Koroške vesti. —k— Koroška Albanija. Naše šolske oblasti, katerih dolžnost je čuvati nad tem, da se zakoni spoštujejo, dajejo mesto tega s teptanjem in omalovaževanjem zakonov učiteljstvu žalosten zgled in ga s tem ojunačujejo, da tudi ono deluje po nazoru, ki je menda postal last vseh šolskih obiasti, da je namreč namen in smo- ter šol na Koroškem edinole germanizacija. Da je temu tako, govore prejasno slučaji Strojna, Št. Danjel, Vogrče, Ško~ iiče in ne v riajmanjši meri naše šolske razmere. Vkljub temu, da je šola v Skočidolu od nekdaj dvojezična, se je s sloven- ščino ravnalo doslej po mačehovsko. Dokler so v občini vladali Nemci, se temu nismo čudili; saj smo občutili povsod, da jim je nepristranost in pravičnost tuj pojem. A da se tudi sedaj naše opravičene zahteve ¦omalovažujejo, da se slovenščina poučuje še vedno po končanem nauku kakor nebodigatreba privesek, da se pouk omejuje na «itanje in da se obkladajo naši otroci v šoli s psovkami kot »windische Butl«, nam jemlje zadnje koščke potrpežijivosti. To imamo torej za našo prizanesIjivost, das mo trpeli dozdaj med nami učno osobje, ki za naše šole nikakor ni usposobljeno. Na dvojezične šole sodijo obeh jezikov zmožni učitelji — ali slovenski učitelji, ki morajo kruh pri Nemcih služiti, da zasedajo njih mesta nemški agitatorji, ki ščuvajo mirno prebivalstvo, delajo spore, ki sejejo sovraštvo. Če vam tako mrzi naša deca in jo tako sovražite, da se niti y šoli ne morete premagovati in jo psujete. bodite pa vsaj toliko dosledni, in obrnite hrbet toliko sovraženim »\vindischarjem«. HočemOj da se naša deca vzgaja v šoli k Ijubezni do svojega rodu in naroda, kakor zahtevano v zakonih, ne pa, da se seje narodna nestrpnost. — Odkar je vlada odkrila svoje občutno srce in s^ zavzema za baje zatirane narode, četudi ti režejo nosove in streljajo na zdravnike. ki jim nudijo pomoč, se je naselilo tudi v naših srcih upanje, da se spomni tudi nas nič manj zatiranih koroških Slovencev in nam da to, s čimer tako radodarm obsiplje Albance. — Upamo tudi, da se nas spomni okrajni šolski svet v Beljaku in ukrene potrebno, da bo uživala slcvenščina iste pravice in da se bo regovala tako, kakor drugi predmeti. Končno izrekamo nado, da se gospod Sille 5-<oraj priuči toliko slovenščini, da bo mogel podajati tudi drug pouk in ne samo v čitanju, zakaj po našem mnenju bi se imeli otroci to naučiti že prvi dve leti po vstopu v šolo.