi zaskrbljenosti glede politike izključitve nosečih deklet iz šol. Namestnica svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona v Beli hiši Mira Ricardel je bila po sporu s prvo damo Melanio Trump premeščena na drugo delovno mesto. Petek, 16. november Premier Šarec je dejal, da bo vlada obstala le, če bo potrjen rebalans proračuna. Množični protesti so potekali v Pragi. Britanska premierka Theresa May je po odstopu Dominica Raaba na mesto ministra za brexit imenovala državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje, evroskeptika Stephe-na Barclaya. Na vzhodu Demokratične republike Kongo, kjer je zaradi ebole umrlo že preko 200 ljudi, je bilo v spopadih z oboroženimi skupinami ubitih osem pripadnikov mirovne misije Združenih narodov. Na glavnem trgu v Pragi je več tisoč ljudi zahtevalo odstop premierja Andreja Babiša. Sobota, 17. november Premier Šarec je po vrhu koalicije povedal, da bo vlada predlog novele zakona o izvrševanju proračuna potrdila na četrtkovi seji. Dodal je še, da ostaja eno vprašanje nerešeno, ni pa razkril, za kaj gre. V Pragi se je na protestih proti premierju Andreju Babišu spet zbralo več tisoč ljudi in zahtevalo njegov odstop. V Siriji je v letalskih napadih pod vodstvom ZDA umrlo 43 ljudi, od tega 17 otrok, 12 žensk in sedem mladih moških. Več tisoč protestnikov, ki so od britanske vlade zahtevali, da postane aktivnejša v boju proti podnebnim spremembam, je zaprlo pet glavnih mostov čez Temzo v središču Londona. Zoran Jankovič je ostal na čelu Mestne občine Ljubljana. lo proti visokim cenam goriva, opozorili pa so tudi na nizek življenjski standard. Protestniki so zaprli glavne prometnice in mejne prehode z več državami. Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil »zelo celovito poročilo« o umoru savdskega novinarja Džamala Hašokdžija v prihodnjih dveh dneh. Ponedeljek, 19. november Državni zbor je z vprašanji poslancev predsedniku vlade Marjanu Šarcu in ministrom začel prvo redno vsebinsko zasedanje državnega zbora. Policisti so na mejnih prehodih Gruškov-je in Obrežje od 8. ure zjutraj izvajali poostren nadzor tovornega prometa. Ukrep ob zaostritvi stavke je kmalu prinesel daljše čakalne dobe. Iz Kalifornije so poročali o potrjenih 77 smrtnih žrtvah uničujočega požara, na seznamu pogrešanih pa je bilo še vedno okoli tisoč ljudi. 81 prebežnikov, ki jih je v Sredozemskem morju ob obali Libije rešila trgovska tovorna ladja, ni želelo zapustiti ladje, češ da se bojijo, da jih bodo poslali v libijske centre za pridržanje. Vlada vprašanja proračuna še ni povsem rešila. Protestirali so tudi v Franciji. Zaradi visokih cen goriva se je na ulicah zbralo 250 tisoč ljudi, protesti pa so terjali tudi eno smrtno žrtev. ZDA in Kitajska sta ob začetku vrha APEC nadaljevali izmenjavo očitkov. Kitajski predsednik Ši Džinping je ZDA obtožil ogrožanja svetovne trgovine, Mike Pence pa Kitajsko nepoštene trgovinske prakse. Nedelja, 18. november Bil je dan lokalnih volitev. In tako so volivci na 3.200 voliščih v državi odločali o novih občinskih vodstvih za prihodnja štiri leta. Volilna udeležba je bila 50,61-odstotna. V prestolnici je na položaju ostal Zoran Jankovič, v Mariboru pa gresta Saša Arsenovič in Franc Kangler v drugi krog. V Franciji so se nadaljevali protesti proti dvigu cen goriva. Ranjenih je bilo več kot 400 ljudi. Tudi v Bolgariji je več tisoč ljudi protestira- Policisti so zaostrili stavko. Konec je bilo krize, v kateri se je teden prej zaradi odstopa obrambnega ministra Avigdorja Liebermana znašla izraelska vlada. Minister za izobraževanje Naftali Benet je umaknil svojo zahtevo po obrambnem resorju. Torek, 20. november Po tem, ko se je vladna stran uskladila s šolskim in dvema zdravstvenima sindikatoma, so iz Počivavškove skupine sindikatov sporočili, da omenjenega dogovora ne bodo onemogočali. So se pa oglasili pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederaciji Pergam. Sporočili so, da bodo zahteve po višjih plačah izrazili na protestu, saj so prepričani, da je treba doreči nov plačni model. Trlo se je v koaliciji. Potem ko je SAB medijem zaupal, da so se na sobotnem vrhu dogovorili, za koliko bodo povečali sredstva za regres upokojencem in kako bo ta izplačan, so iz DeSUS-a sporočili, da to ne drži. Da ne bosta podprli marakeške deklaracije, sta se odločili tudi Poljska in Izrael. V ZDA so demokrati zahtevali preiskavo hčere ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegove svetovalke v Beli hiši Ivanke Trump, saj je tako kot Hillary Clinton, vladne zadeve urejala po zasebni pošti. Tjaša Zajc (Ne)prijaznost zdravstvenega okolja Martin Inderbitzin je mlad Švicar, ki je že dvakrat preživel zelo redko obliko raka trebušne slinavke. Prvič ga je odkril po naključju: po smučarskih počitnicah ga predolgo ni nehal boleti želodec. Na zdravniškem pregledu mu je zdravnik diagnozo napisal na list papirja in mu rekel, naj diagnoze ne raziskuje. Bolnik je - razumljivo - naredil ravno nasprotno. Prek spleta je izvedel, da bolniki z njegovo obliko raka v povprečju živijo do tri leta. Za nekaj časa se mu je sesul svet. Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko sem tudi jaz pri 24 letih v čakalnici na Polikliniki v roke dobila list papirja, na katerem je pisalo "zdravljenje: doživljenjsko". Izvid mi je v roke skoraj mimogrede izročila takrat dežurna medicinska sestra. Naj pojasnim: že drugič se mi je ponovila tromboza. Za zdravljenje zadolžena zdravnica mi je pred tednom dni dejala, da gre moj primer na konzilij, kjer bodo zdravniki odločili, ali ob dveh ponovitvah preventivno uvesti redno terapijo. Zaradi starosti naj bi bila verjetnost za to majhna. Ko sem v roke brez pojasnila dobila zadnji izvid, je postalo jasno, da so se odločili drugače. Najbolj me je zabolelo, da sem bila z doživljenjsko obsodbo seznanjena mimogrede, brez pojasnil, na hodniku. Če bi šlo za zgolj še ene tablete, ki jih je treba redno jemati, bi bila situacija lažja. Vendar pa antikoagulanti niso nedolžni, varfarin zahteva mesečne kontrole v izbrani ambulanti. Mlademu človeku to vsaj za hip ubije občutek svobode, ki jo ponuja velikost sveta. Izkušnja bi lahko bila bistveno drugačna. Bolezni so del našega življenja - vsakdo pozna koga s kronično boleznijo. Če ne prej, se zaradi stika s starejšimi slej ko prej srečamo z bolnišnicami in zdravstvenimi domovi. Misel na hospita-lizacijo ima srhljiv pridih. Ne zgolj zato, ker je hospitalizacija groba prekinitev vsakdanjega življenja. Iz bolnišnic redko kdo pride z lepimi spomini. Sobe so prenatrpane, hrana slaba, osebje preobremenjeno. Tesnobni smo ob že sami misli, da bi morali dan ali več preživeti v takšnem okolju. Na intenzivnih oddelkih hospitalizirani bolniki po odpustu praviloma trpijo za posttravmatskim sindromom, mi je pred kratkim pojasnil dunajski zdravnik Klaus Laczika. Intenzivni oddelki niso obdani zgolj z duhom smrti, saj so polni resno bolnih, poškodovanih in nemočnih ljudi. Napolnjeni so z zvoki naprav in piski alarmov. Hrup je stresen. "Jaz grem po končanem delovniku domov, bolniki ne morejo," je zgroženo dejal Laczika. Na pobudo vodstva bolnišnice je pred desetletjem začel raziskovati terapevtski učinek glasbe na zdravljenje bolnikov. Ta se danes na oddelku redno uporablja ob za glasbeno terapijo posebej usposobljenih terapevtih. Če logično pomislimo, je potencialni pozitivni učinek glasbe jasen že brez raziskav: glasbo uporabljamo za sproščanje, ko potrebujemo energijo ali ko se želimo poglobiti v svoja čustva. Je eno od orodij, ki lahko prispevajo k lažjemu prenašanju težkih izkušenj. Ob tem, ko se ukvarjamo s težavami zdravstvenega sistema, je okolje vse prepogosto spregledan dejavnik zdravljenja. Premišljena infrastruktura lahko pripomore k manj travmatičnim izkušnjam v bolnišnicah. To prispeva k hitrejšemu okrevanju in nižjim stroškom zdravljenja. Seveda vse to šteje zelo malo, če na prvem mestu niso urejeni medosebni odnosi. Z bolnišnicami imam že zajetno količino spominov in mnogi so prijetni. Na Pediatrični kliniki so sestre dovolile, da smo bolniki ob spremstvu lahko popoldne zapustili oddelek. Tako je ena mojih teden dni dolgih hospitalizacij v srednji šoli spominjala bolj na počitnice kot kaj drugega: en dan sem bila v živalskem vrtu, drugi v kinu, tretji v nakupovalnem centru in vse to v prestolnici, ki se je v srednji šoli zdela še toliko bolj imenitna! Zvečer smo z nekaterimi bolniki in medicinskimi sestrami gledali televizijo, in ker sem bila pred tem zunaj, sem iz trgovine prinesla sadje in sladoled. Pred nekaj leti je bila na intenzivnem oddelku v Ljubljani hospi-talizirana krepko čez 90 let stara prababica. Zaradi dihalne cevi, pripete na sapnik, ni mogla govoriti. Poskušala je, svojci smo ugibali, in z vsakim napačnim ugibom je bila bolj obupana in nemočna. Eden izmed lepših trenutkov takrat je bil pristop medicinskega brata, ki je zaradi izkušenj razumel, kaj je prababica želela sporočiti in tako smo lahko vsaj malo komunicirali. Ob zavedanju, da je prababica obdana z oskrbo, ki jo razume, je bil odhod iz bolnišnice po obiskih lažji. Spremljal ga je zaupanja poln pozitiven in pomirjujoč občutek. Trditve iz SAB so v DeSUS-u zavrnili. Naš čas, 22. 11. 2018, barve: CM K, stran 7 22. novembra 2018 ""^Jis GOSPODARSTVO 7 Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva Izbira poklica -izziv za mlade in priložnost za podjetja Ljubljana, Velenje - V četrtek, 29. novembra, bo pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije in v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje ter Zavodom za šolstvo že tretjič organiziran enkratni vseslovenski enodnevni dogodek Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše. Dan odprtih vrat se bo začel ob 16.30. Več kot 120 podjetij iz različnih gospodarskih dejavnosti bo odprlo svoja vrata osnovnošolcem in dijakom, pa tudi njihovim staršem, ter jim predstavilo delovne procese, naravo in pogoje dela v konkretnem delovnem okolju. Mladi velikokrat poklicev ne poznajo dobro Poklicno odločanje mladine na prehodu iz osnovnega v srednješolsko izobraževanje in naprej je težka naloga v življenju mladega človeka, zato mora biti premišljena, grajena postopoma in rezultat poznavanja značilnosti izbranega poklica, njegovih svetlih in manj svetlih lastnosti, poti izobraževanja do želenega poklica ter možnosti nadaljevanja le-tega. Mladi velikokrat poklicev ne poznajo dovolj dobro, še posebej ne tistih, ki so njihovim očem bolj skriti, zato je zbiranje informacij izjemnega pomena. Že tradicionalno se mladi redkeje odločajo za poklicno oziroma naravoslovno tehnično izobraževanje. Dan odprtih vrat je namenjen prav temu, da te poklice približamo učencem in dijakom zaključnih razredov. Mladi morajo spoznati perspektivne poklice, ki jih naše gospodarstvo potrebuje, še posebej je to nujno v trenutnih spremenjenih gospodarskih razmerah, ko primanjkuje ustreznega kadra. Kako različne poklice učinkovito približati mladim? Mladim želijo od blizu pokazati, kako poteka delo v podjetju na različnih delovnih mestih ter da v živo prisluhnejo izkušnjam tistih, ki ga opravljajo. Predstavljeni bodo poklici od CNC operaterjev, orodjarjev, strojnikov in elektrotehnikov do inženirjev s področja informatike, elektro- tehnike in strojništva ter poklici v lesarstvu, gostinstvu, turizmu ... Obiski bodo potekali neformalno, sproščeno in so namenjeni povezovanju in spoznavanju. Vsako podjetje se bo predstavilo na svoj lastni način. Zakaj vključujejo tudi starše in zakaj v popoldanskem času? Ker starši igrajo pomembno vlogo pri poklicnem odločanju svojih otrok, pogosto pa tudi sami nimajo dovolj informacij o poklicih, pogojih dela, trgu dela ali pa imajo nepravilne predstave o poklicih. Dan odprtih vrat je organiziran v popoldanskem času z namenom, da se obiskov podjetij udeležijo tudi starši. Zakaj vsa podjetja na isti dan? Ker želijo organizirati odmeven dogodek, ki bo medijsko močno podprt in v javnosti dobro viden in slišan. To bo še dodatno vplivalo na ozaveščanje in boljše poklicno informiranje celotne populacije učencev in staršev. a Kako se prijaviti? Na spletni povezavi www.odkrijsvojtalent.si so navedena vsa podjetja, ki bodo 29. novembra na stežaj odprla svoja vrata. Za vse zainteresirane je prostih več kot osem tisoč mest, izbirajo pa lahko med 121 podjetji s področja kovinarstva in strojništva, elektronike, energetike, informacijske tehnologije, gradbeništva, prometa, trgovine in drugih področij. Trenutno aktualen dogodek je namenjen šolski mladini in njihovim staršem, kakor tudi srednješolcem, predvsem gimnazijcem, zato vas vabijo, da pohitite s prijavo preko povezave www. odkrijsvojtalent.si, kije možna do zapolnitve prostih mest. Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše Gledamo najprej, ne nazaj 30 let podjetja Apo vizija Velenje - Izzivov se ne ustrašijo Tatjana Podgoršek V začetku prihodnjega meseca bo podjetje Apo vizija, računovodstvo, davčno svetovanje in druge storitve Velenje, zaznamovalo 30 let delovanja. Je najstarejše tovrstno podjetje v državi in se ponaša z nazivom Najboljši računovodski servis v državi v kategoriji srednje velikih servisov (prejelo ga je pred sedmimi leti), dvakrat za tem pa se je uvrstilo med finaliste. Direktorica podjetja Janja Praznik pravi, da so tri desetletja delovanja servisa glede na konkurenco velik korak. Toda s tradicijo, ki jo imajo, dokazujejo, da so njihove storitve kakovostne in da se številnih izzivov na tej poti niso ustrašili, ampak so se nanje odzivali. Prelomnic je bilo pri delovanju podjetja kar nekaj: od spoznanja, da le opravljanje knjigovodskih storitev kot popoldanska dejavnost (s čimer sta z možem začela) ne bo dovolj, do prehoda na dvostavno knjigovodstvo in davčno svetovanje. Po njenih besedah so med prvimi v državi pridobili licenco za vodenje računovodskega servisa ter za podjetniško svetovanje ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ena od pomemb- nih prelomnic je bila tudi sprejem v vavčerski sistem. Na vprašanje, po čem se njihov računovodski servis razlikuje od ostalih s tovrstnimi servisi v okolju ter tudi širše, sogovornica odgovarja: »Zavedanje, da računovodstvo niso le številke, ampak živ organizem, ki ga tvorijo zaposleni, zakonodaja, naročniki storitev. Ti se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, so različno statusno organizirani in prihaja- Janja Praznik: »Trendi, zakonodajne spremembe in spremembe v podjetjih nakazujejo, da se bomo morali tudi računovodski servisi združevati in se specializirati.« jo iz vseh krajev v državi ter zunaj njenih meja. Skrbimo za nenehno izobraževanje zaposlenih, strank, uvajamo sodobno tehnologijo, potrebno podporno okolje.« Bili so še - dodaja - med pionirji pri uvedbi sodobnega računovod- skega programa Pantheon. Kot četrti računovodski servis v državi so se odločili za standard vodenja kakovosti v branži. Razvili so dovršen poslovni koncept in tudi za potrebe trga oblikovali lastno računovodsko franšizo. Združili so poslovne enote v Mariboru, Celju, Kopru, Mozirju, Šoštanju, Ljubljani in na eni lokaciji v Velenju, kjer danes (skupaj s franšizama v Velenju in na Koroškem) 11 odličnih strokovnjakov skrbi ter z najsodobnejšo tehnologijo računovodsko »obvladuje« poslovne partnerje - naročnike po vsej Sloveniji in v EU. Ponosni so tudi na sodelovanje z najstarejšim računovodskim servisom v sosednji Hrvaški. Po besedah Praznikove si vseskozi prizadevajo, da so uspešni in da rastejo skupaj s strankami. So na dobri poti in dosegli so že dokaj visoko raven, ki jo je mogoče še nadgraditi. »Po mojem prepričanju se bomo računovodski servisi v prihodnje morali povezovati, združevati in se prestrukturirati glede na statusne oblike ali dejavnosti, ki jih zastopamo. To narekujejo trendi, nova zakonodaja ter podjetja, ki se praktično vsak dan srečujejo s tržnimi spremembami. Zato v računovodstvih danes gledamo naprej in ne več nazaj, česar pa ne morem trditi za podjetja. Mnoga med njimi namreč premalo vlagajo v tehnologijo in skrbijo za strokovnost zaposlenih, kar pa ni v korist prizadevanjem za povečanje prihodkov, kadrov in dodano vrednost izdelkov,« še pravi Janja Praznik. Izkoristite svoj potencial Razgovori z delodajalci, karierna predavanja, karierno svetovanje. Kam naprej v šolo? Pogosto vprašanje in velik izziv za mladino in starše. Kako naj se učenci in dijaki pravilno odločijo, kam naprej po osnovni ali srednji šoli? Ta odločitev je vedno težka. Pogosto za rešitev iz te zagate mladi izberejo lažjo pot, tako da se odločijo za srednje šole ali fakultete, v katere se vpišejo njihovi sošolci in prijatelji, mnogokrat pa na njihovo odločitev o nadaljnjem šolanju vplivajo tudi želje staršev, družine ali bližnje okolice. Izkaže se, da takšne hitre odločitve, brez dodatnega in dobrega premisleka, niso najbolj ustrezne. Pogosto opažamo, da so mladi bolj zadovoljni z izbiro, če pri njej aktivno sodelujejo in razmišljajo o svoji bodoči poklicni usmeritvi. Zagotovo odločitev postane lažja in bolj ustrezna, če imamo dovolj informacij o nadaljnjih možnostih izobraževanja in poklicih. Eden najboljših načinov zbiranja takšnih informacij so obiski delovnih mest, kjer si lahko ogledamo, kaj zaposleni z določeno izobrazbo delajo. Tam nam zaposleni predstavijo različne poklice, odgovorijo na številna vprašanja, ki se nam pojavijo šele, ko pridemo v stik s podjetjem in si ogledamo delovni proces. Ti odgovori in predstavitve nam v nadaljevanju zelo pomagajo pri odločitvi, katero srednjo šolo ali fakulteto izbrati, ko bo to potrebno. Prav temu je namenjen Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše, ki bo letos potekal v četrtek, 29. novembra, ob 16.30 v več kot 100 podjetjih po vseh Sloveniji. Na povezavi www. odkrijsvojtalent.si lahko najdete vsa podjetja, ki bodo ta dan na stežaj odprla svoja vrata za šolajočo se mladino in njihove starše. Poglejte, katera podjetja so prijavljena v vaši okolici ali širše, izberite tisto, ki ga želite obiskati, ter se prijavite na na- vedeno povezavo. V podjetju vas bodo pričakali zaposleni, ki vam bodo predstavili podjetje in različne poklice, kijih tam opravljajo. Obiski potekajo neformalno, sproščeno in so namenjeni povezovanju in spoznavanju tistih poklicev, ki so sicer našim očem bolj skriti in jih zato ne poznamo. Se pa med njimi zagotovo skrivajo izredno zanimivi, ki nam v prihodnosti lahko omogočajo zanimivo delo in razvoj. Vseslovenski dan odprtih vrat za mladino in starše je do zdaj potekal že dvakrat in velika večina obiskovalcev ga je ocenila za zelo koristnega. Vabljeni, da pohitite s prijavo, ki je možna do zapolnitve prostih mest. Se vidimo! Kar pogumno stopite skozi vrata v svojo bodočo karierno pot. A KARIERNI SEJEM MOJEDELO.COM Center Nova in Knjižnica Velenje, 29. november 2018 10.00-18.00 | Vstop prost | kariernisejem.com H Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 0 MojeDelo.com ■ ■ Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 8 8 GOSPODARSTVO »»WAS 22. novembra 2018 Niso le prodajalci, so tudi svetovalci Družinsko podjetje Gras - Gruber iz Velenja širi krog kupcev iz Šaleške doline v širši slovenski prostor - Poleg širjenja ponudbe storitev pomembno tudi posodabljanje GOSPODARSKE novice Tatjana Podgoršek Podjetje za graviranje, oblikovanje in športna priznanja Gras - Gruber iz Velenja je družinsko podjetje, ki deluje več kot 20 let. Tradicijo podjetništva Staneta Gruberja po njegovi upokojitvi pred 8 leti nadaljujeta sinova Luka in Jure. »Sam sem v podjetju zaposlen že od vsega začetka, kasneje se mi je pridružil še brat. Ocenila sva, da je tradicijo podjetja po upokojitvi njegovega ustanovitelja ne glede na prednosti in pasti treba nadaljevati, pa tudi delo naju veseli,« je pojasnil Luka Gruber. Storitve graviranje, oblikovanje in športna priznanja ne sodijo ravno med življenjsko pomembne, zato se vprašanje, kako je možno preživeti s tem ob takšni konkurenci na trgu, ponuja samo po sebi. »Graviranje je veljalo za prestiž in zanesljivo bi danes s to dejavnostjo težko preživeli. Zato širimo nabor storitev in izdelkov glede na potrebe trga ter posodabljamo strojno opremo. Izkušnje so pokazale, da smo izbrali pravo pot. To lahko sklepamo tudi na osnovi tega, da smo vse kupce, s katerimi smo poslovali, tudi obdržali.« Luka Gruber je prepričan, da je njihova prednost pred konkurenco dejstvo, da niso samo pad pa poskušajo nadomestiti z drugimi vrstami unikatnih izdelkov iz raznih materialov, pove Jure Gruber. Na leto prodajo približno 1000 pokalov in blizu 3000 medalj. ustvarjanja prijaznejših pogojev za rast postavlja visoke ovire. Največja so gotovo stroški plač za delavce.« V prihodnje v družinskem podjetju Gras - Gruber poleg »Pokali so klasika, ljudje pa vse bolj iščejo kaj novega,« pravijo Gruberjevi (od leve proti desni): Jure, Stane in Luka prodajalci, ampak tudi svetovalci, ki se znajo prilagoditi potrebam in zahtevam kupcev. Krog teh vse bolj širijo iz Šaleške doline po državi. So pokali, medalje, plakete še aktualni? So, ne sicer v tolikšni meri kot pred leti, iz- Čeprav so politikov polna usta o pomenu obrti in podjetništva v Sloveniji pri ustvarjanju boljše blaginje državljanov, v praksi tega ni čutiti, pravi sogovornik. »Prihodnost države je v obrti in podjetništvu, ta pa mu namesto kakovosti storitev, zanesljivosti in prilagodljivosti do strank prisegajo na storitve z dodano vrednostjo. Za to načrtujejo nakup najspodobnejšega gravirne-ga stroja. Pred nakupom jih čaka še rešitev prostorske stiske. a Uspešna kombinacija - pogum, volja in cilj Mladi prevzemnik Jurij Špital iz Topolšice si življenja brez kmetije ne zna predstavljati - Brez lastnega denarja pomoč države za večja vlaganja premajhna - Največ rezerve pri selekciji črede Tatjana Podgoršek Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je novembra lani prvič objavilo razpis za pridobitev spodbude tudi za majhne kmetije. Cilj 20-milijon-ske podpore je izboljšati njihovo konkurenčnost, povečati produktivnost ter ekonomsko in okolj-sko učinkovitost. Med tistimi, ki je izkoristil to priložnost, je bil tudi mladi prevzemnik kmetije Jurij Špital iz Topolšice. Pridobil je 134 tisoč evrov nepovratnega denarja, vložil pa jih je v izgradnjo novega hleva. Ko dobiš pozitiven odgovor, si misliš: sedaj pa bo »Naložba je bila nujna. Ko sem kot mlad prevzemnik razmišljal, kaj storiti, da bi lažje kmetova- li, sem ocenil, da je izhod v izgradnji novega hleva, v katerem bodo imele krave boljše pogoje za bivanje. Za nami so naporni meseci, projekt je v zaključni fazi, pred nami pa, upamo, lepši časi,« je povedal mladi gospodar. Na vprašanje, ali meni, da bo država s tovrstnimi spodbudami dosegla želene cilje, pa je sogovornik odgovoril: »Pohvalno je, da je nekoliko spremenila politiko do manjših kmetij, zaradi manj zahtevnih pogojev je tudi nekoliko lažje pridobiti nepovraten denar, vendar je tega za večja vlaganja premalo. Ko smo izvedeli, da smo bili uspešni na razpisu, sem si rekel: sedaj pa bo, a sem kar kmalu ugotovil, da tudi tisto, kar smo privarčevali, ne bo dovolj in da se bo potrebno pri banki zakreditirati. Poleg cilja moraš imeti za to kar precej Za naložbo v nov hlev je bilo potrebnega enkrat več denarja, kot so ga Špitalovi pridobili na razpisu. poguma, volje in potrpljenja.« V hlevu je prostora za 29 krav molznic, stari hlev bodo namenili za vzrejo mladega pitanega goveda. Na kmetiji z 8 hektarji obdelovalne zemlje, 6 hektarji gozda ter z nekaj najetimi površinami se že od nekdaj ukvarjajo z mlečno proizvodnjo. Danes pridelajo blizu 100 tisoč litrov mleka na leto, oddajo ga mlekarni v Ar-ji vasi. Odkupne cene niso najbolj spodbudne, časi za mlečno proizvodnjo so še vedno turbulentni - pojasnjuje mladi prevzemnik -, a prav veliko izbire za kaj drugega nimajo. To najbolje znajo in zato v dejavnosti vztrajajo. »Nekateri menijo, da se danes v kmetijstvu cedita mleko in med. Daleč od tega. Je pa res, da če imaš voljo do dela, ni nobeno opravilo težko.« »Upamo, da nam bo novogradnja olajšala delo in bo šlo vse na boljše,« je pripomnila žena Maja. O tem, kaj ga je glede na to, da je končal »elektro faks«, spodbudilo za prevzem kmetije, je Jurij brez pomisleka odgovoril: »Že od malega živim na kmetiji, to V Sloveniji še vedno trdna rast Čeprav se v Evropi začenja čutiti rahlejše ohlajanje konjunkture, evropska komisija Sloveniji napoveduje sicer malenkost manjšo, a še vedno trdno rast. Za letos tako državi napoveduje 4,3-odstotno krepitev BDP, za prihodnje leto 3,3-odstotno in leta 2020 triodstotno. Evropsko gospodarstvo pa se očitno ohlaja. BDP območja z evrom in EU bo nadaljeval rast, a po zmerni stopnji, v prihodnosti pa se kažejo številne negotovosti in tveganja, navaja Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi. Za letos sicer ostaja pri 2,1-odstotni rasti območja z evrom in osemindvajseterice, prihodnje leto naj bi bila rast 1,9-odstotna. Minimalna plača 667 evrov? Levica je v DZ vložila predlog zakona, ki z letom 2019 minimalno plačo zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Predlog obenem iz minimalne plače izključuje vse dodatke, leta 2021 pa se bo po predlogu začela uporabljati formula, po kateri bo morala biti minimalna plača vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov, kar po trenutnem izračunu pomeni 736 evrov. Podpise so prispevale koalicijske stranke, delodajalci pa so močno zadržani do predloga in opozarjajo na dosedanjo odsotnost socialnega dialoga o tem vprašanju. V Gospodarski zbornici Slovenije so predlog Levice o dvigu minimalne plače označili celo za teptanje mednarodnih dogovorov o socialnem dialogu, k čemur so se pred dobrim tednom na prvi seji ESS zavezali predstavniki vlade. Prav tako so »šokirani nad odzivom koalicijskih strank, ki naj bi podprle tako nerazumen predlog Levice«. Povprečna bruto plača se je od leta 2010 do danes povišala za 11 odstotkov, minimalna plača pa za 41 odstotkov. V GZS opozarjajo, da bi se morali v Sloveniji ukvarjati predvsem z vprašanjem, kako dvigovati produktivnost in s tem povprečne plače. Brezposelnost porastla Maja in Jurij Špital upata, da bo z izgradnjo novega hleva šlo vse samo na bolje. je enostavno moje življenje. Brez nje si tega ne znam predstavljati. Potem so bile tu še spodbude žene Maje, staršev, danes vidim otroke, ki so, kljub temu da so še majhni, navdušeni. To se mi zdi dodana vrednost.« V službi v Gorenju pa še vztrajate? »Denarja ni nikoli preveč, sploh sedaj, ko smo najeli v banki kredit za nov hlev. Za zdaj gre tudi še zato, ker veliko pomagata starša.« Načrtov v zvezi s kmetijo imata Maja in Jurij kar nekaj, vendar bosta videla, kaj bo prinesel čas. Predvsem si želita, da bi se naložba v nov hlev obrestovala v večji proizvodnji, ki bo zagotavljala dovolj prihodka za rast in razvoj kmetije. Kot ugotavljata, imajo v tem trenutku največ rezerv pri čredi. Stremeti bo treba k temu, da bo ta bolj kakovostna, kot je danes, razmišljata glasno. »Veselo na delo, pravijo. Včasih so rekli: brez dela ni jela. To je še danes tako. Če se dela, se tudi nekaj ustvari,« sta optimistično sklenila pogovor Maja in Jurij Špital. Na Zavodu za zaposlovanje je bilo konec oktobra registriranih 76.232 brezposelnih, kar je 3,3 odstotka več kot septembra, vendar pa 8,1 odstotka manj kot oktobra lani. Razlog za povečanje na mesečni ravni je več iskalcev prve zaposlitve, ugotavljajo na zavodu. V prvih desetih mesecih letos je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 78.705 brezposelnih, to pa je kar 12,2 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2017. Oktobra se je brezposelnost na mesečni ravni povečala v vseh območnih službah zavoda, najbolj na območju Kopra (+5,4 odstotka) ter Ptuja in Velenja (po +5,1 odstotka). Kljub temu delodajalci težko pridejo do delavcev, tudi zato, ker je povpraševanje delodajalcev predvsem po tistih delavcih, ki naj bi zapolnili manj zahtevna dela. Spletno nakupovanje vse bolj priljubljeno Spletno nakupovanje je v Sloveniji vse bolj priljubljeno in narašča v vseh starostnih skupinah. V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem je na spletu nakupovalo 51 odstotkov oseb, starih med 16 in 74 let, kažejo podatki statističnega urada. Več kot tri četrtine kupcev je nakupovalo pri spletnih trgovcih iz Slovenije. Internet je v zadnjih 12 mesecih pred anektiranjem v prvem četrtletju leta uporabljalo 81 odstotkov oseb, med drugim tudi za spletno nakupovanje. Pomembnosti spletnega nakupovanja se zavedajo tudi podjetja, saj jim tak način prodajanja izdelkov in storitev lahko omogoči dostop do novih trgov. V tem letu je del svojega prihodka s spletno prodajo ustvarilo 21 odstotkov podjetij z vsaj 10 zaposlenimi. Domače varčevanje raste V Sloveniji je bila lani stopnja bruto varčevanja gospodinjstev 13,9-odstotna. S tem je dosegla eno najvišjih stopenj varčevanja v zadnjih letih, med evropskimi državami pa je bila rast lani ena najvišjih. Posamezno gospodinjstvo je lani v povprečju privarčevalo 1750 evrov. Gospodinjstva še vedno varčujejo v največjem odstotku v obliki vlog pri bankah. 50 milijonov za stanovanja? Razvojna banka Sveta Evrope bo verjetno Stanovanjskemu skladu RS odobrila kredit v višini do 50 milijonov evrov. Ta bo namenjen financiranju 800 novih stanovanj, s katerimi bi pripomogli k zmanjšanju vrzeli pri dostopu do najemnih stanovanj za gospodinjstva, ki jim ta niso dostopna po tržnih cenah. Prednost bodo torej imele ranljive skupine. Upajmo, da bodo stanovanja financirana tudi na našem območju. V Žalcu širijo turistični razvoj V Žalcu si želijo širiti svoj turistični razvoj, ki so ga uspešno obogatili s fontano piv. Sedaj se nameravajo lotiti novega projekta. Žalska občina je pred kratkim podpisala pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za vodni park Hopslandia, ki naj bi zaživel v Vrbju pri Žalcu. Celoten projekt zajema gradnjo bazena s kopališčem in pomožnimi objekti, centralnega objekta z gostinskim delom in dvorano ter kampa s prostorom za šotore, bungalove, mobilne hiše in postajališča za avtodome. a mz ■ Naš čas, 22. 11. 2018, barve: CM K, stran 9 22. novembra 2018 Nova predstava, novo vodstvo, novi načrti Gledališče Velenje bo to nedeljo premierno uprizorilo dramo Divjad - Društvo po novem vodi Nejc Škorjanc - Prizadevajo si za polprofesionalizacijo gledališča Gledališče Velenje želi tako v financiranju kot umetniškem vodenju in programu narediti korak naprej. Upajo, da bodo v sodelovanju z občino uspeli zagotoviti zaposlitev za profesionalnega režiserja, Velenjčana Romea Grebenška. »Več ko bomo delali s profesionalci, več se bomo naučili, bolj bomo napredovali,« pravi predsednik Nejc Škorjanc. V zadnjih sezonah so v Gledališču Velenje našteli okrog 20 aktivnih članov. Pri najnovejši produkciji jih bo na odru šest. MED VAMI 9 Dan strpnosti na Gimnaziji Velenje Tina Felicijan Kulturno društvo Gledališče Velenje je v novo sezono vstopilo z novim vodstvom, novo predstavo, ki jo bodo premierno uprizorili v nedeljo, ter novimi načrti za naslednji korak, s katerim želi nadgraditi dosedanjo amatersko dejavnost. Bivši predsednik Matej Mraz ostaja v gledaliških vodah, a je zaradi očetovske vloge, ki mu jo je nedavno dodelilo življenje, vajeti društva predal Nej-cu Škorjancu. Ta se je Gledališču Velenje pridružil pred kakim desetletjem in se angažiral v različnih vlogah. Novo vodstvo Novi predsednik je odrov vajen tudi kot glasbeni raziskovalec, član kulturnoumetniških sestavov in organizator prireditev. Pripeljala ga je prav želja po ustvarjanju, predstavljanju kreative na odru, kar mu je šlo že v otroštvu. Nastopanje v resnejših predstavah pa mu je predstavljalo nov izziv. Sodeloval je že pri mnogih gledaliških produkcijah, prva pa je bila Hamlet v pikantni omaki s starosto velenjskega gledališča Karlijem Čretnikom. »Takrat sem se zljubil v gledališče in se odločil, da ostanem,« pravi, čeprav se spominja, da je bilo prvo resnejše udejstvovanje na odrskih deskah »kar malo strašljivo, saj nisi vajen odra, občinstva, trema je ogromna, ne verjameš, da se boš naučil tekst, skratka, stresa je precej.« Veselja pa tudi, dodaja, sploh pri delu s pravo ekipo. Zato je sodeloval v vseh produkcijah zadnjih let, nastopil pa ta- Nejc Škorjanc ko v vlogi lika, zmedenega zaradi svoje spolne usmeritve, kot v vlogi huligana, grobijana. »Odigraš, kar ti tekst prinese. Se je pa na ene vloge težje pripraviti kot na druge. Predvsem za psihološko bolj kompleksne like se je treba bolj psihično in fizično pripravljati,« pravi. Novi načrti Z vodenjem gledališča se je uspešno spopadel. »Trudimo se biti čim bolj samostojni. Trenutno si prizadevamo za zvišanje proračuna, da bi lahko šli v pol-profesionalne vode in pod vodstvom profesionalnega režiserja uresničevali za sezono začrtane cilje,« pravi Škorjanc in dodaja, da bi to bil naslednji korak v razvoju gledališke dejavnosti v Velenju, ki ima dolgo tradicijo in tudi številne uspehe. Nekatere predstave živijo dlje, druge prej ugasnejo, od tega pa je odvisen tudi del prihodkov društva. »Problem slovenskih amaterskih gledališč je v tem, da so bolj zaželene sproščene produkcije. Prodajajo se predvsem komedije. Z dramami težje pridobimo gosto- vanja.« Vseeno pa si želijo uprizarjati prav več zahtevnejših tekstov in se tako umetniško razvijati. Nova predstava To nedeljo, 25. novembra, bodo velenjski gledališčniki premi-erno uprizorili dramo slovenskega režiserja in dramatika Nejca Gazvoda Divjad. Zgodbo o treh parih, ki se na gorski koči zberejo, da bi počastili spomin na preminulega prijatelja, a srečanje spreobrnejo v lov na resnico, bodo uprizorili Noemi Čop, Jana Flego, Petra Hribernik, Jože Školc, Urban Hrastnik in Nejc Škorjanc. Režiral jo je Romeo Grebenšek, ki se je z gledališkim ustvarjanjem začel ukvarjati prav pod okriljem Gledališča Velenje, nato pa doštudiral na AGRFT in zadnjih deset let igral v narodnem gledališču v Trstu. a V petek, 16. novembra, smo gimnazijci na ploščadi med Gau-deamusom in gimnazijo pripravili prireditev ob svetovnem dnevu strpnosti. Na njej smo dijaki pod mentorstvom profesoric Sandre Dostal, Nataše Tajnik Stupar in Darje Joger Avberšek z glasbenimi, likovnimi in literarnimi prispevki predstavili svoj pogled na pereča vprašanja današnjega časa. Spraševali smo se, »Ali moramo biti tolerantni do netolerantnih?«. Prisluhnili smo avtorskemu eseju, pesmim in glasbenim izvedbam na to temo. Zazvenela je tudi pesem Imagine, ob kateri smo prepevali vsi poslušalci in nastopajoči. Dijaki smo s pripravo programa pokazali, da se mladi odzivamo na družbene probleme in da nismo nezainteresirani, kot se včasih zdi. Zavedamo se problematike nestrpnosti do drugačnosti in da želimo prispevati k ustvarjanju nove, odprte družbe. Ena od točk je bila tudi avtorska pesem Jana Vovka: Poglej okoli sebe, preštej nešteto obrazov, opazi neskončno razlik. Zdaj pa presojaj, presojaj njihov izgled, presojaj njihovo osebnost, presojaj vsak delček njihovega obstoja. In sedaj pretrpi, pretrpi žaljivke, ki jih pljuvajo brez pomisleka. Pretrpi udarce, ki jih mečejo brez skrbi. Pretrpi grožnje, osamljenost, občutek ničvrednosti. Ali si več kot človek, da lahko presojaš? Ali si manj kot človek, da si preklet, da trpiš? Ne, ti si le en človek, saj kaj pa lahko sploh narediš? Zato obrneš stran glavo in pustiš, da se začaran krog ponovi. a Dijaška skupnost Gimnazije Velenje Prejemnici listine Mete Vidmar Lisička Zvitorepka Ljubljana, 15. november - Konec prejšnjega tedna se v Ljubljani potekal Festival plesne ustvarjalnosti mladih ŽIVA 2018. Državne revije plesnih skupin so se udeležile tudi velenjske plesne umetnice. Na otvoritvi festivala sta Polona in Lucija Boruta, mentorici Plesnega studia N in dolgoletni ustvarjalki v plesu na različnih področjih, prejeli visoko priznanje - listino Mete Vidmar. Prvi dan festivala je bil na sporedu odlomek iz predstave Botr'ce Plesnega teatra Velenje, z dvema miniaturama (avtorskim solom Werewolf Zoje Krenker in koreografijo Sirota Jerica Nine Mavec Krenker) pa se je v program uvrstil tudi Plesni studio N. a tf Lutkovno gledališče Velenje bo v soboto, 1. decembra, premierno uprizorilo novo predstavo Lisička Zvitorepka. Predstava je nastala po motivih svetovnih bajk o prebrisanih lisicah. Režija in scenarij sta delo vodje Lutkovnega gledališča Velenje Alice Čop, scenografijo je pripravil in sceno tudi izdelal Kajetan Čop, kostu-mografijo je pripravila Noemi Čop, lutke pa je izdelal Kilian Čop. Glasbena produkcija in kitara sta v rokah Gorazda Planka, flavto bo odigrala Iza Štih, vokale pa bosta prispevala oba nastopajoča - Noemi Čop in Borut Ring. SDS slovenska demokratska stranka Domobranec Sredi zime smo se vselili v prvi blok nedograjenega ljubljanskega študentskega naselja. Med prišleki z vseh vetrov sem bil edini Velenjčan. Ker peči še niso delovale, so nam dali po osem kocev, da smo presanjali noč, zjutraj pa je bil zgornji koc ves moker od nadihane vlage. Ko so zagorele peči, je bilo bivanje v naselju nadvse prijetno, saj je bilo druženje po predavanjih najpomembnejše opravilo. Nekega dne so prišli v naselje iskat statiste za nov slovenski film. Bilo je v času, ko je luč sveta leta 1951 zagledal nepozabni Ke-kec. Postavili so nas v vrsto in eden od ustvarjalcev je odbral dva-najstprimerkov. Bil sem med njimi. Naslednji dan so nas odpeljali v manjše skladišče in nas oblekli v domobranske uniforme. Vsak je dobil tudi puško. Tako opremljene so nas na tovornjaku, pokritem s cerado, odpeljali v Črnuče k Savskemu mostu. Sodelovali naj bi v dveh prizorih. V prvem smo morali urno skakati s tovornjaka in hiteti po brežini, v drugem pa bežati ob Savi. Med obema prizoroma smo imeli več kot dveurni presledek, saj so bili na programu še drugi dogodki, zato smo jo mahnili v bližnjo gostilno, kjer smo bili edini gosti. Odložili smo puške in sedli za veliko mizo. Kmalu je prišla - zdelo se je - že malo betežna, sključena gostil-ničarka. Nekaj časa nas je gledala z odprtimi usti, stopila korak naprej, razpela roke in vzkliknila: »Saj sem vedela, da Angleži ne bodo pustili!« Hipoma se nam je posvetilo, da revica misli, da so se vrnili pravi domobranci. Pohitela je s pijačo in bogatim narezkom, mi pa smo naglo pili in tešili glad. Ko smo rekli za plačilo, je velikodušno dejala, da je za nas vse zastonj, pri tem pa je njen obraz žarel od sreče in zadovoljstva. Slaba vest nas je malo pekla, a ne dovolj, da bi razkrili hudo zmoto. S slovesom nismo odlašali, brž smo pobrali šila in kopita in jo naglo ubrali nazaj k Savi, čeprav se ni nič mudilo. Snemanje naših prizorov smo morali večkrat ponoviti, kar je pri nastajanju filma običaj. Na koncu nas je režiser pohvalil, da smo se zares izkazali kot prepričljivi domobranci. a Bojan Glavač a mz Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA «•'SCAS 22. novembra 2018 Skozi oči ženske Ljubiteljska literatka Božena Tanšek je v svoji tretji knjižni zbirki, tokrat prozni, pogledala na svet in življenje skozi oči ženske ALTERMATOR Tina Felicijan Velenjčanka Božena Tanšek se zadnjih nekaj let, odkar je upokojena in ima več časa, ukvarja samo s pisanjem. Sicer je ustvarjala že prej, a zaradi mnogih obveznosti ni redno objavljala. Pisanje je namreč njena mladostna želja. »Kot otrok naj bi bila talentirana za to. Tudi sama sem tako čutila. Kasneje se je cilj, da bom postala pesnica in pisateljica, začel odmikati. Zdaj pa ga lahko uresničujem.« Je članica literarnih društev Hotenja in Bele stopinje. Že več let objavlja v zbornikih društev, izdala je tudi dve samostojni pesniški zbirki, zdaj pa je predstavila prozni prvenec - zbirko kratkih zgodb Skozi njene oči. Ko piše, je v svojem svetu in se počuti izpolnjeno, pravi. »Ko zgodba nastane, jo je treba piliti. Pisanje je namreč obrt, za katero je potreben talent, večji del pa so veščine, ki jih z osebnostno, predvsem pa literarno rastjo brusiš,« razlaga. Kaj je obrusilo njo? Življenje, odgovarja, ki je imelo veliko čeri, brez katerih ne bi bila, kar je. Ker se jim je znala ogniti ali je šla pre ko njih, je ponosna. Tudi o tem kdaj piše. »Zgodbe črpam tudi od drugih ljudi, nekaj pa je avtobiografskih elementov. Osebno se ne razgalim, temveč v zgodbe vpletam motive, ki jih obogatim z literarno domišljijo.« Sicer imajo njene zgodbe temelje v resničnem svetu. Delovno dobo je namreč preživela kot vodja kadrovske službe, pri čemer je veliko delala z ljudmi. Je socialno čuteč človek, pravi. »Intenzivno zaznavam okolico, jo pronicljivo opazujem, tako pa nastane marsikatera zgodba.« Žanrsko se nagiba k socialnemu realizmu. Ena od tem, kijih obravnava v literarnem ustvarjanju, je emancipacija žensk, k čemur teži že vse življenje. Njena zadnja knjiga pa ima raznolik motivno-te-matski lok. Zgodbe zajemajo najintimnejša življenjska doživetja in družbene pojave vsakdanjega življenja. Nekatere so lirične, druge satirične, tretje so humorno obarvane, vsem pa je skupno doživljanje skozi oči ženske. Božena Tanšek: »Zgodbe v zbirki Skozi njene oči so tematsko razdeljene na ljubezen, barve življenja in karierne sence v ženskem življenju.« Jubilanti so za svojo zborovsko ustvarjalnost letos prejeli grb Občine Šmartno ob Paki. Šmartno ob Paki, 16. novembra - V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je bil koncert, s katerim je tamkajšnji moški pevski zbor Franca Klančni-ka zaznamoval 60-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so nekateri pevci prejeli Gallusove značke. »To je zgodba o pesmi, ki zbližuje, zasvoji in več ne izpusti. Je zgodba o veselju in smehu, pa tudi o žalosti, solzah in slovesu, o srčni predanosti, pogumu in tovarištvu, o nenehnem hrepenenju po zlitju glasov v popolno harmonijo. Je zgodba, ki se je spletla v nepozabnih 60 letih,« je med drugim v koncertni list ob jubileju zborovodja zbora zapisal Marko Lekše. Zbor, ki si je nadel ime po njegovem ustanovitelju in velikem kulturnem zanesenjaku v občini Šmartno ob Paki Francu Klančniku, vodi od leta 2010. V njem prepeva 30 ubranih glasov, med njimi Ivan Kolar in Stane Vodovnik, ki sta člana zbora praktično od vsega začetka. Je dokaj reden gost prireditve Pozdrav pomladi v Velenju, z nastopom in izborom pesmi popestri marsikatero prireditev v domačem kraju, tudi gostovanja doma in v tujini mu niso tuja. »To si štejemo v veliko čast, saj so spoznali mnogo ljudi, ki jim je slovenska pesem ljuba. Upamo, da jim bomo njihovo gostoljub- nost vrnili,« je povedal predsednik zbora Dejan Vodovnik. Za prihodnje imajo pogumne načrte. Zbor želijo okrepiti predvsem z mlajšimi pevci, še naprej skrbeti za kakovostno prepevanje, v program pa poleg slovenskih ljudskih pesmi uvrstiti še kakšne druge pesmi. Prav o tem se sedaj krešejo mnenja v njem. »Vsekakor pa si želimo, da bi z vsem, kar bomo pripravili novega, naše poslušalce presenetili.« Zbor je letošnji dobitnik najvišjega občinskega priznanja - grba Občine. Je bila nagrada presenečenje? »Mogoče ne ravno presenečenje. Je pa dejstvo, da je 60 let dolga doba in prepeva- Teden splošnih knjižnic omogočil brezplačen vpis novim članom Ker je 20. november dan splošnih knjižnic, v tednu okrog tega datuma vsako leto zaznamujemo teden splošnih knjižnic. V Sloveniji jih imamo 58, večina od njih pa ima več enot, tako da splošne knjižnice skupno vstopajo v preko sto mest po državi. Skupno splošne knjižnice po Sloveniji ponujajo 12 milijonov enot gradiva, letno beležijo 10 milijonov obiskov, vsak član pa si v povprečju na leto izposodi 50 knjig. Čeprav je ponudba redno pestra, so se v Knjižnici Velenje za obeležitev tedna splošnih knjižnic še dodatno potrudili. »V ponedeljek smo predstavili knjigo domačina Stojana Špegla. Posebej slovesno je bilo v torek, na dan splošnih knjižnic. Novim članom smo omogočili brezplačen vpis tako v Velenju kot v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Odločili smo se tudi za dan odprtih vrat domoznanskega oddelka,« je povedala Brina Zabukovnik Jerič iz Knjižnice Velenje. Včeraj (v sredo) so v velenjski knjižnici prvič izvedli Malčkovo zakladnico. Gre za druženje staršev z dojenčki in pod strokovnim vodstvom, ki vodi srečanje skozi koristen pogovor. »Če se bo to prijelo, smo sklenili, da bomo starše z dojenčki povabili kar redno, enkrat mesečno,« je še dejala Zabukovnik Je- nje v zboru zahteva veliko odrekanja, pripadnosti, usklajevanja. Menim, da so si ob tem jubileju grb Občine tudi zaslužili.« Na odru so jubilantom delali družbo člani mladinskega pevskega zbora šmarške osnovne šole in gledališčnik Franc Fužir, ki je med prepevanjem pripovedoval Klančnikovo življenjsko zgodbo, povezano z njegovim glasbenim ustvarjanjem. Ne glede na ubrano petje nastopajočih pa je vendarle treba dodati, da smo bili na koncertih moškega zbora poslušalci v dvorani vajeni precej bolj »polne« energije, kot smo jo čutili tokrat. ■ Tp ričeva. Kot je še povedala, ima danes (v četrtek) v Knjižnici Velenje predstavitev svojega romana domači literat Zlatko Kraljič, jutri pa bodo gostili predavatelja z zagrebške fakultete dr. Hrvoja Klasica. »Izdal je knjigo z naslovom 'Jugoslavija in svet leta 1968'. Na to temo se bo z gostom pogovarjal naš upokojeni kolega Lado Planko,« je še dodala Brina Zabukovnik Jerič in zaključila, da teden splošnih knjižnic zaključujejo s sobotnim sejmom starih knjig. ■ Mojca Štruc Naj bo svetloba ... Nataša Tajnik Stupar Pred nami je zimski letni čas, v katerem je prevladujoči del dneva tema, noč. Čeprav je to za marsikoga najlepši čas v letu, ki je namenjen praznovanju med bližnjimi, se pa tudi vedno več ljudi sooča z depresijo in povečanimi stopnjami simptomov izgorelosti. V tem temačnem času si zaradi boljšega počutja svet okoli nas razsvetlimo (razsvetljujemo), kar je že prastara tradicija od poganskih časov. V zadnjih desetih letih je industrija svetil dala na tržišče več različnih vrst novih in posodobljenih svetil, ki so bila posodobljena v kapitalističnem kontekstu, torej večji izkoristek in manjša poraba energije. Starih edisonk na slovenskem tržišču skoraj ne najdemo več, svetila s starimi žarničnimi grli pa pogosto končajo na smetišču, saj ljudje raje posegajo po modnih svetilih z LED žarničnimi grli. LED svetila so po mnenju strokovnjakov nedvomno tehnologija prihodnosti v smislu profitabilnosti in izkoristkov, vendar so njihovi učinki še vedno premalo raziskani, sploh pa učinki na hormonsko in nevrološko zdravje ljudi ter vpliv na delovanje možganov. Trije najbolj do sedaj znani očitki zoper sevalni spekter LED svetil so nevarnost za žuželke, nevarnost nastanka različnih rakavih obolenj in povečano svetlobno onesnaževanje, ki vpliva na različne dele našega ekosistema. Po mnenju strokovnjakov največja težava LED svetilk tiči v trenutnem neznanju izdelave LED svetila, ki bi sevalo belo svetlobo s poudarjenim rumenim delom spektra. Svetila, ki imajo rumen spekter, ki ne vpliva škodljivo na delovanje naših možganov, so žarnice na žarilno nitko, sveče in halogen-ska svetila toplega spektra. LED svetilke, ki so cenovno ugodnejše in tudi danes množično na voljo, svetijo v hladnem oz. modrem delu svetlobnega spektra, njihova barvna temperatura pa je med 7.000 in 10.000 kelvini. Takšna svetloba je za večino ljudi zelo neprijetna, saj povzroča bleščavost sploh v kombinaciji z večjimi barvnimi oz. belimi površinami. V tem delu svetlobnega spektra oči težje izostrujejo robove predmetov, površin. Ob branju in povečani bleščavosti težje izostrimo črke in slike, ki so pred nami. Ena največjih težav ob povečani uporabi modrega spektra je vpliv na tvorbo melatonina (naravni antidepresiv / hormon, ki vpliva na urejanje biorit-ma) v primerjavi s klasično razsvetljavo rumenega spektra (po dr. Barry Clark). Nekontrolirana in zakonsko dovoljena uporaba spektrov z barvno temperaturo nad 2700 kelvinov bo povzročila neslutene razsežnosti behaviorističnih sprememb v družbi in povečala zdravstvena tveganja za hujše kronične bolezni, kot je rak. Sama sem kot umetnica slikarka zelo občutljiva na svetlobne spremembe in jih tudi kar hitro zaznam, zato se raje izogibam prostorom, ki so osvetljeni z modrim LED spektrom, lahko pa le sočustvujem z ljudmi, ki so se prisiljeni zadrževati v prostorih, ki so onesnaženi z modro LED svetlobo. Žal je tudi vedno več gospodinjstev, kjer se zaradi cenovne ugodnosti razsvetljujejo z omenjeno svetlobo. Ker večina ljudi ne pozna omenjenega problema, pozivam odgovorne, da pospešijo zakonsko uredbo o uporabi primerne barvne temperature svetlobe, ki ne bo škodljiva za zdravje ljudi, živali in našega okolja. Z uvedbo zakonske omejitve bi se s tržišča nujno morale umakniti škodljive LED svetilke, saj bomo razsežnosti problema in njegove posledice žal lahko opazovali čez več generacij. V zimskem času in predvsem v božično-novoletnem obdobju, ko je večina mestnih središč okrašena z raznimi svetlobnimi elementi, bi se morali vprašati o vplivu škodljivih modrih LED spektrov na naše zdravje, saj si luči vendar postavimo za to, da bi si polepšali temne zimske dni, ne pa da bi škodovali sebi, živalim in naravi. Vemo, od kod izvira velika večina drobnih LED lučk in kakšne spektre sevajo, a zaradi neznanja odločajočih je težko vplivati na odločitve, ki se tičejo zdravja celotne družbe. Pri takem odločanju so strokovnjaki različnih področij pogosto nezaželeni, saj njihove strokovne odločitve in mnenja ne prinašajo dobička in ne ustvarjajo prihrankov v raznih družbenih blagajnah in očeh njihovih upraviteljev. Ko se v družbo pretihotapi veliki 'vseznalec', nekdo, ki se spozna na vse, potem se nam zagotovo nič dobrega ne piše. Dragi bralci, ko boste naslednjič kupovali žarnice oz. svetila za dnevno sobo in svoj dom, izberite rumeni spekter, saj na škatlici piše barvna temperatura, in ne glejte le na ceno. Izognite se LED svetilom in prižgite zvečer kakšno dišečo svečo, saj je zdravje vendar naša največja dobrina. Želim vam prijeten začetek zime in veliko rumenega spektra v decembru! ■ ■ ~r Naš čas, 15. 11. 2018, barve: CM K, stran 13 15. novembra 2018 ""^Jis 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Hitro, natančno, všečno V naši medijski hiši sta zadnja dva meseca še posebej pestra, saj poleg priprave gradiva za tednik Naš čas in vsakodnevnih radijskih oddaj hkrati potekata še dva večja projekta, in sicer priloga Zimska pravljica in zbornik najpomembnejših dogodkov na različnih področjih delovanja v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki - Almanah. Poleg vrste sodelavcev, ki pripravljajo njegovo vsebino, je v oblikovanje zajetne knjige vpeta oblikovalka Janja Košuta Špegel. »Delo je zahtevno, ker je Almanah zelo zajeten, veliko je v njem takšnih in drugačnih podatkov, ki jih je treba obdelati GLASBENE novice Janja Košuta Špegel: »Almanah je projektno delo, v katerem sodeluje mnogo deležnikov.« tako, da ima vse skupaj rep in glavo in da je tistemu, ki ga vzame v roke, tudi všečen,« pojasnjuje. Sama ga oblikuje od leta 2004, pred tem pa je »vskočila«, kadar je bilo to potrebno. Tako rekoč vsako leto poskuša s kakšno tehnično novostjo zato, da je knjiga izdelana hitro, natančno in pregledno. Več je avtomatizacije in manj tako imenovanega »ročnega« dela. Dobra stran tega je prihranek časa, slabša pa to, da vsej tehnologiji navkljub nikakor ta ne more nadomestiti dela lektorja ter urednikov posameznih poglavij. Almanah nastaja že dalj časa, dodaja Janja, ker gre za projektno delo, v katerem sodeluje mnogo udeleženih. Potrebnega je veliko dogovarjanja in prilagajanja, saj imajo prednost njihove delovne obveznosti. »A ni več daleč dan do dokončanja projekta. Jutri (v petek) namreč zaključujemo redakcijo Almanaha.« Knjiga vseh knjig (tako označujemo Almanah v naši medijski hiši) bo izšla pred božično-novoletnimi prazniki in bo zagotovo primerno darilo za tiste, ki cenijo kakovost in izvirnost. • Tp Nina Pušlar ima novo skladbo Za naju je naslov nove skladbe Nine Pušlar, s katero priljubljena pevka napoveduje novo etapo svoje ustvarjalne poti. 30-letnica je tudi pri nastajanju te pop skladbe, ki govori o ljubezni in odnosu, sodelovala z ustaljeno avtorsko in produkcijsko ekipo, s katero soustvarja že dve leti, v njej pa so kraljica regionalne trap scene Senidah, eden ključnih mož novega vala slovenskega hip-hopa Anže Kacafu-ra, Miha Gorše in Tadej Košir pa sta v zadnjih letih podpisala nekaj največkrat predvajanih domačih skladb. Skladbi bo kmalu sledil tudi video. Ustvarja ga sveža ekipa štirih mladeničev, ki se je doslej podpisala pod nekaj izdelkov za rapeija Drilla in Vazza. Po dolgih letih se vrača Mirna Reynolds Po skoraj desetih letih glasbenega premora se s skladbo Makova polja na radijske postaje vrača Mirna Reynolds. Nekdanja članica priljubljene skupine Foxy teens in kasneje ena najbolj kon-troverznih zvezdnic domače estrade, ki je slovensko glasbeno sceno zaznamovala s škandali in skladbami, ki so se mnogim zasidrale v uho, se po izjemno dolgem ustvarjalnem premoru vrača popolnoma prenovljena. Nova skladba je plod sodelovanja z avtorjem Igorjem Amonom Mazulom. Skupaj sta napisala izpovedno besedilo in spevno melodijo, aranžmaja skladbe pa se je lotil Tomi Valenko. Poleg precej drugačne zvočne podobe, ki jo ponuja skladba Makova polja, je Mirna Reynolds poskrbela tudi za vizualno presenečenje, kar dokazujejo nove fotografije, ki jih je za njo ustvaril fotograf Matjash Fartek. Iz debelušne punce, ki je prepevala dvoumne pesmice, se je prelevila v zrelo in samozavestno žensko, ki jo odlikujeta odličen vokal in privlačna podoba. Lea Sirk v novi skladbi gosti raperja Drilla Leto 2018 je nedvomno leto Lee Sirk. Po uspehih na EMI, Evrovi-ziji in Melodijah morja in sonca zdaj ponuja novo avtorsko pesem in nov videospot. Njena najnovej- ša glasbena stvaritev nosi naslov Recept za lajf, v pesmi pa gosti obalnega raperja Drilla. Recept za lajf je Lein tretji single v letu 2018. Evrovizijskemu Hvala, ne, ki ga od maja po koncertih poje celotna Slovenija, je sledil Moj profil, s katerim je zmagala na festivalu Melodije morja in sonca julija v Portorožu. Pri tretji skladbi pa se je odločila, da k sodelovanju povabi gosta, obalnega raperja Drilla, ki je sodeloval tudi pri nastanku besedila za novo skladbo. Glasbo zanjo je sicer napisala Lea sama. RTV Slovenija vabi k sodelovanju na Emi 2019 RTV Slovenija je objavila vabilo za sodelovanje na Emi 2019. V enem večeru bo nastopilo največ deset izvajalcev, potnika na Evro- bodo uvrščene neposredno v veliki finale 18. maja. Slovenija se bo tekmovanja udeležila petindvajsetič. Dido po 15 letih napovedala svetovno turnejo vizijo pa bodo gledalci in poslušalci izbrali med dvema superfinalistoma, ki ju bo določila tričlanska žirija. Zainteresirani najdete vse potrebne informacije na spletu, zadnji rok za prijavo na tekmovanje pa je 14. december ob polnoči. Seznam skladb in izvajalcev, ki bodo nastopili na izboru Ema 2019, bo RTV Slovenija objavila najpozneje do 28. decembra 2018. Evrovi-zija bo maja prihodnje leto po zaslugi izraelske pevke Nette, ki je letos v Lizboni slavila s skladbo Toy, potekala v Tel Avi-vu. Na festivalu bo nastopilo 42 držav, od tega jih bo 36 sodelovalo že v polfinalnih večerih 14. in 16. maja, velikih pet in država gostiteljica pa Britanska pevka Dido je po 15 letih napovedala povratek na koncertne odre. Svetovna turneja, ki se bo začela 5. maja prihodnje leto v Pragi, bo obsegala 27 koncertov. Njeni oboževalci upajo, da bodo poleg glasbe z novega studijskega albuma lahko slišali tudi katero od njenih največjih uspešnic, kot so Thank You, Here With Me in White Flag. Novi album z naslovom Still On My Mind bo izšel 8. marca in bo po petih letih nasledil ploščo Girl Who Got Away. Danes 46-letna pevka je debitantski album No Angel izdala leta 1999, leta 2003 je sledil Life For Rent, obe pa sta po podatkih uradnih lestvic med najbolje prodajanimi studijskimi albumi v Veliki Britaniji. Prvi je dosegel 3,1 milijona prodanih izvodov, naklada drugega je 2,9 milijona kopij. Zatem je posnela še plošči Safe Trip Home (2008) in Girl Who Got Away (2013). PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. PARNI VALJAK - Otkud ti pravo 2. NINA PUŠLAR - Za naju 3. MIRNA REYNOLDS - Makova polja Otkud ti pravo je naslov najnovejše skladbe legendarne in priljubljene zagrebške skupine Parni valjak. Zaradi zdravstvenih težav pevca Akija Rahimovskega, ki je pred časom doživel rahlo možgansko kap, je bila usoda skupine, ki deluje že več kot 40 let, nekaj časa negotova. A Parni valjak se ne da. Z novo skladbo so napovedali nov album, po večmesečnem premoru pa so se vrnili tudi na koncertne odre. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 VESELI SAVINJČANI - Naj ne gre v pozabo 2 VRAŽJI MUZIKANTI - Žalostna je moja noč 3 ANSAMBEL BANOVŠEK - Rženova Tinka 4 ANSAMBEL KVINTA - Nisem taka kot druge 5 ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE - Ko se ženi Ribnčan 6 MONIKA AVSENIK - Nesi me, nesi 7 PRLEŠKI KVINTET - Mladi že 15 let 8 TRIO POGLADIČ - Abraham 9 ANSAMBEL UPANJE & RAZPLET - Kdo je boljši 10 ANSAMBEL VIHARNIK - Naša juhanca www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MARKO VOZELJ IN MOJSTRI Ob skorajšnjem izidu nove plošče Oljke, rožmarin in sol Marko Vozelj in Mojstri predstavljajo novo pesem z naslovom Prevečkrat. Glasbo zanjo je napisal Matjaž Vlašič, medtem ko se pod besedilo podpisuje Marko Vozelj. TOMCAT Ljubljanski hardrockerji Tomcat pripravljajo novo ploščo. Po ploščah Bits N'Pieces in Something's coming on wrong bodo kot prvi material zanjo posneli v kultnem ljubljanskem klubu Orto. Na novem albumu bo deset skladb, prvič pa bodo prepevali tudi v slovenskem jeziku. VLADO KRESLIN Vse se da je naslov novega singla Vlada Kreslina. Zanj je posnel tudi videospot, pri snemanju pa so se mu pridružili mladi pevci in pevke otroškega pevskega zbora OŠ Nove Jarše - Rock mulčki. Vse se da je tudi nosilna pesem dokumentarnega filma o Vladu Kreslinu Poj mi pesem, ki začenja svoj pohod po slovenskih kinematografih 29. novembra. NEMIR TADIJA Damir Tadic a.k.a Nemir Ta-dija je velenjska rap ikona in član velike hip-hop družine Wudisban. Na domači hip-hop sceni je aktiven že petnajst let, trenutno pa s svojim dolgoletnim pro-ducentom Mentaly illom pripravlja svoj drugi solo album, s katerega je pred kratkim objavil prvi single Kul momak in v enem dnevu dosegel 5000 ogledov. NINA PUŠLAR Nina Pušlar je pred dnevi izdala novo pesem Za naju, ki je v hipu navdušila oboževalce, zdaj pa predstavlja še videospot zanjo. Tokrat je združila moči s sinom Sebastiana Cavazze Marcom Jacobom Cavazzo, ki je sedel na režiserskem stolčku. Ustvarili so nekoliko drugačen, črno-bel videospot z retro pridihom. Naš čas, 22. 11. 2018, barve: CM K, stran 12 12 22. novembra 2018 a ¿Zdenka Uršnikpredsednica Uni-^^ verze za tretje obdobje Velenje (U3ŽO) je vsestranska gospa, tudi mobilni telefon ji ni tuja igrača. Šošta-njčanka seveda ni zamudila top dogodka v Woschnaggovem dvorcu v Ravnah za vasjo. Ob tem je posnela prelepe Simonove aranžmaje, Matejo čedno prvo dvorsko damo prav tako. Za veselje, je dejala..., bo mnogim te lepe slike tudi pokazala. a ¿Svetnik občine Šmartno ob Paki iz vr-^^sfe stranke DeSUS Rudi Meh in upokojena šmarška občinska uslužbenka Alenka Podgoršek se poznata še iz časov skupne občine Velenje. Glede na aktualne lokalne volitve bi Čvek lahko sklepal, da sta na srečanju katero rekla tudi na to temo. Rudi Alenki: »Ni se nam izšlo, kot smo pričakovali. Se pozna, da nismo v navezi z ravnateljem šole, kije bil menda zelo dejaven v volilni kampanji.« Po Alenkinem odzivu na obrazu in njenega štirinožnega prijatelja bi lahko sklepali, da se tudi ravnateljevi skupini ni izšlo najbolje. ^^ Na ribiški, kot se imenuje restavracija v domu ribičev ob Šoštanjskem jezeru, se med letom veliko dogaja. Dogaja se tudi v jezeru in ob njem. Trofejne primerke, ki jih ribiči potegnejo iz jezera, na ogled postavijo v domu. Kaj pa tam dela Dejan Zavec, svetovni boksarski as? Na plakatu in visoko dvignjen nad šank? Je tam za opozorilo komu, da je pa zdaj dovolj in čas, da gre domov? »Ne, ne...,« se nasmejeta mama Gelca in sin Boris, prejšnja najemnica in sedanji najemnik restavracije. Zavec je tam zato, ker je njun sorodnik in ker sta ponosna nanj. ZANIMIVOSTI Stari Tajvanec s 15 telefoni lovi Pokemone Čen San Juan je 70-letni prebivalec tajske prestolnice, ki se po Tajpeju vozi s kolesom, na katerega ima nameščenih kar 15 telefonov za igranje igric. Navdušila ga je igra Pokemon Go, v kateri Tajvanec lovi najrazličnejše žepne pošasti, jih uri in se z njimi spopada z drugimi povezanimi igralci. Gospoda v Tajva-nu poznajo kot »pokemonskega dedka«, na družbenih omrežjih pa se je pojavilo kar nekaj posnetkov, na katerih kolesari med različnimi točkami v mestu in išče nove pokemone. »Sprva sem imel en mobilni telefon, po- pa mesečno odšteje za virtual-no valuto. Reden roza diamant prodan Redek diamant roza barve Pink legacy so pred kratkim na dražbi prodali za 44,3 milijona evrov. Ima nekaj manj kot 19 ka- Ogromen krater pod Grenlandijo Pod ledeno površino Grenlandije so odkrili ogromen krater, ki je posledica udarca meteorita. Strokovnjaki domnevajo, da je ta na Grenlandijo padel pred več kot 12 tisoč leti. S svojim premerom 31 kilometrov je tako krater večji od francoske prestolnice Pariz in se je uvrstil med 25 največjih udarnih kraterjev na tem pa sem kar igral in igral. Po enem mesecu sem imel tri, potem šest, devet, dvanajst in zdaj jih imam petnajst,« je povedal. Mobilno igrico, v kateri tako uživa, mu je pred dvema letoma predstavil vnuk. Za opremo je skupno doslej odštel približno 4253 evrov, dobrih 265 evrov ratov, to pa pomeni, da gre za najvišjo ceno za karat, ki znaša kar 2,3 milijona evra. Prodan je bil v le petih minutah, kupilo pa ga je ameriško draguljar-sko podjetje Harry Winston. Nekoč je bil v lasti južnoafriške družine Oppenheimer, lastnice rudarskega podjetja De Beers. Po ocenah poznavalcev gre zaradi barvne intenzivnosti za enega najlepših diamantov. Našli so ga pred okoli sto leti v južnoafriškem rudniku, oblikovali leta 1920, potem pa ga niso več spreminjali. Roza diamanti so sicer med najbolj iskanimi in tudi najdražjimi. Še bolj cenjeni so rdeči in modri. Japonski minister zaradi kibernetske varnosti ne uporablja računalnika Na Japonskem so pred kratkim razdeljevali ministrske re-sorje in tistega za kibernetsko varnost dodelili 68-letnemu Yo-shitaku Sakurati. Ta je minule dni tamkajšnjo javnost razjezil, ko je v parlamentu glasno povedal, da ne uporablja računalnika in ne ve, za kaj se uporablja USB ključ. »Odkar sem bil star 25, sem tovrstne zadolžitve prepuščal bi imel med drugim pod nadzorom tudi priprave na olimpijske in paraolimpijske igre v Tokiu, ki bodo čez dve leti, a mu tudi na tem področju ne gre dobro. Japonski mediji poročajo o velikih luknjah v njegovem znanju in alarmantni nepripravljenosti. Tartuf za 85 tisočakov Na dražbi tartufov v bližini italijanskega Torina so za 850-gramski gomolj belega tar-tufa iztržili rekordno ceno. Anonimni kupec iz Hongkonga je zanj odštel 85 tisoč evrov. Beli tartuf iz Albe v Piemontu je si- Zemlji. Znanstveniki domnevajo, da je krater, ki se nahaja skoraj kilometer pod ledeno skorjo, ustvaril meteorit s premerom enega kilometra. »Krater je izredno dobro ohranjen, in to je presenetljivo, ker so ledeniki običajno zelo učinkoviti v eroziji in bi lahko hitro uničili sledi trka,« je komentiral danski profesor Kurt H. Kjaer. Gre za prvi krater takšne vrste, ki so ga odkrili na Grenlandiji ali pod katerokoli od ledenih površin na Zemlji. Zaradi velikosti in moči udarca domnevajo, da je imel trk širši vpliv v regiji in morda celo po vsem svetu. podrejenim, zato nikoli ni bilo potrebe po rabi računalnika,« je pojasnil. Opozicija je osupla. »Nedoumljivo je, da je nekdo, ki se še nikoli ni dotaknil računalnika, lahko postal minister za ki-bernetsko varnost,« je zgrožen dejal Masato Imai. Sakurada naj cer med poznavalci zelo iskan, sezona nabiranja pa je med 21. septembrom in 31. januarjem. Letošnja bera je bila zaradi obilnega deževja julija in avgusta izredna, tako po številu kot kvaliteti tartufov, zato je njegova cena nekoliko nižja kot lani - giblje se med 250 in 350 evri za 100 gramov tega gomolja, običajen tar-tuf pa tehta približno 20 gramov. frkanje » Levo & desno « Nazaj in naprej Pred volitvami so se mnogi ozirali celo več nazaj kot naprej. Zdaj po volitvah je čas le za pogled naprej. »Oborožitev« Nekateri Sloveniji očitajo, da ne namenja dovolj denarja za oborožitev. Pa saj iz leta v leto kupujemo več topov. Za obrambo na smučiščih. Pred muhasto zimo. Še ena prireditev V nekaterih občinah bodo imeli po volji ljudi še eno prireditev v pravljičnem decembru. Že takoj na začetku - ponovne volitve župana. Bolj gor Nekdanja družba Gorenja Gor kolesa je šla bolj gor -proti Šoštanju. Vsi seveda upamo, da bo šla tudi vsestransko še bolj gor. ? Dobri možje Mnogi občani upajo, da so ali še bodo v svojih občinah letos ob treh že tradicionalnih dobrih možeh dobili še enega. Miklavža, Božička, Dedka Mraza in - novega župana. Ali pa županjo. Osip »Poznavalci«, ki so novi vladi napovedovali kratek rok trajanja, so veseli prvega osipa. »Padel« je prvi minister. Navijajo, da mu bo kmalu sledil še kak. Naša hrana V petek smo imeli dan slovenske hrane. Prav v času, ko mnogi opozarjajo na težave naših pridelovalcev hrane in to, da vse več slovenskih prehranskih podjetij prehaja v tuje roke in da v trgovinah slabo obeležujejo izvore pridelkov. Pa reklo 'domače je, domače' - zveni vse manj domače. Kot v pravljici Ne zaradi volitev, ampak mnogokje se ljudje pri nas res počutijo kot v pravljici. Oziroma kot v pravljicah. Začenjajo se adventne pravljice, sledijo božične in leto zaključujejo novoletne. Lepo bi bilo, če bi trajale vse leto. In ne bi bile le pravljice. Pozaba Marsikje opažajo, da mar-sikateratežava, ki se je za mnoge pred volitvami zdela zelo pereča, po volitvah niti ni tako veliko zlo. Odvisno seveda od tega, kateri kandidat je na volitvah zmagal. Plamen za prižig V Velenju bodo praznično razsvetljavo slovesno prižgali zadnji dan tega pred-prazničnega meseca. Čeprav je razsvetljava električna, jo bodo vendarle prižgali s pomočjo Plamena. In Natalije Verboten. Naš čas, 22. 11. 2018, barve: CM K, stran 13 22. novembra 2018 »«WAS REPORTAŽA 13 Posledice družinskih vezi in ljubezni do filma Velenjčana Andraž in Jerca Jerič sta producenta nove slovenske filmske uspešnice Posledice, ki je osvojila tako selektorje mednarodnih filmskih festivalov kot domače in tuje občinstvo Andraž je prve resnejše izkušnje z videom dobil kot srednješolec, ko je delal kot realizator programa, snemalec in montažer pri lokalni televiziji. Ker ga je delo z gibljivo sliko vse bolj zanimalo, je želel študirati režijo, a na akademijo ni bil sprejet, česar danes ne obžaluje. »V resnici se nikoli nisem imel za režiserja. Vedno me je bolj zanimalo delo na tehnični ravni, rad sem snemal, zato sem začel delovati kot snemalec ali direktor fotografije kratkih filmov. Ugotovil sem, da je to sicer kreativen poklic, a velikokrat omejen s produkcijskega vidika, zato sem se vse bolj ukvarjal tudi z delom producenta,« pripoveduje, kako je postal producent, kar mu bolj leži, in avtorsko delo prepustil drugim, čeprav je v vmesnem obdobju v vlogi režiserja posnel celovečerni igrani film Ukrivljanje prihodnosti, ki ga je ustvaril v Velenju. Med nastajanjem Ukrivljanja prihodnosti, ki je bil prvi večji produkcijski zalogaj Kunigunde - Regionalnega multimedijske-ga centra, je video pritegnil tudi sestro Jerco, ki je sodelovala kot scenografka. Vse pogosteje je prevzemala kreativne vloge pri snemanju neodvisnih kratkih filmov, hkrati pa organizacijske. Prav tako kot brat je ugotovila, da ji slednje bolj ležijo. »Rada premetavam papirje in se grem birokracijo. Odkar sva se z Andražem usmerila v organizacijo in si porazdelila delo na tem področju, sva naredila več in produkcijsko boljših kratkih filmov,« je povedala Jerca, ki je na AGRFT ma-gistrirala iz produkcije. Med snemanjem kratkih filmov iz lastnega veselja, z lastnimi sredstvi in brez zaslužka sta spletla vezi z ljudmi z gorečo željo po ustvarjanju filmov. Leta 2012 so ustanovili društvo Temporama, ki ga sestavljajo filmski entuziasti z različnih področij, se povezujejo ter dobivajo podporo in priložnosti za realizacijo filmskih zamisli. Do sedaj največja in tudi prelomna priložnost je bil predlog za produkcijo magistrskega filma Posledice scenarista in režiserja Darka Štanteta. Na priporočilo akademije je scenarij pokazal Jerci, Temporama je za projekt uspešno pridobila finance, Andraž in Jerca pa sta prevzela vlogo producentov. Kaj to pomeni? »Če si film predstavljate kot podjetje, je producent direktor in tudi lastnik. Priskrbi namreč vse se- Bratsko-sestrska naveza pri poslovnem sodelovanju je prednost, pravita Andraž in Jerca Jerič. »Imava tako močno vez in se tako dobro poznava, da se lahko razumeva in dopolnjujeva, hkrati pa imava podobne interese in sposobnosti, ki so naju organsko povezale v sodelovanje,« je povedala Jerca, Andraž pa je dodal, da se večina ljudi iz filmskega sveta čudi združevanju družinske vezi s poslovno. »V tujini je nekakšen tabu kaj takega delati v družini. Sam pa na to gledam iz nasprotnega zornega kota. Očitno so naju starši toliko bolj učili, da se morava razumeti in se imeti rada.« gmente za nastajanje filma - od scenarija do ekipe, ki ga realizira, od denarja do logistike, prodaje in vse vmes,« pojasnjuje Andraž in dodaja, da mora biti producent odprte glave ter pripravljen iskati vsebinske in logistične rešitve. Tako je samo snemanje filma še najmanj zahteven del produkcije, pravi, saj priprave na 25 snemalnih dni (tako dolgo so snemali Posledice) trajajo tudi več let, nato pa sledijo postprodukcija, distribucija in ostalo. »Tudi ko je film že na platnih, se delo produ-centa še ne zaključi, ampak lahko še deset let skrbi za nadaljnjo prodajo filma,« pa dopolnjuje Jerca in pojasnjuje, da producent medtem že snema drugega, se finančno in pravno pripravlja na tretjega, izbira četrtega in tako naprej. Temporama je za Posledice pridobila prodajnega agenta iz Francije, še preden je bil film povsem dokončan. Tako so mu odprli pot na festivalska platna v tujini in tudi v kinematografe. Maja so ga na filmski tržnici v Cannesu pokazali festivalskim selektorjem in tujim distributerjem. Tako so Posledice doživele svetovno premi-ero v Torontu na največjem filmskem festivalu v Severni Ameri- ki, ki je tudi med največjimi na svetu. Na Festivalu slovenskega filma v Portorožu so pobrali štiri vesne in nagrado občinstva, pa tudi nagrado filmskih kritikov. Film so predstavili tudi na festivalih na Madžarskem, v Grčiji in Veliki Britaniji. Prodali pa so ga v Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo, Irsko in Severno Ameriko. »Nisva pričakovala takega uspeha in take odmevnosti,« pravi Andraž, Jerca pa, da v hitrem sosledju dogodkov, povezanih s Posledicami, še ni povsem dojela njihovega pomena. »Šele zdaj sem začela razmišljati, kaj prodaja v tujino pomeni za nek slovenski film, saj se to ne dogaja pogosto. Kaj šele prodaja na več teritorijev.« Čutita, da sta s Posledicami uveljavila sebe kot producenta, društvo Temporama kot produkcijsko hišo, člani so dobili zagon za delo, slovenska filmska stroka se je odzvala spodbudno, kar vsem vliva samozavest. V različnih fazah produkcije trenutno ustvarjajo še tri kratke filme, v zgodnji fazi razvoja pa je tudi nov celovečerni projekt, katerega osnova je scenarij po knjigi Suzane Tratnik z naslovom Noben glas ■ Tina Felicijan Jutri velik Spevov koncert V Rdeči dvorani s koncertom po Slakovi poti obeležujejo 15-letnico delovanja Pet jih je. Pet mladih, simpatičnih, predvsem pa volje do življenja polnih fantov. Takšnih, ki znajo poleg številnih pozitivnih lastnosti za povrh še kaj zaigrati in zapeti. Harmonikar Erik Hribernik je svojo vlogo lani sicer predal Vili-ju Mravljaku, a še vedno aktivno sodeluje z ansamblom in ostaja njegov vodja. Poleg Vilija trenutno v ansamblu Spev igrajo še basist Kristijan Kolenc, kitarist Boštjan Me-žnar, vokalist Marko Berze-lak in vokalist Edo Rednak. Od leta 2002 so poskrbeli, da jih ljubitelji narodnozabav-ne glasbe dobro poznajo. Njih in njihove pesmi. Zveste poslušalce že nekaj let zapored nagradijo s koncertom Po Slakovi poti. Letošnji bo na vrsti jutri (v petek) v Rdeči dvorani, fantje pa obljubljajo, da bo ob njihovi 15. obletnici delovanja še posebej slovesen. »Pripravljamo res lep večer, enega takšnih, kot so jih ljudje vajeni od nas, le da še s kakšnim bombončkom za povrh,« je povedal Erik Hribernik in naštel, da bodo poleg Spevovcev jutri na odru ansambli Smeh, Stil, Zaka pa ne, Nemir, ansambel Petra Finka, Werner, Modrijani, Naveza, Tine Lesjak, harmonikarski orkester, otroški zbor-ček, Veseli svatje in še kakšno presenečenje. Voditelj dogodka bo Franci Podbrežnik Solčavski. Na koncertu bo mogoče slišati tudi nov duet z Veselimi sva- > Fantje se veselijo jutrišnjega koncerta. »Ni lepšega občutka, kot je tisti, ko ljudje z nami zapojejo in zaplešejo.« ti, ki prihaja na radijske valove šele po koncertu. »Ker Spevov-ci vedno poskrbimo za prijetna presenečenja, bo seveda tudi tokrat tako,« je še obljubil Erik in namignil, da je treba s seboj na koncert vzeti le dobro voljo, za vse ostalo bodo poskrbeli člani ansambla. V središču bo seveda Slakova glasba. »Lojze nas je sprejel za svoje, spominjali smo ga na njegov ansambel v mladih letih in postali smo pravi prijatelji. To je za vedno zapisano v naših srcih,« s spoštovanjem pripoveduje Erik Hribernik. Vendar pa na jutrišnjem koncertu ne bo donela le domača glasba. Slišati bo tudi zabavno in dalmatinsko. »V tem uživamo, to je naše poslanstvo. Ni lepšega občutka, kot je tisti, ko ljudje z nami zapojejo in zaplešejo,« je dejal Erik. S p evovc i pravijo, da so še vedno takšni, kot so bili: skromni in preprosti, a veliki glasbeniki in odlični vokalisti. »Rad bi se zahvalil ljudem, ki nas imajo tudi po 15 letih še vedno radi in nas z veseljem poslušajo. To je tudi razlog, da fantje na terenu s takšnim navdušenjem razdajajo našo glasbo,« je še dejal Erik. ■ Mojca Štruc V vinogradu sam nimaš kaj delati Srečanje s kletarjem leta 2018 iz Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki Danilom Poklekom - Trend suha bela in rdeča vina CUV P*** liLUtA* Tatjana Podgoršek Društvo vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki že 12 let podeljuje naziv kletar leta. Prejme ga član, ki sodeluje na društvenem ocenjevanju vin z najmanj tremi vzorci, ki dosežejo najvišjo povprečno oceno. Na osnovi teh meril je postal naj kletar leta 2018 Danilo Pokleka iz Velikega Vrha. Naziv je prejel prvič in zadovoljstva ob tem ni skrival. Zakaj bi ga, »saj je nagrada za večleten trud v vinogradu in kasneje v kleti. Nič ne pride samo od sebe, čez noč in tudi veselje ter volja sta velikokrat za kakovostno vino premalo. Potrebno je še izobraževanje. Pri tem je naše društvo že vrsto let zelo vztrajno, zato tudi takšni rezultati njegovih članov«, se je odzval. Za letošnji letnik, pravi, bo odličen, eden najboljših v stoletju. Ne povsod in ne pri vseh vinogradnikih. V naših krajih v obdobju, ki je za letino najpomembnejši, skorajda ni bilo dneva brez dežja, kar je za grozdje slabo, saj ga bolj napadajo različne bolezni. »Če nisi redno nadzoroval in pravočasno pametno ukrepal, si se lahko za kakovostno vino obrisal pod nosom. Kdor pa je bil skrben vinogradnik, se bo lahko pohvalil z odličnim letnikom. Za zdaj kaže, da bom med njimi, saj smo stisnili zdravo grozdje.« Na vprašanje, ali je vsak dan v vinogradu in kasneje tudi v kleti, je odgovoril pritrdilno. »Če hočeš imeti kakovostno vino, je to nujno. Seveda so pomembni tudi drugi ukrepi: obrezovanje, ustrezen zimski in letni rez trte.« Danila njegovi vinogradniški prijatelji pogosto zbadajo, da ima veliko zaslug za kakovostno vino tudi žena Fani- ka. Pogledal je izpod očal, pomignil z brki in odgovoril: »Res je, saj je delo v vinogradu družinska skrb. Sam nimaš v njem kaj iskati.« Veselje do vinogradništva in kle-tarjenja je prišlo spontano, pravi. Že prej je pomagal očetu. Dodatno ga je k temu spodbudilo to, daje zidanica že stala, po vino je za delavce v času gradnje hiše moral drugam, vino pa ni bilo kakovostno. Od leta 1992, ko je prevzel kmetijo, se je vzgoji, negi in kle-tarjenju posvetil bolj zavzeto. Koliko priznanj ima za svoja vina, ga nismo vprašali. Vemo namreč, da morajo priznanja starejšega datuma dati prostor na stenah novejšim. Ta so pomembnejša tudi zato, ker je konkurenca med vinarji velika in moraš biti res kakovosten pridelovalec. Sam je najbolj ponosen na veliko zlato priznanje, ki ga je prejel na lanskem prvem meddruštvenem ocenjevanju vin v okviru Združenja Vinis, na naziv šampion za chardon-nay suhi jagodni izbor, za katerega je prejel 95 od 100 možnih točk. Ponosen je tudi na priznanja s tekmovanj na Hrvaškem in še kakšno lovoriko bi lahko našteli. Letošnje trende na področju vin - razumljivo -spremlja. Ugotavlja, da so bila v prejšnjih letih aktualna sladka, sedaj so spet v ospredju bolj suha vina, raste povpraševanje po rdečih vinih. In katera vina najraje pije kletar leta? » V kleti imam vina za vse okuse, poleg belih tudi rdeče vrste. Sam pa najraje popijem kozarec suhega vina, sorte zeleni silvanec, charodnnay in kerner,« je še povedal Danilo Pokleka. a Za Danila Pokleka je naziv kletar leta nagrada za prizadevanja v vinogradu in kleti. Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 14 14 REPORTAŽA 22. novembra 2018 Nasilja danes ni ne manj ne več kot nekdaj Zgodbe so pretresljive in grozljive. Vse po vrsti. Prav nič čudno se ne zdi, da sta se bili avtorici tovrstnih izkušenj z mano pripravljeni dobiti zgolj v strogi tajnosti in da ne želita biti imenovani. Pa tudi ni treba, saj nobena od zgodb ne potrebuje prstnih kazalcev, temveč konkretne zaščitne ukrepe za vse podobne primere. Vsaka četrta je izkusila fizično, vsaka druga psihično nasilje »Ko me je udaril prvič, sem bila prepričana, da je to izjema. Nikoli prej ni bil grd z mano in vedela sem, da sem tistikrat jaz šla predaleč v besedah. Ampak dogajalo se je večkrat in vse pogosteje. Nisem razmišljala, da bi ga zapustila, saj imam z njim otroke in se mi je navidezna popolnost družine zdela pomembnejša od občasnih udarcev. Še vedno sem verjela, da jih kmalu ne bo več. Skušala sem se spremeniti in sama biti boljša, a so se udarci vseeno nadaljevali. Razlogi so bili vse manjši, udarci pa vse pogostejši. Sodelavkam sem lagala o padcih in nezgodah in verjetno bi se tako nadaljevalo, če ne bi nekoč udaril tudi hčere. Tega nisem več prenesla. Ker pa sem vedela, da sama ne bom imela dovolj moči za odhod, sem takrat poiskala pomoč.« Naša sogovornica je poklicala SOS telefon 080 11 55. »Največkrat je to prvi stik z nami, v okviru katerega nudimo osnovni, informativni, lahko pa tudi bolj poglobljen svetovalni pogovor. Uporabnice in uporabniki pri nas dobijo informacije o naših programih, tudi o možnosti umika v varno hišo, sodelovanja v podporni skupini ali individualnem svetovanju,« je poveda- Nasilje se največkrat dogaja v krogu družine ali intimno, v partnerskem odnosu - Žrtve so najpogosteje ženske in otroci - Pojavljajo se nove oblike nasilja la vodja programov iz Društva SOS Špela Veselič. Kot pravi, v skladu s slovensko raziskavo vsaka četrta ženska v svojem življenju doživi fizično nasilje, vsaka druga pa psihično nasilje, kot so grožnje in izsiljevanje. »Med 90 do 97 % povzročiteljev nasilja v intimnopartnerskih zvezah je moškega spola, žrtve pa so ženske,« je še povedala Veseličeva in poudarila, da tako po izkušnjah kot glede na raziskave nasilja v bližnjih medosebnih odnosih največ v družinah in intimno-partnerskih zvezah. Po pomoč k društvu pa se včasih zatečejo tudi moški. Večinoma gre za osebe, ki želijo pomagati svojim bližnjim prijateljicam, sodelavkam, hčerkam, sestram in drugim, ki doživljajo nasilje. »Na nas se največkrat obrnejo po nasvet o tem, kako jim lahko pomagajo,« pravi Špela Veselič. Pomoč je na voljo tudi povzročiteljem nasilja Po nasvet in pomoč se je ob nasilju mogoče obrniti tudi na Društvo za nenasilno komunikacijo. Sedež ima sicer v Ljubljani, enoto pa v Kopru, toda njihova predsednica Katja Zabukovec Kerin pravi, da njihova pomoč ni krajevno omejena. »Ljudje, ki doživljajo nasilje, se k nam pogosto pripeljejo tudi iz bolj oddaljenih krajev, včasih pa se v teh primerih raje odločijo za redne telefonske ali Skype pogovore, da tako prihranijo čas in denar, ki bi ga sicer porabili za vožnjo. Preko Skypa nudimo pomoč tudi žrtvam nasilja, ki se nahajajo v drugih državah in celo na dru- Svet bi bil lepši brez nasilja. gih celinah. Vse bolj pogosto je svetovanje preko elektronske pošte. Programe za povzročitelje nasilja pa izvajamo celo v devetih krajih po Sloveniji. Pri delu s povzročitelji nasilja smo edini, ki delamo v takšnem obsegu. Lani je bilo k nam vključenih skoraj 700 povzročiteljev nasilja,« pojasnjuje Zabukovec Kerinova. Tudi za povzročitelje je mogoča vključitev v več različnih programov, največkrat pa je to program Trening socialnih veščin. Kot pravi Zabukovnik Kerino-va, se povzročitelji največkrat vključijo na osnovi sodne odredbe, žrtve pa najpogosteje najprej pokličejo na telefon 01/4344822. Tam dobijo informacije o vrstah pomoči in načinih dela, na osnovi česar se lahko odločijo, ali jim ponudba ustreza. »Povabimo jih na osebno psihoso-cialno svetovanje, pravno svetovanje, ponudimo jim spremstvo na različne institucije, zagovor- ništvo, skupine za učenje aser-tivnosti, v primerih hude ogroženosti pa tudi nastanitev v varno hišo. Če žrtve nasilja še niso prijavile, jih seveda spodbujamo tudi k temu in pri tem nudimo pomoč, ki jo potrebujejo,« je povedala Katja Zabukovec Kerin in poudarila še, da je vključitev v vse tovrstne programe brezplačna, saj programe sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in nekatere druge organizacije in lokalne skupnosti. Danes je nasilje bolj problematizirano kot nekdaj Na vprašanje, ali je nasilja danes več ali manj kot nekdaj, obe strokovni sogovornici odgovarjata, da bistvenih razlik ni. »Po naših izkušnjah se je žal nasilje v podobni meri dogajalo tako v preteklosti kot sedanjosti. Dejstvo pa je, da danes nasilje po- gosteje opazimo, da nam je bolj nesprejemljivo,« razmišlja Špela Veselič. »Zagotovo živimo v času, ko nasilje zaznamo in pro-blematiziramo bolj, kot smo ga kadarkoli v zgodovini. Še pred dobrimi sto leti pretepanje žensk sploh ni bilo prepovedano, družba je moškim dajala pravico, da s partnerko ravna kot z lastnino. Danes je zagotovo veliko bolje, čeprav je nasilja še vedno veliko. Večina ljudi danes nasilje vseeno obsoja, žrtve pa lahko dobijo pomoč, o kateri pred sto leti še sanjati niso mogle,« pa se strinja Katja Zabukovec Kerin. Se pa danes pogosteje pojavljajo drugačne oblike nasilja. »Kot mama samohranilka nujno potrebujem delo in dohodek. Trenutno delam v enem od okoliških domov za varstvo starejših. Delo sicer ni enostavno, a je pošteno. Toda v kolektivu se do mene in še nekaterih drugih obnašajo nadvse odklonilno. Zato, da bi svoje delo preložili na nas, nam nalagajo obveznosti, ki jih po pogodbi ne smemo opravljati. Če jih na to opozorimo, nas zlahka pogledajo zviška in rečejo še kakšno pikro, ki zaboli. Vodstvo nam ne zagotavlja ustrezne opreme za delo, razen seveda takrat, ko se na obisk napove inšpekcija. Ponižujejo nas z besedami, zaradi katerih se ne počutim samo manjvredno - nenehno mi dopovedujejo, da sem ničvredna. Pred vsako izmeno se komaj prepričam, da moram opraviti to delo. Pa je tako le zaradi ljudi in sploh ne zaradi dela samega. Zakaj smo takšni?« se sprašuje naša druga sogovor- nica, ki ne želi biti imenovana. Kar doživlja, je trpinčenje na delovnem mestu, ki ga imenujemo tudi mobing. Težko ga je dokazati in težko se ga je rešiti. »V preteklosti smo intenzivno izvajale projekt svetovanja v primerih mobinga in drugih oblik nasilja na delovnih mestih, vendar smo ga žal zaradi kadrovskih težav morale opustiti,« je pojasnila Špela Veselič, ki je dodala še, da se na SOS telefon še vedno obračajo žrtve tovrstnega nasilja, ki jim ponudijo osnovne informacije in usmeritve. Potem pa je vsak, ki želi zaživeti brez mobinga, v bitki sam. Kako nasilje dokončno izkoreniniti? Svet bi bil lepši, če nasilja ne bi bilo. Ni dvoma. A kako doseči, da nasilja ne bi bilo? »Predvsem z ozaveščanjem o nesprejemljivosti vseh vrst in oblik nasilja in z zavedanjem, da če nasilja ne vidimo, še ne pomeni, da ga ni. Velika večina nasilja namreč še vedno ostaja skrita in neprijavljena,« pravi Špela Vese-lič. »Najprej moramo razumeti, da se nasilje ne dogaja, ker imajo povzročitelji težave z alkoholom ali duševnim zdravjem, v revnih družinah, med neizobraženimi in tujci. Dogaja se zato, ker vsi skupaj to nekako dopuščamo,« pa poudarja Katja Zabukovec Kerin. Pravi, da so se povzročitelji pogosto naučili, da jih nasilje pripelje do rezultatov, da se ljudje nočejo soočati z njimi, če so le dovolj neprijetni, če grozijo, ponižujejo in ustrahujejo. »Ko bomo nehali nagrajevati takšno vedenje, ga bo zagotovo manj,« še dodaja. a Mojca Štruc , ki trajajo dalj časa Več bolniških odsotnosti V ravenski območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bolniška odsotnost za blizu 5 odstotkov višji kot lani - V letošnjih 9 mesecih za nadomestila območna enota izplačala blizu 23 milijonov evrov Evgen Janet: »Bolniški izostanek je eden od pomembnih kazalnikov zdravstvenega stanja delovne populacije in tudi razvitosti regije.« Tatjana Podgoršek Območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na Koroškem, pod okrilje katere sodita tudi njeni izpostavi v Velenju in Mozirju, se med 10 območnimi enotami v državi glede odsotnosti z dela zaradi bolezni uvršča na četrto mesto. V obdobju januar-julij letos je bilo zaradi bolniške odsotnosti izgubljenih 470 tisoč 670 delovnih dni ali 5,67 odstotka. Zanimalo nas je, kako je z bolniškimi izostanki v velenjski in mo-zirski izpostavi območne enote. V mozirski čez 44 tisoč, v velenjski več kot 176 tisoč izgubljenih delovnih dni »Odsotnost z dela se povečuje v vseh izpostavah območne enote in je v primerjavi z enakim obdobjem lani višja za blizu 5 odstotkov. Ob tem pa je treba povedati, da v velenjski in mozirski izpostavi ta ne presega odstotka ravni območne enote. V mozir-ski enoti je bilo v obdobju januar-julij letos izgubljenih 44.175 delovnih dni ali 4,62 odstotka, v velenjski pa 176.133 delovnih dni ali 5,40 odstotka,« je povedal nadzorni zdravnik v ravenski območni enoti mag. Evgen Janet in dodal, da se število bolniških izostankov povečuje v celotni območni enoti v breme zdravstvene zavarovalnice, kar pomeni, da je več bolniških izostankov, ki trajajo dalj časa. Delodajalec namreč krije bolniški izostanek do 30, zdravstvena zavarovalnica nad 30 delovnih dni. Na vprašanje, koliko so znašala nadomestila, je sogovornik odgovoril: »Po- V območni enoti so v bolniški odsotnosti nad 7 let 4 ljudje, nad 6 let jih je 15, nad 5 let 22, nad 3 leta pa približno 100. datkov za posamezne izpostave nimamo, lahko pa povem, da je »naša hiša« v letošnjih devetih mesecih izplačala za blizu 23 milijonov evrov nadomestil za čas bolniške odsotnosti, nekaj manj pa delodajalci.« Najvišje nadomestilo, ki ga je izplačala zavarovancu, ki je na bolniškem izostanku že skoraj tri leta, je več kot 21 tisoč evrov bruto. Več kot leto dni v bolniški odsotnosti več kot 800 ljudi Po besedah sogovornika so problem predvsem dolgotrajni bolniški izostanki, h katerim štejejo tiste, ki trajajo dlje od enega leta. V območni enoti je takih več kot 800. Podatka, koliko od teh jih je v mozirski in velenjski izpostavi, nimajo. Je pa Janet postregel z zanimivostjo: slovenski rekorder je v bolniškem izostanku že dobrih 11, v ravenski območni enoti pa 8 let. Gre za moškega srednjih let, ki se je po- J, škodoval zunaj dela. Sicer pa so iz območne enote v bolniškem izostanku nad 7 let 4 ljudje, nad 6 let jih je 15, nad 5 let 22, nad 3 leta pa približno 100. Najpogostejši vzroki Vzroke za porast dolgotrajnih bolniških izostankov sogovornik pripisuje podaljšanju delovne dobe, čakalnim vrstam za diagnostične, terapevtske in rehabilitacijske storitve in dolgoletnemu delu v delovno intenzivnih panogah, v katerih premalo raz- mišljajo o prilagajanju delovnih mest. Velikokrat so dolgotrajni bolniški izostanki tudi posledica neuspešnih postopkov pred invalidsko komisijo, ki deluje pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ko ugotovi, da zdravljenje zavarovanca še ni končano. »Težava dolgotrajnih bolniških izostankov je tudi ta, da so ljudje z daljšo odsotnostjo z dela zaradi bolezni prepuščeni sami sebi, saj nimamo urejenega sistema, po katerem bi ga lahko čim prej vrnili na delo. Včasih so zdravniki hodili v tovarne in se s pristojnimi pogovarjali, kako delavcu omogočiti čim lažji prihod v delovno okolje. Tega ni več in veliko ljudem, predvsem starejšim, vrnitev na delo po daljši odsotnosti predstavlja precejšen stres in lahko povzroči poslabšanje osnovne bolezni ter ponovni bolniški izostanek.« Janet še pravi, da dolgotrajni bolniški izostanki negativno vplivajo na psihofizično stanje posameznika. Raziskave so pokazale, da se tveganje za prezgodnjo umrljivost oziroma za samomor poveča za dva- do trikrat. »Že zaradi tega bi morali razmišljati, kako ljudi spraviti nazaj, da bodo postali aktivni člani družbi, saj bi s tem prispevali k svojemu zdravju.« Med boleznimi, zaradi katerih so ljudje v bolniški odsotnosti, so pri moških na prvem mestu poškodbe, sledijo mišično-kostna obolenja, respiratorne, srčno-žil-ne bolezni, diagnoze, povezane z duševnim zdravjem, in rak. Ženske pa so najpogosteje v bolniški odsotnosti zaradi kostno-mi-šičnih obolenj, sledijo poškodbe, bolezni, povezane z nosečnostjo ter duševnim zdravjem, respira-torne bolezni in rak. Naš čas, 15. 11. 2018, barve: CM K, stran 23 15. novembra 2018 «»SÜAS V SREDIŠČU 15 Ne le cvetje, tudi zelenice V akciji Velenje, mesto cvetja so letos ocenjevali rekordno število cvetličnih zasaditev v zadnjem desetletju - Turistično društvo Velenje letos obeležuje 60-letnico Tina Felicijan Turistično društvo Velenje, ki deluje že 60 let, je tudi letos izvedlo tradicionalni projekt Velenje, mesto cvetja, s katerim želi spodbuditi lokalne prebivalce k zasajevanju cvetja na balkonih in gredicah ter s tem k urejanju okolice. Letos si je komisija ogledala rekordno število lokacij v zadnjih desetih letih - bilo jih je natanko 70, kar je približno 10 odstotkov več kot v prejšnjih sezonah, poroča vodja akcije Nataša Dolejši. Tudi tokrat so lahko občanke in občani v ocenjevanje posredovali cvetlične zasaditve na svojih gredicah in balkonih ali lokacije, ki so jim všeč. Komisija pa je predloge razvrstila v kategorije - individualni stanovanjski objekti, kmetije, balkoni oz. terase in ostalo, kamor spadajo stanovanjski bloki, gospodarski objekti, gostinski lokali, domovi krajevnih skupnosti, gasilski domovi, bencinske črpalke in podobni objekti. V sklopu projekta Cvetje v čevljih so ponovno lahko sodelovali tudi velenjski vrtci in osnovne šole. Cvetja na balkonih je vse manj Tudi komisija je opazila, da se trend od balkonskih zasaditev nagiba k zasaditvam v okolici objektov. »To je opazno tako pri blokih kot pri individualnih stanovanjskih objektih. Mislim, da občani pogrešajo predvsem ocvetličenje v blokovskih naseljih,« je povedala in dodala, da se letošnji izid akcije od preteklih sezon razlikuje predvsem po tem, da so najvišje uvrstitve dosegali tisti, ki so imeli najbolj negovane zelenice. Pri cvetličnih zasaditvah pa so opazili, da so tisti, ki so imeli bolj skromne, z njimi povedali več. »Predvsem pri zasaditvah balkonov smo opazili, da so nekateri sledili modnim smernicam na področju hortikulture. Najvišje uvrščene so bile tiste, ki so združevale različne rastline v ustreznih barvah in teksturah. Pri zunanjih zasaditvah pa je prevagala urejenost zelenic.« Največ priznanj v različnih kategorijah je letos šlo v Pod-kraj pri Velenju, čeprav je komisija visoko ocenila tudi balkone v Pesju in na Konovem. Čeprav so si v sklopu kategorije ostalo letos ogledali več gostinskih objektov, okolico cerkve v Bevčah in nekaj drugih javnih objektov, so največji vtis naredili balkoni in okolice blokov na Prešernovi cesti in na Kardeljevem trgu. Držijo se ustaljenih aktivnosti Poleg tradicionalnega in največjega projekta Velenje, mesto cvetja, v TD Velenje prirejajo tudi redne mesečne sejme, pri čemer ima večji poudarek praznični sejem v decembru, tradicionalen je tudi Srednjeveški dan v Velenjskem gradu, ponosni pa so, da so lani izvedli Festival pražene-ga krompirja. Ker so v društvu sami prostovoljci, so ti projekti dovolj velik zalogaj, pravi predse- dnik Uroš Prislan. Dodaja pa, da društvo glede na vse večjo profesionalizacijo turizma v Velenju nima več iste vloge, kot jo je imelo nekoč. »Društvo je med najstarejšimi v občini. Letos bomo obeležili 60. obletnico ustanovitve. Člani smo lahko ponosni na preteklo delo, ko je društvo imelo veliko, mogoče celo edino vlogo Uroš Prislan: »Projekt Velenje, mesto cvetja vodimo že od leta 1969, ko smo ustanovili hortikulturno sekcijo, da bi pospešili zasajevanje mesta s cvetjem in okrasnim grmičjem. Občina je leta 1975 predvsem po zaslugi društva sprejela prvi odlok o urejanju in vzdrževanju zelenih površin. Tako po svoje botruje današnjim uspehom mesta na področju urejenosti.« na področju turizma v Velenju -začelo je s prireditvijo Noč ob jezeru, prirejalo je evropske plesne spektakle in druge atraktivne prireditve v sodelovanju z občino, ki še ni imela profesionalne službe za to. Danes se društvo še naprej trudi sodelovati s prostovoljnim delom članov.« Teh je skoraj 80, aktivna je večina, krepi pa se tudi podmladek. Ta je prvi na agendi prihodnjega delovanja društva. »Želimo si mladih, ki bodo z novim pogledom, a odgovorno prevzeli delovanje društva in ga nadgradili,« je še povedal predsednik. Rekli so ) Kako predsednica Turistične zveze Velenje Nataša Dolejši in predsednik Turističnega društva Velenje Uroš Prislan gledata na (ne)izkorišče-ne potenciale za turistični razvoj mesta? Nataša Dolejši: »Velenje še vedno ima veliko zelenih površin, zato menim, da je ena izmed priložnosti, da se Velenje trži kot zeleno mesto - da turiste strokovno popeljemo po zelenih površinah. Sončni park, denimo, bi lahko fasci-niral tako ljubitelje zelenja kot strokovno javnost.« Uroš Prislan: »V zadnjih letih lahko opazujemo velik napredek na področju razvoja turizma. Menim pa, da bi se še marsikaj dalo narediti na mogoče bolj enostaven način oziroma z manjšimi koraki priti prej do cilja kot z večjimi.« Že 65 let zavezniki otrok in družin Ob letošnjem mednarodnem dnevu otroka je Medobčinska zveza prijateljev mladine obeležila 65-letnico delovanja - Kaki so spomini na preteklost in kaki načrti za prihodnost? Tina Felicijan MZPM Velenje deluje že tako dolgo kot slovenska zveza društev prijateljev mladine. Ves ta čas na najvišje mesto postavlja otroka, je ob jubileju dejala dolgoletna sekretarka zveze Kristina Kovač. »Kar je še bolj pomembno, pa je to, da že vsa leta deluje v dobro vseh otrok in družin ne glede na njihove družbene, narodnostne, verske, spolne in druge okoliščine,« zatrjuje in poudarja, da jim je to uspelo v sodelovanju s številnimi prostovoljci in ob podpori mnogih somišljenikov. Po besedah nekdanje sekretarke se programi od samega začetka niso veliko spreminjali, so se m 9 * M * ^ »n * i -- Tradicionalna prireditev društev prijateljev mladine ob svetovnem dnevu otroka je bila hkrati slovesnost ob 65-letnici MZPM Velenje. Medgeneracijsko obarvan program so pomagala pripraviti društva, sodelovali so otroci Vrtca Velenje, nastopajoči pa so bili iz vseh treh šaleških občin. ■ Hl ^ t.-Jm'*'i* j > Pod okriljem MZPM Velenje danes deluje več kot 300 srčnih prostovoljcev. pa posodabljali. Glede na aktualne potrebe pa so se snovali novi. Poudarjali so vzgojne in izobraževalne projekte za otroke in starše ter začeli s humanitarnimi projekti odgovarjati na nove izzive, ki jih je prinesel čas. Pomoč potrebujejo mnogi in jo tudi vedno pogosteje iščejo. Zagotavljali so pestre počitniške dejavnosti, otroke so vodili v zdravstvene kolonije, omogočili so jim iz- V Vili Rožle so se razveselili na novo urejenega prireditvenega prostora v Sončnem parku. Ploščad z odrom v zaledju vile nameravajo krstiti 20. decembra, ko bodo pripravili Pravljični labirint, v katerem bodo otroci iskali izgubljenega Dedka Mraza. Ob toplih napitkih bo potekal tudi dobrodelni bazar. ražanje mnenj na Otroškem parlamentu, z bralno značko so jim pomagali razvijati bralno kulturo, v sklopu Veselega decembra jih je z darili razvajal Dedek mraz ... Vse to in še več še počnejo, imajo pa tudi nove načrte. Odgovoriti na sodobne potrebe otrok in družin Potrebe otrok in staršev se ob vse bolj divjem tempu življenja in vse daljših delavnikih spreminjajo. Na enega izmed izzivov sodobnega časa so letos odgovorili z novim programom - počitniškim varstvom šoloobveznih otrok od 6. do 10. leta starosti. Tako otroci kot starši so dejavnost odlično sprejeli, pravi aktualna sekretarka MZPM Velenje Bojana Špegel. »Odločili smo se, da v času šolskih počitnic ne bomo več pripravljali le počitniških aktivnosti za krajša druženja, ki sicer ostajajo naša tradicija, temveč bomo organizirali tudi varstva, saj vsi starši v času počitnic ne morejo ostati doma ali zagotoviti varstva,« pojasnjuje. Nov projekt je tudi Muzej na obisku. V sodelovanju z Muzejem Velenje bodo v Vili Rožle organizirali postavitve na različne teme in jih vsebinsko prilagodili uporabnikom. Vključeni so v projekt Agir-Go4Cities, v okviru katerega bodo aprila drugo leto dobili več visokih gred ob Vili Rožle, za katere bodo skrbeli skupaj z otroki in starši. Nadgradili bodo projekt Varujmo in ohranimo Šaleško dolino, saj bodo vključili študente Visoke šole za varstvo okolja. »Imamo še veliko idej, a je treba zagotoviti tudi denar, da jih izpeljemo. Če hočemo narediti še kaj več, če hočemo okrepiti izobraževalne programe za otroke zadnje triade, se bomo morali potruditi za dodatna sredstva,« pravi Bojana Špegel. Največji izzivi v prihodnosti? Zaradi nove zakonodaje, ki je društvom naložila veliko večjo odgovornost, v društvih prijateljev mladine Šaleške doline (15 jih je) ni več opaziti toliko elana, opaža sekretarka. »Kot krovna organizacija bomo morali narediti več, da jim stopimo naproti, pomagamo, pritegnemo k sodelovanju ljudi, ki imajo mlajše otroke, kajti opažamo, da so ti najbolj zavzeti za otroško dogajanje v kraju. Drug izziv so vse večje čustvene stiske otrok, ki jih zaznavajo na kolonijah. Ne bi bilo odveč, če bi v Vili Rožle tedensko nudili pomoč otrokom v čustvenih stiskah,« sekretarka razmišlja o nalogah MZPM v prihodnosti. Rekli so > Predsednik MZPM Velenje Zdenko Gorišek: »Pravilna družinska harmonija je ključ do uspešne vzgoje, ki poskrbi, da otroci odrastejo v samostojne in čustveno stabilne osebe. Naj dan za otroka ne bo le en sam dan v letu. Naša zavest, naš zdrav način življenja naj bosta zgled našim otrokom prav vsak dan.« Generalna sekretarka ZPM Slovenije Breda Krašna: »V prihodnosti bo zagotovo še vedno veliko potreb po humanitarnosti. Vendar naša vizija je, da delamo veliko več z otroki ne glede na okolje, iz katerega izhajajo - da jih naučimo aktivno preživljati prosti čas in jih odmaknemo od televizorjev in računalnikov.« 45 let predšolskega in šolskega dispanzerja Jubilej bodo obeležili z okroglo mizo o zdravstvu mladih Velenje - Letos zaznamujemo 45-letnico predšolskega in šolskega dispanzerja Zdravstvenega doma Velenje. Eden od dogodkov, s katerim bodo obeležili jubilej in pokazali, kako pomembni za prihodnost so otroci in mladostniki, bo okrogla miza z naslovom Zdravstveno varstvo otrok, mladostnic in mladostnikov v Velenju. Potekala bo v petek, 23. novembra, začela pa ob 18. uri v vili Bianci. Na okrogli mizi bodo sodelovale štiri zdravnice, specialistke pediatrije - prim. Margareta Seher Zupančič, Nada Jonko, Aleksandra Bogdanovic in Lea Vodušek Reberšak. Goste dogodka bodo v uvodu nagovorili župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, direktor Zdravstvenega doma mag. Janko Šteharnik in predsednica Sekcije za primarno pediatrijo pri združenju za pediatrijo - Slovensko zdravniško društvo, dr. Bernarda Vogrin. ■ mkp ^ » Z1 Ob 45-letnici predšolskega in šolskega dispanzerja Zdravstvenega doma Velenje pripravljamo okroglo miza z naslovom Zdravstveno varstvo otrok, mladostnic in mladostnikov v Velenju. Sodelovali bodo štirje doktorji medicine, specialisti pediatrije: prim. Margareta Seher Zupančič, Nada Jonko, Aleksandra Bogdanovic in Lea Vodušek Reberšak. Goste dogodka bodo uvodoma nagovorili župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Šteharnik in predsednica Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo -Slovensko zdravniško društvo dr. Bernarda Vogrin. Vila Bianca, petek, 23. november, ob 18. uri. Prijazno vabljetfi! Velenje, 15. november 2018 O MESTNA OBČINA VELENJE ■ ■ Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT »»^AS 22. novembra 2018 Ponosni na preteklost, zazrti v prihodnost NK Rudar letos praznuje 70-letnico delovanja - Največji izzivi so še vedno v financiranju kluba, največji potenciali pa v podmladku - Slovesnost s predstavitvijo zbornika bo prihodnji četrtek Tina Felicijan Zaradi velikega zanimanja za nogomet v Velenju so avgusta leta 1948 s pomočjo sindikalne organizacije takratnega Rudnika lignita Velenje ustanovili Nogometni klub Rudar Velenje. Prvi pomemben prelom za razvoj nogometa pri nas je bil leta 1955 zgrajen stadion. Ob izboljšanih pogojih za delo se je Rudar v sezoni 1961/62 uvrstil v prvo slovensko ligo. Ko so v sezoni 1974/75 zaposlili profesionalnega trenerja, se je okrepilo tudi strokovno delo, ki se je obrestovalo že naslednjo sezono z uvrstitvijo v II. zvezno nogometno ligo. Velik uspeh je Rudar dosegel leta 1991, ko je postal slovenski nogometni prvak. Največji uspeh pa je klub zabeležil ob 50-letnici leta 1998, ko je osvojil slovenski nogometni pokal. Kakšen je utrip kluba ob njegovi 70-letnici? Želijo si večje stabilnosti Vse doživlja vzpone in padce. Tudi NK Rudar je v teh desetletjih prehodil trnovo pot, pravi direktor Marko Čepelnik. »Trenutno stanje v sponzorstvu je zah- tevno, zato je delovanje kluba nekoliko oteženo. Vsi se zavedamo težav v dolini. Premogovnik Velenje pomaga po svoji najboljši moči. Ne toliko kot v preteklosti, a verjamem, da se bo tudi to spremenilo. Velika zahvala za delovanje gre lokalni skupnosti in manjšim sponzorjem. Sami pa vzgajamo številne nogometaše. Letos smo prodali tri igralce in predvsem iz tega zaslužka > bro nastopata tudi mladinska in kadetska ekipa. Sta na poti nazaj v prvo ligo.« Njuna vrnitev je ena od tekmovalnih ambicij kluba. Druga je ponoven nastop Rudarja na mednarodni ravni. Največja poslovna ambicija pa je »postati stabilen klub z jasno vizijo, ki ne bo živel iz dneva v dan,« je še dejal direktor, zadovoljen, da mu je z okoliškimi klubi uspelo zgraditi obroč medsebojne pomoči. Letos je namreč NK Rudar več kot 30 igralcev vseh kategorij posodil NK Šmar- metaše, se je že v prvem obdobju dobro počutil med njimi. Dosegli so nekaj uspehov in uveljavili veliko mladih igralcev. Zdaj si želi, da bi se klub uvrstil v prvo polovico ali vsaj sredino lestvice prve slovenske lige. »Trenutno malo zaostajamo. Fantje v zadnjem času igrajo dobro, malo manj je bilo športne sreče. Plačali smo davek Evrope - takoj po evropskih tekmah smo igrali slabo. Nekateri so se spogledovali z odhodom v tujino in bili razočarani, ko se to ni zgodilo. 29. novembra ob 18. uri vabijo v Dom kulture na slovesnost, na kateri bodo predstavili knjigo o klubski zgodovini. črpamo sredstva za nemoteno delovanje,« je povedal in dodal, da se bodo osredotočali na vzgojo domačih igralcev, česar jim je v preteklih letih manjkalo. Želijo si namreč čim več igralcev iz Velenja in okolice. Že prihodnje leto se bo članski ekipi pridružilo šest igralcev s profesionalno pogodbo. »Na to sem ponosen. Vsekakor pa tudi na to, da do- Direktor Marko Čepelnik tno ob Paki. Povezuje se tudi z Dravogradom, Ljubnim, Mozirjem, Polzelo, dobro pa sodelujejo tudi z drugimi športnimi klubi v Velenju in okolici. Kaki so tekmovalni cilji? Trener Marijan Pušnik, ki zdaj ponovno trenira velenjske nogo- Zadovoljni so z dobrimi pogoji za trening, ki lahko poteka bodisi na dve leti stari umetni travi bodisi na enem od treh igrišč z naravno travo. Letos je stadion končno dobil tudi športni semafor. Pomanjkljivosti pa ima upravna stavba ob stadionu, ki ne ustreza več standardom niti UEFE niti nogometne zveze, saj so garderobe premajhne in slabo opremljene. Na jubilej se pripravljalo že dobro leto. V podhodu na Cankarjevi ulici so v sodelovanju z Muzejem Velenje, ki je pomagal tudi pri nastajanju obsežnega knjižnega pregleda zgodovine kluba, postavili razstavo, ki je zdaj na ogled na pročelju stadiona. Priredili so Cviklov memorial, Krtkov kamp, gostili so nogometaše iz Esslingena, 29. novembra ob 18. uri pa vabijo še v dom kulture na slovesnost, na kateri bodo predstavili knjigo o klubski zgodovini. Marijan Pušnik: »Že v naslednji sezoni bomo poskušali dokazati, da lahko z mladimi domačimi igralci uspešno nastopamo v prvi slovenski ligi. Trener Marijan Pušnik Najboljši igralci so odšli, a moštvo se je konsolidiralo, fantje se trudijo, že zdaj z nami trenira nekaj mladincev, z novim letom pa bomo sprejeli še več mladih iz naše nogometne šole,« napoveduje trener in poudarja, da je delo z mladimi igralci strateška poteza, ne krizni menedžment. Rudar namreč ima eno najmlajših postav v ligi. Dodaja pa, da so možnosti za uvrstitev Rudarja v sam vrh lige odvisne ne le od kluba, ampak od lokalne skupnosti in sponzorjev. »Za to bo treba močno dvigniti proračun in dobiti dodatne prilive. Danes je denar tisti, ki lahko poleg lastne nogometne šole pripelje nove, kakovostne igralce. V trenutni situaciji, ki jo klub ima, pa je konkuriranje Mariboru, Olimpiji in Domžalam nerealno.« Upe polagajo na mlade V NK Rudar uspehov ne merijo le s športnimi rezultati, čeprav si po 20 letih od zadnje vrhunske uvrstitve želijo tudi teh. Med večje uspehe si štejejo delo z najmlajšimi. »Moramo se zavedati, da se je v klubu v vseh teh letih ogromno otrok naučilo igrati nogomet, usvojili pa so razne veščine. Danes v klubu trenira okrog 350 otrok. Že drugo leto zapored sodelujemo z vsemi osnovnimi šolami pri organizaciji nogometnega krožka z našimi trenerji, ki ga obiskuje 80 otrok. Prvič smo se dogovorili za sodelovanje z Vrtcem Velenje, tako da že najmlajše začnemo spodbujati k športu,« utemeljuje direktor in dodaja: »Mladi so naša energija, naša prihodnost. Na njih bomo gradili nadaljnje delo. Za višje uspehe v članski kategoriji pa bo potrebna večja stabilnost sponzorjev, večji prispevek lokalne skupnosti. Trenutno pa se bomo zanesli - kar je tudi prav - na dobro strokovno delo.« To je tudi njihov največji adut. ■ Videm, Bistrica ali Šmartno? Tudi Šoštanjčani bodo drsali Zadnji krog v tem letu bo v 3. ligi -sever najbrž zelo 'vroč' Če imamo v mislih vrh lestvice, lahko tudi po štirinajstem krogu v tem letu tako kot po predprejšnjem ugotavljamo - nič novega. Na prvih treh mestih so še vedno Videm pri Ptuju, Kety emmi Bistrica in Šmartno 1928. Imajo po 29 točk. Četrti Dravograd za njimi zaostaja za osem, peta Dravinja in šesto Zreče pa že za devet točk. Ptujčani so v predzadnjem krogu s 4 : 0 slavili v Pesnici, Bistri-čani so doma s 3 : 0 premagali Pohorje iz Ruš, Šmarčani pa v lokalnem derbiju v Celju z 2 : 0 premagali Šampion. Domači so jim uspešno kljubovali vse do 82. minute, ko je David Hrastnik napovedal zmago gostov z zadetkom za 1 : 0. Preden so se 'šam-pioni' ovedli, so še drugič pobirali žogo iz svoje mreže. Povsem brezskrbne zadnje minute je gostom zagotovil s povišanjem vodstvo na 2 : 0 Rok Melavc. Skratka, o prvem mestu bo odločal zadnji jesenski krog. Prvak pa bo znan šele v nedeljo. Zaradi Namizni tenis I Kegljanje Dve zmaga Tempa V soboto, 17. novembra, se je nadaljevalo prvenstvo v namiznoteni-ških ligah. Ekipa Tempa iz Velenja se je v 2. državni namiznoteniški ligi na domačem parketu pomerila z ekipo Rakeka in Logatca. Na tekmi proti Rakeku so igralci Tempa na koncu slavili z rezultatom 5 : 3. Na tej tekmi je dve zmagi dosegel Patrik Videc, tri pa Miha Klja-jič. Na tekmi proti ekipi iz Logatca pa so Velenjčani zmagali z rezultatom 5 : 0. Po dve zmagi sta dosegla Jan Jevšnik in Patrik Videc, eno pa Miha Kljajič. Na lestvici so igralci Tempa na četrtem mestu z 10 točkami. a Dak boljše razlike v danih in prejetih golih bodo trenutno prvi Ptujčani v soboto gostili peto Dravinjo in pričakovati je, da bodo najbrž imeli močno podporo svojih ljubiteljev. Takšne gotovo ne bodo imel Bistričani v Celju pri sedmem Šampionu. Šmarčani pa bodo v edinem nedeljskem dvoboju kot gostitelji nove tri točke skušali doseči proti Zrečam. Kljub zimskim razmeram je pričakovati, da bodo imeli močno podporo dvanajstega igralca. Začetek tekme v Celju bo ob 13.30, na vseh drugih igriščih pa ob 14. uri. a vos Poraženi tudi v Dravogradu Šoštanjčani so v 8. krogu doživeli enega najvišjih porazov v tej sezoni. V Dravogradu je bila domača ekipa boljša s 7:1 in s prednostjo 98 kegljev. Ekipa Šoštanja tone vse nižje, tako bo vprašljiv tudi obstanek v ligi. Točkovna razlika med kandidati za izpad tudi tokrat ostaja enaka, imajo pa Šoštanjčani priložnost v zadnjem jesenskem krogu razliko nekoliko zmanjšati. Igra v Dravogradu je sicer pokazala, da se fantje počasi vračajo v staro formo, da si želijo zmage in da želijo prepustiti zadnje mesto drugim ekipam. Že prvi par je skušal doseči dober rezultat, a domačini se niso dali presenetiti. Tik pred zadnjimi lučaji je še kazalo na delitev točk, napaka gostujočega tekmovalca pa bila prevelika za popravek in točki sta ostali doma. Dravograjča-ni so povedli z 2:0 s prednostjo 72 kegljev. Domačini so vodstvo povečali še v igri drugega para, ko sta nastopila najmočnejša domača igralca in vodstvo dvignila na 4:0, prednosti pa dodala še 105 kegljev. Poraz gostujoče ekipe je bil neizbežen, so pa ga igralci v tretjem paru nekoliko omilili, osvojili točko, razliko pa zmanjšali na 98 kegljev. V zadnjem jesenskem krogu Šoštanjčani na domačih stezah gostijo ekipo Miklavža. Bo predčasni Miklavž prinesel Šo-štanjčanom pomembni točki, bomo lahko videli v soboto. Srečanje se bo začelo ob 14. uri. Tokrat se je v ekipo kroga - v gosteh uvrstil Šoštanjčan Hasičič s 583 podrtimi keglji. Šoštanj - V dneh, ko je že dišalo po zimi in so se pokazale tudi prve snežinke, ki so jo naznanjale, so se v Šoštanju med ljubitelji drsanja pojavila vprašanja, ali drsanje na rokometnem igrišču v mestu bo ali ga ne bo? Preverili smo na Občini Šoštanj, kjer so povedali, da bodo drsališče uredili tudi letos, in to že dvanajstič zapored. Drsališče je vsako leto priljubljeno zbirališče Šoštanjčanov v zimskem času. Na njem drsajo stari in mladi, tako da je postalo pomembna točka medgeneracijskega povezovanja. Drsanje je (in bo tudi letos) brezplačno, cena izposoje drsalk pa samo en evro. To je v času, ko mnogi ne morejo užiti nobene zimske radosti, zelo pomembno. Drsališče bo urejeno od 8. decembra do 20. januarja. Za postavitev drsališča bo Občina Šoštanj namenila 24.000 evrov, postavilo ga bo podjetje Kota, upravljalec pa bo isti, kot je bil lani - Marko Pokleka. a mkp Pokal EHF, 3. krog kvalifikacij - 1. tekma Fraikin BM Granollers - Gorenje Velenje 24:25 (11:11) Gorenje: Taletovic 13 obramb, Vujovic, Logar, Mazej, Haseljic 5, Tajnik 2, Špelic, Matanovic 1, Levc, Stojnic, Miklavčič 3, Banfro, Verdinek 6, M. Kavčič 3, A. Kavčič 5, Kete. Sedemmetrovke: Granollers 5 (5), Gorenje 5 (3); izključitve: Granollers 4 minute, Gorenje 10. Liga NLB, 10. krog Dol TKI Hrastnik - Gorenje Velenje 24:33 (12:16) Gorenje: Taletovic 4 obrambe, Vujovic 2 obrambi, Logar 2 obrambi, Mazej 2, Haseljic 3, Tajnik 4, Matanovic 2, Levc, Stojnic 2, Miklavčič 2, Banfro 2, Verdinek 12, Šiško, M. Kavčič, A. Kavčič 3, Kete 1. Drugi rezultati: Krka - Celje Pivovarna Laško 28:30 (13:18), Sviš Ivančna Gorica - Riko Ribnica 27:35 (13:18), Jeruzalem-Ormož - Maribor Branik, Dobova - Koper 2013, Urbanscape Loka - Trimo Trebnje. Vrstni red: 1. Ribnica 18, 2. Celje 18, 3. Gorenje 14, 4. Maribor 11, 5. Loka 12, 6. Koper 9, 7. Krka 9, 8. Trebnje 8, 9. Ormož 6, 10. Dobova 6, 11. Dol 3, 12. Sviš 2. TAKO so igrali 1. A DRL - ženske, 9. krog Rezultati: Mercator - Zagorje 48:15 (27:6), Krka - Ptuj 34:23 (17:8), Ž.U.R.D. Koper - Ljubljana, Velenje - Zelene doline Žalec (11. december, 19.00), Z'Dežele - Mlinotest Ajdovščina (23. januar). Vrstni red: 1. Krim 8 tekem - 16 točk, 2. Žalec 8 - 14, 3. Krka 9 - 12, 4. Mlinotest 8 - 8, 5. Zagorje 9 - 8, 6. Koper 9 - 8, 7. Celje 7 - 7, 8. Ljubljana 9 - 5, 8. Ptuj 9 - 4, 10. Velenje 2. 1. DOL moški, 6. krog Maribor - Šoštanj Topolšica 3:0 (25:14,25:16,25:23) Drugi rezultati: Panvita Pomgrad 3:0 (25:20,25:19,25:13), Calcit Volley - Salonit Anhovo 3:2 (21:25,25:13,28:26,19:25,15:13), Hiša na kolesih - Hoče 3:0 ((25:21,25:16,25:21), Krka - ACH Volley Ljubljana 0:3 ((18:25,21:25,18:25). Vrstni red: 1. ACH Volley 6 tekem - 18 točk, 2. Maribor 6 - 15, 3. Calcit Volley 6 - 14, 4. Salonit Anhovo 6 - 11, 5. Hiša na kolesih 6 - 8, 6. Panvita Pomgrad 6 - 8, 7. Šoštanj Topolšica 6 - 7, 8. Krka 6 - 6, 9. Hoče 6 - 3, 10. Črnuče 6 - 0. 3. SNL - sever, 14. krog Šampion - Šmartno 1928 0:2 (0:0) Strelca: David Hrastnik (82.), Rok Melavc (87.) Drugi rezultati: Kety emmi Bistrica - Pohorje 3:0 (1:0), Dravinja - Avto Grubelnik Dravograd 4:1 (2:0), Tehnotim Pesnica - Videm pri Ptuju 0:4, Zreče - Mons Claudius 1:0 (1:0), Vrstni red: 1. Videm 29 (30:11), 2. Bistrica 29 (29:13), 3. Šmartno 29 (36:21), 4. 4. Dravograd 21 (29:35), 5. Dravinja 20 (24:25), 6. Zreče 20 (17:18), 7. Šampion 19 (27:24), 8. Pesnica 15 (16:26), 9. M. Claudius 12 (15:26), 10. Pohorje 5 (19:43). 11. krog 10. novembra 3. DOL ženske - vzhod (dvokrožna liga), 5. krog Swatycomet Zreče II - Kajuh Šoštanj 0:3 (18:25,14:25,27:29) Drugi rezultati: Prevalje II - Korvolley-Kost-mann (Sl. G.) 3:1, Mežica - Uniforest Prebold 1:3, OD Krim III - Črna 0:3. Vrstni red: 1. Črna 15, 2. Šoštanj 11. 3. Prevalje II 10, 4. Prebold 7, 5. Zreče II 5, 6. Slovenj Gradec 4, 7. Lendava 3, 8. Krim III 3, 9. Mežica 2. Kegljanje, 2. liga, vzh., 8. k. Dravograd - Šoštanj 7 : 1 (3338 : 3240) Šoštanj: Sečki - 542 (0), Fidej - 529 (0), Pinta-rič - 541 (0) Šehič - 501 (0), Petrovič - 544 (0), Hasičič - 583 (1). 03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj! ■ Naš čas, 22. 11. 2018, barve: CM K, stran 17 22. novembra 2018 »»3CAS SPORT 17 Le še korak do napredovanja Čeprav niso bili v vlogi favorita, so rokometaši Gorenja Špance v njihovi dvorani položili na kolena V prvi tekmi 3. kroga pokala Evropske rokometne zveze so katalonski Granollers premagali 25 : 24 in si na široko odprli vrata za nastop v skupinskem delu. Vendar pred nedeljsko povratno tekmo v velenjski Rdeči dvorani trener Zoran Jovičič opozarja: »Zavedati se moramo, da je to bil komaj prvi polčas in da nas v Velenju prav tako čaka zelo težka tekma. Seveda smo z zmago v Španiji naredili nekaj, a moramo ostati zbrani in se dobro pripraviti na povratni obračun. Za uspeh namreč potrebujemo dve taki tekmi in sedaj se moramo dobro pripraviti na nedeljsko.« Začetek tega nadvse zanimivega in za oboje pomembnega dvoboja, ki je bil odločen šele v izdihljajih, je bil prilično živčen. Obojni so zapravili po dva napada, šele v tretjem, ob koncu tretje minute, so domači premagali Emirja Taletovica, ki se je v nadaljevanju izkazal z nekaj odličnimi obrambami in je ob strelcih in seveda sploh dobri igri vseh prispeval pomemben delež, da imajo Velenjčani ne le rezultat-sko, ampak tudi pomembno psihološko prednost pred povratno tekmo. Na začetku 6. minute so domači vodstvo podvojili (2 : 0), Vlado Matanovic je hitro znižal na 1 : 2, a po dobrih osmih minutah je domača prednost znašala že tri gole (4 : 1). Pred tem se je Matanoviču zatresla roka pri izvajanju sedemmetrovke. Žogo je poslal visoko čez prečko. Nato so gostje začeli igrati bolj mino, predvsem pa zbrano in začeli dokazovati, da niso prišli na izlet v to katalonsko mesto, ki leži blizu Barcelone, ampak da želijo čim boljši rezultat za nedeljski dvoboj. S svojim že četrtim golom (s sedmih metrov) je Matic Ver-dinek zadel za prvo izničenje (5 : 5), nato je zablestel Emir Tale-tovič, ki je zaporedoma ubranil dva 'zicerja' (povsem neoviran nasprotnikov met), in v 17. minuti je Miha Kavčič zadel za prvo vodstvo Velenjčanov (6 : 5). Ob novi sijajni Taletovičevi obrambi so si priigrali razliko dveh golov (7 : 5), ob polčasu pa sta moštvi novo vodstvo gostov z 22 : 21 in spet igra gol za gol. Na koncu pa so bili Španci za enega prekratki. Dobro minuto pred koncem je namreč Haseljič še petič premagal domačega vratarja za vod- Matic Verdinek je bil s šestimi zadetki najboljši strelec dvoboja v Granollersu, sredi prejšnjega tedna pa jih je na tekmi 10. kroga domačega prvenstva v gosteh proti Dolu zabil še enkrat toliko - 12. na odmor odšli z 11 : 11. Igralci Gorenja so drugi polčas začeli veliko bolj odločno in samozavestno kot prvega in dobrih deset minut uhajali domačim za zadetek. Nato je nekaj nevarnih žog ubranil domači vratar in sredi tega dela igre so bili Španci spet v prednosti z dvema goloma (18 : 16). Nato je pri gostih zablestel Ibrahim Haseljic, ki je priložnost dobil šele v tem delu igre. Po prednosti domačih z 19 : 17 je zabil dva gola zaporedoma za izenačenje na 19 : 19, David Miklavčič pa jih je popeljal v novo vodstvo (19 : 18). Nato so Velenjčani zapravili dva napada in v 51. minuti so bili v prednosti spet Španci (21 : 20). Pa spet stvo s 24 : 23. Trener Kataloncev je vzel minuto odmora, po njej je sledilo izenačenje. Do konca še slaba minuta. Očitno se trener Jovičič ni zadovljil s frazo Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Sledil je imeniten napad, ki ga je enajst sekund pred zadnjim piskom zaključil z neubranljivim strelom Miklavčič za končnih 25 : 24 in za odlično izhodišče za nedeljski (18.45) 'drugi polčas'. Z zmagovitim golom se je ta izkušeni igralec obenem oddolžil za zgrešeni 'zicer' nekaj minut pred tem. ■ S. Vovk Zmagovalci igralci ekipe Gavc in Slatine Šmartno ob Paki, 17. novembra - V telovadnici osnovne šole v Šmartnem ob Paki je v počastitev občinskega praznika potekal tradicionalni košarkarski turnir. Bil je že šestnajsti, udeležilo pa se ga je pet od 10 vaških skupnosti. Organizatorji (Osnovna šola Šmartno ob Paki in njen ravnatelj Bojan Juras) so bili s turnirjem kljub temu zadovoljni. Če- prav na njem ni bila v ospredju tekmovalnost, smo videli odlično košarko, posebej zanimivo je bilo finalno srečanje, v katerem sta nastopili ekipa Podgo-re in ekipa, ki so jo sestavljali igralci Gavc in Slatine. Zmagali so slednji, tretje mesto so osvojili Skorjani, najmanjši pokal in spominsko plaketo pa so za četrto mesto prejeli tradicionalni zmagovalci turnirja - Šmarčani. // Gorenje'' PREDNOVOLETNA DRUŽENJA- Rezervirajte vaš termin že danes!. Približuje se čas, ko boste pripravljali prednovoletna druženja s sodelavci in prijatelji. Prijazno vas vabimo, da srečanje pripravite v eni izmed naših restavracij. Restavracija pod Jakcem: 041 745 216 ~ Restavracija DK: 051344 725 Okrepčevalnica Arkada: 03/ 586 9061 VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA WWW. GORENJEGOSTINSTVO.SI Brezskrbno v predpraznične nakupe Predpraznični čas je za mnoge povezan z nakupi daril in majhnih pozornosti za najbližje. S pravočasno sklenitvijo gotovinskega kredita na hiter in enostaven način si boste lahko povsem brez skrbi privoščili vse, kar ste uvrstili na seznam vaših želja, oziroma vse tisto, kar želite podariti svojim sorodnikom ali prijateljem. Zelo zanimiva je bila prav tako tradicionalna igra Šmarški met trojk, v kateri je letos prepričljivo slavil Boris Lesjak. Ob tem velja pohvaliti tudi mlade nadobudne šolske košarkarje: Vita, Julijana, Lev Ana in Jonatana ter še posebej izstopajočega Tadeja Kumer-ja, ki pridno trenira pri KK Elek-tra Šoštanj. ■ Mojca A. Juras Do gotovine v nekaj minutah« Sklenitev kredita v Addiko banki je hitra, enostavna in brez zapletov. Kredit vam odobrimo že v nekaj minutah, denar pa lahko začnete zapravljati že naslednji dan! Z Express kreditom si lahko zagotovite od 500 do 35.000 EUR sredstev, z mesečno obveznostjo že od 20 EUR in dobo odplačevanja do 10 let. Kredit lahko sklenete s fiksno ali spremenljivo obrestno mero brez zavarovanja s hipoteko. Poenostavite svoje finance Obstoječe finančne obveznosti poplačajte s kreditom za poplačilo obveznosti do 40.000 EUR in jih združite v en obrok. Tako bodo vaše finance urejene in pregledne. Do 25 % vrednosti kredita lahko izplačamo v gotovini. Zavarovanje s hipoteko ni potrebno, doba odplačevanja pa je do 12 let. Tudi čas je denar Hip kredit vam zagotavlja do 7.000 EUR praktično takoj! Pri tem ni nujno, da ste stranka Addiko banke ali zaposleni za nedoločen čas. Vaš Hip kredit lahko odplačujete od 13 do 60 mesecev, z najnižjim obrokom že od 20 EUR na mesec. Za sklenitev kredita potrebujete samo osebni dokument! Addiko Bank. Kjer je 2 + 2 = 4. addiko.si J Naš čas, S. 11. 201 S, barve: CM K, stran 18 18 modroBELA kronika 22. novembra 2018 Če bi ceste govorile Tak je bil slogan letošnjih aktivnosti ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč - Spomnili so se jih tudi v Velenju Svečanost so pripravili učenci in učitelji osnovne šole Gustava Šiliha. ro. Milena Krstič - Planine Velenje, 19. novembra - V Velenju so tudi letos zaznamovali svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, 18. november. Prireditev pod pokroviteljstvom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine so pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Gustava Šiliha. Zbrane je nagovorila podžu-panja Breda Kolar: »Vsaka žrtev v prometu je odveč. Zato moramo delati za preventivi in vzgojo tako otrok kot starejših. Ko gremo od doma, pa naj gremo peš, s kolesom, na rolkah, z motorjem, avtomobilom ..., bodimo previdni in pazimo drug na drugega. Žrtev prometnih nesreč je še vedno vsako leto preveč. Ob svetovnem dnevu se spomnimo na žrtve prometnih nesreč, umrlih in poškodovanih v njih skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci in znanci. Ta dan povezuje žrtve prometnih nesreč po vsem svetu in družbi sporoča, da so Adin Omerovič in Jovan Jankovič vse posledice prometnih nesreč nesprejemljive in da moramo na tem področju narediti še veliko.« V Sloveniji so aktivnosti izvedli s sloganom »Če bi ceste govorile«. Med tistimi, ki so se poklonili spominu na žrtve prometnih nesreč, sta bila učenca Jo- rekli so ) Marko Hri-beršek, pomočnik komandirja PP Velenje, zadolžen za prometno varnosti »Na območju Velenja v prometnih nesrečah letos beležimo eno smrtno žrtev in sedem hudo poškodovanih. Smrtno se je ponesrečil motorist, vzrok je bila ne-prilagojena hitrost. Prometna nesreča seje zgodila na glavni cesti zunaj naselja Paka pri Velenju. K sreči sta prejšnji dve leti minili brez najbolj tragičnih posledic.« van Jankovic in Adin Omerovic, vsak s svojo izkušnjo. Jovanova mama je nesrečo doživela, ko se je peljala iz službe. »Vozišče je bilo mokro in z vozilom je zdrsnila s ceste. K sreči brez hudih posledic. A njen primer kaže, kako previden je treba biti, in to vedno.« Adinov oče pa je šofer, praktično vsak dan v prometu. »Vozi tovornjak. Tudi sam je že doživel nesrečo, čeprav je sam v prometu zelo previden. Na to opozarja tudi nas, v družini.« POLICIJSKA kronika Serija vlomov se nadaljuje Vlomilce zanima zlatnina, pa tudi orožje Žalec, 13. novembra - Serija vlomov na območju v pristojnosti Policijske postaje Žalec se je prejšnji teden nadaljevala. V torek, 13. novembra, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Žalcu. Storilec je pregledal prostore ter odtujil več kosov zlatega nakita, vrednega 2.000 evrov. Istega dne so policisti opravili tudi ogled vloma v poslovni prostor v Braslovčah. V četrtek, 15. novembra, okoli 17.30 je občan iz Ložnice policiste obvestil, da so ob njegovem prihodu domov z dvorišča stanovanjske hiše pobegnili trije neznanci. Skozi terasna vrata so vlomili v hišo. Preden pa jim je uspelo kaj ukrasti, so pobegnili, ker jih je presenetil lastnik. V petek, 16. novembra, je bilo vlomljeno v dve stanovanjski hiši v Žalcu. V prvem primeru je storilec v hišo vlomil skozi okno. Iz sefa je ukradel tri kose orožja, nekaj gotovine in več kosov zlatnine. V drugem primeru je vlomil v hišo skozi terasna vrata, ukradel pa ni ničesar. Ukradli dva avtomobila Žalec, 13. novembra -Na območju Žalca sta bila v dveh dneh ukradena dva avtomobila. V torek, 13. novembra, je bil s parkirišča v Žalcu odtujen osebni avto renault clio, letnik 2014, bele barve, registrskih oznak CE DC - 701. Lastnik je oškodovan za okoli 7.000 evrov. V četrtek, 15. novembra, pa je bilo v Preboldu ukradeno osebno vozilo znamke renault megane grandtur 1.5 DCI, registrskih oznak CE KK 670. Vozilo je letnik 2014 in črne barve. Ukradeno je bilo s parkirišča stanovanjskega bloka Na zelenici. Hudo poškodovan pešec Velenje, 15. novembra - V četrtek nekaj čez 19. uro se je na Šaleški cesti v Velenju pripetila huda prometna nesreča. 41-letna voznica osebnega avtomobila je trčila v 40-letnega pešca, ki je nepravilno prečkal vozišče. Pešec se je v trčenju hudo telesno poškodoval. Zagorelo v vikendu Mozirje, 16. novembra - V Grušovljah na območju PP Mozirje je v soboto zagorelo v delno zidanem, delno lesenem vikendu. Zagorelo je zaradi preboja dimnika. Ogenj je močno poškodoval ostrešje. Okradel gorske reševalce Mozirje, 16. novembra - Na Raduhi na območju pristojnosti Policijske postaje Mozirje je neznanec vlomil v prostore gorske reševalne službe in reševalcem ukradel radijsko postajo. Oplenil avtomobil Velenje, 16. novembra - V petek je neznanec po dele za avtomobil šel kar na parkirišče na Stantetovi. S tam parkiranega avtomobila je ukradel okrasne letve, parkirni senzor in nekaj drugih delov vozila. Dan prej pa je bil v Velenju na delu obje-stnež. V prostorih garaž na Goriški cesti se je lotil avtomobila. Z ostrim predmetom je poškodoval pokrov. Iz POLICISTOVE beležke Prvi sneg je tukaj Velenje - Saj ne, da bi policistove beležke prejšnji teden ostale nepopisane, le njene vsebine nam velenjski policisti med stavko ne razkrivajo. Vsakič pa se potrudijo in pripravijo kak nasvet. 15. november je že za nami in to pomeni, da morate vozniki imeti na svojih vozilih vso potrebno zimsko opremo. Verjamemo, da je velika večina za to poskrbela že predčasno, vsi tisti, ki pa tega še niste storili, to storite čim prej, ker je prvi sneg že tukaj in vam bo zimska oprema prišla hudo prav, so zapisali tokrat. Vsi tisti, ki boste na svoja vozila namestili zimske pnevmatike, upoštevajte, da stare in dotrajane pnevmatike niso ustrezna rešitev, saj so ustrezne zimske pnevmatike tiste, ki bodo odigrale ključno vlogo pri rešitvi iz neljubih dogodkov na poledenelih in zasneženih cestah. Nikamor brez zimskih gum Ljubljana, 15. november - Vsa vozila morajo biti od 15. novembra do 15. marca opremljena z zimsko opremo. Za ustrezno zimsko opremo velja, da mora biti vozilo opremljeno s štirimi zimskimi pnevmatikami. Alternativa so letne pnevmatike in v prtljažniku snežne verige. 40 evrov je globa za voznika vozila brez ustrezne opreme, 500 evrov in pet kazenskih točk tvega voznik, čigar vozilo nima predpisane opreme in zaradi tega ovira promet, 200 evrov pa je globa za neočiščeno vozilo. a mkp Uredili krožišče v Metlečah Šoštanj - Občina Šoštanj je zagotovila sredstva in uredila krožišče v Metlečah. Vanj je na pobudo Krajevne skupnosti Šoštanj umestila podstavek za kip akademskega kiparja Ivana Napotnika, Nimfa. Ta je bil nekaj časa postavljen pred Vilo Mayer, vendar ga je bilo treba od tam zaradi zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine odstraniti. a mkp Adil Huselja varnostno ogledalo Zimska oprema in zimske pnevmatike V času pisanja teh vrstic je vremenska napoved že povsem zimska. Temperature pod ničlo in prve snežinke bodo zagotovo spodbudile lastnike avtomobilov, ki so še odlašali z zamenjavo letnih pnevmatik z zimskimi, da se postavijo v vrsto pred delavnicami vulkanizerjev. Od 15. novembra veljajo zakonske določbe, kijih moramo upoštevati ne zgolj zaradi predpisanih glob, ampak zaradi lastne varnosti in varnosti ostalih udeležencev v prometu. Sicer pa Pravilnik o delih in opremi vozil za zimsko opremo motornih vozil določa naslednje pogoje: 1. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: • zimske pnevmatike na vseh kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti ob stalnem pogonu snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). 2. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: • zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato. 3. Kanali dezena pnevmatik morajo biti globoki najmanj 3 mm. 4. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo proizvajalčevo oznako "M+S" ali "M.S"ali "M&S". Po namestitvi zimskih pnevmatik bodimo pozorni tudi na tlak v pnevmatikah, od katerega je odvisen tako oprijem vozišča kot poraba goriva, saj se tako poveča površina pnevmatike, ki je v stiku z voziščem, pri čemer se pnevmatika bolj gnete in »zvija« ter s tem povečuje kotalni upor. Strokovnjaki svetujejo, da pnevmatike zaradi nižjih temperatur napolnimo z enim oziroma dvema desetinka-ma bara več. Prenizek tlak je razlog za večjo obrabo zunanjih robov pnevmatike, če je previsok, pa je izpostavljen osrednji del. Od tlaka je odvisna tudi zavorna pot, saj ustrezen tlak zagotavlja dober oprijem vozišča, prav tako pa zagotavlja stabilnost vozila. Na naših cestah je vse več mestnih terencev. Ne glede, ali imajo štirikolesni pogon, tovrstna vozila potrebujejo zimske pnevmatike, pri čemer morajo lastniki vedeti, da zanje izberejo pnevmatike z oznako SUVoziroma XL. Upoštevati je treba pravilno dimenzijo, hitrostni razred in zadostno nosilnost, skladno s homologacijo. Tako pri tovrstnih vozilih kot tudi ostalih je priporočljivo, da ne delamo kompromisov pri izbiri pnevmatik in da cena pnevmatike ni pred kakovostjo oziroma tehnično specifikacijo. Poleg zimskih pnevmatik ne pozabimo tudi na ostale zahteve oziroma pripomočke, ki nam lahko bistveno olajšajo vožnjo v zimskih razmerah. Zelo pomembni so brisalci in da imamo zadostno količino tekočine za vetrobransko steklo z dodatkom proti zmrzovanju. Strgalo za led in metlica sta ravno tako nepogrešljiv del zimske opreme vsakega avtomobila. Če so stekla zasnežena ali prekrita z ledom, je priporočljivo, da si vzamemo čas in jih očistimo ter tako bistveno izboljšamo vidljivost iz vozila. Vožnja v zimskem času, ko je svetli del dneva krajši in je vidljivost slabša, zahteva dobro preglednost iz vozila in da ne spregledamo pešcev, pa tudi sicer redkih kolesarjev, ki kolesarijo tudi v zimskem času. Zimske razmere vplivajo na hitrost vožnje in pretočnost prometa, zato se na pot odpravimo malo prej, da nam ne bo treba po nepotrebnem tvegati in ogrožati sebe, pa tudi druge udeležence v prometu. radio i VEliESt 107,8 MHz ■ ■ Naš čas, 22. 11. 2018, barve: CM K, stran 19 22. novembra 2018 »»WAS UTRIP 19 Četrt stoletja je ročno spuscal zapornice Z Železniške postaje Šoštanj so v muzej umaknili dolgo edini ročni mehanizem za dvigovanje in spuščanje zapornic - Zdaj bodo prometniki vozne poti varovali s pritiskom na gumb HOROSKOP Šoštanj - »Potniki, turisti, sprehajalci ... so se ob mehaničnem bloku, kot se imenuje mehanizem za ročno spuščanje in dviganje železniških zapornic, zelo radi fotografirali. Dolgo je bil edini tak na celotnem Celjskem. Zdaj ni več nobenega,« je rekel Zlatibor Čur-kovic, postajenačelnik na Železniški postaji v Šoštanju, ki je pol stoletja ročno vrtel blok in skrbel, da je bilo prečkanje nivojskega prehoda ceste preko železnice varno. Zdaj ga bodo lahko občudovali v muzeju. »Meni osebno ga ni žal. Tudi po štiridesetkrat na dan ga je bilo treba ob prihodu in odhodu vlaka vrteti, da je - narejen na vzvod - dvignil in spustil okoli 500 kilogramov teže,« pravi. »Vseeno pa pri spuščanju in dviganju zapornic v Šoštanju tudi zdaj ne bo šlo brez človeškega faktorja. Ni treba sicer več vrteti, je pa treba pritisniti na gumb. Zapornice še niso take, da bi se same odzivale na prihode in odhode vlakov.« Predpisi velevajo, da je treba za- »Potniki in turisti so se ob mehanizmu radi slikali. Na celjskem je bil dolgo edini,« pravi Zlatibor Čurkovič. pornice spustiti 5 minut prej, preden pripelje vlak. V Šoštanju, kjer je mesto z njimi praktično razdeljeno na dva dela, promet pa velik, je to pogosto povzročalo gnečo in slabo voljo med vozniki. Marsikdaj so zato ta čas skrajšali na tri minute, pa še te so bile za kakšnega voznika predolge in si je ob prižgani rdeči luči na semaforju mislil - pa saj bom hitro skozi . Včasih so bili koga, ki je bil posebej posiljen, prisiljeni zapreti med zapornici (ko je bilo to varno, seveda). Eden je enkrat avto zapustil kar na tirih, drugemu je od strahu ugasnil ..., zagotovo pa potem ni bil več neodgovoren in prepričan, da bo skozi prej, kot bodo zapornice spuščene. Kot prometnik, zadolžen za varovanje voznih poti, se že 25 let v Šoštanj vozi z Ljubečne pri Celju. Pa ne z vlakom. Vozni redi niso prilagojeni njegovemu delavniku, enkrat ponoči, enkrat podnevi. a Milena Krstič - Planine Bolj varno, sodobno, manj hrupno Slovenske železnice so poskrbele za ureditev dveh nivojskih križanj ceste z železnico v mestu Šoštanj - Občina prispevala za razširitev ceste in pločnike Šoštanj, 15. novembra - Tri leta pogajanj je bilo potrebnih, da so Občina Šoštanj, Ministrstvo za infrastrukturo in Slovenske železnice dosegli dogovor za obnovo dveh nivojskih križanj ceste in železnice v mestu - pri šoli in avtobusni postaji. V teh dneh jih dokončujejo in naposled bo ob njih bolj varno, sodobno in manj hrupno. Pri avtobusni postaji na Kajuhovi > Celotna naložba je ocenjena na več kot 700.000 evrov. Glavnino je plačala država. Pri Osnovni šoli Karla Destovnika - Kaju-ha je bil poseg večji. Cestišče je bilo zaradi zelo ozkega prehoda potrebno razširiti za dober meter, na Občini pa so se odločili, da zgradijo še dodatni pločnik. »Od Mihaelovega doma proti mestu so morali otroci dvakrat čez državno cesto, zdaj jim tega ni več treba. Na obeh straneh je zgrajen pločnik. Obnova je obsegala vso infrastrukturo, optiko in signalizacijo, avtomatske zapornice in mehak prehod preko železniške proge. Na tem prehodu je bil ropot zelo moteč. Ob progi so stanovanja, stanovalci pa so bili prisiljeni noč in dan, ko so tovorna vozila prečkala prehod, poslušati ropotanje. Tudi pri nivoj-skem križanju ceste in železnice pri avtobusni postaji na Kajuhovi bo dodatni pločnik, avtomatske zapornice ter blag, mehak prehod preko železniške proge,« je ob dokončevanju del pripovedoval podžupan Viki Drev. > Ob želežniški progi je bil zelo moteč ropot. Celotna naložba je bila ocenjena na nekaj več kot 700.000 evrov. Od tega je večji del financirala država, razen dokumentacije za cesto, razširitve in izgradnje obeh pločnikov, kar je breme Občine. Končna vrednost bo znana po dokončanju vseh del. Podžupan pa pojasnjuje, da je to, o čemer pripoveduje, prvi del prenove železniških prehodov v mestu. Občina namreč načrtuje tudi podhod za pešce pod železniško progo v neposredni bližini osnovne šole ter pešpot od parkirišča pri šoli do avtobusne postaje in železniške proge. S tem zaključujejo dolgoletni projekt varnih poti v šolo. a Milena Krstič - Planinc Oven od 21. 3. do 21. 4. Ves teden se ne boste počutili najbolje, kar bo vplivalo tudi na vaše obnašanje. Z negativnim pristopom do vsega, kar se bo dogajalo okoli vas, se boste zagotovo marsikomu zamerili. Lahko, da bo krivo tudi sivo novembrsko vreme, a za vse ne morete kriviti le vremena. Utrujeni in brezvoljni boste predvsem proti večeru, sploh, če boste sami. Zadnje čase se tudi sami ne potrudite, da bi šli v kakšno veselo družbo. Še dobro, da se hitro bliža čarobni december, ko boste imeli več razlogov za večerne odhode od doma. Tisti, ki ste v partnerski zvezi, boste nekoliko na boljšem. A boste tudi do partnerja precej pasivni. Bik od 22.4. do 20.5. Zadnje čase ste z energijo tako na psu, da nič ne morete narediti hitro. Tudi pri urejanju uradnih zadev, ki so nujne, boste potrebovali več dni, kot ste računali. Pazite, da ne zamudite pomembnih rokov, saj boste sicer za nekaj časa povsem zapečatili svojo usodo. Želja, da napredujete, pa je velika. Ne bo se zgodilo, če se ne boste sami bolj potrudili. Sploh, ker so tudi vaše finančne potrebe večje kot so bile. Ob tem sploh ne boste zapravljivi, le mesečni stroški se vam bodo povečali. Brezskrbnih dni še nekaj časa ne boste imeli, saj boste zasedeni kot že dolgo ne. Zdravje? Krhko bo, sploh, ker se po lepi jeseni še navajate na mraz. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Čeprav se vam bo zdelo, da končno prihaja čas, ko boste tudi vi spet verjeli v pravljice, vas bo v naslednjih dneh razveselilo redko kaj. Od rok vam bo v teh dneh šlo predvsem delo, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja. Dokazali pa si boste, da steševedno spretniz rokami. In to vas bo navdaloz novim upanjem. V soboto boste popustili partnerju in šli z njim tja, kamor bo želel. Lepo bo, čeprav trenutno še ne verjamete, da bi lahko bilo. Zdravje? Brez pripomb ne boste mogli biti, saj vas bo lovil prehlad. Kaj hujšega pa ne bo. Poskrbite za dodatno imunsko krepitev, sadje in zelenjava ne bosta zadoščala. Rak od 22.6. do 22.7. Kolikor boste lahko, se boste ukvarjali z odnosi in vzdušjem v domači hiši. Zato, ker nič ni tako, kot si želite. Partner ne bo najbolj razumevajoč, saj ve, da bo poleg vas prav on tisti, ki bo moral opraviti neljubo delo. Stopite mu nasproti in mu razložite, da sta oba odgovorna zato, da se premalo pogovarjata in da družina premalo časa preživi skupaj. Ob tem bo obema precej skrbi povzročala še finančna stiska, ki se bo še malo poglobila zaradi nujnega izdatka. Varčujte tam, kjer še lahko, sploh, ker bo december tudi letos poln skušnjav. Vsaj nekaj daril boste morali kupiti, pa tudi kakšna zabava vas še čaka. Lev od 23.7. do 23.8. V naslednjih dneh boste pogosto sanjali z odprtimi očmi. Želje in novi načrti vam bodo pognali kri po žilah, zato boste polni energije. To boste znali prenašati tudi v svojo okolico, zato bodo prijatelji in sodelavci v teh dneh veseli vaše družbe. Ob tem se bodo v vas ponovno prebudile nežne želje po bližini vam najljubše osebe. Zaljubljeni boste znali poglobiti čustva s partnerjem, tisti, ki ga še iščete, pa boste veliko mislili na osebo, ki ste jo spoznali pred kratkim. Poskrbite, da boste več v njeni družbi, pa se bo morda še pred novim letom razvilo še kaj več kot le prijateljstvo. Devica od 24.8. do 23.9. Zdelo se vam bo, kot da ne veste več, kam vas vodi življenje. Ne bo vam vseeno, saj imate radi vse načrtovano vnaprej. Tokrat pa se ne znajdete, saj ne veste, katera od ponujenih poti bi bila za vas najboljša. In tudi najdonosnejša. Včasih drugi vidijo več kot vi, predvsem pa so bolj realni. Zato ne bo odveč, če za nasvet prosite osebo, ki ji zelo zaupate, veste pa tudi, da je zelo razgledana. Vse, kar se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, vas bo izčrpavalo, čeprav si tega ne boste priznali. Umirili se boste le, ko se boste ukvarjali s športom. A tudi to ne bo dovolj, da se popolnoma sprostite, saj boste ves čas napeti kot struna. Pazite, da tudi zaradi tega pri rekreaciji ne staknete poškodbe. Trenutno si težko privoščite odsotnost v službi ali šoli. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Želeli si boste, da bi lahko bili še nekaj dni bolj leni kot ne, saj ne boste čutili pravega delovnega elana. Žal vam ne bo uspelo. Do danes je v službi še vladalo rahlo zatišje, sedaj pa se bo zaostrilo. Preganjali vas bodo roki, ki jih ne boste dohajali. Imelo vas bo, da odkorakate stran od vsega, kar vas obkroža, a dobro veste, da tega ne morete narediti. Še dobro, da ni prvič, zato boste že našli pot, da se zaščitite in poskrbite, da breme nakopičenih težav ne bo vplivalo na vaše zdravje. Spali boste slabo, možni so tudi glavoboli. A tega ne boste razlagali na glas, saj veste, da nasprotniki komaj čakajo, da postanete ranljivi. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Dobro premislite, kako boste argumentirali svoja stališča, potem pa jih tistim, ki vam že nekaj časa mečejo polena pod noge, predstavite na glas. Pri tem pazite, da ne boste izpadli egocentrični, predvsem pa, da ne boste odnosov še poslabšali. Že tako hodite po tanki črti, sploh, če želite ostati na istem položaju še nekaj časa. Obdobje, ko se vam nenehno dogajajo stvari, ki vas prav nič ne osrečujejo, se k sreči končuje. Položaj planetov bo za vas veliko ugodnejši od nedelje dalje. V začetku prihodnjega tedna boste našli tudi odgovor na vprašanje, kako razrešiti finančne težave. Hitro ne bo šlo, v nekaj mesecih pa. Strelec od 23.11. do 21.12. Večino dni v letu se vam ni treba ukvarjati z ljudmi, ki vam niso blizu. Vedno pa se temu ne morete izogniti. V naslednjih dneh boste zato precej nemirni, saj se boste morali poslovno ukvarjati z ljudmi, ki sploh ne bodo vedeli, kaj želijo. Ob tem pa bodo še nesramni do vas in vašega dela. Najprej boste stiskali zobe in molčali, po nekaj dneh pa ne boste več zdržali. Kratko in jedrnato boste povedali svoje in odkorakali stran. Letos vam je šlo tako dobro, da vam ni treba sprejeti in požreti čisto vsega. Raje poskrbite zase in za svoje dobro počutje. To bo najboljša naložba v vašo prihodnost. Kozorog od 22.12. do 20.1. Pred vami je teden, v katerem bo čas vaš največji sovražnik. Premalo ga bo za vse, kar si boste želeli narediti. Spoznali boste, da tudi tisti, ki ste jim doslej zaupali, vidijo le še sebe in svoje koristi, na prijateljstvo in poslovni bonton pa pozabijo takoj, ko bi bili lahko oškodovani. Sprva jim bostezamerili, po tem, ko se boste pomirili, pa ne več. Najlepše pa vam bo, ko boste sami s seboj, v tišini. Ob hrupu, ki ga bodo prinašali dnevi, vam bo to uspelo šele pozno zvečer. Sklepi bodo občutljivi, sploh ob spremembah vremena. Vaje poznate, začnite z njimi že danes. Vodnar od 21.1. do 19.2. Ne trudite se, ves teden bodo drugi tisti, ki bodo krojili vaše življenje. Tudi prosti čas bo le pobožna želja. Kot vsako leto bo konec novembra izjemno napet in delovno intenziven, kar pa vsako leto težje prenašate. Toka dogodkov v naslednjih dneh ne boste mogli spremeniti, saj boste odvisni od drugih. Ti pa bodo bolj neresni kot si želite. Še nekaj dni v prihodnjem tednu vas bo skrbelo, kako se bo vse skupaj izšlo. To ne bo slabo, saj vas bo gnalo, da boste poskrbeli, da bo delo opravljeno v predvidenem času. Domov boste hodili utrujeni. Partner se bo tega zavedal, zato vas bo razvajal. Ribi od 20.2. do 20.3. Želeli si boste, da bi imeli manj dela in krajše delavnike. Žal bo to v naslednjih dneh le pobožna želja, K sreči se bo vse, kar vas trenutno še skrbi, dobro izšlo, zato boste energijo za delo črpali prav iz uspehov. Ne boste pa zaspali na lovorikah, saj se zavedate, da si tega ne morete privoščiti. Nekoga od sodelavcev boste morali postaviti na svoje mesto. Sploh, ker s svojim početjem slabo vpliva na vse okoli sebe, pa se tega sploh ne zaveda. Uporabite premišljene besede in bodite motivacijski, pa bo vse dobro. Partner bo tokrat razumel, zakaj niste več z njim. Ko boste, vama bo zelo lepo. Četrtek, 22. novembra Naš čas, 22. 11. 201S, barve: CM K, stran 20 TV SPORED 22. novembra 2018 Petek, 23. novembra Sobota, 24. novembra Nedelja, 25. novembra Ponedeljek, 26. novembra Torek, 27. novembra Sreda, 28. novembra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Dobrojutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, Meje materinske ljubezni 12.30 Zlata dekleta (I.), Ugani, kdo pride na poroko 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.30 Vreme 13.35 Akcent 14.40 Slovenski utrinki 15.05 Težišče - Sulypont 15.55 Prava ideja, Lek Veterina, proizvajalec krmnih mešanic 16.30 Džamila in Aladin, Princ za en dan 16.40 Džamila in Aladin, Izgnan iz Bagdada 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.25 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Makroregije - Podonavska Donava, cesta prihodnosti 18.05 Balončkovo, Psički 18.10 Mišo in Robi, Bobrov čoln 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra 2018 21.00 Rudolf Maister Vojanov in mesto ob Dravi 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Vreme 22.50 Osmi dan 23.30 Egon Schiele: Smrt in deklica, koprodukcijski film 1.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti I.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.15 Dnevnik 2.45 Slovenska kronika 2.55 Šport 3.05 Vreme 3.10 Info-kanal TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Primer za prijatelje, Zamrznjeni Valdemar 7.05 Vrtni palček Primož, Carovniia 7.15 Gozdna druščina, Očka v šolsKi klopi 7.30 Vse o Rozi, Strašni snežni medved 7.40 Lili in Carni zaliv, Veter in zmaj 7.45 Simfonorije, Na ledu 7.50 Zgodbe iz školjke, Zlatko Zakladko: Robidnice in moka v pustem gradcu 8.20 Na lepše 9.00 Umor,je napisala (IX.), Okameneli cvetličar 10.05 Umor, je napisala (IX.), Prag strahu II.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 15.00 Televizijski klub, Mali veliki borci 15.50 Koda 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (IX.), Morilska ljubezen 18.10 Tele M 18.40 Primorska kronika 18.55 Firbcologi 19.20 Megabiti energije, Lahka glasba 19.35 Skrivnostni Kjoto, japonska serija 20.00 Naravna čudesa Zemlje (II), 'reživeti med divjimi živalmi, britanska dok. serija, 2. sezona Avtomobilnost Francozinje, francoski film Umor, je napisala (X.), Smrt v Hongkongu JazzKamp Kranj, Emil Spanyi in David Gazarov Videotrak 20.55 21.30 23.30 0.30 I.30 ____________ 2.30 Zabavni kanal pop 6.00 24UR, ponovitev 7.00 OTO čira čara 7.01 Telebajski, ris. 7.20 Robocar Poli, ris. 7.35 Gospodična Žuža, ris. 7.40 Nina in prijatelji, ris. 7.45 Screechers Wild: Divji obrat, ris. 8.15 Hotel 13, 2. sez., 46. del 8.30 TV prodaja 8.45 Jaz sem Luna, 3. sez., 48. del 9.40 TV prodaja 10.10 Dr. Oz, 5. sez. II.05 TV prodaja 11.20 Moč in strast, 1. sez., 101. del 12.20 TV prodaja 12.35 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 37. del 13.40 Usodno vino, 4. sez., 46. del 14.40 Jaz sem Luna. 3. sez, 49. del 15.35 Dedinja Vendavala, 1. sez., 108. del 16.30 24UR popoldne 16.55 Moč in strast, 1. sez., 102. del 17.55 Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 38. del 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Reka ljubezni, 3. sez., 53. del 21.00 Kmetija 22.00 24URzvečer 22.35 Chicaška policija, 2. sez., 9. del 23.30 Črni seznam, 4. sez., 17. del 0.25 Črni seznam, 4. sez., 18. del 1.20 Helix, 2. sez., 11. del 2.15 24UR zvečer, ponovitev 2.50 Zvoki noči 8:JS 8:SS 9:GG 1G:GG 1G:GS 11:GS 1J:GS 1J:JS 1J:SG 1S:BG 1S:SS 16:SS 17:JS 17:SS 18:GG 18:4G 18:4S 18:SG 19:1S 19:SS JG:GG J1:1S J1:JG J1:SG JJ:SG JJS JB:GG JB:JS 6.GG 6.1G 7.GG 1G.GS 11.1S 11.SS 1J.BG 1B.GG 1B.JG 1B.BG 1B.BS 14.1S 15.JG 16.1G 16.BG 16.4G 17.GG 17.1S 17.JG 17.JS 17.SS 18.GG 18.1G 18.JG 18.SS 19.GG 19.JS 19.4S 19.SS JG.GG J1.JS J1.SS JJ.GG JJ.BG JJ.4S JJ.SG JB.1G 1.GS 1.BG J.GG J.1G J.JG Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost Zlata dekleta (I.), Presaditev Prvi dnevnik Šport Vreme Profil, Anja Štefan Dosje, Odkompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 2. del Mostovi - Hidak Duhovni utrip Džamila in Aladin, Gadji strupnik Džamila in Aladin, Džamilina sanjska juha, angleška otroška nanizanka Poročila ob petih Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran Novice nfodrom Rja in Krokodil, Ježek Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja Na lepše Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Nevaren poklic, francosko-italijanski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Sp Vre reme J.JS Info-kanal TV SLO T 6.30 Otroški kanal 7.00 Primer za prijatelje, Franc je brez glasu, risanka 7.05 Vrtni palček Primož, Hinko in Doris 7.15 Gozdna druščina, Hočem očka! 7.30 Žvenkci, Izgubljeni napev 7.40 Lili in Čarni zaliv, Plesni dvoboj 7.45 Simfonorije, Vrtnarjenje 7.50 Zgodbe iz školjke, Iz popotne torbe: Nekaj sladkega 8.25 Bleščica, oddaja o modi 9.10 Umor, je napisala (IX.), Velik ulov 10.10 Umor, je napisala (IX.), Zaloteni pri dejanju 11.00 Halo TV 11.35 Dobro jutro 13.55 Dober dan 15.00 O živalih in ljudeh 15.40 Na vrtu 16.05 Judo, svetovni pokal posnetek iz Osake 17.10 Umor, je napisala (X.), Komu je odklenkalo 18.10 Tele M 18.40 Primorska kronika 19.00 Male sive xelice, OS Dušana Flisa Hoče in OS Naklo 19.45 Bukvožer, Pod milim nebom 20.00 Nogomet - državno prvenstvo, Olimpija : Mura, 17. kolo 22.30 Zvezdana 23.10 Umor, je napisala (X.), Zapuščina Borbeyjeve hiše 0.00 Umor, je napisala (X.), Fantomski morilec 1.05 Videotrak 2.15 Nogomet - državno prvenstvo, Olimpija : Mura, 17. kolo 4.05 Zabavni kanal pop 24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična žuža, ris. Nina in prijatelji, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Hotel 13, 2. sez., 47. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 49. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 102. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 38. del Usodno vino, 4. sez., 47. del Jaz sem Luna, 3. sez., 50. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 109. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 103. del Pohlepna gospa Fazilet, 1. sez., 39. del 24UR vreme 24UR Kmetija Smrtonosno orožje, 2. sez., 7. del 24UR zvečer Eurojackpot Mu pač ni do tebe, ameriški film Igra za tri, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje, O odvisnostih POP CORN, Siddharta, Eva Boto, Lumberjack Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev 2616. VTV magazin Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Dobre vile Regionalne novice r.....:~_::u beremo skupaj, jezero 1 Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIZA. Ans. Akordi, Ans. Zadetek Regionalne novice Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu z oddaje Dobro jutro r......—::u beremo skupaj, jezero 1 Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero ' Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 6.GG 7.GG 7.G1 7.JG 7.BS 7.4G 7.4S 8.1S 8.BG 8.4S 9.4G 1G.1G 11.GS 11.JG 1J.JG 1J.BS 1B.4G 14.4G 15.BS 16.BG 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 JG.GG J1.1S JJ.1G JJ/IS JJ.SG 1.1S B.GG B.BS 8:25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 8:55 Napovedujemo 9:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 NAJ VIŽA,Ans. Akordi, Ans. Zadetek 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 2615. VTV magazin, regionalni informativni program 17:20 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš 18:40 Regionalne novice 18:45 Videospot dneva 18:50 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Gustav Silih- Nekoč je bilo jezero 2 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Popotniške razglednice, Grintove poti 21:00 Regionalne novice 3 21:05 POP CORN, Siddharta, Eva Boto, Lumberjack 22:05 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih . beremo skupaj, Gustav Silih- Nekoč je bilo jezero 2 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:40 Videostrani, obvestila 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke, Bukvožerček: Eva in kozel 7.05 Telebajski, Moja mami je zdravnica 7.30 Kljukec s strehe, Kljukec je varuh 7.55 Studio kriškraš, Plesni raki 8.15 Ribič Pepe, O ljubezni, mozaična oddaja za otroke 8.40 Govoreči Tom in prijatelji, Nerodni spomini, risanka 8.50 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke 9.20 Male sive celice 10.05 Infodrom 10.15 Čist zares, Reciklaža 10.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, Nataša Tič Ralijan 11.40 Tednik 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Sport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Mame (II.) 15.00 Ambienti 15.35 Profil 16.10 Človeški laboratorij, Obujanje spominov 17.00 Poročila ob petih 17.10 Sport 17.15 Vreme 17.20 Slovenska narečja, na Madžarskem 17.50 Pogled na ... Kavčičevo sliko Fokion z ženo in bogato Jonko 18.05 Kulturne miniature, Kaznovano navdušenje 18.20 Ozare 18.25 Reaktivčki, Chichen Itza, Mehika 18.35 Mimi in Liza, Tetki iz spomina 18.40 Miriam, Poplava 18.45 Snežinka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Utrip 19.45 Sport 19.55 Vreme 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz 21.15 Mame (II.) 21.45 Poročila 21.55 Sport 22.05 Vreme 22.15 Slava, bolgarsko grški film 0.00 Profil 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.50 Dnevnik 1.20 Utrip 1.30 Sport 1.40 Vreme 1.45 Info-kanal 7.00 Telebajski, Številka dve 7.25 Kravica Katka, Katka in morska želva 7.30 Gozdna druščina, Ranjeni ponos 7.45 Božičkov vajenček, Pravi spust po dimniku 7.55 Božičkov vajenček, Girlande, girlande 8.10 Manja, Lulujini dragulji 8.15 Oblakov krunek, Pihanje mehurčkov 8.25 Mala kraljična, Jaz bom spekla torto! 8.35 Žvenkci, Vrtnice 8.50 Trobka in Skok, Luknja pri luknji 8.55 Lili in Čarni zaliv, Fina kokoška 9.00 Kalimero, Zmeda s piknikom 9.15 Mili in MoliNevihta 9.25 Vse o Rozi, Pazimo na Medvedka 9.40 Marcelino Kruh in vino, Gozdar Cvenk 10.05 Govoreči Tom in prijatelji, Zdravnik Henk, 10.15 Kozmo, Stik z nezemljani 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja 15.05 Najin svet, korejski film 16.50 Kino Fokus 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Zmajči zmaj, Sod z lešniki 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Zrcalo tedna 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Umori na p Pripeljite klovne 21.40 Intervju, dr. Erik Kerševan 22.30 Poročila 22.40 Šport 22.50 Vreme 22.55 Na tankem ledu 0.00 B. Smetana, Vltava (Simfonični orkester RTVS) 0.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.45 Dnevnik 1.10 Zrcalo tedna 1.20 Šport 1.30 Vreme Ö13S Info-kanal TVSLOr 6.GG 1G domačih 6.00 10 domačih 6.30 Na lepše 7.00 Najboljše jutro 9.00 Umor, je napisala (IX.), Edina priča tat 10.05 Umor, je napisala (IX.), Ladja tatov 10.55 Razkošje lepega 100 let Narodne galerije 11.55 Carokuhinja pri atu, Poljska 12.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal smučarski teki, sprint, prenos iz Ruke 14.05 Judo, svetovni pokal 15.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Z), 1. vožnja 16.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M) 18.20 Duh železarjev, 70 let hokeja na Jesenicah 18.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal veleslalom (Z), 2. vožnja, prenos iz Killingtona 20.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal smuk (M), prenos iz Lake Louisa 21.35 Televizijski klub, Šport za najmočnejše 22.35 Umor, je napisala (X.), Navidezni umor 23.30 Dan D - koncert DNA D, dokumentarni film 0.40 Umor, je napisala (X.), Krvne vezi I.40 Videotrak 2.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M) 4.30 Zabavni kanal pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.20 Super krila, ris. 7.40 Grizzy in glodavčki, ris, 7.50 Tačke na patrulji, ris. 8.15 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. 8.35 Tashijeve pustolovščine, ris. 8.45 Peter Pan, risanka 9.10 Divja brata Kratt, ris. 9.35 Zak nevihta, ris. 10.00 Beyblade: Pot do zmage, ris. 10.25 Ljubke lažnivke, 6. sezona, 18. del, II.20 Mu pač ni do tebe, ameriški film 13.45 Nevesta za božič, ameriški film 15.30 Slovenija ima talent 17.55 Preverjeno, pon. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Dan najlepših sanj 21.30 Bridget Jones: Na robu pameti, angleški film 23.35 Bela grofica, ameriški film 2.15 Zvoki noči © 8:25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 8:55 Napovedujemo 9:00 Miš maš 9:40 Vabimo k ogledu 9:45 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 10:15 Po Slakovi poti 2015, posnetek 1. dela koncerta 11:20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11:45 Videostrani, obvestila 15:25 Vabimo k ogledu 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15:55 NAJ VIZA, Ans. Akordi, Ans. Zadetek 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka, Dobre vile 18:40 Videospot dneva 18:45 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 3 18:50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20:00 2617. VTV magazin, regionalni informativni program 20:30 Jutranji pogovori 22:00 Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 1. del, ponovitev 23:10 Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 3 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:45 Videostrani, obvestila 7.00 Duhovni utrip 7.15 Stefan Milenkovic, Simfoniki RTV Slovenija in Anton Nanut (D. Kabalevski, T. Mendelssohn) 8.15 38. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije 9.05 Koda 9.55 Slastna kuhinja, Slani profiteroli 10.25 Slovenska narečja, na Madžarskem 11.05 Umor, je napisala (IX.), Preživela 12.10 Zogarija 12.40 Aljažev stolp: Ta pleh ima dušo 13.50 Zvezdana 14.45 Judo, svetovni pokal 15.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Z), 1. vožnja 16.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M) 18.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Z), 2. vožnja 19.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (M) 21.15 Zrebanje Lota 21.25 Umor, je napisala (X.), Smrt v Corku 22.15 Ambienti 22.45 Avtomobilnost 23.20 Bleščica, oddaja o modi 23.50 Kdo bi vedel, zabavni kviz 1.20 Videotrak 2.30 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M) 4.00 Zabavni kanal 6.10 Utrip 6.25 Zrcalo tedna 7.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Pogled na ... Kavčičevo sliko Fokion z ženo in bogato Jonko, pon. 10.45 10 domačih) 11.20 Vem!, kviz 12.05 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.30 Zlata dekleta (I.): Čistunska Rose 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Panoptikum: Humanistične in družboslovne knjige med državo in trgom, pon. 14.30 S-prehodi: »Vprašanje identitete« 15.00 Dober dan, Koroška 15.40 Osmi dan, pon. 16.15 Z glasbo in s plesom: Z mladimi virtuozi: Trio Reverie, pon. 16.30 Otroški program: Op! 16.30 Džamila in Aladin: Aladin in sultanova hči, angleška otroška nanizanka, 45/52, pon. 16.40 Džamila in Aladin: Jafarjeva vrnitev, angleška otroška nanizanka, 46/52, pon. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Osvežilna fronta: Trap 17.55 Novice 18.00 Makroregije - Podonavska: Kje so priložnosti za mlade? 18.05 Lili in Čarni zaliv: Božični direndaj 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Sport 19.55 Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme, pon. 22.55 Umetni raj 23.30 Glasbeni večer 23.30 Irena Grafenauer, Orkester Slovenske filharmonije in Marko Letonja (J. Corigliano: Hamelinski pisani piskač), pon. 0.15 30. mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani: Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij (Argentina), Simfoniki RTVS in Martin Fraile 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.30 Dnevnik, pon. 1.55 Slov. kronika, šport, Vreme, pon. 2.20 Info-kanal TV SLO T Otroški kanal Primer za prijatelje: Razcepljeni jezik, pon. Vrtni palček Primož: Brez palčka, pon. Gozdna druščina: Skrivnostni Aki, pon. Žvenkci: Stvarca, ris., pon. Lili in Čarni zaliv: Sporočilo v steklenici, ris., pon. Simfonorije: Klovn, ris., pon. Zgodbe iz školjke: Bisergora: Vsak ob svojem času, pon. Zgodbe iz školjke: Nočko: Motovilka, pon. Ribič Pepe: O ljubezni, pon. irez pik in vejic o Venu Tauferju, portretni film Jmor, je napisala (IX.): Morilska ljubezen Dobrojutro .judje in zemlja Avtomobilnost zzivi - obrt in podjetništvo Halo TV Umor, je napisala (X.): Ljubezen in sovraštvo v Cabot Covu Tele M Primorska kronika Nogomet - evropska liga: napoved kola Svetovni popotnik: Mjanmar, pon. Zaupaj mi, 1/4, pon. Poimenoval meje Malala Umor, je napisala (X.): Umor v diskontu Umor, je napisala (X.): Umor v belem) Videotrak Zabavni kanal 6.BG 7.GG 7.GS 7.1S 7.BG 7.4G 7.4S 7.SG 8.GS 8.JG 9.GG 1G.GS 11.1S 14.GG 1S.1G 16.GG 16.BG 17.1G 18.1G 18.4G 19.GG JG.GG J1.GG JJ.1G JB.4G G.BS 1.BG J.BS 5.25 Videotrak, pon. pop pop m ¿ nn "MIID nnn 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Zebra Zigbi, ris. 7.20 Super krila, ris. 7.45 Mašine pripovedke, ris. 7.50 Grizzy in glodavčki, ris. 7.55 Tačke na patrulji, ris. 8.20 Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. 8.40 Tashijeve pustolovščine, ris. 8.50 Peter Pan, ris. 9.15 Divja brata Kratt, ris. 9.40 Zak nevihta, ris. 10.05 Beyblade: Pot do zmage, ris. 10.30 Ljubke lažnivke, 6. sez., 19. del 11.20 Kuharski mojster, 6. sez. 12.20 Igra za tri, ameriški film 14.05 Bridget Jones: Na robu pameti, angleški film 16.10 Dan najlepših sanj 17.40 Zdravo, Tereza! 18.10 Štartaj, Slovenija! 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Slovenija ima talent 22.40 Štartaj, Slovenija! 23.25 Praznik dela, ameriški film 1.35 Nevesta za božič, ameriški film 3.25 Zvoki noči 8:JS 8:BG 9:GG 9:4G 1G:GS 1G:1G 1G:BS 11:BS 1J:BS 1B:JS 14:JG 17:BG 17:SS 18:GG 18:4G 18:4S 19:SS JG:GG J1:1S J1:JG JJ:JG JB:SG JB:SS G:1S Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš 2616. VTV magazin Vabimo k ogledu 2617. VTV magazin Skrbimo za zdravje, O odvisnostih Festival narodnozabavne glasbe Guštanj 2018, 2. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Ježek Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Gustav Silih- Nekoč je bilo jezero 4 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, Ans. Akordi, Ans. Zadetek roPc^N,Siddharta, Eva Boto, Lumberjack Jutranji pogovori r.....:~_::u beremo skupaj, Gustav Silih- Nekoč je bilo jezero 4 a zabavnih in narodnozab. .GG 7.GG 7.G1 7.JG 7.BS 7.4G 7.4S 8.1S 8.BG 8.4S 9.4G 1G.1G 11.GS 11.JG 1J.JG 1J3S 1B.4G 14.4G 15.BS 16.BG 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 JG.GG J1.GG JJ.GG JJ.BS JB.BG G.JS 1.JG J.1G J.4S 9:GG 1G:GG © Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo DOBRO JUTRO, inf. oddaja Vabimo k ogledu 2617. VTV magazin Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo 6.GG 6.1G 7.GG 1G.GG 1G.GS 11.1S 11.4S 1J.BG 1B.GG 1B.BS 14.JS 14.4G 15.JG 1S.SG 1S.SG 16.1S 16.JS 16.BS 17.GG 17.BG 17.SS 18.GS 18.JG 18.SS 19.GG 19.4S 19.SS JG.GG J1.GG J1.SS JJ.GG JB.1G 1.GG US 1.SG J.1S Kultura Odmevi Dobrojutro Poročila Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu) Vem!, kviz Obzorja duha: Nesrečnik je klical Zlata dekleta (I.): Na obisku pri zlatih dekletih Prvi dnevnik, šport, vreme Studio City Kino Fokus City folk - Obrazi mest: Daka Potepanja - Baranaolasok Otroški program: Op! Firbcologi: O praznem hranilniku, ponarejenih bankovcih in jamski pustolovščini Govoreči Tom in prijatelji: Smešni robot Galileo, ris. Džamila in Aladin: Jasnovidni Duh Džamila in Aladin: Duhovo tekmovanje 'oročila ob petih, šport, vreme Koda Novice Žvenkci: Mavrična zvezda, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika Sport Vreme Izrael 1945-1967 - dvakrat obljubljena dežela Mednarodna obzorja: Poljska Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme, pon. jomini: Maja Semenič, por. ...iletič, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon. Slov. kronika, Sport, vreme, pon. Info-kanal Spo Mil 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Dobrojutro 10.00 Poročila 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia 11.00 Vem!, kviz, pon. 11.35 Slastna kuhinja: Puranji file v sirovi košarici 11.50 Umetni raj 12.30 Zlata dekleta (I.): Dama tega ne bi počela 13.00 Prvi dnevnik. Šport, vreme 13.35 Intervju: dr. Erik Kerševan 14.25 Duhovni utrip 15.00 Mostovi - Hidak 15.40 Otroški program: Op! 15.40 Male sive celice, pon. 16.25 Džamila in Aladin: Leteča 16.35 DžamilamAladin:Meč v kamnu, angleška otroška nanizanka, pon. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Turbulenca: Slovenci 17.55 Novice 18.10 Trobka in Skok: Detektiva, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.05 Klic dobrote, prenos dobrodelnega koncerta iz Celja 21.55 Vreme, Odmevi, kultura, šport, vreme 22.55 Sveto in svet 23.55 Turbulenca: Slovenci, pon. 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.10 Dnevnik, pon. 1.35 Slovenska kronika, pon. 1.50 Šport, pon. 2.00 Vreme, pon. 2.05 Info-kanal ■m« ^ ^^ J.GS Info-kanal TVSLOr TV® LOr* 6.BG Otroški kanal Zogarija Alpe-Donava-Jadran 6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Primer za prijatelje: Tat medu, ris., pon. 7.05 Vrtni palček Primož: Smrdljivi škornji, ris., pon. 7.15 Gozdna druščina: Jez, ris., pon. 7.30 Zvenkci: Juhica, ris., pon. 7.40 Lili in Čarni zaliv: Kam je šla ura, ris., pon.) 7.45 Simfonorije: Izgubljeni predmeti, ris., pon. 7.50 Zgodbe iz školjke: Bine: Arheolog, pon. 8.10 8.40 9.20 Umor, je napisala (X.): Smrt v Hongkongu 10.20 Umor, je napisala (X.): Komu je odklenkalo 11.10 Halo TV 11.45 Dobro jutro 13.30 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu 14.35 Kdo bi vedel, zabavni kviz 16.10 Čarokuhinja pri atu: Latvija 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (X.): Eksplozija na severu 18.10 Tele M 18.40 Primorska kronika 19.00 Kdo sipa ti?, dok. s. o mladostnikih 19.25 Opus 1, plesna miniatura 2014: Brina 19.35 Skrivnostni Kjoto, japonska serija 20.00 Zois, Puh in Ambasador znanosti 2018 - slovesna podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno raziskovani in razvojni dejavnosti 21.15 Akcent 22.15 Poletni koncert iz Schonbrunna 2018, Dunajski filharmoniki, Valerij Gergijev in Anna Netrebko 23.35 Neandertalci - spoznajmo svoje prednike 0.30 Umor, je napisala (X.): Dokaz je v sladici 1.25 Videotrak 2.30 Zabavni kanal 6.30 Otroški kanal 7.00 Otroški program: Op! 7.00 Primer za prijatelje: Obisk, pon. 7.05 Vrtni palček Primož: Florjan, skrčil sem palčka, pon. 7.15 Gozdna druščina: Dan očetov, ris., pon. 7.30 Zvenkci: Pletilni stroj, ris.,pon. 7.40 Lili in Čarni zaliv: Odlikovanje za pomoč, ris., pon. 7.45 Simfonorije: Radovednost, ris., pon. 7.50 Zgodbe iz školjke: Vesela hišica: Medved nima repa, pon. 8.10 10 domačih, pon. 8.55 Umor, je napisala (X.): Zapuščina Borbeyjeve hiše 10.00 Umor, je napisala (X.): Fantomski morilec 11.00 Halo TV 11.55 Dobrojutro 13.50 Dober dan: Iz mariborskega studia 14.40 Vikend paket 16.00 Ambienti 16.30 Halo TV 17.10 Umor, je napisala (X.): Portret smrti 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor 18.40 Primorska kronika 18.55 Otroški program: Op! 19.00 Ribič Pepe: O ljubezni, mozaična oddaja za otroke 19.20 Vetrnica: Avto na zrak 19.30 Skrivnostni Kjoto 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Na utrip srca: (VPS 20.05) Baletni plesalec, Sergej Polunin 21.35 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek 22.30 Vitez, grški film, 2015, pon. 0.15 Umor, je napisala (X.): Smrtonosni zaslužek 1.20 Videotrak 2.20 Zabavni kanal 5.25 Videotrak, pon. 24UR, pon. OTO cira čara Telebajski, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Zuža, ris. Nina in prijatelji, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Hotel 13, 2. sez., 48. del V prodaja :.az sem Luna, 3. sez., 50. del )r. Oz,5.jsez. V prodaja Moc in strast, 1. sez., 103. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 1. s.., 39. d. Usodno vino, 4. sez., 48. del Jaz sem Luna, 3. sez., 51. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 110. d. 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 104. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 1. d. 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 54. del Kmetija 24UR zvečer Prevara, 1. sez., 13. del Črni seznam, 4. sez., 19. del Črni seznam, 4. sez., 20. del Helix, 2. sez., 12. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 6.GG 7.GG 7.G1 7.JG 7.BS 7.4G 7.4S 8.1S 8.BG 8.4S 9.4G 1G.1G 11.GS 11.JG 1J.JG 1J.BS 1B.4G 14.4G 15.BS 16.BG 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 JG.GG J1.GG JJ.GG JB.GG JB.BS G.BG US J.JG J.SS 8:JS 8:SS pop pop 24UR, pon. OTO čira čara Telebajski, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Nina in prijatelji, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Hotel 13, 2. sez., 49. del TV prodaja az sem Luna, 3. sez., 51. del )r. &z,5.jsez. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 104. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. s., 1. d. Usodno vino, 4. sez., 49. del Jaz sem Luna, 3. sez., 52. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 111. d. 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 105. del Poh epna gospa Fazilet, 2. s., 2. d. 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 55. del Kmetija Preverjeno 24UR zvečer Črni seznam, 4. sez., 21. del Črni seznam, 4. sez., 22. del Helix , 2. sez., 13. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči Lestvica zabavnih ii Videostrani, obvestila JB:1 JB:4 _r..... ......beremo skupaj, Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero 5 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Aktualno Regionalne novice Festival narodnozabavne glasbe Guštanj 2018, 1. del Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro GS BS GG JS 1S:BG 1S:SS 16:SS 17:SS 18:GG 18:BG 18: 18: 19: 19: JG JG JG J1 beremo skupaj, jezero S Gustav Šilih- Nekoč je bilo jezero ' Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila JJ:1S JB:1S JB:JG JB:JS JB:SG Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo DOBRO JUTRO, inf. oddaja Vabimo k ogledu Aktualno Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih ... Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Gustav šilih- Nekoč je bilo jezero 6 Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2618. VTV magazin Kmetijski razgledi Vabimo k ogledu Revija zmagovalcev narodnozabavne glasbe v Vinski Gori, 2. del, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Gustav šilih- Nekoč je bilo jezero 6 Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 24UR, pon. OTO čira čara Telebajski, ris. Robocar Poli, ris. Gospodična Žuža, ris. Nina in prijatelji, ris. Screechers Wild: Divji obrat, ris. Hotel 13, 2. sez., 50. del TV prodaja Jaz sem Luna, 3. sez., 52. del TV prodaja Dr. Oz, 5. sez. TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 105. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 2. del Usodno vino, 4. sez., 50. del Jaz sem Luna, 3. sez., 53. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 112. del 24UR popoldne Moč in strast, 1. sez., 106. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 3. del 24UR vreme 24UR Reka ljubezni, 3. sez., 56. del Kmetija 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 10. del Mentalist, 7. sez., 1. del Vikingi, 1. sez., 1. del Gotham, 1. sez., 1. del 24UR zvečer, pon. Zvoki noči 6.GG 7.GG 7.G1 7.JG 7.BS 7.4G 7.4S 8.1S 8.BG 8.4S 9.4G 1G.1G 11.GS 11.JG 1J.JG 1J.BS 1B.4G 14.4G 15.BS 16.BG 16.SS 17.SS 18.SS 18.S8 JG.GG J1.GG JJ.GG JJ.BS JB.BG G.JS 1.JG J.JG J.SS 8:25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 8:55 Napovedujemo 00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 00 Vabimo k ogledu 05 2618. VTV magazin 30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 20 Videostrani, obvestila 30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 55 Dobro jutro, ponovitev :55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo :00 Zogarija 4 30 Regionalne novice 35 Spoznajmo jih . beremo skupaj 00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 20 Videostrani, obvestila 55 Vabimo k ogledu 00 Skrbimo za zdravje, Kožne bolezni GG Regionalne novice GS POP CORN, Mambo kings \JJ I Ul VV/IIM, IVIUIMMV IMM 05 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Spoznajmo jih . beremo skupaj 23:10 Videospot dneva 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:40 Videostrani, obvestila Naš čas, 22. 11. 2018, barve: CM K, stran 21 22. novembra 2018 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček ŠEBESA, JURAJ: Pes pa v smeh ml - mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Tomaš je star petnajst let, ravno še toliko, da mu teži mama in ga celo kaznuje tako, da mu prepove na bajk, ki je pomemben del imidža, aja pa tudi hitreje se kam pride. Saj ne, da je len, celo želi si na fitnes, a kaj, ko starša za to njegovo zdravo odločitev nikoli nimata keša. Pravzaprav, če seže v svoj žep in prešteje žepnino, lahko gre samo na sladoled v Meka. Tomaša zanimajo tudi punce, seveda, saj ni slep, ampak ima res strašansko smolo z njimi. Nikakor ne pride do dejta. Na srečo pa ga pred totalnim bedom rešuje njegov smisel za humor in prikupna psička Žofka. Super kul knjiga za mladino in odrasle. KOVAČ, POLONA: Loverboy ml - mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Trije prijatelji, petnajstletniki Lara, dvojčka Anja in Peter so ekipa, ki si krajša poletni čas zadnjih počitnic pred vstopom v gimnazijo z druženjem ob bazenu in v pričakovanju dogodivščin. Zelo jih privlači svet odraslih, prižigajo prve cigarete in poskušajo alkohol. Na bazenu spoznajo dvaindvajsetletnega skrivnostnega Denisa, v katerega se Anja se zaljubi. Lara in Peter pa v Denisu prepoznata neko nevarnost, ki vzbuja nezaupanja. Na to skušata opozoriti Anjo, ki kar ne more verjeti, da ima tako srečo, da je spoznala tako luštnega in starejšega fanta, ki res želi biti z njo. Denis postane njen fant, ona pa postane žrtev izsiljevanja. Tako je na preizkušnji prijateljstvo poletne ekipe, Lare, Anje in Petra. Mladinski roman, ki govori o prijateljstvu, zavajanju, nevarnosti, ki preti na mladostnike zaradi pomanjkanja življenjskih izkušenj in o ljubezni, ki to ni ter kako sprejeti pomoč. Roman je zasnovan po resničnih zgodbah, s katerimi se je avtorica srečala pri svojem delu. VELIKONJA, IRENA: Taša ml - mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Taša je drugačna od vrstnikov, izstopa. Je središče treh prijateljev in sošolcev prvega letnika gimnazije Makija, Gala in Brina. Preko njihovih pogovorov in pripovedovanj se nam razkrivajo, kakšni so in kaj jih zanima. Največkrat je to prav Taša, v katero so vsak po svoje zagledani. Preko fantovskega pogleda izvemo, kakšno je njihovo najstniško življenje, ki jim ga krojijo starši, učitelji in Taša. Vpogled imamo v težavno obdobje odraščanja, nemoč, bolečino, željo po samostojnosti in kakšnih dejan so sposobni mladostniki, da pritegnejo pozornost, kadar so v težavah. Roman, ki pritegne pozornost. MCCREDIE, ELISE: Nikogaršnji fantje ml - mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta -MiBBm J .v'* m NIKOGARŠNJI FANTJE Hi i se MeCrt-ditf O Šolske ekskurzije so lahko dolgočasne, a ne za štiri prijatelje, ki si jo popestrijo tako, da zavijejo s prave poti po svoje. Feliks, ki se rad oblači v črno, Andy, ki velja za razrednega piflarja, samozavestni Jack in priljubljeni Sam pristanejo v globeli, v kateri jih zajame neurje, ki jih prisili prenočiti pod skalno polico. Naslednjega dne, ko le najdejo pot domov, je na prvi pogled vse, kot je bilo, vendar zdaj jih nihče ne prepozna, nihče jih tudi ni pogrešal, ne sošolci ne njihove simpatije in ne domači, tako je, kot da ne bi obstajali. Ugotovijo, da so se znašli v vzporednem svetu, ki obstaja brez njih in kateremu ne pripadajo. Ali bodo našli pot nazaj v svoj svet? ■ MB Komu pomaga? Otrokom, ob rojstvu izpostavljenim rizični nosečnosti, obporodnim zapletom ali večplodni nosečnosti, z genetskimi obolenji (Downov sindrom. Prader Willy sindrom. Tumerjev sindrom ...) ali nevrološkimi boleznimi (cerebralna paraliza, multipla skleroza. Parkinsonova bolezen ...), 1 nedonošenčkom in dojenčkom, ki zaostajajo v razvoju, osebam z okvarami po poškodbi glave ali hrbtenjače in po možganski kapi, živčno-mišicnimi boleznimi in boleznimi lokomotomega aparata (prirojene anomalije, prikrajšave udov, amputacije ...). Možgani so vse življenje sposobni prerazporejati živčne poti in s tem povečati funkcijo njihovega zdravega dela v. Slednja nadomesti funkcijo H okvarjenega dela in tako pripomore k okrevanju. Terapija zavira nepravilne vzorce gibanja in drže ter izboljša tonus drže. s čimer izboljša kvaliteto vsakodnevnih aktivnosti. Rezervacije in informacije: Recepcija zdravstva. 03 757 6 270 (ponedeljek-petek 8.00-16.00) ali e-pošta: zdravstvo@unitur.eu. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 22. oktober 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Urjenje spomina 10.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija Katere vrednote naj bi se otroci naučili?, pogovorna delavnica 13.30 Knjižnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje: bralni krožek za priseljence 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Ljubezen do poezije v družbi Neve Hvalec 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Formula za zmago: Osebnostna rast, gosta Iza Login in Marjan Batagelj 17.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po razstavi Alojz Zavolovšek (1928-2017): Spomini v podobah 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Zlatko Kraljic': Upornik, predstavitev knjige 20.30 Max klub E. J. Strickland kvintet: Jesenska Max zgodba Petek, 23. november 9.00 Poslovna stavba Farmin, Katja Guček, s. p. Šivamo vrečko za cvetlični lonček 13.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija Gremo pamet brusit, neformalno druženje 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Kartanje in igranje šaha 16.30 AZ Ljudska univerza Velenje Z nasmehom na oder - igrajmo se gledališče z Nevo Hvalec 19.00 Galerija F-bunker Zaključek, odprtje razstave (Robert Klančnik in ORT) 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Hrvoje Klasic: Jugoslavija in svet leta 1968, predstavitev knjige 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Totalno katastrofalna večerja, komedija Gledališča Koper 20.00 Klub eMCe plac Kakšne brave je rokenrol, odprtje razstave (KUD Fortis, DŠL, UD Artus Šoštanj) 20.00 Rdeča dvorana 15 let delovanja Ansambla Spev, koncert 21.30 Klub eMCe plac Jam session Sobota, 24. november 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem 10.30 Galerija Velenje Druženje s šaleškimi likovniki, Galerijska sobotnica za mladino in odrasle 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Diči Diča, igrana predstava Lutkovnega gledališča Fru Fru in Hiše otrok in umetnosti 17.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje EU: Ko si sanje nasprotujejo 17.00 Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne: Z glasbo in besedo o Franu Korunu Koželjskem in njegovem času z dijaki Umetniške gimnazije Velenje 19.00 Rdeča dvorana RK Gorenje Velenje : RK Sviš Ivančna Gorica, 11. krog lige NLB 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Divjad, predpremiera KD Gledališče Velenje 21.00 Klub eMCe plac Klubski večer Nedelja, 25. november 17.00 Večnamenska dvorana Vinska Gora Večer glasbe Lojzeta Slaka 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Divjad, premiera KD Gledališče Velenje Ponedeljek, 26. november 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ples je življenje - kaj ples pomeni vam? 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Divjad, premiera KD Gledališče Velenje 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: Vdove, kriminalna drama Torek, 27. november 10.00 AZ Ljudska univerza Velenje Ustvarjalne delavnice/Italijanščina ob kavi 15.00 AZ Ljudska univerza Velenje Klekljanje 16.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija Trening starševstva: Vedenje otrok v javnosti 17.00 Vila Rožle Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše: Alica v čudežni deželi 17.00 Krščanska adventistična cerkev Velenje Kuharska delavnica: Obrok, ki ga delite, 2. del 17.15 AZ Ljudska univerza Velenje Zdrav duh v zdravem telesu 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Dekliščina, komedija Špas teatra Sreda, 28. november 10.00 Društvo NOVUS, Center za družine Harmonija Možganski fitnes - Zdrav življenjski slog 16.00 AZ Ljudska univerza Velenje Francoščina 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedom Tapkom 17.00 Zbirno mesto pred Pošto Velenje Sprehod po mestu z ogledom razstav Muzeja Velenje v galerijah na prostem in v podhodih 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Darja Fišer: Biti jaz 365 dni: pomočnik pri delu na sebi, predstavitev knjige ŠOŠTANJ Četrtek, 22. oktober 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom tapkom Petek, 23. november 8.05 Stara Kavarna Šoštanj Podjetniški zajtrk Beseda da besedo 9.00 Trg svobode Katarinin sejem 10.00 Središče za samostojno učenje Petkova odprta vrata 18.00 REKS Ravne KUD Ravne 35 let V Velenju prvi VIP CUP zimski turnir VIP teniški turnirji, ki jih že dolga leta organizirata Marjan Gaberšek in njegova hčerka Marjetka Gaber-šek Golež, so že tradicionalni in dobro poznani, že desetletje pa potekajo tudi zimski turnirji. Doslej so jih organizirali na Rogli, letošnji 11. pa bo 1. decembra v velenjski Beli dvorani. Poleg tradicionalnega teniškega tekmovanja bodo pripravili tudi tekmovanje v laserskem streljanju, streljanju z računalniško simulacijo, v najnatančnejši teniški servi ... Kot je običajno na teh tekmovanjih, ki so namenjena tudi medsebojnemu druženju, pa napovedujejo še cel kup prijetnih presenečenj. a mz KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka GRINCH animirana komična pustolovščina, 90 minut (ZDA). Režija: Yarrow Cheney, Scott Mosier. Glasovi: Goran Hrvacanin, Julija Golob, Jernej Kuntner Petek, 23. 11., ob 17.00 Sobota, 24. 11., ob 17.00 Nedelja, 25. 11., ob 16.00, 3D -otroška matineja MAGIČNE ŽIVALI: GRINDELWALDOVA HUDODELSTVA Fantastic Beasts: The Crimes of Grindelwald, domišljijska pustolovščina, 133 minut (ZDA, Velika Britanija). Režija: David Yates . Scenarij: J.K. Rowling Igrajo: Eddie Redmayne, Johnny Depp, Ezra Miller, Zoe Kravitz, Jude Law Petek, 23. 11., ob 19.00 - 3D Sobota, 24. 11., ob 21.15 - 3D Nedelja, 25. 11., ob 18.00 BOHEMIAN RAPSODY Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB). Režija: Bryan Singer Igrajo: Rami Malek, Joseph Mazzello, Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton Sobota, 24. 11., ob 18.45 Ponedeljek, 26. 11., ob 17.30 PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija) Režija, scenarij, montaža, fotografija: Matej Vranič, pripovedovalec: Jure Longyka, Kamera: Matej Vranič, Jernej Župevc, Andrej Voje, Denis Horvat / Glasba: Leon Firšt / Tekst: Marjan Žiberna / Asistentka produkcije: Karmen Skornšek Nedelja, 25. 11., ob 16.30 - m. dvor. Nedelja, 25. 11., ob 17.45 - m. dvor. Petek, 30. 11., ob 19.45 - velika dvor. STEFAN ZWEIG: SLOVO OD EVROPE Vor der Morgenröte, zgodovinska biografska drama, 106 minut (Nemčija, Francija, Avstrija). Režija: Maria Schrader Igrajo: Josef Hader, Barbara Sukowa, Aenne Schwarz, Matthias Brandt Petek, 23. 11., ob 18.00 - m. dvor. Sobota, 24. 11., ob 20.00 - m. dvor. Nedelja, 25. 11., ob 19.00 - m. dvor. ZVEZDA JE ROJENA A star is born, glasbena drama, muzikal, 135 minut (ZDA). Režija: Bradley Cooper Igrajo: Lady Gaga, Bradley Cooper, Sam Elliott, Dave Chappelle, Anthony Ramos Petek, 23. 11., ob 21.15 HLADNA VOJNA Cold War, romantična drama, 88 minut (Poljska). Režija: Pawel Pawlikowski. Igrajo: Ponedeljek, 26. november 7.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 27. november 17.00 Vila Mayer Šoštanj Predstavitev publikacije Napotnikova galerija Šoštanj, šolska galerija 18.00 Vila Mayer Šoštanj Odprtje razstave Izbor likovnih del Napotnikove galerije v Vrtcu Šoštanj 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Barbara Kelher: Etiopija - zibelka človeštva Sreda, 28. november 19.00 Mestna galerija Šoštanj Galerijski večer ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 24. november Izlet v neznano, PD Šmartno ob Paki 15.00 Kleti odprtih vrat: Bojan Rakun (Mali Vrh), Jože Kugler (Mali Vrh) Nedelja, 25. november 13.00 Kleti odprtih vrat: Bojan Rakun (Mali Vrh), Jože Kugler (Mali Vrh) 14.00 Športni park Šmartno ob Paki NK Šmartno 1928 : NK Zreče Lunine mene H Srečanje prostovoljcev Danes (v četrtek) bo v dvorani Gasilskega doma Velenje srečanje vseh prostovoljcev Projekta starejši za starejše, ki delujejo na področju Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev. Srečali se bodo prostovoljci iz DU Velenje, DU Šoštanj, DU Šentilj pri Velenju in DU Vinska Gora, DU Šalek, DU Paka pri Velenju, DU Ravne pri Šoštanju in DU Škale. Srečanje se bo začelo ob 16. uri. Srečanje, na katerem bodo analizirali minulo delovanje, bo popestril ansambel Vingosi. 23. novembra, ob 6:39 (polna luna - ščip) CITY CENTER Celje • Četrtek, 22.11. Biotržnica • Petek, 23.11. od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 25.11. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice -Trgovina pri sraki • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. .radio velenje Joanna Kulig, Tomasz Kot, Borys Szyc, Agata Kulesza, Cedric Kahn, Jeanne Balibar Petek, 23. 11., ob 20.15 - mala dvor. Sobota, 24. 11., ob 18.00 - m. dvor. MALA ITALIJA Little Italy, romantična komedija, 102 minut (zDa, Kanada). Režija: Donald Petrie. Igrajo: Hayden Christensen, Emma Roberts, Alyssa Milano, Danny Aiello, Andrea Martin Nedelja, 25. 11., ob 20.30 VDOVE Widows, kriminalka, drama, 128 minut (ZDA, VB). Režija: Steve McQueen Igrajo: Viola Davis, Elizabeth Debicki, Jon Bernthal, Liam Neeson, Colin Farrell, Robert Duvall, Daniel Kaluuya in Brian Tyree Henry Ponedeljek, 26. 11. ob 20.00 -filmsko gledališče ■ Naš čas, 22. 11. 201S, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC »»^AS 22. novembra 2018 Nagradna križanka »Trgovine Petka« RADIO VELENJE PRODAJA TEKSTILA NA KILOGRAME Nakupovalni center Velenje, Kidričeva 2 a 1. nadstropje OBLAČILA ZA VSE PRILOŽNOSTI IN GENERACIJE Pri nas dobite tekstil za: • Otroke in dojenčke • Ženske in moške • Močnejše postave • Spodnje perilo • Čevlji copati • Modni dodatki (šali, torbice, nakit) t ačunalmške novice www.racunaJnisk&'iiovice.Gom Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice. 10 stvari, ki jih je uničil internet (III.) 3. Politika Družba je danes bolj razdeljena kot nekdaj, prav tako se več ljudi ukvarja s politiko kot pred časom, vse to zahvaljujoč družbenim omrežjem, ki imajo velik vpliv na politiko. Nekateri upo- tu. PR-ovka Tweeterja je na primer na družbeno omrežje objavila naslednji čivk: "Going to Africa. Hope I don't get AIDS. Just kidding. I'm white!" Ne glede na to, da je bilo mišljeno kot neslana šala, je zaradi tega izgubila službo, postala je najbolj oblegana tema na Twitterju in doživela kar nekaj spletnega nadlegovanja na ta račun. Vse to se Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 Novo! OUTLET KERAMIKA! Gradbeni center MIX Selo pri Velenju, 03/ 898 60 52 Na zalogi več kot 20 vrst keramičnih ploščic, tudi velikih formatov. Super cena: le 11,90 evr/m2 rabniki uživajo v tem, da imajo možnost sodelovanja v politični debati, številni pa izkoristijo to isto priložnost za izražanje ne-strinjanja, frustracij, in to na zelo neposreden, včasih celo nekulti-viran način. Glede na rezultate Pew Research Centra približno tretjina ljudi redno objavlja na temo politike, ostali pa se počutijo popolnoma preobremenjeni s tovrstnimi vsebinami in zato nikoli ne objavijo nič. 2. Nadzor ugleda Včasih ne bi nihče izvedel, če bi naredili kakšno sramotno dejanje, danes pa je lahko to dejanje v živo objavljeno na interne- ji je zgodilo med letom v Afriko, kar pomeni, da ni imela niti časa razložiti stvari. 1. Zasebnost O tej tematiki verjetno ni potrebno izgubljati besed, namreč količina osebnih podatkov, ki jih uporabniki interneta na dnevni ravni puščamo za sabo, lahko čez čas močno udari v nasprotni smeri. Če si morda želimo, da bi lahko napovedali boljše čase zasebnosti, na žalost tega ne moremo pričakovati. S prihodom vse večjega števila naprav IoT bo količina podatkov samo še večja. KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 12. do 18. novembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Skalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 12. do 18. novembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu Yj Elegantne obleke za posebne priložnosti po izjemno ugodni ceni! Delovni čas: Ponedeljek - petek: 8.00 - 20.00 Sobota: 8.00 - 13.00 Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Petka«, najkasneje do ponedeljka, 3. decembra. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. t Zdravniški nasveti, gostja Renata Šibli, dr. med., specialistka interne medicine, predstojnica Oddelka za bolezni prebavil Splošne bolnišnice Celje. Tema: trebušna slinavka in rak ČETRTEK, 22. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 23. novembra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 24. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 25. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 26. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 27. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 28. novembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 12. do 18. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 12. do 18. novembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka ■ Naš čas, 22. 11. 2018, barve: CM K, stran 23 22. novembra 2018 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 23 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) PODARIM PROTIPOŽARNA VRATA, mere 186x100, podarim. Tel. 03 58 66 132 NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. KOCKE suhe in okrogle silažne bale ter polovica svinjske domače reje, prodam. Gsm: 051 388 874. ŽIVALI TELICO, pasme ČB/LIM, staro 2 leti, brejo 5 mesecev, prodam. Cena 1000 € Gsm: 031 326 787 ali 031 220 663 PRAŠIČA, težkega okrog 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051 630 807 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 24. 11. do 25. 11. 2018, Ivan Janežič, dr. dent. med., VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI STVARNIK JOŽEF, roj. 1945, Topolšica, Topolšica 202A PRUKIJAŠ ROZALIJA, roj. 1931, Velenje, Ulica Pohorskega bataljona 8 Nagrajenci nagradne križanke »Picadilly objavljene v tedniku Naš čas, 8. novembra 2018 so: • Nevenka Kobal, Ravne 150, 3325 Šoštanj • Sabina Kumer, F. Foita 6, 3320 Velenje • Matilda Majhen, Lovro Kuhar 6, 3320 Velenje Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Geslo križanke: PRAZNIČNI ZAKLJUČKI. Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE _ »USAR« Vinska Gora 8, 3320 Velenje 041 636 939 www.usar-pogrebne-storitve.com - Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sVlcan|sti - Prevoz in ureditev polpjnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti ie... od 23. 11. do 29. 11. - 24. novembra 1961 je v Mariboru umrl naš rojak, slovenski pisatelj in pedagog Gustav Šilih; Šilih se je vse življenje rad vračal v Velenje oziroma v Šaleško dolino, ki ji je s svojo mladinsko povestjo Nekoč je bilo jezero in romanom Beli dvor zapustil dragoceno popotnico za vse naslednje rodove; Velenje se je rojaku Gustavu Šilihu vsaj deloma oddolžilo leta 1963, ko so po njem poimenovali osnovno šolo ter s ponovno izdajo obeh njegovih leposlovnih del - leta 1997 Beli dvor in leta 1999 Nekoč je bilo jezero; - 24. novembra 1975 se je rodil slovenski nogometni reprezen-tant Spasoje Bane Bulajic, doma iz Velenja; - 24. novembra 1996 je bilo v velenjski Rdeči dvorani državno prvenstvo v dviganju uteži za člane in mladince; Velenjčani so osvojili tri naslove: veteran Justin Vanovšek je bil najboljši v kategoriji do 99 kg, Milan tal.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, CENTER, 84 m2, adaptirano l. 2015, 3/10 nad., ER: D (60 - 105 kWh/m2a). Cena: 89.000 €. Na voljo smo vam 24ur7Sari Prodaja, stanovanje, 2-sobno: TOPOLŠICA, 68,1 m2, adaptirano l. 2018, 2/2 nad., ER: B2 (25 - 35 kWh/m2a). Cena: 88.500 €. Zep v kategoriji do 70 kg, Ja-noš Kavnik je v kategoriji do 70 kg osvojil državni mladinski naslov, v članski konkurenci pa je bil tretji; - 25. novembra 1955 so prvič v zgodovini velenjskega premogovnika dosegli letno proizvodnjo milijon ton premoga; do konca leta 1955 so rudarji nakopali 1.116.500 ton lignita; - velenjska občinska skupščina je na svoji seji 27. novembra 1967 skupno z upravnim odborom Svobode sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda »Dom kulture Velenje«, ki so mu predali v uporabo velenjski kulturni dom in kinodvorano; - leta 1903 se je 28. novembra v Plešivcu rodil Ivan Lambizer, literat ter nekdaj najbolj iskani ljudski godec v Šaleški dolini; - 28. novembra 1919 se je rodil nekdanji predsednik Okrajnega sodišča v Velenju Miran To-polovec; - 28. novembra 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet, ki je prevzel vodenje občinske uprave; o krajevnem narodnem svetu v Velenju je dr. Milan Že-vart med drugim zapisal: "V Velenju so krajevni narodni svet ustanovili 28. 11. 1918 in nato 5. decembra število njegovih članov povečali na 15 članov. Dom kulture Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Načelnik sveta je bil župan J. Skaza, njegov namestnik pa župan (dekan?) v Šmartnem F. Cizej. Večina članov sveta je bila iz Velenja, pet jih je bilo iz Šaleka in Pake, dva pa iz Pesja. V velenjskem narodnem svetu je bilo največ posestnikov. Člani sveta pa so bili še duhovnika, zdravnik, učitelj, grajski skrbnik, železniški uslužbenec in dva zastopnika premogarjev.«; ■ 28. novembra 1974, ko so se vse osnovne šole v Velenju združile v Vzgojno-izobraževalni zavod, so v naselju Gorenje odprli Gorenjevo tovarno keramičnih ploščic, ■ 28. novembra 1999 je (po smrti šoštanjskega župana dr. Bogdana Meniha) v Šoštanju potekal prvi krog nadomestnih volitev za župana; v drugi krog sta se z največ glasovi uvrstila Darko Menih in Milan Kopušar, ki je z zmago v drugem krogu postal župan Šoštanja; - 29. novembra 1953 je bil v vili Herberstein v Velenju odprt Dom počitka za 50 oskrbovancev; - 29. novembra 1953 se je v Celju rodil pedagog, publicist in urednik dr. Jože Vogrinec, ki je mladost preživel v Velenju; - 29. novembra 1959 je Termoelektrarna Velenje začela proizvajati toplotno energijo za potrebe novozgrajenega daljinskega ogrevanja novega mestnega središča Velenje kot prvi sistem daljinskega ogrevanja v Sloveniji in takratni Jugoslaviji; - 29. novembra 1960 so v novem mestnem središču Velenja nadvse svečano odprli dom kulture. ■ Damijan Kljajič _» Komunalno podjetje Velenje PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE Dežurna \ ŠTEVILKA M vec na www.habit.si 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA www.kp-velenje.si mali OGLASI Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. Naročniki imate 50 % popust. 03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si Qr press@nascas.si ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00. 03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. u Komunalno podjetje Velenje Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih • Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. POGREBNO I POKOPALIŠKA I SLUŽBA "2 i? JK 03 896 44 90 ? 03 896 44 91 * 24 ur na dan | ■ Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina, v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA Tja, kjer tišina šepeta, je odšel SREČKO KOKOL 12. 2. 1952 - 3. 11. 2018 Ob soočenju z resničnostjo minljivosti in prezgodnjega odhoda se vsem zahvaljujemo za topel in iskren stisk roke, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Naš čas, 22. 11. 201S, barve: CM K, stran 24 Dvorec Gutenbuchel je odprl novo Adventno pravljico Razstava bo na ogled do 28. novembra, v soboto in nedeljo od 11. do 20. ure, med delavnikom od 16. do 20. ure Milena Krstič - Planine Šoštanj, 16. novembra - V petek popoldan so v dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju četrtič zapored odprli razstavo z naslovom Adventna pravljica. Pot ji je na slavnostni otvoritvi utrl župan Občine Šoštanj Darko Menih. »Adventna pravljica v dvorec vedno pritegne veliko obiskovalcev. Enkratna, kot je, še poudarja veličino dvorca, ki si ga v občini želimo v brezplačen prenos, da bi ga lahko še večkrat napolnili z vsebino in mu dali veljavo, kot mu gre,« je dejal župan. Mateja Kumer, zaslužna za njegovo oživljanje, pa je poudarila, da dvorec in njegovo okolico ljudje tudi med letom pogosto obiskujejo. »V njem in njegovi okolici vlada posebna energija. Veliko povprašujejo tudi po posamičnih dogodkih v njem, vendar je žal treba pogosto reči - ne. Status dvorca še ni urejen, in dokler ne bo, bo žal tako.« Vrhunski florist Simon Ogrizek zamisli o tem, kakšna naj bo zgodba dvorca, kuje vse leto. K temu povabi tudi druge, a pika na i je njegova. Tokratna zgodba je spet drugačna, kot so bile pretekle tri, pa vseeno adventna. Poudarja Napotni-ka, Vošnjaka, kavarniško življenje, sega v Šoštanj pred sto leti ... Marsikdo si bo prišel to razstavo pogledat, da bo dobil zamisli za praznično dekoracijo svojega Mateja Kumer: »Vdvorcu in okolici vlada posebna energija.« Simon Ogrizek: »Stari okraski naj dobijo novo noto.« Razstava ponuja neštete ideje za okrasitev doma. doma. Vsi prostori v dvorcu so tudi postavljeni tako, da nakazujejo trende za letošnjo sezono. Kaj bi nam svetoval? »Svetoval bi uporabo starih okraskov z novo noto in seveda z veliko naravnimi materiali. Pri tem pa moramo seveda paziti, da ne oškodujemo narave. Poudarek naj bo na trajnostnem razvoju, ponovni uporabi materialov. Torej, okraski iz preteklih let naj dobijo novo podobo v obliki vencev, krogel.« Adventno razstavo so na pot pospremile pevke in pevci Cerkvenega pevskega zbora. Tudi dvorec v znamenju Napotnika V Adventni pravljici na dvorcu Gutenbuchel letos »nastopata« tudi Vila Mayer in Mladi Favn - bronasta skulptura, ki jo je akademski kipar Ivan Napotnik leta 1937 zasnoval za fontano vile Široko v Šoštanju. Portal dvorca krasita dva kipa - Poljedelstvo in Vinogradništvo, ki ju je zasnoval leta 1927. Adventno pravljico organizirajo Občina Šoštanj, ki je tudi glavni pokrovitelj, PUP, Simon Ogrizek, Turistično-olepševalno društvo Šoštanj, Zavod za turizem Šaleške doline, Vila Mayer in Mateja Kumer. Kultura prehranjevanja se izboljšuje Proti gripi se je treba cepiti vsako leto V Sloveniji bi bilo treba dodatno spodbuditi cepljenje pri rizičnih skupinah in zdravstvenih delavcih Za zaposlene so v Zdravstvenem domu Velenje v petek (ker želijo za cepljenje spodbuditi čim več ljudi) pripravili organizirano akcijo. Prvi je dal zgled direktor mag. Janko Šteharnik. Šaleška dolina, 16. novembra - Več kot 260.000 otrok v vrtcih in učencev v osnovnih šolah (med njimi tudi v vseh vrtcih ter šolah v Šaleški dolini) je minuli petek začelo nekoliko drugače kot sicer zaradi tradicionalnega dneva slovenske hrane, v okviru katerega je potekal prav tako tradicionalni slovenski zajtrk. Tega sestavlja hrana lokalno pridelanih proizvajalcev, to je kruh, maslo, med, jabolko in mleko. Šole in vrtce so ponekod obiskali tudi čebelarji in jim predstavili svojo vlogo, pri zajtrku pa so se jim pridružili še državni ali lokalni predstavniki oblasti. Poleg Čebelarske zveze Slovenije v projektu sodelujejo še ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, za zdravje, kulturo, okolje in prostor ter številni drugi partnerji: od podjetij do kmetij. Slednjih je bilo nekaj tudi z območja Šaleške doline. Dan slovenske hrane je med drugim namenjen ozavešča-nju o pomenu lokalne hrane in ohranjanja podeželja ter varovanju okolja in naravnih virov ter o pomenu zajtrka v sklopu prehranjevalnih navad. Redno zaj-trkovanje je namreč del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga, so poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer sicer opažajo, da še vedno dobršen del prebivalcev Slovenije ne zajtrkuje. V ospredju letošnjega dneva slovenske hrane so bila tla, ki so pomembna za pridelavo varne in kakovostne hrane. »Vsi se zavedamo, da so ta pogoj za zdra- vo in varno hrano,« je poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Minister za okolje in prostor Jure Leben je ob tem dodal, da je ohranjanje kakovosti tal zelo pomembno, saj je od tega odvisna kakovost pridelka. Med osnovnimi šolami iz tukajšnjega okolja, ki so lokalno pridelano hrano uvrstile na jedilnik, je bila šoštanjska. Njena ravnateljica Majda Završnik - Puc je povedala, da se trudijo vključiti v jedilnik čim več izdelkov in pridelkov lokalnih proizvajalcev, že vse odkar deluje novoustanovljena šola. »Zadovoljni smo, da se je v teh letih zakonodaja toliko spremenila, da so se določene stvari sprostile, saj lahko danes to počnemo legalno. Na začetku namreč ni bilo tako preprosto. Hkrati s poudarjanjem pomena lokalno pridelane hrane sledimo še drugim ciljem - to, da naši učenci lahko vidijo na svojem krožniku hrano, ki jo je pridelal sosed ali njihov sorodnik. S tem jim privzgajamo občutek prizadevnosti oziroma odnos do tega, kaj pomeni z rokami pridelana hrana.« Od lokalnih proizvajalcev kupujejo kruh, mleko in mlečne izdelke, marmelade, med, jajca, eko govedino ter sezonsko zelenjavo: kislo zelje, solata ... Sogovornica zagotavlja, da se kultura prehranjevanja pri učencih postopoma izboljšuje. Vse več učencev poskuša nove, sicer stare slovenske jedi. »Če bomo tako nadaljevali in če bodo temu sledili tudi starši učencev, menim, se bodo stvari spremenile precej na bolje,« je še dejala Majda Završnik - Puc. a Milena Krstič - Planine Velenje, 16. novembra - V Sloveniji je precepljenost proti gripi zelo nizka in med najnižjimi v Evropski uniji. Prejšnjo sezono je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje cepljenih rekordno malo ljudi, le dobrih 68.000. V celjski regiji se jih je cepilo 11.015, od tega 6.313 kroničnih bolnikov (in nosečnic) ter 4.702 zdravih. Zadnja leta se znižuje tudi delež cepljenih v najbolj ogroženi skupini prebivalcev, to je med starejšimi od 65 let. Ta je lani > Posamezniki s cepljenjem zavarujejo sebe in druge v svoji okolici, kar je še posebej pomembno, če gre za ogrožene skupine. znašal le še dobrih 10 odstotkov, kar je zelo daleč od cilja Svetovne zdravstvene organizacije, da bi bil delež cepljenih v tej skupini (in drugih rizičnih skupinah) kar 75-odstoten. S povečanjem precepljenosti bi lahko preprečili težje poteke bolezni in številne zaplete, pa tudi marsikatero smrt. Zato bi bilo v Sloveniji treba dodatno spodbuditi celjenje proti gripi, predvsem rizičnih skupin in zdravstvenih delavcev. Tega se dobro zavedajo (tudi) v Zdravstvenem domu Velenje, kjer so za zaposlene v petek pripravili posebno akcijo cepljenja. V vrsto je prvi stopil direktor mag. Janko Šteharnik, videti je bilo tudi zdravnike. »Če bi se cepilo 30 odstotkov populacije, bi bili varni pred epidemijami, veliko manj bi bilo hudih zapletov. Ne pozabimo, da lahko hudo zbolijo in umrejo celo sicer zdravi ljudje, mlajše, srednje ali starejše generacije. Še posebej pa so izpostavljeni kro- entom svetujem redno cepljenje proti gripi,« pravi zdravnik v Zdravstvenem domu Velenje Leopold Rezar, ki se je v petek tudi postavil v vrsto, da se je cepil. »Pri svojem delu sem tudi sam izpostavljen okužbi. Poleg tega pa menim, da za zdravstvenega delavca, posebej zdravnika, ni etično, če svojo okužbo prenaša na svoje bolnike.« nični bolniki. Sam svojim paci- Kakšna bo letošnja gripa? Kakšna bo letošnja sezona gripe, je nemogoče napovedati. Virusi gripe se stalno spreminjajo, zato se spreminja tudi cepivo. Sestavljeno je tako, da ščiti proti virusom, ki bodo predvidoma krožili. Učencem petega razreda šoštanjske šole so kruh, namazan z maslom ter medom, in mleko šli v slast.