GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO XV ŠTEVILKA 146 OKTOBER 1987 S skupnimi močmi do vrtca Na ponovnem sestanku predstavnikov krajevne skupnosti Borovnica s predsednikom občinske skupščine, izvršnega sveta, sekretarjem OK ZKS in strokovnimi službami SIS so si bili enotni, da bo v Borovnici potrebno kar čimpreje rešiti vprašanje vrtca in začeti z dejansko akcijo. Ugotovili so, da verjetno ni druge možnosti kot gradnja novega vrtca, čeprav so govorili tudi o možnostih, da bi vrtec bil v osnovni šoli — vendar bi bila to le kratkoročna rešitev. Po sedanjih ocenah bi stala graditev novega vrtca okoli 40 starih milijard dinarjev, ki pa jih bo izredno težko zbrati. Zato so se razšli z enotnim stališčem, da brez krajevnega samoprispevka v Borovnici, s katerim bi zbrali vsaj del potrebnih finančnih sredstev ne bo šlo. Za manjkajoča finančna sredstva pa se bo potrebno dogovoriti v združenem delu, čeprav sedaj še nihče ne more dati garancije ali bo združeno delo spomladi sploh zmožno dati sredstva za gradnjo. »Za« uresničevanje programa socialnega skrbstva_ Delegati so na četrti izredni seji Občinske skupnosti socialnega skrbstva glasovali za povečanje prispevne stopnje z 0.70 na 0,87 odstotka. Ugotovili so namreč, da doslej veljavna prispevna stopnja ne bo zagotovila dovolj finančnih sredstev za realizacijo programov, ki so v mejah dovoljenih sredstev za porabo, kot to določa Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev. V obrazložitvi, ki so jo delegatom podali izvajalci in strokovne službe je jasno, da le z višjo prispevno stopnjo lahko zaustavimo nadaljnje upadanje življenjske ravni prejemnikov socialno-varstvenih pomoči, saj je to edini vir oziroma dopolnilni vir sredstev za preživljanje. Torej, le tako se lahko zagotovi socialno varnost tistim občanom, ki si jo s svojim delom ne morejo zagotoviti. Poleg tega so se povečali stroški v vseh oblikah zavodskega varstva otrok in odraslih ter pri rejništvu. Delegatom je bilo jasno predstavljeno, da bi vsako odlaganje povečanja priliva sredstev pome- nilo, da Občinska skupnost socialnega skrbstva ne bo mogla uresničiti svojih programov: izplačati socialnovarstvene pomoči, poravnati obveznosti do zavodov, ki oskrbujejo naše občane, ter da bo prišlo do še bolj resnih motenj v financiranju dejavnosti Doma upokojencev in Centra za socialno delo. S povečanjem prispevne stopnje za socialno skrbstvo pa se občinska prispevna stopnja ne bo spremenila. Prej omenjeni zvezni interventni zakon prepoveduje razpolaganje s sredstvi za porabo nad dovoljenim zneskom za porabo. SIS družbenih dejavnosti, pri katerih so ugotovljeni in blokirani presežki, so dolžne zmanjšati prispevno stopnjo v sorazmerju z zneskom teh izločenih sredstev. Tako je Občinska izobraževalna skupnost znižala prispevno stopnjo s 6,17 na 6,10, Telesnokultur-na skupnost z 0,51 na 0,46 ter kulturna skupnost z 0,47 na 0,42. Tako ostaja občinska prispevna stopnja pri 29,12 odstotkih. Gostiša že tretjič republiški prvak Naš šahist Leon Gostiša je na 37. članskem šahovskem prvenstvu Slovenije že tretjič zapored osvojil naslov republiškega prvaka. Tudi z ostalima dvema našima šahistoma Justinom in Jeri-. čem smo lahko zadovoljni. Čestitamo za uspeh! Vrstni re"d: Gostiša 9. Podlesnik 9, Brglez 8, Osterman, Peruš, Jelen 7,5, Polajžar 7, Orel, Črepan, Justin 6,5, Zupe 6, Plesec 5,5, Jerič 3, Brinovec 1,5. Že letos naj se začne gradnja čistilne naprave Pretežni del občinskega prostora leži v ekološko občutljivem delu Ljubljanske kotline. Dosedanji razvoj je to dejstvo premalo upošteval in zato povzročil neugodne posledice na naravnem okolju, predvsem z onesnaževanjem vodotokov. Smotrno gospodarjenje z vodami in varstvo pred njihovim škodljivim delovanjem predstavlja enega izmed temeljev nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja občine v obdobju do leta 2000. Vrhnika ima zasnovan in v veliki meri že zgrajen mešani sistem kanalskega omrežja za odvajanje odpadnih voda. Gradnja omrežja poteka z manjšimi funkcionalnimi termin-skimi odstopanji z ozirom na osnove, podane v generalni rešitvi izgradnje kanalizacije, ki je bila izdelana v letu 1973. Ta rešitev pa predvideva tudi centralno čistilno napravo in iz investicijskega programa za realizacijo I. in II. faze čistilne naprave je razvidno, da bo na območju mesta Vrhnika in bližnje okolice zgrajeno primarno kanalizacijsko omrežje v dolžini 6,4 km in sekundarno omrežje v dolžini 12 km s štirimi črpališči, zadrževalnimi bazeni in petimi razbremenilniki visokih voda. V tehnološko celoto delovanja kanalizacijskega omrežja spada tudi izgradnja naprave za čiščenje odpadnih voda. Generalna rešitev izgradnje kanalizacije določa tudi lokacijo skupne komunalno-industrijske čistilne naprave naTnjnicah med Ljubljanico in deponijo odpadkov, na bližnjem delu glavnega kolektorja S in kanala F. Nekatera področja Vrhnike z bližnjo okolico imajo izveden tudi ločen kanalski sistem. Trenutno je stanje takšno, da sistem kanalov med seboj še ni v celoti povezan in je zato več koncentriranih izpustov komunalnih in industrijskih odplak v Ljubljanico. Za čiščenje odpadnih vod iz širšega območja mesta Vrhnika je torej predvidena skupna čistilna naprava za gospodinjstvo, obrt in industrijo, s tem, da onesnaževalci zagotavljajo takšno predhodno čiščenje, da so odpadne vode sposobne za biološko čiščenje, kar izhaja iz investicijskega programa. Najve- čji onesnaževalec Industrija usnja Vrhnika svoje odplake že kemično in mehansko čisti na svoji novi čistilni napravi. Tudi ostali onesnaževalci lahko do izgradnje čistilne naprave brez večjih vlaganj zagotovijo potrebno napravo za biološko čiščenje. Poleg same izgradnje centralne čistilne naprave je potrebna v mestu Vrhnika še izgradnja nekaterih povezav in objektov na primarnem kanalizacijskem omrežju. Na osnovi posebnega programa je ta naloga sprejeta v planske akte tekočega srednjeročnega planskega obdobja, vendar njeno izvajanje zamuja. S sprejemom aneksa k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Zveze vodnih skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 je bila dana trdnejša materialna podlaga za hitrejše izvajanje aktivnosti za izgradnjo centralne čistilne naprave. Začetek njene izgradnje je sicer že tudi bil sprejet v plane za obdobje 1986—1990. Zemljišče za gradnjo čistilne naprave je pripravljeno. Opravljena je vrsta aktivnosti v zvezi z izdelavo tehnične dokumentacije ter pridobljeno lokacijsko dovoljenje. Za mehanski del čistilne naprave bo do konca septembra 1987 izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo. Vse je tudi pripravljeno za delovanje pilotne naprave za pridobitev potrebnih parametrov za izdelavo tehnične dokumentacije za drugo fazo gradnje. Po cenah iz avgusta 1987 je ocenjena vrednost izgradnje na 3.917.480.000 din. Najpomembnejši vir pokrivanja investicijskih stroškov predstavljajo nepovratna sredstva vodnega gospodarstva v višini 60 odstotkov stroškov. Preostala sredstva bodo zbrali onesnaževalci. Pri tem je predvideno tudi premostitveno kreditiranje bank. V letu 1987 je predviden pričetek izgradnje I. faze čistilne naprave, to je njen mehanski del v vrednosti 963.110.000. Investicijske aktivnosti so naravnane tako, da je pričetek gradnje mogoč v decembru 1987, zaključek pa v juniju 1988. Simon Krejan novi sekretar O K ZKS Na volilni seji občinskega komiteja Zveze komunistov, ki je bila 21. septembra so za novega sekretarja komiteja izvolili Simona Krejana. Dosedanjemu sekretarju Toniju Turku se je namreč iztekel mandat in se je ponovno zaposlil v osnovni šoli Ivan Cankar, kjer je ravnateljev pomočnik. Na tej seji je člane komiteja predsednik izvršnega sveta Peter Petkovšek seznanil z aktualnimi gospodarsko političnimi razmerami v občini. Andrej Vidovič, vodja skupnih strokovnih služb SIS pa je orisal ne ravno rožnat položaj družbenih dejavnosti, ki je nastal po interventnem zakonu o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev DPS in SIS družbenih dejavnosti. DELEGACIJA VRHNIKE V ČAPLJINI Pričakujemo še tesnejše sodelovanje Delegacija Vrhnike, v kateri so bili predsednik SO ing. Herman Bole, sekretarka Občinskega sveta Zveze sindikatov Elica Brelih in direktor Kovinarske Franc Krašovec, je bila na delovnem obisku v Čapljini. S svojimi gostitelji so obiskali več delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s predelovanjem kovine. V pogovorih z dru- žbenopolitičnimi delavci in še zlasti z gospo darstveniki so ugotovili, da so možnosti in po trebe za še boljše sodelovanje na gospodar skem področju. Pričakujejo, da bosta bolj kon kretno poslovno sodelovanje razvili Energo investova Tovarna hladno valjanih profilov in ko vinskih konstrukcij in Avtomontaža. a q Simon Krejan je bil rojen 17. 9. 1955, stanuje v Verdu. Končal je višjo šolo za zdravstvene delavce, sedaj pa zaključuje tudi študij II. stopnje Visoke šole za organizacijo dela v Kranju; organizacijsko kad rovsko-izobraže valno smer. Po končani višji šoli je opravljal dela in naloge sanitarnega inšpektorja, sedaj pa je bil že vrsto let zaposlen na RSNZ. Kljub specifiki dela, se je ves čas aktivno vključeval v družbenopolitično delo. Med drugim je bil predsednik OO ZSMS ter aktiven v organih KS. Sedaj je član sveta KS Verd, član delegacije te KS za zbor KS občine Vrhnika ter član predsedstva KO ZRVS Verd. Član ZK je od 23. 3. 1978. Bitka za novo pojmovanje ZSMS 16. 9.1987 se je sestala OK ZSMS na svoji volilno-programski seji. Dolžnosti predsednika OK ZSMS smo razrešili Janeza Čerina in izvolili novega predsednika Cirila Hrovatina. Ciril Hrovatin OK ZSMS se bo v naslednjih dveh letih angažirala predvsem ob razpravah temeljnih pravnih aktov — se pravi obeh ustav, zakona o združenem delu, usmerjenem izobraževanju ipd. Drugo področje, ki ga bomo obdelovali, je bitka za novo pojmovanje ZSMS — kot frontne organizacije, ki bo organizirana v skladu s potrebami in zahtevami mladih in z družbenimi zahtevami — torej, da bo organizirana na tak način, da se bo lahko uspešno vključevala v družbena dogajanja, hkrati pa ukinjala oziroma spreminjala v nepotrebno tisto klasično shemo organiziranja, ki je sama sebi namen in ne ustreza družbenim potrebam. To je velika naloga, ki bo zahtevala ogromno dela in energije, saj bo potrebna večja vključenost društev in družbenih organizacij v naše delo, oživljanje dela OO ZSMS na novih izhodiščih in borba za ta nova izhodišča. Kakšna so ta izhodišča, pa bomo več povedali v kakšnem drugem prispevku iz „mladin-skih" logov. Na koncu še kratka informacija — ni potrebno, da ste mladi, važno je, da se mladi počutite. Vaša razmišljanja, ideje, pripravljenost za upora-■ bo vaših miselnih potencialov so pri nas vedno dobrodošla. Kličite 752 327 ali se sami oglasite v pritličju Cankarjevega trga 8. Mladinski pozdrav! Predsednik občinske skupščine je skupaj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij priredil sprejem za zaslužne družbenopolitične aktiviste, ki v letošnjem letu praznujejo življenjske jubileje. Ob tej priliki jim je izročil spominska darila. Najstarejšim prisotnim Jožefi Ogorevc, Mariji Nagode in Francu Mihevcu je v imenu društva čestital predsednik Stane Kogovšek. Srečanje upokojencev Vrhniško društvo upokojencev je letos spet pripravilo srečanje upokojencev, starejših nad sedemdeset let. Spet so se zbrali v gostišču v Močilni-ku. „ln če nam bodo delovne in društvene organizacije priskočile na pomoč, tako kot so nam doslej, nameravamo to srečanje pripraviti vsako leto," je v nagovoru na tem srečanju poudaril predsednik društva Stane Kogovšek. Upokojenci so se razveselili tega „trošta". Kako tudi ne, saj je to spet prilika, da si marsikaj pc/edo in se malo razvedrijo. Sicer pa je bilo to srečanje tudi prilika, da zvemo nekaj več o sami dejavnosti društva. „Želei bi vam povedati, da so člani našega društva kljub starosti kar aktivni. Za take ak-tivnoti imajo posebne odbore, ki organizirajo izlete, poseben odbor za rekreacijo (telovadbo žena), odbor za srečanje ob torkih; odbor za kolesarske izlete ter za balinanje ženske in moške sekcije," pravi prizadevni predsednik. Odbor za izlete je v letošnjem letu organiziral 6 izletov. Zadnji je bil 15. 10. v Krškem na trgatev. Rekreacijo žensk zelo vestno vodi Marta Ftijavec. Rekrea-tivke pa je obiskal tudi profesor telesne kulture Drago Ula-ga. Te rekreativne telovadbe se udeležuje povprečno 30 članic. Na srečanjih ob torkih — tak je naziv te dejavnosti, kjer se zbirajo žene — upokojenke — delajo ročna dela — kvač-kajo, pletejo in v medsebojnem razgovoru tudi izmenjujejo znanje. Ob teh srečanjih so bila tudi tri predavanja o zdravstvu in prehrani starejših. Ta srečanja so v zimskem času, in se bodo letos ponovno pričela 3. novembra. Balinarska sekcija moških obstaja pri njihovem društvu že dalj časa. Hodijo na razna tekmovanja in imajo že številne pokale in diplome. Imajo tudi odbor za kolesarjenje. Ta je priredil dva izleta, v Podlipo in v Razorsko dolino. V Razoru so imeli tudi piknik. Bilo je zelo prijetno in udeleženci tega kolesarjenja si želijo še več takih srečanj. Organizirali so tudi peš odhod do Ribiške koče, kjer so bili prisotni pogoščeni s pečenimi ribami in kotleti. Lansko leto so si zadali nalogo, da ustanovijo žensko balinarsko sekcijo, kar jim je tudi uspelo. Pri tej sekciji deluje 12 članic. Od teh je 8 zelo aktivnih, prišlo je že do več prijateljskih srečanj med balinarkami Logatca, Viča in Postojne. Naše tekmovalke — balinarke so za Pokal Notranjske zasedle tretje mesto. Vsa ta rekreativna in ostala dejavnost društva je objavljena na oglasni deski pred Domom DU Vrhnika, ki je bila v lanskem letu na novo postavljena na bolj vidnem mestu ob glavni cesti. Poleg vseh dejavnosti je objavljeno tudi, kdaj je mogoče naročiti premog. Srečanje je bilo tudi tokrat prijetno, razveselili so se pevcev z Ra-skovca in harmonikarja Staneta Urha. Zahvaljujemo se delovnim organizacijam, ki so s svojimi finančnimi in materialnimi sredstvi pripomogle k izvedbi srečanja nad 75 let starih članov Društva upokojencev Vrhnika To so: Skupščina občine Vrhnika Občinska konferenca SZDL Vrhnika Občinski sindikalni svet Zveza kulturnih organizacij Vrhnika IUV LIKO Vrhnika ŽITO Vrhnika Droga Portorož-Vrhnika Svečarstvo Stržinar Gostišče Močilnik Redno se nekaj dogaja... Kje? Pri Društvu upokojencev na Vrhniki. V letošnjem letu smo imeli že več zelo lepih izdelkov. Obiskali smo tudi partizanske kraje, kot so Dražgoše in bolnica Franja. Srečevali smo se tudi na popoldanskih kolesarskih izletih in prirejali piknike. Vse je zelo organizirano, za kar gre predvsem zasluga našemu predsedniku Stanetu in njegovemu pomočniku Slavku. Veliko svojega časa posvetita društvu, ker je le na ta način aktivnost uspešna. Pred nekaj meseci pa so se upokojencem v balinarski sekciji pridružile še upokojenke in začele z rednimi treningi. Imele so že nekaj tekem z balinarkami iz drugih društev. Niso ravno zmagovale, niso pa bile niti slabe glede na kratek čas treningov oz. sploh zapetek v balinarski sekciji. Nas, člane društva, pa zelo moti, da v lokalu ali pa na vrtu večkrat nimamo prostora pri mizah, ker te zasedejo mlajši obiskovalci, posebno še igralci kart — tudi POKERJA. Igrajo za velike zneske — milijone, upokojenci pa nimajo kje igrati za svoje razvedrilo. Verjetno bi bilo potrebno tukaj nekaj napraviti, vendar sam predsednik tega ne bo zmogel, ker so ti igralci kart zelo nesramni. Upokojenci nimamo nič proti za solidno obiskovanje našega lokala, vendar smatramo, da je prvenstveno VSE namenjeno nam. ŠPELA Steklar Kralj, ki je imel preje delavnico na Stari cesti si je že uredil novo in večjo delavnico na dvorišču za Mercatorjevo trgovino, v prizidku stavbe kjer je sodišče. Delavnica je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. AVTO MOTO DRUŠTVO VRHNIKA Stara cesta 7 Šolanje inštruktorjev Vabimo k sodelovanju nove člane, ki bi želeli postati inštruktorji kandidatov za nove voznike osebnih avtomobilov. Interesentom, ki bodo opravili ta tečaj, bomo povrnili stroške šolanja. Vse ostale informacije dobite na sedežu društva. Šolarji so začeli tudi sami zbirati denar za šolo v naravi. Pred Mrakovo šolo so postavili kontejner za steklo, ki ga že vestno zbirajo. Želijo, da se jim pridružijo tudi starejši in v njihov kontejner pripeljejo odvečne steklenice in podobno. Franc Turšič Mihaela Hrovatin Državni odlikovanji za Turšiča in Hrovatinovo Na srečanju delavcev Donita, ki je bilo v začetku septembra, je predsednik občinske skupščine Herman Bole izročil državni odlikovanji delavcema Fenolita Francu Trušiču in Mihaeli Hrovatin. MihaeloHrovatin se je rodila na manjši hribovski kmetiji v zaselku Zavrh pri Pokojišču nad Borovnico. Oče in mati sta bila kmetovalca, skupaj je bilo 5 otrok. Vas je bila med vojno požgana in vsi prebivalci deportirani v Treviso. Ker je oče že kmalu umrl, se je Mihaela že po končanih 7. razredih osnovne šole zaposlila, najprej kot gozdna delavka na gojenju gozdov in to delo je opravljala približno sedem let. V Fenolitu se je zaposlila leta 1972 kot delavka na predelavi du-roplastov in to delo opravlja še danes. Pri delu je izredno vestna, redno presega pričakovane rezultate. Delo ne opravlja samo mehanično, ampak poizkuša z drobnimi posegi v proizvodni proces izboljšati kvaliteto. Te svoje ugotovitve prenaša tudi na druge delavke. Rada pomaga mlajšim in novim sodelavkam. Pri svojem dolgoletnem delu je bila članica DS in raznih komisij, tako pri DS kot pri IOOOS. Franc Turšič se je rodil v zaselku treh hiš pri Brezovici. 6-članska družina se je preživljala s kmetijstvom ter priložnost- nimi gozdarskimi in dninarskimi deli. Od malega je bil navajen trdega in poštenega dela. Pred zaposlitvijo v Fenolitu je opravljal dela pri Gospodarski komunalni ustanovi občine Borovnica kot delavec na različnih področjih. Od leta 1959 je zaposlen v TOZD Fenolit, kjer ves čas opravlja dela in naloge na izdelavi du-roplastov. Izdelava je tako kot včasih še danes pretežno ročno v težkih delovnih razmerah. Pri svojem delu je pokazal izredno vestnost, natačnost in točnost. Velja za najbolj zanesljivega in vestnega delavca. Tak je za vzgled večini delavcev, predvsem v svoji vestnosti in odnosu do dela, kot izreden poštenjak in skromen, pa tudi izredno priljubljen med delavci. Priznanje: ob 25-letnici Fenolita (1978) je prejel kipec, januarja 1980 pa pismeno priznanje. Nagrade inovatorjem Občinska raziskovalna skupnost je na otvoritvenem večeru Kulturnih dni v Bistri podelila nagrade in priznanja inovatorjem za leto 1986. Nagrade so prejeli: FRANC PETAVS IN ŠTEFAN VRHOVEC TOZD KOVINARSKA VRHNIKA ZA IZSEKAVANJE IN ČIŠČENJE PUŠ, KI SE UPORABLJAJO KOT DODATNI DELI ZA LEŽAJE Oba avtorja inovacije sta se samoiniciativno odločila za nov tehnološki način izdelave useka na pušah za serije od H-4 do H-23. Gre za izsekovanje useka preko navoja. Po starem — prejšnjem načinu izdelave so pušo preko navoja rezkali, kar je bilo mnogo bolj počasno. Izdelala sta tako orodje, da se sedaj lahko ta usek izseka. Pri tem se pojavi mnogo manj igel kot pri rezkanju in s tem znatno zmanjša tudi čas raziglavanja. Poleg tega sta izdelala tudi pripravo za raziglavanje, kar se je prej opravljalo ročno. S tem sta se dodatno zmanjšala čas izdelave puš, kakor tudi fizični napor delavk. Prihranek je tudi pri zmajšani nabavi rezkarjev. Vsa opisana orodja in priprave se že dobro leto uporabljajo v proizvodnji in,rezultati se že kažejo v dohodku. V celoti je odpadel prejšnji način izdelave puš. Pri izdelavi puš vseh serij se prihrani veliko delovnega časa. Na osnovi letnih količin (za leto 1986) z upoštevanjem stroškov za izdelavo orodij in priprav je izračunan prihranek v višini 15.534.120 din. Ta prihranek bo tudi v naslednjih letih, kajti postopek izdelave puš je sedaj zelo dober in v katerem verjetno ne bo sprememb. FRANC LEVEČ IZ DO LIKO je napravil tehnično izboljšavo na filtrirni napravi. Na SOP-filtru mi-zarne je prišlo večkrat do zastojev, ker je prevelika količina žagovi-ne preobremenila dozator, zaradi česar je prišlo do zamašitve cevi. Med verigo so montirali loputo, ki preprečuje dovod prevelike količine žagovine in s tem so odpravili zastoje. ŠTEFAN DOBROVOLJC IZ DO LIKO je izdelal vertikalni brusilni stroj, ki omogoča razna robna brušenja lesnih elementov. Prihranek pri enem vertikalnem brusilnem stroju je 323.300 din. PETER MESEC IZ DO LIKO Sulice tip 609 in 78, ki so se brusile na stroju Sandigmastru je bilo potrebno zaradi slabe kvalitete brušenja popravljati na miznem pasu. Z izdelavo šablon pa sedaj to delo odpade. Letni prihranek je 1.438.500 din. FRANC STARE IZ DO LIKO je izboljšal brušenje naslonjal tip 136 na ABS znotraj—zunaj. S tem je zmanjšal tri operacije dela, prihranil cca 45 normiranih ur pri izdelavi 1000 komadov, brusnega platna 2mJ/8 m ter zmanjšal končni škart za 10 odstotkov. Letni prihranek je 2.025.000 din. ODDELEK „TEHNOLOŠKA PRIPRAVA PROIZVODNJE" IZ IUV — TOZD USNJARNA VRHNIKA V letih 1985 in 1986 se je pri prodaji svinjskega velurja, ki je bil dolga leta glavni proizvodni in izvozni artikel IUV, pojavil zastoj, ki je bil predvsem posledica spremenjenih modnih trendov v svetu. Bistveno manjša možnost izvoza Usnjame je resno ogrozila njeno normalno poslovanje in zahtevala učinkovite notranje spremembe ter prilagoditev asortimana prodajnim možnostim. Delavci oddelka „Tehnološke priprave proizvodnje" so v tem času, ob sodelovanju kolegov in razvojne službe in vodstvenih delavcev v proizvodnji, razvili različne nove vrste svinjskega usnja, ki so s uveljavili na trgu in omogočili normalen obseg proizvodnje in izvoza v letu 1986 ter dajejo ugodne možnosti tudi za v bodoče. Večina tega dela, ki rezultira v novih vrstah svinjskega usnja, sicer ni bilo predloženega in obravnavanega na komisiji za inovacije, vendar v svojem bistvu pomeni inventivno dejavnost na tehnološkem področju. Finančnih učinkov ter tehnoloških sprememb ni možno natančno ovrednotiti, so pa v vsakem primeru veliki, saj so omogočili prehod kritičnega obdobja za Usnjarno ter pomenijo dobro osnovo tudi za nadaljnje delo in njen bodoči razvoj. Stare Franc Peter Mesec Lojze Kržtfnc Štefan Dobrovoljc Petar;in Vrhovec Krajanom KS Bevke, KS Dragomer, KS Log Obvestilo o trenutni situaciji del na PTT omrežju v krajevnih skupnostih Bevke, Dragomer in Log. 15. 10. 1987 smo imeli pri izvajalcu PAP Ljubljana sestanek, na kateri3?. Prisotni: KS Dragomer: Kožmrlj PAP: dir. Zupan s svojimi sodelavci «S Bevke: Gostiša PTT: Resnik KS Log: v'idakovič in Brumat Pregled situacije: 1. Vsa montažna in gradbena dela v vseh treh KS bodo do 17. 10. končana. 2. Meritve bodo izvršene v naslednjem tednu. 3. PAP bo pripravil izvršilno dokumentacijo najkasneje do konca prvega tedna v novembru. Izvršilna dokumentacija je pogoj za kvalitativni prevzem, ki mu sledi tehnični, kar naj bi bilo okvirno napravljeno do 16. 11. Sledi uporabno dovoljenje. PTT se je obvezal, da bo vse potrebno še naprej pripravljeno (vlogo občini in ostalo) tako, da so navedeni roki realni. Sledi priključevanje oz. povezovanje. Po sklenjeni pogodbi med KS in PTT naj bi povezovanje sledilo najkasneje v 2 mesecih po tehničnem pregledu, vendar smo se dogovorili, da bomo takoj začeli z aktivnostmi za takojšnje vključevanje pri PTT, TOZD Telekomunikacije. 4. Povezovalni kabel PAP mora skopati še približno 500 m na Brezovici, kar naj bi bilo gotovo do konca drugega tedna v novembru (kvalitativni in tehnični prevzem za povezovalni kabel pa naj bi bil položen prav tako najkasneje 16. 11. 1987. 5. Ostalo: Bevke so zaprosile za zasutje jam, kjer so spojke njihove akcije ob asfaltiranju krajevnih cest. Dogovorjeno je bilo, da bodo jame zasute takoj. Dragomer bo od PAP dobil ponudbo za razvodno omrežje in v zvezi s tem bodo organizirali sestanek 16. 11. ob 8. uri na PAP. Na posebno vprašanje glede zamud in eventualnih podražitev je bilo rečeno, da podražitev del PAP zaradi samih podražitev ne bo uveljavljal. Omenjeno je bilo, da je bilo izvršenih nekaj nepredvidenih del (izkop izpod grabnov, kanalizacijskih prepustov itd.) vendar je po izjavi predstavnice PTT, ki določene situacije pregleduje in podpisuje, v globalu za enkrat še v mejah predračuna. Vsi dokončni stroški bodo znani ob dokončanju izvršilne dokumentacije. Koordinator KS za PTT Miro Brumat Inovatorji in kovinarji v TAM-u Odbor za inventivno dejavnost pri Občinskem sindikalnem svetu je v začetku_oktobra organiziral strokovno ekskurzijo v mariborski TAM. Devetinštirideset inovatorjev in kovinarjev iz naših delovnih organizacij se je odzvalo povabilu in zadovoljni so se vrnili domov. Marsikaj koristnega so zvedeli v Tovarni avtomobilov, predvsem pa jih je zanimalo, kako imajo organizirano inovativno dejavnost. Zato so se tudi dogovorili z njimi za predavanje in razgovor s Tamovimi strokovnjaki na Vrhniki. PREJELI SMO Zapora Stare ceste Vrhniška Stara cesta predstavlja najstarejši in obenem najstrožji center mesta. Poleg Tržaške ceste, ki poteka vzporedno v razdalji slabih sto metrov, povezuje vzhodni del naselja z zahodnim. Ob cesti se po obeh straneh vrste v strnjeni zazidavi stanovanjske hiše, trgovine, gostinski in storitveni lokali, kar vse privablja v ta okoliš precej ljudi, ustvarja na cesti gnečo in prometni vrvež. Sedanji prometni režim na tej cesti daje prioriteto voznikom motornih vozil. Polovico ceste in edini kolikor toliko uporabni pločnik zaseda parkirana pločevina. Ozki prehod, ki še ostane, služi enosmernemu prometu. V povsem podrejeni vlogi se med parkiranimi in vozečimi avtomobili drenjajo pešci vseh starosti — od otrok do starih ljudi, kolesarji, ženske z otroškimi vozički, da o' nevzgojenih mladoletnih mopedistih, ki dirkajo v obe smeri, niti ne govorimo. Na tak nered smo se Vrhničani z leti že privadili, postali nekritični. Za nepristranskega opazovalca — in z vidika dejanskega stanja samega — pa pomeni tako početje ignoriranje osnovnih pravil varnosti v cestnem prometu. Pomeni tudi izzivanje smrti in težkih telesnih poškodb. Po veljavnih normativih pritiče pešcem na prometnih mestnih ulicah pločnik za hojo, kolesarjem posebna steza. Na ozki Stari cesti ni prostora ne za eno ne za drugo. Rešitev je v tem, da preusmerimo motorna vozila na Tržaško cesto, kjer so jim na razpolago široki vozni pasovi in parkirišča pri Črnem orlu, Mlečni, pred Domom JLA. Zapora Stare ceste je potrebna tudi zaradi izboljšanja življenjskega okolja krajanov, ki tam živijo. Ni opravičila, da morajo ti ljudje — zaradi komoditete nekaterih — vdihavati izpušne pline in poslušati hrup motornih vozil od jutra do poznih večrenih ur. Franc Kovač, član sveta KS Center Na Jesenice - po nagrado Lansko leto smo bili zbiralci papirja na naši šoli zelo pridni. Zbra-H smo skoraj 64 t papirja. S tem smo si zagotovili nagrado, saj smo osvojili tretje mesto med šolami v Sloveniji. Prvo mesto so osvojili učenci OŠ Tone Čufar — Jesenice, drugo prav tako Jeseničani in sicer OŠ Prežihov Voranc. ker so bili tudi lani najuspešnejši Jeseničani, so bili gostitelji svečane prireditve. Na Jesenice smo se odpravili na dan pionirjev — 29. septembra. Odšli smo štirje otroci in tovariši-ca Dežmanova. Ko smo prispeli na Jesenice, smo se pogreli s to-Plim čajem, saj je bilo zelo hladno. Ob določeni uri smo se pred solo zbrali vsi nagrajenci in odšli na malico. Po malici smo si ogledali šolo in ugotovili, da je zelo velika. Imajo kar štiri telovadnice, akvarije z ribicami in želvami in celo bazen, v katerem se učenci namakajo vsakih štirinajst dni pri telovadbi. Ko smo spoznali šolo so nam rekli, da si moramo ogledati tudi Jesenice. Odšli smo Pred občino, kjer nam je namestnica ravnatelja povedala nekaj *animivosti o Jesenicah. Potem Srno šli na sprehod in videli nekaj različnih gorenjskih hiš. Pokazali so nam tudi njihov park. Vrnili smo se v šolo. Pripravili smo se na začetek Periskopa. Ker so nas snemali, so nam naročili, da moramo biti nasmejani. Ker pa nas je zeblo, smo bili bolj kislih obrazov. Po Periskopu so nam razdelili nagrade, ki sva jo s tovarišico odnesli v avto. Dobili smo računalnik. Potem smo šli na kosilo, kjer so za posladek pripravili torti-ce. Na poti domov je tovarišica pri odcepu ceste za Bled vzkliknila: „Pa zavijmo še na Bled!" In tako smo si ogledali tudi Bled in nakrmili labode. Potem pa smo se red odpravili proti Vrhniki. Da smo prizadevni zbiralci papirja smo ponovno dokazali v letošnji jesenski akciji. Vsi učenci od prvega do osmega razreda smo vozili papir. Eni s kolesi in motorji, drugi z vozički, tretjim so ga pripeljali starši z avtom itd. Vendar je treba k temu povedati tudi to, da pomagajo zbirati papir tudi starši in ostali krajani. Tudi tisti, ki posodijo voziček nam pomagajo. Hvala vsem, ki na kakršen koli način sodelujete z nami v naši akciji. Spomladi načrtujemo še eno! Potrudili se bomo, da bo tudi tista uspešna. Andreja Gazič 8.c OŠ Ivan Cankar S prostovoljnim delom raste gasilski dom Nov most čez Ljubljanico bo odprt za 29. november Raste nov gasilski dom, želijo si kabelske TV „Verd se je v zadnjih petnajstih letih precej razrasel; še enkrat tolikšen je, kot je bil tedaj. Zdaj smo tretja največja krajevna skupnost v občini. To pa pomeni, da smo morali in da bomo morali še marsikaj postoriti, da bo bivanje v naši krajevni skupnosti še prijetnejše," pripoveduje predsednik sveta krajevne skupnosti Urban Žirovnik. „V zadnjem času se lahko kar pohvalimo, da smo kar precej naredili. Še posebej smo Verjani zadovoljni, da gradijo nov most čez Ljubljanico, saj je bil stari že povsem dotrajan in celo življenjsko nevaren. Tako bomo za Dan republike, če bo le vreme naklonjeno gradbincem, imeli nov most, ki bo zelo skrajšal pot do Vrhnike." Ponosno pa pokaže na gasilski dom, ki raste blizu njegove hiše. Po duši je gasilec, zato je še s toliko večjim veseljem pripovedoval, da so ga začeli graditi praktično iz nič. Da se je ravno pri tej akciji pokazala pripravljenost krajanov, da popri-mejo za delo. Doslej so namreč opravili že preko sedem tisoč sto prostovoljnih delovnih ur (da ne bo pomote, še s številko: 7100). Pri gradnji so jim pomagale tudi nekatere delovne organizacije. Liko je pomagal s stroji in rezal les, na Ingradovi žagi so jim tudi radi priskočili na pomoč. Kamnolom pa jim je dal ves pesek in gramoz. „Ravno s Kamnolomom ima naša krajevna skupnost še posebej dobre odnose. Vedno radi prisluhnejo naši prošnjam. Sicer pa smo v dobrih odnosih tudi z drugimi delovnimi organizacijami," poudarja Urban Žirovnik. Pristavi še: „Pod streho smo ga spravili, zmanjkalo je denarja, zato smo zdaj spet v akciji, da bo gradnja tekla naprej." Še za letos imajo v načrtu, da bodo dokončali javno razsvetljavo v Podgori. Za Janezovo vas pravi, da je to naselje lepo urejeno, le še otroško igrišče jim manjka. Na Mirkah se bodo morali tudi sami krajani bolj zavzeti, da bi tudi tam zgradili javno razsvetljavo. „Že kar vrsto let pa prelagamo širitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice. Zavod za načrtovanje sedaj pripravlja potrebno dokumentacijo. Vemo, da ne bo enostavno zbrati finančna sredstva, zato bomo morali tudi udarniško poprijeti za delo, razmišljamo pa tudi o krajevnem samoprispevku." S prestavitvijo daljnovoda v Matjaževki imajo zdaj tudi možnosti za gradnjo športnega igrišča, vendar je aktivnost mladih nekoliko zamrla, vendar predsednik meni, da bodo začeto nadaljevali in bodo napravili prijeten rekreacijski center, da bo v Matjaževki spet družabno, kot je bilo včasih. Razmišljajo tudi o trimski stezi okoli Reto-vja. Rešiti bomo morali oskrbo z vodo na-Konjskem klancu in tu- di peš potko (bližnjico) bi radi asfaltirali. V Verdu, predvsem v vasi, nimajo ravno najboljšega televizijskega signala. „Zato so krajani dali pobudo za kabelsko TV. Kaj hitro je nato stekla akcija in z Iskro se že dogovarjajo, kako realizirati to zamisel in po sedanjih cenah bi vsako hišo stalo okoli 30 starih milijonov dinarjev. Iščemo tudi najprimernejšo lokacijo za postavitev antene. Naš odbor je že navezal stike s KS Vrhnika — Center, saj so glede na bližino možnosti, da bi se tudi oni vključili v sistem kabelske TV." Seveda pa je tako kot v vsaki krajevni skupnosti tudi pri njih še vrsta manjših komunalnih opravil, ki jih bodo morali postoriti. „Vse zastavljene akcije bomo lahko realizirali le, če bomo složni, vsaj tako kot smo bili doslej. Res, da so danes taki časi, ki nas vse delajo kar malo živčne in zato kaj lahko včasih pride tudi do prevroče krvi. Vsi krajani pa se moramo zavedati, da brez združenosti in medsebojnih soglasij ne bo šlo. Verjetno res ne bo možno vseh zastavljenih akcij kar čez noč izpeljati. Tega se zavedamo, ampak potrudili se bomo," je še pristavil ob koncu. Gradnja II faze vodooskrbe gre po planu Izgradnja II. faze vodooskrbe poteka v letu 1987 tako, kot je bilo predvideno v Zasnovah investicijskega programa. Sredstva, zbrana S samoprispevkom, so zadoščala za zagotavljanje lastne udeležbe. Redno je pri objektih sodelovala tudi Območna vodna skupnost Ljubljanica-Sava s svojimi nepovratnimi sredstvi. LB-SKB je odobravala kredite, to je 40 odstotkov investicijskih vrednosti, vendar so se pogoji in odplačilna doba bistveno spremenili. Glede na priliv samoprispevka in rast cen v gradbeništvu pa bo verjetno prišlo do finančnih težav s tem bo bistveno otežkočena dinamika izgradnje objektov, ocenjujejo na Zavodu za načrtovanje. Realizacija objektov v letu 1987 — cevovod, črpališče, vodohram Dragomer, visoka cona 62.142.150 — Ščetinama Sinja gorica Rekonstrukcija cevovoda Objekt bo dokončan v oktobruJ1987 138.773.676 — V izgradnji je rekonstrukcija cevovoda Borovnica s predvidenim dokončanjem decembra 1987 153.743.137 — Rezervoarji: — Podlipa 67.332.000 — Ligojna 71.834.325 Pri zadnjih dveh navedenih objektih sta investitorja krajevni skupnosti. Izbran je izvajalec SGP „Gradišće" in zagotovljena so finančna sredstva. Pričetek del je po pogodbi 1. 10. 1987 in dokončanje 30. 8. 1988. Do sedaj zgrajeni objekti — vodohran Log — vodohran Breg-Borovnica — rekonstrukcija Stara Vrhnika — Robova — povezava VB-6 z obstoječim cevovodom Ostale naloge iz programa II. faze vodooskrbe — cevovod Log — povezava Pridobljena je vsa potrebna tehnična dokumentacija. Če bodo na razpolago finančna sredstva, predvidevajo izgradnjo v novembru 1987. — cevovod Drenov grič — povezava Pridobljena je potrebna tehnična dokumentacija. Izgradnjo predvidevamo v marcu 1988. — cevovod — I. faza visoke cone Partizanski klanec. Pridobljena je tehnična dokumentacija. Izgradnja je predvidena v aprilu 1988. Za ostale objekte, to so visoka cona Dol-Laze in visoka cona Partizanski klanec, bodo v oktobru 1987 izdelani projekti. Pridobitev LD in ostala dokumentacija je predvidena v juniju 1988. Vodarna Izdelan je idejni projekt s tehnološko rešitvijo, ki je v preverjanju. Aktivnosti potekajo v pridobitvi lokacije. Zaščita vodnega vira Predvidena je izgradnja „D" kanala v Borovnici aprila 1988 ter naro-čitev projektov kanala „S" in „S-1" glede na generalno rešitev. Glede na bistveno spremenjene pogoje za pridobitev kreditov, ki so bistveno dražji, in ob spremenjenih pogojih odplačevanja bodo te spremembe gotovo vplivale na realizacijo programa. Ker se poraba pitne vode z izgradnjo objektov ne bo bistveno povečala, bo to vplivalo na ceno m3 vode, ki bo morala spremljati dinamiko izgradnje objektov. Pionirji na izletih Na naši šoli ima planinstvo že tradicijo. Pionirski skupini, mlajših in starejših pionirjev, vodijo planinci Mladinskega odseka Planinskega društva Vrhnika, delo pa povezujeta mentorici. Ob četrtkih se starejši pionirji planinci udeležujemo sestankov v prostorih Planinskega društva. Naša osrednja dejavnost so izleti na bližnje in daljnje vrhove, predavanja in sestanki. V preteklem šolskem letu smo bili na dvodnevnem izletu na Storži-ču, kjer je bil ognjeni krst za nekatere novince v naših vrstah; fežki (pretežki!) nahrbtniki, .žulji, zaostajanje so bile začetniške težave. Oktobra smo se s kolesi opravili proti Ključu, kjer smo spoznali eno od znanih partizanskih postojank, nabirali kostanj in gobe. Posebno doživetje je vsako leto izlet v neznano. Odpeljali smo se proti Idriji. Kmalu ko smo prekoračili Idrijco v Spodnji Idriji, sta dva udeleženca uganila naš cilj — Jelenk. Sladko nagrado, ki sta jodobila, smo si seveda razdelili. Decembra smo se odpravili v podzemlje: obiskali smo jamo Mačkovco pri Logatcu. Rekordno število udeležencev — 43 — se nas je z ročnimi svetilkami spustilo v kraško jamo, okrašeno z lepimi kapniki. Ne vprašajte, kako blatni smo popoldne stali na avtobusni postaji! Nekaj izletov je v zimskem času zaradi slabega vremena odpadlo. Tedaj smo poslušali predavanja izkušenih slovenskih alpinistov in se navduševali nad njihovimi vzponi na svetovne 8-tisočake, ki so jih prikazovali na številnih diapozitivih. Maja smo se udeležili delovne akcije na Planini, kjer smo urejali okolico planinskega zavetišča in čistili pot do njega Naslednjo nedeljo je bil prav tam letni občni zbor, ki smo se ga tudi udeležili. Tedaj je nekaj naših vrstnikov dobilo znake „pionirja-planinca". Zlatega si je z več kot 24 izleti prislužil Franci Debevec, naš predsednik. V tem mesecu smo se udeležili tudi pohoda ljubljanskih železničarjev mimo Stampetovega mosta, kurirske partizanske postaje TV 17 do Pokojišča. Tedaj so se posebno izkazali naši mlajši planinci. Prijeten je bil tudi izlet na w..»,u yuiu, isjar pa nas žal ni bilo veliko. Zanimivejši je bil pohod na Lisco, ker smo spoznali naprave za obrambo pred točo. Julija smo se nekateri udeležili kondicijskega izleta pred taborjenjem; to je bil dvodnevni izlet na Krn — dokaj naporen, a lep. Višek naše dejavnosti je vsako leto mladinski planinski tabor. Letos smo 10 čudovitih dni preživeli prelepi gorski dolini Log pod Mangrtom. Žal zaradi slabega vremena nismo opravili vseh načrtovanih izletov. Sedaj že načrtujemo delo za novo šolsko leto. Izdelujemo načrt izletov, predavanj in se dogovarjamo o planinski šoli, čim več vrstnikov pa bi radi pritegnili v tekmovanje za znak „pionir-planinec". Člani planinskega krožka na osnovni šoli Ivan Cankar Vrhnika Dragomerčani najboljši rekreativci Krajevna skupnost Dragomer-Lukovica je prejela letošnje priznanje Partizana Slovenije kot najboljša krajevna skupnost v športni rekreaciji v Sloveniji. S sedanjim predsednikom dragomerškega športnega društva Zdravkom Pečanom smo se pogovarjali o razvejanosti njihovo športne dejavnosti. „Zametki našega društva segajo tja v leto 1976, ko smo začeli z nogometom. Športniki smo čutili, da se moramo dobro organizirati, če hočemo, da se bo res čim več krajanov ukvarjalo z rekreacijo. Pobudnik je bil Ciril Krašovec, prvi predsednik pa je postal Miro Zore. Sploh pa je razvoj športa v naši krajevni skupnosti in seveda tudi delovanje društva tesno povezano s Cirilom Krašovcem, ki je bil nato vrsto let predsednik društva. Takoj ko je bilo ustanov- ljeno društvo, se je dejavnost razmahnila. Začeli smo z odbojko, nato še s košarko, z delom je začela smučarska sekcija, balinarji so si zgradili balinišče in razmahnil se je tudi ta šport. Pozneje je tudi lokostrelstvo postalo precej popularno, pa tudi strelci so začeli z resnim delom. Pred leti, ko smo zgradili dve teniški igrišči, je tudi tenis postal kar množična oblika rekreacije naših krajanov," pripoveduje Zdravko Pečan. „V društvu smo podprli vsako pobudo krajanov, dobro sodelujemo z organi krajevne samouprave in, nenazadnje, naša dobra društvena organiziranost so značilnost našega uspeha. Zavedali smo se in se zavedamo, da smo le tako lahko prišli do športnih objektov. V začetku nismo imeli niti enega igrišča. Potem smo z novo šolo dobili telo- Zdravko Pečan vadnico, ki je ves čas zasedena. Vsa druga igrišča pa smo naredili skorajda sami. Krajani so sami poprijeli za delo, veliko prostovoljnih deiovnih ur je bilo opravljenih na teh igriščih, precej pa so nam pomagali tudi naši obrtniki. Če povem, da je celotna dotacija za naše društvo borih 300 starih milijonov na eto za vso našo dejavnost, je lahko ugotoviti, da moramo sami veliko postoriti! Zdaj že razmišljajo o zimskih športih. Tako kot vsako leto bodo tudi letos uredili naravno dr-bališče, ..potegnili" tekaško smučino in organizirali tekmovanje v smuku. Kljub vsemu pa ne spijo na lovorikah. „Tudi v bodoče bomo prisluhnili vsaki pobudi krajanov, če si bodo želeli kakršnekoli športno rekreativne dejavnosti," pristavlja sedanji predsednik. Vsakoletna najmnožičnejša športno rekreativna prireditev je Pohod na Ključ. Na Ključ, kjer je krajši kulturni program, strelsko tekmovanje in nato zabava, se podajo malodane vsi Dragomerčani. Plesni tečaj v Močilniku Plesni tečaj z začetkom 18. 11, ob 19. uri Vodi Alenka Artač. Program: počasni in hitri foxtrot počasni in hitri valček JIVE, DISCO HUSTLE CHA-CHA-CHA, ROCK'N ROUL Trajanje 8 tednov, cena tečaja 13.000 din (1x tedensko). Po končanem tečaju bo za vse udeležence tečaja brezplačen zaključni družabni ples. Ko so bila končana obnovitvena dela je bilo potrebno tudi skrbno pospravljanje in čiščenje. Tale „ekipa" je to delo vestno opravila. Cankarjev dom obnovljen Cankarjev dom na Vrhniki je že obnovljen. Postorili so precej tako, da bo zdaj prijetneje priti na prireditve in v kino. 11 let RGL -11 ur programa Že 11 let Ljubljančani in okoličani poznajo program Radia glas Ljubljane. Zadnja leta toliko bolj, letos pa so zabeležili kar nekaj lepih uspehov. Sredi leta so se končno peselili v nove in sodobno opremljene studijske prostore na Kopitarjevi 2, podaljšali svoj in telefonske številke: Radio Glas Ljubljane, Kopitarjeva 2, 61000 Ljubljana (telefoni: 325-494, 325-496 in 325-967). Na sliki: z novimi studijskimi prostori in sodobno opremo so se precej izboljšali delovni pogoji sodelavcev Radia Glas Ljubljane. Odpisamo VIDEO CENTER OUATTRO Nudimo vam: izbor najnovejših filmov, presnemavanje videokaset, filme 8 mm in 16 mm, izposojanje video opreme, snemanje s profesionalno ali amatersko videto-tehniko (BETACAM, U-MATIC, SONY-CCD sistem). Vse to na Logu, C. v Lipovce 20, tel. 653-293, Mateja Remškar Odprto vsak dan od 16. do 19. ure. VIDEO CENTER VRHNIKA Stara cesta 22, tel.: (061) 752-219 Nudimo vam video storitve. Obiščite nas! program, ki ga zdaj oddajajo vsak dan razen nedelje od 8. do 19. ure na UKV frekvenci 102,4 MHz v stereo tehniki. Radio Glas Ljubljane je v zadnjih nekaj letih pre-rastel meje lokalnega radia slovenskega glavnega mesta, saj med drugim ugotavljajo, da se oglaša vse več poslušalcev tudi iz občin ljubljanske regije. Zato so med prednostne naloge — poleg nedeljskega programa — na prvo mesto postavili ureditev od-dajniškega sistema, ki bo omogočal boljšo slišnost na širšem po dročju ljubljanske regije. Želijo s tudi tesnejšega sodelovanja z ob činskimi glasili ljubljanskih in re gijskih občin, zato bodo vesel vsake zanimive informacije ali obvestila o dogodkih, še posebej pa vabijo k sodelovanju vse tiste, ki znajo sukati novinarsko pero in da postanejo redni sodelavci tega priljubljenega radia. Še naslov Bistra '87 Letošnje 11. kulturne prireditve v prijetnem okolju že več kot 700 let stare Bistre so popestrile štiri septembrske večere. Dva od njih sta minila v znamenju zborovske glasbe, nedeljski večer je izpopolnila mo-nodramska predstava, torek pa je bil — kot navadno — rezerviran za predstavitev majhnega dela slovenske literature. Na otvoritvenem večeru nam je že dovolj znani in cenjeni Ljubljanski oktet zapel nekaj "ljudskih in umetnih pesmi. Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika je na tem večeru podelila nagrade inovatorjem za leto 1986. Na drugem večeru smo imeli v gosteh mešani pevski zbor Tita Marzuttini iz Gonarsa. Zbor nam je zapel nekaj lepih furlanskih ljudskih pesmi, predstavil pa nam je še nekaj del iz zakladnice italijanske klasične zborovske glasbe. V drugem delu tega večera pa je nastopil še Dekliški pevski zbor Vrhnika. Otročarije so monodrama francoskega ustvarjalca Ravmonda Cousseja. V toplem nedeljskem večeru bi si to gledališko delo in igralska interpretacija Marka Okorna zaslužila večji obisk. Na torkovem literarnem večeru v grajski kapeli sta sodelovala Jože Snoj in Niko Grafenauer. Večer je bil namenjen spominu Braneta Grabeljška, kateremu je Jože Snoj posvetil svoje delo z naslovom Ubijaje zemlje. Knjižica je izšla v zbirki Znamenja mariborske založbe Obzorja. V njej je avtor opredelil svoj odnos do pisatelja Karla Grabeljška, izzvala pa ga je njuna kratka polemika. Razgovor z Jožetom Snojem in Nikom Grafenauerjem je bil dragocen prispevek k spoznavanju našega rojaka Gabra in nje- Predsednik Zveze kulturnih organizacij je na otvoritvi letošnjih kulturnih dni v Bistri spregovoril o sedanjem stanju in dogajanjih v kulturi. govega iskanja resnice o slovenskem kmetu — človeku. V tednu od 11. do 17. septembra pa je na Vrhniki in v njeni okolici potekala likovna kolonija Bistra x87. V njej je sodelovalo šest ustvarjalcev, med njima dva Vrhničana. Njihova dela bodo predstavljena v obnovljeni in preurejeni Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki od 5. do 17. novembra vsak dan od 17. do 20. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. ure. Vabimo Vas, da si ogledate Vrhniko — tako, kot jo vidijo naši likovni umetniki. Kino projektorji v Borovnici se že nekaj časa ne vrtijo več. So toliko dotrajani, pravijo na ZKO. Zaenkrat še ne bo ki-nopredstav. Treba bo najti rešitev. NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA I.ITKRA TURA Bavcon, L.: Kazensko pravo Beckett, K. A.: Vrt v lončkih Brenk, K.: Srečanje z umetniki 10. kongres ZKS Ebersbach, V.: Franeiseo Pizarro Garland, S.: Zeliščni vrt Gcrlič, I.: ABC elektrotehnike Klejn, L. S.: Arheološki viri Klemenčič, M.: Ameriški Slovenci in NOli v Sloveniji Kos, J.: Predromantika Košičck, M.: Moja ženskost, moja sreča Lareom, J.: Solatni vrh Likovna enciklopedija Jugoslavije Lipovce, F.: Razvila teorija organizacije Ljubljana Madžari in Slovenci Namorš, V.: Materialistična filozofija prirode in naravoslovje Novak, M.: Delovno pravo Omahen, M.: Zdrava prehrana Paul, A.: Vodni vrt Pravo Pregled kulturnih organizacij TD, kulturnih društev, zvez in združenj Razvoj, uresničevanje in dograjevanje ustave Sienčnik, 1..: Koroški plebiscit 1920 Snoj, .1.: Ubijanje zemlje Socialistična republika Slovenija Tcrseglav, M.: Ljudsko pesništvo Vuk STefanović Karadžić Zavrnik, B,: Pet zakladnic velikega snega i,i;i»osi.ovjK Mladinsko: Brenk, K.: Srečanja z umetniki Dahl, R.: Čarovnice D'Anlnoy: Pavji kralj Cirabeljšek, K.: Češnje Hesse, H.: Mali srpan in druge mladostne propovedi Hoyle, G.: Zakajček za mlajše in starejše radovedneže Igrače korakajo Maiftcr, N.: Uh, kakšne laži Muster, M.: Črni kavboj Musicr, M.: Dogodivščine Zvitorepca, lidonje in La-kolnika Muster, M.: Na Luno Muster, M.: Trije hribolazci Pakkanen, K.: Dober dan, Amerika Peroci, E.: Telefon Radoičić, V.: Striček Riha, B.: Divji konjiček Rin Severin, .1.: Olimpijsko sonce Suhodolčan, L.: O dedku in medvdeku Švajcner, J.: Budilka za grlico Zebre, Z.: Petra in gazela Frčela /a odrasle: Blatnik, A.: Plamenice in solze Budau, E.: Ljubezen v F-molu Klačič, U.: Dokumenti o čričkih Matičič, N.: Moja hoja z očetom Muck, K.: V tkivo ognja Poniž, D.: Škof Tomaž Hren Svetina, 1.: Peti rokopisi Zidar, P.: Otožni rob vaze Prevodi: Dye, D. A.: Vod smrti Fast, H.: Američani Faulkner, W.: Svetloba v avgustu Golon, S. A.: Angelika II. Gorki, M.: Trije ljudje Grey, Z.: Pobegla reka Giinther, H. K.: Čudežne roke Holfman, E.T.A.: Življenjski nazori mačka Murra Jerome, K. J.: Trije možje v čolnu, da o psu ne govorimo l.aclos, P. C: Nevarna razmerja Publius, T. A.: Evnuh Scott, W.: Waverly Sheldon, S.: Tujec v ogledalu Simmel, .1. M.: Iz te snovi se tkejo sanje Steinbeck, .1.: Vzhodno od raja Wallace, F.: Skrivnostna bucika Pesmi: Čemažar, Z.: Doživetja Magajna, F.: Pesmi o morju Zagoričnik, F.: A na nas? V srholirvatskem jeziku: Ballard, .1. (i.: Carstvo sunca Fuks, I..: Spaljivao leševa Galgoczi, F.: Stupica Kalušič, F: Admiralski stijeg Pavličić, I'.: Krasopis Pekić, li.: Pisma i/ ludine 1 ':f Mladinci Fenolita so bili drugi. Lep uspeh. Borovniški košarkarji drugi Borovniški košarkarji, ki nosijo na svojih majicah ime Fenolit uspešno nastopajo v II. slovenski košarkarski ligi-zahod. Člani imajo za sabo uspešen start. Mladinci pa so končali svoj nastop v ligi v tej sezoni z odličnim drugim mestom. Mladinci II. SKL-ZAHOD v sezoni 1987 I. kolo: Brežice: Fenolit 37:85 (18:41) II. kolo: Fenolit : Črnomelj 147:28 (79:18) III. kolo: Fenolit : Trebnje 82:83 (55:37) IV. kolo: Fenolit : Vič 99:66 (46:30) V. kolo: Straža : Fenolit 49:79 (22:36) VI. kolo: Fenolit : Brežice 96:54 (48:29) VII. kolo: Črnomelj : Fenolit 77:73 (29:34) VIII. kolo: Trebnje : Fenolit 83:73 (44:33) IX. kolo: Vič : Fenolit 66:79 (24:35) X. kolo: Fenolit : Straža 105:57 (51:33) LESTVICA Trebnje Fenolit Vič Straža Črnomelj Brežice 10 9 1 846:570 19 + 276 10 7 3 918:600 17 + 318 10 6 4 881:589 16 + 292 10 4 6 622:734 14 -112 10 2 8 499:959 12 -460 10 1 9 514:828 11 -314 Zmagovalna ekipa Trebnjega ima pravico do kvalifikacijske tekme z zadnjo ekipo I. SKL — mladinske lige zahod 1 — KK NOVOLES Novo mesto, v sezoni 1988. Kvalifikacijska tekma bo v mesecu aprilu 1988. Končana je rekordna sezona vrhniških atletov ALPINISTIČNE NOVICE Člani alpinističnega odseka Vrhnika bomo v začetku oktobra, v četrtek, 8.10.1987 ob 20.00 začeli alpinistično šolo. Teoretični del, ki zajema več predavanj (nevarnosti v gorah, vremenoslovje, oprema, vrvna tehnika, prva pomoč itd.), bomo imeli v društveni pisarni na CESTI GRADENJ 1, v kletnih prostorih. Praktični del alpinistične šole pa bomo imeli v plezalnem vrtcu v Močilniku. Tu se bodo tečajniki seznanili z osnovami letne tehnike plezanja. Alpinistično šolo bosta vodila dva alpinistična inštruktorja: Rado Kovačič in Srečko Likar. Vsem, ki bi se nam radi pridružili: vidimo se torej 8. oktobra! Plezalni vrtec v Močilniku je dobil te dni tudi prvo uradno plezalno smer. Smer se imenuje Tilija, visoka je 20 m in ima oceno IX -. Za primerjavo naj povem, da je najvišja možna ocena za prosto plezanje X +. Smer je splezal naš znani prosti plezalec Rok Kovač iz Ljubljane in je ena izmed petnajstih najtežjih prostih plezalnih smeri z oceno IX - v Sloveniji. Najpomembnejši plezalni vzponi AO Vrhnika v letni sezoni: — Netopir; Osp VII +, Srečko Likar — Dedec; Sarina poč VI +, Srečko Likar — Dedec; Desna smer, V, J. Rožmanec in M. Oblak — Triglav; Kombinacija: Prusnik-Szaly + Kunaver-Drašler v Sfingi VII + Srečko Likar — Triglav; Helba s Čopovim stebrom VII, VI + , Srečko Likar — Triglav; Dolga nemška IV solo, Srečko Likar — Dolgi hrbet; Jubilejna smer V, S. Likar, J. Rožmanec, M. Lončar — Špik; Direktna V +, M. Lončar, J. Rožmanec — Mojstrovka; SZ Raz IV-V, Rado Kovačič, Jože Verbič — Nad Sitom glava; Jeseniška smer V +, Marko Debevc, J. Rožma- JANEZ ROŽMANEC Občinska strelska liga Pravico nastopa imajo ekipe in društva s sedežem v občini Vrhnika. Ekipo sestavljajo trije tekmovalci, ki morajo prav tako biti včlanjeni v društva, OZD in druge organizacije s sedežem v občini. Po novem pravilniku se bodo vse ekipe sestale istočasno, vsako drugo soboto v mesecu. Liga obsega tri tekmovanja, ki se točkujejo. Rok za prijavo ekip je 5. 11. 1987 na naslov: Bojan Lampreht, Na Klisu S-5, Vrhnika 61310. Prijavijo naj se ekipe, ki imajo svoje orožje, ker Občinska strelska zveza ne more zagotoviti zračnega orožja. Strelivo in ostalo, potrebno za izvedbo tekmovanj, je zagotovljeno. Prvo kolo v ligi bo 14. 11. 1987. Pohitite s prijavami! BOJAN LAMPREHT Končala se je še ena izmed uspešnih sezon vrhniških atletov. Uspehe so dosegli v pionirskih in v mladinskih kategorijah, izboljšali nekaj slovenskih rekordov in prvič v zgodovini vrhniške atletike, katere korenine sežejo še v predvojni čas, presegli republiške meje ter dosegli vidne rezultate tudi v državnem merilu. Izmed vseh je treba pohvaliti žensko štafeto 4x100 m, ki je dvakrat popravila rekord SRS. Novi rekord je za sekundo boljši od starega, ki ga je postavila štafeta Pirana leta 1985, in znaša 51,98. V štafeti so tekle: Robelj, Bikar, Mlinar, Vogrinc in Ručman. Odlična bera medalj je tudi v posameznih šprinterskih nastopih. Tako je imela Vrhnika na dvoranskem prvenstvu SRS v Celju kar tri tekmovalke v finalu teka na 60 m. Tako uspešno se je nadaljevalo tudi naprej, saj so vrhniške atletinje pobrale prva mesta v vseh tekih na 100 m, ki so se udeležile. Pri tem je upoštevano tako mlajša kot starejša pionirska konkurenca. Vsa prva mesta pri starejših pionirkah je osvojila Kaja Rogelj, ki je obenem dvakrat izboljšala rekord SRS na 100 m. Pri mlajših pionirkah pa je imela glavno besedo Alenka Bikar, ki že stopa po Kajinih stopinjah. Tem uspehom pa je treba dodati še izredno serijo Tomaža Mi-kulana, ki je skakal iz dneva v dan bolje in na desetih tekmah osvojil 6 prvih, dve drugi mesti ter po eno tretjo in četrto mesto. Krona vsega pa je bilo nedvomno državno prvenstvo za posameznike, ki je bilo 4. 7. 1987 v Celju. Tam je Tomaž skakal najbolje ter s skokom 7,20 osvojil naslov državnega prvaka za mlajše mladince in obenem popravil deset let star rekord SRS, ki ga je imel Bevk s 7,06. '• Ko sem ga povprašal o treningu, mi je zaupal, da je treniral dosti, vendar v primerjavi z ostalimi tekmovalci z mnogo manjšimi obremenitvami. Tu se torej skriva rezerva, ki bo v prihodnji sezoni ob trdem delu in načrtovanem treningu pomagala do dolgih skokov. Tomaž pričakuje, da bo naslednjo sezono skakal okrog 7,5 m, seveda če bo šlo vse po načrtu in če ne bo poškodb, ki se rade pojavijo ravno takrat, ko jih najmanj pričakujemo. Seveda pa ti rezultati niso prišli čez noč, saj se je Tomaž že v drugem razredu vključil v organizirano vadbo. Dve leti je treniral tudi pri smučarjih in tudi tam dosegel lepe rezultate. To je dokaz, kako se lahko športi dopolnjujejo med seboj in pomagajo pri vzgoji vrhunskega športnika. Izboljšave republiških rekordov, ki sta jih Tomaž in Kaja izboljšala v sezoni 1986/87 Dvoransko prvenstvo SRS Otvoritveni miting Prvenstvo SRS Posameznik Prvenstvo SFRJ Posamez. 60 m dalj.100 m dalj. 100 m daljava KAJA rek. SRS 1. mesto 7,6 rek. —SRS 1. mesto 12,7 prvakinja -SRS rekord SRS 12,39 - TOMAŽ 2. mesto 3. 6,53 m mesto 7,16 prvak SFRJ rekord SRS 7,20 Ob teh izboljšavah rekordov pa so vrhniški atleti sodelovali tudi v treh reprezentančnih nastopih in bili dvakrat člani zmagovalne štafete 4x100 m, ki je dosegla nov rekord. V Foči, na Partizanski olimpiadi, je Tomaž tekel v štafeti, ki je izboljšala tri leta star rekord iger, ki ga je imela reprezentanca Srbije. Na Pokalu republik in pokrajin je Kaja tekla v zmagovalni štafeti, ki je izboljšala slovenski reprezentativni rekord za mlajše mladinke za celih 80 stotink. Kaja je nastopila še na Srečan-kju treh dežel, ki je bilo v avstrijskem VVolps-bergu, na katerem je osvojila prvo mesto. Lahko zapišemo, da je bilo to leto izredno, kar zadeva izboljšave rekordov. Ta podatek nam nazorno pokaže, kako kvalitetna atletika na Vrhniki raste. Dobri rezultati pomenijo tudi večje število nastopov, ki se jih je treba udele- Dolomiti peti Mikulan vseskozi vestno trenira žiti, s tem pa tudi večje materialne stroške. Atleti, ki zaenkrat nimajo sponzorja, saj ga za sedaj niti niso potrebovali, potihem računajo na pomoč vrhniške industrije. Bomo videli, kako se bo ta v današnjih težavnih gospodarskih razmerah odzvala na njihov klic. JERNEJ FEFER Na republiškem prvenstvu, ki je bilo v dneh od 29. do 30. avu-sta, je ekipa Dolomitov zasedla peto mesto. Pred prvenstvom smo pričakovali uvrstitev med prve tri ekipe, zaradi operacijskega posega pa na tekmovanje ni odpotoval v tem času najboljši mož ekipe Roman Bokavšek, ki je teden pred tem tudi zmagal na občinskem prvenstvu z odličnim rezultatom. Seveda smo bili prisiljeni spremeniti sestavo ekipe, kar pa se je na tekmovanju pokazalo tudi v končnem rezultatu. Med posamezniki sta bila najboljša tekmovalca Tkalec na 12. mestu s 180 zadetimi golobi in Strmole na 14. mesu s 170 zadetimi golobi. Oba sta s tem rezultatom tudi izpolnila normo za nastop na državnem prvenstvu. 10 ekip, ki so izpolnile normo za nastop na republiškem prvenstvu. Olimpija Ormož Ptuj Svoboda Dolomiti 415 golobov 405 golobov 403 golobov 400 golobov 396 golobov Med posamezniki pa je zmagal branilec naslova iz lanskega leta Sotlar (Svoboda) s 189 zadetimi golobi pred Rebemikom (Olimpija) s 188 zadetimi golobi in Mihev-cem (Sevnica) tudi s 188 zadetimi golobi. Gozdni tek » U lovka 87« Športno društvo „POVŽ" s Stare Vrhnike in ZTKO Vrhnika sta v soboto, 3.10.1987 uspešno izpeljala tradicionalni gozdni tek ULOVKA 87. Proga za člane in veterane je bila dolga 15 km, za mladince in ženske pa 8 km. Pionirji in cicibani so tekli na 1300 oz. 500 m dolgi progi. Skupno je nastopilo 192 tekmovalk in tekmovalcev v 14. kategorijah. Pokrovitelj tega tekmovanja je bila Industrija usnja Vrhnika, ki je prispevala praktične nagrade. Rezultati: CICIBANI: 1. Zoran Nikolovski 1.35, OŠ Milan Mravlje, 2. Jožko Petkovšek 1.36. SK Logatec. 3. Boštjan Gostisa 1.39, SK Logatec. CICIBANKE: 1. Mateja Ambrožič 1.45, SK Logatec, 2. Tanja Zelene 1.46. SK Logatec, 3. Tanja Dobnikar 1.48 SK Brdo. ML. PČIONIRJI: 1. Igor Bašelj 3.52, Kranjska gora, 2. Boris Zelene 4.01, Hotedrši-ca, 3. Miha Gostiša 4.05, Logatec. ST. PIONIRJI: 1. Matija Šestak 3 43, ŽAK Ljubljana, 2. Srećo Završki 3.51, SK Brdo, 3. Aleš Gruden 4.01. Vrhnika. ML. PIONIRKE: 1. Vesna Dolenc 4.18, Logatec, 2. Mirjam Škorjanc 4.27, Kamnik, 3. Simona Žibert 4.31, Logatec. ŽENSKE do 25 let: 1. Maja Useničnik 32.12, Olimpija Lj, 2. Jasna KovaC 32.13, Olimpija Lj, 3. Minka Bajrektarevič 32.14, Olimpija Lj. ŽENSKE 25—35 let: 1. Veronika Bohinc 28.59, UNIS TOS, 2. Zvonka Pahernik 39.04, Dolga pot, 3. Ladislava Poloncič 42.59. ŠD Pravnik. ŽENSKE nad 35 let: 1. Darinka Erzetič 32.46. Partizan Kranj, 2. Helena Zigon 36.49, Jezica, 3. Albina Grabrijan 38.09, Jezica. MLADINCI: 1. Beno Ravnak 24 17, ŽAK Ljubljana, 2. Andrej Lapajne 25.53, Idrija, 3. Tadej Kuhar 26.38, Medvode. ČLANI do 30 let: 1. Srećo Končina 50.28, Ljubljanske mlekarne, 2. Stane Okoliš 53.42. Nadlesk, 3. Jaka Škorjan 54.32. Olimpija. ČLANI 30—40 let: 1. Hinko Krumpak 52.08, Partizan Bežigrad, 2. Jože Rogelj 55.28, Litostroj, 3. Andrej Vozlič 55.50, Avtomontaža. ČLANI 40—50 let: 1. Peter Bertoncelj 59.45, Godešič, 2. Rajko Pezeljak 1.00.27, Spodnja Idrija, 3. Maks Stopar 1.01.47. SP Ljubljana. ČLANI nad 50 let: 1. Lado Cemivec 1.18.45, ŠK Krplje. FRANCI PETKOVŽEK Dren, Dragomer in Borovnica so v vrhu druge medobčinske nogometne lige - Zahod (člani) Trije predstavniki nogometa, ki v letošnji sezoni predstavljajo občino Vrhnika v DRUGI MEDOBČINSKI NOGOMETNI LIGI potrjujejo, da nogomet v občini le ni tako na nizki ravni kot nekateri kritiki poudarjajo. REZULTATI 8. kola Jezero: Dren Borovnica: Dobrova Partizan Vejer: Dragomer Cerknica: Ribnica 1:4 3:1 2:2 2:2 REZULTATI 7. kola Dobrova: Šentjernej Krim: Jezero Dren: Partizan Vejer Dragomer: Cerknica Ribnica: Jezica Borovnica prosta 5: 3:1 3:1 8:3 1:0 LESTVICA PO 1. Dren 2. Dobrova 3. Dragomer 4. Borov. 5. Jezica 6. P. Vejer 7. Krim 8. Cerknica 9. Ribnica 10. Jezero 11. Šentjernej 8. KOLU 760 1 (20:10) 12tock 10 74 2 2 (19:10) 10točk + 9 73 3 1 (21:13) 9 točk + 8 74 12 (19:13) 9točk + 6 74 03 (17:12) 8 točk + 5 732 2 (11:8) 8 točk + 3 6223 (13:13) 6točk -8224 (14:21) 6točk - 4 7 133 (8:21) 5 točk -13 7 124 (10:19) 4točke- 9 60 1 5 (11:22) 1toćka-11 MIRO GRUDEN Dren uspešno predstavlja občino v tekmovanju za pokal Maršala Tita V prvem kolu so izločili ekipo Šmartnega z rezultatom 6:1. V drugem kolu so igrali z Dobrovo v gosteh in zmagali z rezultatom 1:4. V tretjem kolu so doma premagali ekipo Jezice po streljanju 11 metrovk 6:4. Vsi doseženi rezultati pozitivno vplivajo na razvoj nogometa v občini Vrhnika, saj so v vseh sredinah pričeli delati z najmlajšimi. Miro Gruden Poletni treningi vrhniških smučarjev Vrhniški smučarji — tekmovalci smo tudi letos izvedli poletne priprave na ledeniku Ledine nad Jezerskim. Snežne razmere so bile letos odlične, samo vreme pa nam je precej nagajalo; bilo je hladno, nekajkrat pa je tudi deževalo. Izvedli smo osem štiridnevnih ciklusov. Otroci so se jih udeležili glede na njihove sposobnosti od dvakrat do sedemkrat. V prvem delu smo obdelali osnove tehnike smučanja, predvsem gibanje v celoti in obremenjevanje snnjjči, v drugem delu pa tehniko vožnje slaloma, kjer smo trenerji predvsem pazili na izboljšanje dela rok, pravilno linijo vožnje med kolci in mehkobo gibanja. Ob koncu poletnih priprav smo ugotovili, da so naši smučarji — tekmovalci močno napredovali v tehniki slaloma, saj smo se s sproščenim treningom pri večini do 25 smučarjev, kolikor se jih je udeležilo teh priprav dosegli skladnejšo in s tem tudi hitrejšo vožnjo slaloma. Ker smo na snegu trenirali dopoldan in popoldan po tri ure, smo pred večerom imeli še kondicijske treninge, za katere je na Ledinah obilo možnosti. Te „suhe" priprave so temeljile predvsem na kondiciji, z namenom, da na suhih treningih jeseni, čimprej preidemo na treniranje eksplozivnosti, hitrostne vzdržljivosti, koordinacije in drugih telesnih odlik, potrebnih za smučanje. Letošnje priprave lahko glede na pridobljene znanje in telesno pripravljenost, pa tudi z ekonomskega stališča ocenimo za odlično izvedene. P.P. Tenis vedno priljubljenejši Teniško sezono počasi zaključujemo, zato že lahko ocenjujemo, kako smo uresničevali poglavitna smotra, ki smo si ju' zastavili na začetku sezone. To sta: 1. Omogočiti rekreacijsko igra' nje čimvečjemu številu občanov injH? 2. Organizirati aktivnosti, ki bodo omogočate več družabnosti': med člani sekcije. Prvi smoter smo uresničevali tako, da smo redno vzdrževali igrišča, postavili betonsko teniško steno, kjer lahko igrajo in vadijo vsi občani, organizirali smo začetne tehniške tečaje, Glede na drugi smoter pa je bilo letos organiziranih tekmovanj in srečanj kot še nikoli doslej in jih bomo kronološko našteli: — 13. junija smo organizirali pionirsko prvenstvo Notranjske. Udeležilo se ga je 19 pionirjev in 3 pionirke iz Postojne, Idrije in Vrhnike. Pri pionirjih je 4JkJavil Aljoša Seljak, ki je v finalu H|remagal Janka Rousa, tretji je IJEil Bogataj iz Idrije. Pri pionir-Mph nismo imeli predstavnice. isMr V juniju je potekala Notranj-jnfta liga za člane. Zasedli smo ■JBjugo mesto med ekipami Sežano. Postojne. Rakeka. Idrije in Dragomerja. TS Vrhnika so zastopali: Muller, Brajković. Štih. Volk, Justin, Seljak in Prvinšek. — 18. in 19. julija je ekipa TS Vrhnika igrala prijateljsko tekmo s pobratenim Gonarsom v Italiji. — V juliju smo imeli prijateljsko srečanje v tenisu s ŠD BS3 iz Ljubljane. — Konec avgusta pa je bil vrhunec tekmovanj — vsakoletna občinska tekmovanja v vseh kategorijah. PIONIRJI DO 16 LET: Sodelovalo je 12 pionirjev, presenetil je Purkart iz Dragomerja, ki je z izločitvijo Seljaka v polfinalu onemogočil srečanje finalistov s pionirskega prvenstva Notranjske, Rous je ponovil dobro igro s prejšnjega dne in zasluženo postal pionirski prvak Vrhnike za leto 1987. Vrstni red: 1. Janko Rous. 2. Bernard Purkart. 3. Aljoši Seljak. ŽENSKE: Sodelovalo je 8 občank, ki so prikazale veliko borbenost in požrtvovalnost. Razred zase je bila Nataša Stoja-novič, ki ob odsotnosti VVinter-laitnerjeve ni imela prave konkurence. Vrstni red: 1. Nataša Stojanovič, 2. Sonja Ralca, 3. Majda Šmigoc. ' MOŠKI DO 35 LET: Sodelova- lo je 27 občanov. Presenečenj kot ponavadi ni manjkalo, največje pa je gotovo zmaga Rousa (pionirji so lahko sodelovali v obeh konkurencah) nad večkratnim prvakom Janezom Ma-jerjem, poraz Kukca z Purkar-tom ter poraz lanskega finalista Šmigoca z Debevcem. Lanski zmagovalec Volk ni ponovil uspeha, saj je v finalu naletel na razpoloženega Bizjaka. Slednji je po dveh urah in pol slavil s 3:6, 6:3 in 7:5. Vrstni red: 1. Vinko Bizjak, 2. Milan Volk, 3. Jože Lacko. MOŠKI NAD 35 LET: Sodelovalo je 14 občanov. Za največje presenečenje je poskrbel Kra-šovec, ki je v razburljivi igri premagal do takrat samozavestnega Brajkovića. V najbolj kvalitetnem finalu letošnjega prvenstva pa je zmagal Stih proti precej starejšemu, Mullerju. Vrstni red: 1. Tone Štih, 2. Aco Muller, 3. Lado Hribar. NEURADNO SINDIKALNO PRVENSTVO smo organizirali prvič, po propozicijah o sindikalnih tekmovanjih. Ker pa ni bilo v skladu s Pravilnikom o sindikalnih igrah za leto 1987, je neuradno. Udeležilo se ga je 26 delavcev, med njimi dve ženski, ki sta uspešno zastopali spol. Barbara Leskovec je nudila močan odpor Stanetu Kukcu, Nataša Stojanovič pa je „standardno" premagala Durana. Omeniti velja tudi dvoboj med bratoma Ogrin, v katerem je starejši Brane z 9:8 obdržal premoč nad mlajšim Alešem, in tretje mesto Prvinška z zmago nad Hribarjem. V finalu sta se pomerila finalista z lanskega sindikalnega prvenstva v dvorani, sicer stara znanca s teniških igrišč Janez Majer in Vinko Biz jak. V prvi zmagi nad Majerjem se je Bizjaku uspelo revanširati za lanski poraz v dvorani ter naslovu občinskega prvaka do 35 let dodati še naslov neuradnega sindikalnega prvaka za leto 1987 — Organizirali smo tudi dva klubska turnirja v dvojicah (julija in septembra), ki smo ju zak^ ljučili s piknikom v prijetnejsM vzdušju. To je grobi pregled naše dejavnosti v letni sezoni 19877^8 zimski sezoni bomo imeli rekre-1 acijo za moške v telovadnica Partizan. Upamo pa tudi. da boji mo igrali tenis v veliki dvorani-ob sobotah in nedeljah, kaSH prakticiramo že dve leti. Naša sekcija ima več kot sto članov. Če vam je naša dejavnost všeč, se nam pridružite. Sporočite svoj naslov po tel. 751 484 (ZTKO) in obveščali vas bomo o akcijah in aktivnostih, ki jih bomo organizirali. 6 OKTOBER 1987 naš časopis S kolesom po Sloveniji in čez Gorski Kotor Tudi letos smo se odločili, da prekolesarimo Sloveniji, vendar ne po kolesarski transverzali, temveč po TOZD-ih IUV in prodajalnah usnjene konfekcije. Spet so stekle priprave, predvsem v financiranju odprave, ker je v današnjih razmerah največji problem. Številne DO in privatniki so bili pripravljeni pomagati finančno ali materialno in sejim za to lepo zahvaljujemo. To so: IUV, Astra Ljubljana, Mercator, Žito-Pekarna Vrhnika, Čoka, KZ Vrhnika, Anrej Rebolj, Anton Bahkovič, Marko Popit, Vlado Puc, Stenplast Vrhnika, Slaščičarna „Breza", gostilna Simon, gostilna Marinčič, klub TI-NE, Marin Merlak, gostilna Polž, MA-ČE plast, Vulkan plast, ključavničarstvo Leon Plahutnik, gostilna Turšič. Za start odprave smo doloili petek, 4. september, da bi bilo vreme v tem letnem času stabilnejše. Skupnih kondicijskih treningov ni bilo veliko, ker je vsakdo čez poletje kolikor toliko kolesaril za lastno zadovoljstvo in tudi na raznih tekmovanjih. Potrebno je bilo napraviti temeljit načrt poti in pa dolžino etape za vsak dan posebej. Tako je bila vsaka etapa dolga približno 150 km, celotna šestdnevna pot pa nekaj manj kot 1000 km. Vsak v odpravi je imel tudi določeno funkcijo: Janez Gabrovšek in Jože Justin sta bila kuharja, Franci Petkovšek ekonom, Janez Langenvalter organizator in obveščevalni, jaz pa serviser koles in traser poti. Le Janez Starič in Matjaž Dobrovoljc nista imela druge naloge kot le kolesarjenje. Vsak od članov naj bi tudi izmenično po en dan vozil osebni avtomobil za spremstvo. Petek: Napočil je dan odhoda in skupina sedmih kolesarjev se zbere pred konfekcijo usnjenih izdelkov pri Usnjarni. Po krajšem posvetu se ob drugi uri popoldan odpeljemo z Vrhnike po klancu, ki ga z veliko zagnanostjo dokaj z lahkoto premagamo in že smo v Logatcu. Pot se vije nadalje proti Postojni do Črnega kala, kjer sledi dolg spust in vtrne se mi misel: „Kako bi bilo luštno, ko bi obstajali samo klanci navzdol!" „Puuff!" se zasliši izpod mojega kolesa in nato sledi še kletvica, ampak ne izpod kolesa. Zamenjam tabular kar se da hitro in že spet hitim za ostalimi sotrpini. Pri vzpenanju po klancu iz Kopra proti Portorožu spet sledijo nevšečnosti. Takoj ko začnem stoje voziti kolo v klanec, mi poči špica na zadnjem kolesu in k sreči kolo zaradi tega ne opleta premočno ter se peljem naprej. Na vrhu počakam ostale tovariše in prvi pride do mene Matjaž, ki že od daleč tarna, da je tudi njemu počila špica. Kmalu za njim nergajoč prisopiha še Jože in ves zadihan pove, da sta mu počili kar dve špici. Po krajši pavzi se spustim proti Portorožu in obiščemo obe naši trgovini z usnjeno konfekcijo nato pa se ustavimo v počitniškem domu DO IUV na Belem križu, kjer smo nameravali prvič prenočiti. Kot servisant imam ta večer polne roke dela z menjavo špic na kolesih in centriranje. Po večerji sledi najboljši trenutek dneva, kopanje v portoroškem zalivu in to v naturalnih kopalkah. Sobota: To jutro navsezgodaj zajaha-mo jeklena kljuseta in odpeketa-mo naprej proti novozačrtanemu cilju, toda kmalu razpoloženje skali prometna nesreča pri Bujah. Jože tedaj vozi prvi v skupini, jaz za njim in Janez iz Ligojne kot tretji. Jože na ovinku tik pred seboj opazi, da se je zgodila prometna nesreča in zavpije: „Pazi, glažovne!" ter hitro zavre kolo. Zavrem tudi sam in se komaj izognem trku z Jožetom pred se- pihamo pozno popoldne in se nastanimo ob hotelu ob jezeru. Nedelja: V hladnem jutru in po slabi vremenski napovedi sotrpini dokaj nejevoljni obtežijo „prematrana" sedla svojih biciklov in odbrcajo po rahlem klancu navzgor proti Delnicam, meni pa se usta razte-gujejo do ušes, kajti ta dan je moja dolžnost vožnja spremljevalnega osebnega avtomobila. Še vedno pridemo do Skrada, se pojavijo prve kaplje, ki se stopnjujejo v dokaj močan naliv in odločimo se za vedrenje, le hitri Janez jo je ucvrl naprej, da še vedeli nismo kdaj. „Najbrž ima Janez potapljaško obleko!" in še več šaljivk je bilo slišati medtem ko smo vedril na avtobusni postaji že nekaj ur. Dež noče in noče ponehati, zato kolegi strpajo kolesa na avtobus in se odpeljejo do Zagreba, kajti po planu je potrebno dokončati etapo, ker nas bi sicer priganjal čas celotedenske vožnje. Sam Usnjarji pred svojo konfekcijo boj. Janez za menoj ni bil pripravljen in se delno zaleti v moje kolo, nato pa pade s kolesom vred po razsutem avtomobilskem steklu in se na srečo le malo poreže po roki. Povežem ga in že se odpeljemo naprej proti Buzetu in najvišji točki na naši poti, Učki. Na razmeroma kratki razdalji je potrebno premagati 500 m višinske razlike, kar seveda občutimo v nogah, saj vzpon po 18 % klancu ni mačji kašelj in je potrebno po cesti voziti cik-cak, da lahko napredujemo po klancu navzgor. Če bi nas tedaj kdo opazoval, bi verjetno mislil, da odhajamo s kakšne veselice močno drogirani. V veliki vročini, zelo zadihani le pridrsa-mo do prelaza čez Učko in si privoščimo pavzo. Spet sledi absurdna strmina, tokrat navzdol proti Reki, kajti ta klanec ima 1000 m višinske razlike. Med spustom razmišljam, kaj, če mi pri tej hitrosti odpovejo zavore in katero nogo bom najpreje porinil med špice, da se ustavim ali pa se zapodim v zgornji rob ceste, končno pridrvimo na Reko, od koder se spet prične dvig preko Grobnika na Lokve, kamor priso- nadaljujem vožnjo z avtom za njimi, spotoma pa opazujem okoli ceste, kam bi se lahko zavlekel hitri Janez, ki je_ sam s kolesom odplaval dalje. Šele pred Karlovcem ga opazim ob cesti, prislo-njenega na kolo, kot je bil v filmu Lee Marvvin prislonjen s konjem ob steno. „0, Janez, ali si ribaril?" ga ogovorim in že se skuhaj v avtu odpeljeva proti Zagrebu, kjer se srečava z ostalimi člani odprave ter za ta dan končamo etapo ob hladnem pivu in pizzi. Ponedeljek: To jutro najprej obiščemo trgovino naše DO na Ilici v Zagrebu in spet nas dokaj dotrajana cesta vodi iz mesta skozi Krapinske toplice v Rogatec in proti Ptujski gori. Pri vzpenjanju po k'ancu navzgor proti Ptujski gori smeje razpravljamo, na katerem ovinku teh klancev je lansko leto Cene pri kolesarjenju po Sloveniji „od-pilotiral" prek ceste. „Tale je pa Cenetov ovinek?" zavpije France in se hihitajoč pogovarjamo, če se mogoče še poznajo odtisi njegovega kolesa na bližnji njivi. Pozno popoldne pridemo po magis- tralni cesti do Maribora in nam se je zdelo, kakor da vozimo po kolovozu, kajti na cesti so kanali od avtomobilskih koles globoki do 1 dm in več. Iz Maribora krenemo dalje in šele v večernem polmraku pripihamo v Slovensko Bistrico, toda na veliko presenečenje je hotel polno zaseden, zato v trdi temi poiščemo nekaj kilometrov iz mesta v prostor za prenočevanje v zelo dobro urejeni gostilni. Torek: Okoli sedme ure odrinemo proti Slovenskim Konjicam in naprej skozi Velenje do Šoštanja, kjer si ogledamo proizvodne prostore našega tozda. Po kosilu imam spet vlogo šoferja avtomobila in odbrzim naprej ter na križiščih usmerjam kolesarje, da krenejo v pravo smer. Tako pridemo prek Polzele in mimo Vranskega do trojanskega klanca, kjer se sotrpini na jeklenih kljusetih spopadejo z gostim prometom tovornjakov, strmim klancem in slabo cesto kakor Odisej pred Trojo. Z velikimi težavami se prebijejo do Trojan, kjer ob razgovoru in griž-Ijanjem krofa v ustih Franci neprestano „nerga" zaradi pretople-ga piva, ki sem ga vozil v avtu, in ga le s težavo pomirimo. Po zelo strmem klancu se spustimo pro-tri Zagorju. Spotoma zavijem v trgovino po nov zaboj hladnega piva in kar se da hitro z avtom dohi-tim skupino, ki me je že čakala ob cesti, „Veš, kakšno srečo sem imel!" reče Jože, „ko sem se spuščal po klancu, mi je počila špica in nato na ovinku še ena. Zadnje kolo je začelo opletati in imel sem veliko srečo, da nisem odfr-čal s ceste v robidovje." Ko mu zamenjam kolo, odrinemo dalje do našega tozda v Šmartnem in potem do načrtovanega prenočišča v Litiji. Sreda: Iz Litije se v dokaj hladnem in oblačnem vremenu odpeljemo v Ljubljano, kjer obiščemo naše prodajalne usnjenih izdelkov. Vsi smo dobre volje, kajti vreme se je izboljšalo, pa tudi zato, ker se vračamo proti domu, nadaljujemo pot preko Dobrove in Horjula. Končno veseli, kajti odprava se je srečno končala, pribrcamo okoli poldneva na Vrhniko. Za uspešno realizacijo take odprave je potrebno složno timsko delo, kjer se mora vsak posameznik podrejati večini. Saj zaradi dolgotrajnega fizičnega napora in odsotnosti od doma kaj hitro pride do nesoglasij v ekipi in kvari njen prvotni namen, kar je doživela že marsikatera skupina. Sklenili smo, da še kdaj organiziramo podobno kolesarsko odpravo, da spoznavamo neznane kraje, vendar le slabe ceste onemogočajo popoln užitek kolesarskega športa. F. Susman ZAKLJUČENA KOLESARSKA SEZONA Vršič in Col premagana Maloštevilna kolesarska karavana športnega društva „DREN" iz Drenovega griča, v kateri je bilo pet kolesarjev in dva spremljevalca v spremljevalnem vozilu, se je v petek, 18. 9.1987 ob pol desetih dopoldne odpravila na tridnevno kolesarsko preizkušnjo, dolgo 380 km. Malce megleno vreme ni pokvarilo optimističnega razpoloženja, med kolesarji, ki so jih na pot pospremili maloštevilni krajani. Natanko ob pol desetih je karavana krenila izpred Merca-torjeve trgovine proti Ljubljani. Začetna hitrost ni bila velika in občutek je bil, da so kolesarji kljub optimizmu malce s tesnobo pričakovali napore, ki so si jih zadali. Ze na medvoškem klancu, kjer je karavana krenila na desno, se je hitrost bistveno povečala. Malo je temu botrovalo tudi sonce, ki se je prikazalo iz megle. Kot bi trenil, je skozi kraje Zbilje, Mavčiče in Breg karav-na prispela v Kranj. Kar začudeno so Kranjčani obračali glave za petami kolesarjev v modro belih dresih s spremljajočo bučno Avsenikovo polko. Začudeni pa niso bili samo Kranjčani, ampak tudi prebivalci ostalih krajev ob „stari" cesti Ljubljana-Jesenice. Od Posav-ca proti Radovljici je bilo kar nekaj lepih klancev, vendar je bila karavna ob dvanajstih že na Šobcu. Tu sta igrala glavno vlogo spremljevalca, katerih naloga je bila pripraviti pošteno malico za lačne in žejne kolesarje Po enoinpolurnem počitku je karavana nadaljevala pot preko Bleda, Spodnjih Gorij do Jesenic in od tam do Kranjske gore, kjer se je vesela druščina nastanila. V soboto zjutraj so kolesarji komaj dočakali zajtrk, ki ga je eden od spremljevalcev, po mnenju kolesarjev, nekam prepočasi pripravil. Tej nestrpnosti se ni bilo čuditi, saj je kolesarje čakal izziv, ki marsikateremu dobremu kolesarju dela preglavic — 1611 metrov visoki gorski prelaz Vršič. IZ Kranjske gore je karavana krenila nekaj minut pred deveto in po krajšem postanku pri jezeru Jasna se je začelo. Kmalu je bilo jasno, kdo je bolje pripravljen in naših pet kolesarjev se je raztegnilo v „dolgo" kolono, ki so jo spremljale živahne melodije in vzpodbudne besede iz spremljevalnega vozila. Prvi je prišel na vrh Peter Je-lovšek, najmlajši med udeleženci, in sicer v tričetrt ure, kar je za mladega sedemnajstletnega rekreativca več kot odlično. Sicer pa lahko rečem le to, da kdor premaga Vršič, premaga tudi samega sebe, kar je zelo pomembno in to je bilo videti tudi na obrazih kolesarjev. Malce žalostno je bilo mogoče le to, da je iz množice motoriziranih obiskovalcev Vršiča z redkimi izjemami le malokdaj vsaj s pogledom pozdravil kolesarje. Po enoinpolurnem počitku na toplem soncu so se kolesarji spustili proti Trenti z vmesnim postankom pri izviru Soče. Pod hotelom Zlatorog v Trenti se je zgodila nesreča, kjer je najmlajši Peter Jelovšek grdo padel in se je moral naslednji dan odreči večjim in težjim vzponom. Na Vršiču se je karavani pridružil tudi mlad kolesr Bogdan iz Podnanosa in jih spremljal do trentarskega muzeja, kjer so ga Drenovčani povabili na malico. Po prisrčnem slovesu se je gost odpeljal nazaj na Vršič, Drenov-ški kolesarji pa po še vedno lepi dolini Soče in skozi Novo Gorico v Volčjo Drago, kjer so prenočili. V nedeljo ob osmih zjutraj je karavana krenila iz Volčje Drage preko Branika in Štanjela do Manč, kjer so se fantje povabili še v vinsko klet k znancu. Ker se je mudilo, se je karavana poslovila od prijaznega kmeta in nadaljevala pot preko Vipave in naprej proti Colu. Kolesarjem se je krepko poznala utrujenost, tako da je bil vzpon na Col in naprej do kraja Strmec, ki leži na višini 847 metrov nadmorske višine, skoraj enakovreden Vršiču. Na Strmcu so si fantje le za trenutek oddahnili in krenili naprej proti Črnemu vrhu in po malici, ki so jo tam imeli, preko Godoviča, Hotedrščice in Logatca proti Vrhniki. Preden so kolesarji prišli na Drenov grič, so se ustavili še na Ligojniški veselici. V športnem parku „DREN" je karavano kolesarjev čakal lep in prisrčen sprejem, tako da so bili vsi napori v trenutku pozabljeni. „Kuhar" je pripravil še zadnjo malico. Fantje se še niso razšli, saj se je krepko v noč raztegnilo veselo kramljanje in na koncu so sklenili: „Drugo leto je Vršič spet naš",.. Sodelovali v kolesarski preizkušnji: Gabrijel Jelovšek, Janez Vehar, Miran Keršmanc, Franc Tomšič, Pete Jelovšek. Spremljevalca: Franc Jelovšek, Sašo Zajec Izlet so omogočili: Gostilna Marjan Kavčič Drenov grič, Gostilna Slavko Kavčič Brezovica, Gostilna Majolka, Marko Kopri-vec, Franc Jelovšek, Janez vehar, Igračka Hren, Mercator trgovina Drenov grič, IUV, Citroen servis Anton Merlak Drenov grič. Odprava Obrtnega združenja Vrhnika »1000 km po Sloveniji« Že dve leti se nam je podila po glavi misel, kako izpeljati kolesarsko transverzalo po Sloveniji, ki jo je začrtal KK Rog Franek. Nekega dne smo se odpravili na Obrtno združenje Vrhnika ter izrazili našo željo, da bi prevzeli patronat nad našo akcijo. Zbrali smo ekipo 9 ljudi: 3 obrtnike, 4 zaposlene pri obrtnikih ter 2 zunanja člena: Anže Stržinar, Martin Podvratnik, Stane Rode, Nande Vičič, Janez Mar-keljc, Bojan Trček, Matjaž Žirovnik, Miran Stupica in Urban Žirovnik. Najprej smo naročili drese z napisom našega pokrovitelja. Potem smo razposlali med obrtnike prošnje za finančno pomoč. Prošnje smo poslali tudi organizacijam združenega dela. ki so se v veliki meri odzva le: IUV. Pivovarna Union. Lek Ljubljana. Kolinska Ljubljana, Kmetijska zadruga Vrhnika. Droga Portorož — TOZD Vrhnika. Reklame naših podpornih članov smo obesili na spremljevalni kombi, ki je bil opremljen s kolesarskim prtljažnikom ter ozvočenjem. Izdelali smo tudi spominske pokale, ki smo jih v spomin na naš obisk -pustili na vseh obrtnih združenjih in prenočiščih. Pokal je imel vgraviran lik Ivana Cankarja, napis Obrtno združenje Vrhnika ter letnico. Na Kolesarski stezi Slovenije smo dobili izkaznice z začrtano potjo po Sloveniji in pa z gorskimi cilji (Podkoren. Vršič. Sorca. Pokljuka. Kope). Po mrzličnih pripravah je le napočil predvečer 4. IX. 987. i. dan: petek,.4. 9. 1987 Zgodaj zjutraj se odpravimo k Anžetu. opravimo še zadnja dela pregledamo prtljago, rezervne dele ter se napotimo pred dom Obrtnega združenja Vrhnika, ram so že zbrani obrtniki, svojci in prijatelji. Posnetek za spomin ter slovo od Vrhnike. Odpravimo se po Horjulski dolini proti Ljub- ljani in Kranju. V Naklem se oglasijo želodci. Ustavimo se ter zaužijemo prvi obrok. Po malici se odpravimo proti Kranjski gori. Ustavimo se na Obrtnem združenju Radovljica, kjer nas pogostilo s kavico. Pot proti našemu cilju se kar vleče. Prvi krči nas napadejo prav ob vstopu v Kranjsko goro. toda pozabiti je treba na bolečine, čaka nas vzpon in gorski cilj ^odkoren. Srečen prihod na mejo. tu prva štampil|ka / Kompasovi poslovalnici. Uradnica je bila zelo prijavna in z nasmehom nam je požigosala knjižice. Poslovili smo se. ter se odpravili nazaj v Kranjsko goro. 'am nas čakajo predstavniki OZ Jesenice in pa naš brtnik z Vrhnike ter nas pogostijo s šilcem žgan|a. edstavniki OZ Jesenice so nas zelo lepo pogostili penzionu Kotnik. k|er imaio tako dobre pizze kakor ikjer v Ljubljani. Po bogati večerji se odpravimo po ranjski gori. si jo ogledamo, se ustavimo v hotelu it se potem počasi odpravimo k počitku. 2. dan: sobota, 5. 9. 1987 Zjutraj pred zajtrkom je prispel še en obrtnik z Vrhnike, ki je z veseljem snemal s kamero naš odhod z Vrhnike. Prišel je. da nas posname na dirki na Vršič. Po zajtrku se začne mrzlična priprava koles za Vršič. Imeli smo srečo, da je datum dirke na Vršič sovpadal z datumom našega vzpona tako, da smo lahko odpeljali tudi to dirko. Ob 9. uri je start. Vsi kolesarji naše odprave uspemo in osvojimo Vršič ravno ob praznovanju stote obletnice kolesarstva na Slovenskem. Po prejemu lepih spominskih medalj se odpravimo po dolini Soče proti Novi Gorici. Na poti smo imeli organizirano spremstvo dveh vozil (spredaj katra. zadaj kombi), tako, da smo lahko dosegli tudi velike hitrosti. Najprej smo se ustavili ob izviru Soče in si ogledali prelepo naravo. Že(lj)a po Zlatorog pivu nas je pripeljala pred Zlatorogov dom. ki pa je bil na žalot zaprt in obdan s pajčevino. Ta etapa je bila zelo pestra, saj smo doživeli prometno nesrečo motorista in osebnega avtomobila, imeli smo dva defekta na kolesih ter okvaro na kombiju. V Bovcu se ustavimo in zaužijemo majhen obrok. Iz Bovca odhitimo proti Kobaridu. Tu naletimo na skupino turistov s Filipinov, s katerimi se na njihovo željo slikamo za spomin. Brez težav pridemo do Nove Gorice, kjer poiščemo bivši hotel Argonavti, zdajšnji center Iskre-Delte. Tam dobimo v recepciji štampiljko. Vse je šlo kot po maslu (do tukaj), zataknilo pa se je s prenočiščem. OZ Nova Gorica se pač na našo akcijo ni odzvala, tako da je naš prijatelj Anže s prijateljem Eletom organiziral spanje in večerjo v prelepem penzionu Ivana Kovačiča v Volčji dragi. Lastnik tega motela peče svoj kruh in ima svoje lastno vino. ki je zelo kvalitetno. Tu so nas obiskali tudi prijatelji z Vrhnike in večer je potekal v krasnem vzdušju in na splošno zadovoljstvo nas všeh. 3. dan: nedelja. 6. 9. 1987 Ko smo se zjutraj prebudili, nas je čakalo neprijetno presenečenje — lilo je kot iz škafa. Ura je bila že devet, dež pa ni in ni pojenjal Spomnili smo se. da nas je prijateli prejšnji večer povabil na kavo. Tako smo se odpravili s kombijem (brez koles) na kavo in narezek. Tam srno malo popili in pojedli. Ko smo se odpravili iz vikenda, je prenehalo deževati. Vsi veseli smo se odpravili proti Volčji dragi in se pripravili za odhod. Na mejnem prehodu Vrtojba so bili cariniki zelo prijazni — tako smo brez težav prestopili na italijansko stran Tu smo tudi pustili za carinika 2 piva za slovo. Vožnja proli Občinam je potekata po široki prelepi cesti, tako da smo napredovali z veliko hitrostio. Prišli smo brez defektov in drugih te žav do mejnega prehoda Škofije. Tukaj pa smo prestopili mejo in nadaljevali pot proti Kopru. V hotelu Triglav smo ..udarili žig", nato pa se odpravili v hotel Zusterna, kjer smo prenočili. Ker smo prišli v Koper zaradi krajše etape malo prej. smo prosti čas izkoristili za kosilo. Potem so se šli nekateri kopat. Proti večeru so nas sprejeli predstavniki OZ Koper 1er nas prlepo in bogato pogostili s hrano in primorskimi ter štajerskimi vini. Ob prijetnem pogovoru smo malo posedeli na terasi hotela. Po bogati večerji smo se s kombijem odpeljali v Portorož, kjer ima gostinec z Vrhnike stojnico z vrhunskimi štajerskimi vini. Postregel in počastil nas je z vinom znanega vinogradnika Čurina. Po vrnitvi iz Portoroža so se nekateri še enkrat okopali v morju, ki je bilo še zelo toplo. 4. dan: ponedeljek 7. 9. 1987 Zjutraj pred odhodom smo si ogledali lep obrtni dom s kongresno dvorano, trim kabinetom, šahovsko sobo ter razstavnim prostorom. Popili smo kavo ter se slikali s predstavniki OZ Koper za spomin. Predlagali so tudi nadaljnje sodelovanje v športnih igrah. Potem smo se odpravili proti Črnem kalu. Ta vzpon ni tako zahteven zaradi vzpona samega kakor zaradi gostega prometa in smrdljivega zraka. Na poti skozi Kozino nam je miličnik svetoval, naj se peljemo raje po stranski cesti. Upoštevali smo njegov nasvet. Preko Senožeč in Razdrtega smo prispeli v Postojno. Pred Postojno nas je čakal predstavnik OZ Postojna ter nas spremljal z avtomobilom do gostilne Berne, kjer so nas pogostili z velikim narezkom in osvežilno pijačo. Ob 12. uri smo nadaljevali pot proti Rakeku in v Cerknici so nas zopet in to kar na cesti, pričakali obrtniki. Skupaj smo spili sok, ter nadaljevali pot proti Novi vasi in So-dražici. Ustavili smo se pri starših enega izmed naših kolesarjev, popili pivo in odšli naprej. Nasproti sta nam prišla dva kolesarja OZ Kočevje, tako da smo družno nadaljevali pot proti cilju. Ta del proge smo prevozili brez težav. V Kočevju smo se srečali s predstavniki OZ. Pogostili so nas in še nekaj časa smo ostali z njimi v prijetnem pogovoru. Po zaključku večernega ceremoniala smo trije ostali na hodniku in pisali dnevnik do današnjega dne. 5. dan: torek, 8. 9. 1987 Pred odhodom iz Kočevja smo si ogledali Dom obrtnikov ter se poslovili od naših gostiteljev. Nato smo po hladnem jutru nadaljevali pot proti Novemu mestu. Vozili smo po prelepem delu naše Slovenije. Na tej poti smo se tudi prvič srečali z makadamom. Vozili smo počasi, tako da smo to pot prekolesarili brez defektov. Okoli 11. ure pridemo v Novo mesto, nato pa se začne iskanje gostilne Štefana Sreber-njaka ..Pri spomeniku" v Malem Slatniku. Srečali smo našega znanega kolesarja, reprezentanta. člana novomeške Krke. Srečka Glivarja. Tukaj so nas pričakali obrtniki iz Novega mesta in nas pogostili s prekrasnim odojkom, spećenim nam na čast. Po približno dveurnem postanku napolnjenih želodcev odrinemo proti Krškem in Senovem.-Tu ima eden izmed nas zopet sorodnike. Ustavimo se na ..letečih" špricanih ter odrinemo naprej proti Rogaški Slatini. Malo pred ciljem nas je za vzorec tjdi namočil dež. ki pa je kmalu prnehal. V Rogaški nas je •namesto obrtnikov pričakal Matjažev prijatelj Hin-ko, ki nam je že uredil vse potrebno za spanje, večerjo in kopanje v pokritem bazenu. Bili smo malo prepozni, tako da smo zamudili čas za masažo. No, tudi samo kopanje je bilo pravo zdravilo za naše zadnjice in utrujene noge. Vsa e,kipa je prevozila pot do Rogaške brez težav. Bili smo lepo sprejeti v vseh lokalih, ki smo jih obiskali. Prijaznost in kvaliteta postrežbe v lokalih Belvi in Taverna sta nas navdušila. 6. dan: sreda, 9. 9. 1987 Pred odhodom iz Rogaške Slatine so se od nas prišli poslovit tudi predstavniki OZ Šmarje pri Jelšah. Opravičili so se. ker jih prejšnji dan ni bilo na sprejemu in so nam pustili v opravičilo liter močnega: mi pa smo jim dali spominski pokal v upanju na boljše sodelovanje med OZ. Nato smo se odpeljali ob 8.30 naprej proti Murski Soboti. Cesta je bila zelo lepa. Vzdušje v ekipi na nivoju, brez ožuljenih zadnjic in krčev v nogah. Pot nas je zanesla v Ptuj, ker smo se brez najave utavili na Obrtnem združenju. Tam nas je sprejel tajnik in nas pogostil v njihovem bifeju s pijačo in toplimi sendviči. Nato je prišel novinar radia Ptuj in nenačrtovano smo posneli še intervju za radio Ptuj in Ptujski dnevnik. Pot nas je vodila naprej proti Ormožu in Ljutomeru. Še prej pa smo zavili v hribovit predel v Jeruzalemu. Ustavili smo se ob Vinski cesti, v Veličanah 59 v gostišču Taverna, ki je last Jožeta Kupljena. Tam smo se podprli in pili zelo dobro štajersko vino (šipon), kar je bila Martinu (našemu najstarejšemu udeležencu) še posebno všeč. Odpeljali smo se naprej proti Murski Soboti. Med potjo je prišlo do krčev enega izmed kolesarjev. Uporabili smo sprej proti krčem in spet je bilo vse v redu. V Murski Soboti so nas sprejeli obrtniki, nas lepo pogostili v goslilni bivšega kolesarja Stanka Denka. Preizkusili pa smo tudi zelo vročo vodo Moravski toplic, kar je blagodejno vplivalo na naše noge. Zvečer pa smo obiskali ludi znani hotel Čarda. kjer igrajo in prepevajo romske pesmi. Prespali smo v lepem dijaškem domu. 7. dan: četrtek, 10. 9. 1987 Po slovesu iz Murske Sobote, ki smo ga imeli v njihovem Domu obrtnikov, smo se v spremstvu dveh njihovih kolesarjev odpravili proti Slovenj Gradcu. Sudaj pa se je že pokazala rahla utrujenost kolesarjev. Povprečna hitrost je bila manjša kot v začetku, kar je povsem razumljivo, toda nihče ni klonil. Cesta nas je vodila preko Radgone in Lenarta, kjer smo si privoščili kratek postanek s toplo malico v gostilni. Tu sta se poslovila tudi kolesana iz Murske Sobote. Mi pa smo se odpeljali naprej proti Mariboru. Ustavili smo se pri treh Ribnikih, ki so jih lepo obnovili. Zopet smo zajahati kolesa in jo mahnili po Dravski dolini proti Radljam. kjer smo si na dvori-. šču neke gostilne zopet privoščili počitek in si ogledali erotične fotografije, ki so reklamirale film. ki bo na sporedu. Malo vznemirjeni smo se odpeljali proti Dravogradu. Lahko bi rekel, da smo se malo ..šparali", saj so nas čakale še Kope, zadanji gorski cilj. V Slovenj Gradcu smo pritisnili še žig, nato pa se zagnali proti Kopam. Ta 16-kilometrski vzpon je zelo težaven. Nekateri so zgrešili cilj, tako da so delali dvojno pot, kajti žig za gorski cilj je v Grmovškovem domu, prenočišče pa smo imeli v Partizanki. K Partizanki vodi zelo strm in grd makadam, tako da je napor še večji. Toda. konec dober — vse dobro. Kopel nam je dobro dela, večerja pa še bolj, saj se je osebje koče zelo potrudilo. Za nami je bil sedmi dan in čakal nas je zadnji, težko pričakovani dan naše odprave. 8. dan: petek, 11. 9. 1987 Po zajtrku je sledil pregled koles ter telefonski klic na Vrhniko na Obrtno združenje, da jim povemo, kdaj pridemo, da bodo postorili vse potrebno za dober sprejem. Še posnetek z osebjem koče in že se previdno spustimo s Kop proti Slovenj Gradcu, Mislinji in nato proti Titovem Velenju. Pot poteka normalno. Iz starega dela mesta Velenje se odpravimo proti Polzeli in nato proti Braslovčam in Gomilskem. Ustavimo se na Vranskem, kjer pojemo toplo juho. Pot nas pelje naprej čez Motnik proti Kamniku. Tam nas čaka še zadnji, 12 % vzpon skozi Šmartno v Kamnik, Mengeš, Trzin in Črnuče. Ko smo prišli v Ljubljano, smo naredili še posnetek pred Zvezo obrtnih združenj Slovenije. Med potjo smo se ustavili v Drago-merju pri prijatelju Martinu, da smo poizkusili šipon I. 83. Na Vrhniki smo se razporedili v kolono po dva, spremljevalni- kombi poln reklam in z Avsenikovo glasbo pa za nami. Vrhniški obrtniki so nas sprejeli s šampanjcem in za vsakega od nas so imeli namesto lovorjevega venca pripravljen plašč za kolo. Tako opremljeni smo se skupaj odpeljali po Stari cesti do Usnjarne in se nato vračali po Tržaški cesti, mimo Cankarjevega spomenika proti Verdu do gostilne Marinčiče. Na cesti so nas posneli s kamero med vožnjo v dveh, štirih in osmih kolesarjih v eni vrsti. Pri Marinčič so nas počakali obrtniki, svojci in prijatelji. Obrtniki so nam dali v spomin leseno spominsko kolo z napisom transverzale, pogostili so nas z obilno večerjo. Nazdravili smo z buteljko čurinove-ga vina. ki smo ga hranili celo pot, za končano tran-, sverzalo po Sloveniji. Vsak udeleženec je dobil čašico. Vsi smo bili veseli, da se je odprava srečno končala, brez poškodb in drugih nevšečnosti. Veselje v ekipi je bilo veliko, kakor tudi med obrtniki samimi. Smo prva OZ, ki smo prevozili to pot in smo tako sklenili vez med OZ po celi Sloveniji. Mislim in upam. da nas bodo že drugo leto kje posnemali. Zahvalit bi se vsem obrtnikom, delovnim organizacijam in vsem drugim, ki so kakorkoli podprli akcijo, posebej pa še Izvršilnemu odboru Obrtnega združenja Vrhnika. Matjaž ŽirovniK Urniki vadbe in rekreacije v telovadnicah od 15. 10. 1987 do 15. 4. 1988 ZTKO je skupaj s športnimi društvi po KS in nosilci selekcij v m pripravila urnik vadbe v zimskem času. RAZPORED: TELOVADNICA OSNOVNA SOLA I.OG-DRAGOMER PONEpELJEK 17.00—18.15 NOCiOMET l'l Dragomcr 18.15—19.30 ODBOJKA Čl. Dragomcr 19.30—20.45 KOŠARKA ČL Dren TOREK 17.00—IS.I5 NOGOMET Pl Dren 18:15—19.30 KOŠARKA (L Dragomcr 19.30—20.45 NOGOMET ČL Dren SREDA 17.00-18.15 TENIS Log 18.15—19.30 TENIS Dren 19.30—20.45 TENIS Dragomcr ČETRTEK 17.00—18.15 REKREACIJA Bevke 18.15—19.30 KOŠARKA Log 19.30—20.45 REKREACIJA ženskC PETEK 17.30—19.15 ODBOJKA Dragomcr 19.15—20 45 NOCiOMET Dragomcr SOBOTA 9.00— II.00 TENIS Dragomcr 11.00—13.00 TENIS Dragomcr 15.00—17.00 TENIS Dren 17.00—19.00 KOŠARKA obč. lisa ZTKO TELOVADNICA PARTIZAN VRHNIKA PONEDELJEK 13.30—15.«! ORODNA TITOV. pionirji B 15.00—16.15 NOGOMET Pl Usnjar 16.15—17.30 TELOVADBA Cl s starki 17.30—19.00 ŠRG . 19.00—20.30 ODBOJKA mlajše ženske 20.30—22.00 ODBOJKA starejše Ženske TOREK 14.30—15.45 SMUČANJE — TEK 15.45—17.1X1 NOCiOMET pionirji A 17.00—18.30 NOCiOMET kadeti 18.30—20.00 REKREACIJA VP 1267 20.00—21.30 REKREACIJA Partizan SREDA 14.30—15.45 REKREACIJA V P 5312 15.45—17.00 ODBOJKA pionirke 17.00—18.30 ŠRG 18.30—20.01) AEROBIKA 20.00—21.30 REKREACIJA moški ČETRTEK 15.30—17.00 STROK. VAJE Postaja milice 17.00—18.30 ŠRG 18.30-20.00 TENIS Partizan 20.00—21.30 REKREACIJA ŠD Lipa PETEK 13.30—15.00 VP 1267 15.00—17.00 NOCIOMET mladinci 17.00-18.30 SMUČANJI: - TEK 18.30—20.00 REKREACIJA IUV 20.00—21.30 REKREACIJA Ženske SOBOTA 8.00— 11.30 obč. liga ZTKO 15.30—17.00 REKREACIJA Postaja milice 17.00—18.30 REKREACIJA Kolesarji 18.30—20.00 REKREACIJA KS Verd TELOVADNICA OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR PONEDELJEK 14.30—16.00 KOŠARKA pionirji 16.00—20.00 ATLETIKA 20.00—21.30 KOŠARKA KS BI. Brezovica TOREK 13.30—15.30 ODBOJKA pionirke 15.30—17.30 KOŠAkKA Pl 17.30—19.00 ŠRG 19.00—21.00 REKREACIJA OS Ivan Cankar SREDA 14.30—16.00 KOŠARKA Pl 16.00-20.00 ATLETIKA 20.00—21.30 KOŠARKA KS Stara Vrhnika ČETRTEK 14.30—18.30 KOŠARKA Pl 18.30—21.30 ODBOJKA ženske PETEK 14.30—16.00 KOŠARKA Pl 17.30—20.00 ATLETIKA 20.00—21.30 KOŠARKA IUV SOBOTA 7.00—1I.(K) TENIS 11.00—12.30 ŠRG 15.00—17.00 ATLETIKA 17.00—20.00 KOŠARKA obč. liga Vse rekreativee opozarjamo, da se vedejo po navodilih vaditelja, da skrbijo za red in čistočo ter upoštevajo navodila hišnikov. Cena enourne vadbe tedensko skozi celo sezono je po sklepu sekretariata ZTKO 2000 din na osebo. Participacije ne plačajo pionirji. Strokovni sodelavec ZTKO: Miro Gruden IVI Mercator Od 14. septembra letos lahko vsi občani v posebej določenih trgovinah, prodajalnah, gostinskih objektih, ki sodijo v eno od temeljnih ali delovnih organizacij v sestavu sozda MERCATOR, kupujejo Mercatorjeve kupone. Vrednost kuponov je 20, 50,100 tisoč dinarjev. Z nakupom bona dobijo tudi člansko kartico „Kluba Mercator". Prednost nakupa bona: nakup bona je oblika varčevanja, ki kupcu kupona prinaša 50 odstotne obresti, če kupon vnovči ali kako drugače porabi pred iztekom enega leta od njegovega nakupa. Če pa kupon vnovči po enem letu od nakupa pa mu prinaša 100 odstotne obresti (obrestovana vezana vloga). Kupljen bon lahko kupec kadarkoli zamenja v gotovino v tisti prodajalni oziroma poslovni enoti Mercatorja, v kateri je kupon kupil in prejel klubsko kartico. Lahko pa z njim plačuje vse vrste blaga in stortev, ki jih nudi več kot 1600 prodajaln in drugih storitvenih (gostinski, turistični, storitveni) obratov Mercatorjeve mreže po vsej Sloveniji, pa tudi v Beogradu in v nekaterih krajih sosednje republike Hrvatske. Vsak občan naj si sam izračuna koristnost, ki mu jo nudi geslo: denar v žepu, obresti pa tečejo. In to poštene obresti. Namen ustanovitve „Kluba Mercator": vse ostrejši pogoji gospodarjenja, visoke obresti in vedno manjša kupna moč prebivalstva narekujejo gospodarstvu, da ooišče vire za svojo reprodukcijo. Oblika, ki vam jo ponuja SOZD MERCATOR—KIT je ena od možnih. Pri tem pa velja načelo, da morata oba v poslu: občan in gospodarska organizacija svoj interes opredeliti na osnovi medsebojnega zaupanja in poštenja. Zato za izplačilo in vnovčljivost kupljenih kuponov jamči sestavljena organizacija MERCATOR-KIT, njenih 19.500 delavcev in 20.000 združenih kmetov. Podrobne informacije: vse informacije in obvestila v zvezi s „Klubom Mercator" lahko občani dobijo v najbližji Mercatorjevi poslovni enoti. Obvestila obsegajo od navodil za ravnanje s klubsko kartico, nakupa kupona, plačila s kuponom, obrestova-njem kupljenih kuponov (hranilnih vlog) in valorizacije obrestnih mer. času obračuna obresti in še vrsto drugih podatkov, ki jih bo občan zahteval. Obenem vabimo vse občane, ki so naleteli na kakršnekoli težave pri včlanjevanju v Mercatorjev kljub, izplačilu kuponov oziroma plačilu s kuponom, da nas o svojih težavah obvestijo s pismom ali po telefonu (061) 215-173. Veseli pa bomo. če se boste oglasili tudi s svojimi pohvalami. KOMI NALNO l'OD.H III \ KIINIKA o b v e š č a, da bo KOSOVNI ODVOZ ODPADKOV dne, 6. in 7. 11. 1987 po vseli krajevnih skupnostih, Kosovne odpadke pripravile \ navedenih dneh tlo 7, ure zjutraj na isio mesto kol sHielišćiKi posodo' Obrtno združenje Vrhnika organizira VEČERE ROČNIH DEL ob torkih ob 18. uri v bifeju Doma obrtnikov na Vrhniki, Tržaška 8 A Vabimo vse, ki vas veseli ročno pletenje, tkanje, klekljanjc ali izdelovanje tapiserij, da pridete v naš bife vsak torek ob 18. uri. Izmenjali si bo-' mo izkušnje, se naučili novih spretnosti, pa tudi delo nam bo šlo v družbi hitreje od rok. Te večere bodo vodile obrtnice, ki so pripravljene svoje znanje posredovati tudi drugim ljubiteljem ročnih del. Posebej pa bi vas radi opozorili na klcklanje. Izdelovanja čipk nas bo učila mojstrica domače obrti Julka Portuna. Z najbolj uspelimi izdelki se bomo predstavili na občasnih razstavah. »ŽITO" IJUBIJANA TO/D PEKARNA VRHNIKA Idrijca c. 12 OBJAVA „ŽITO" Ljubljana, TOZD Pekarna VRHNIKA, Idrijska C. 12 Vrhnika, objavlja prosta delovna mesta: — Čiščenje proizvodnih prostorov — ena delavka pogoj: končana osnovna šola — Enostavna dela v proizvodnji pekarne — en delavec pogoj: končana šola IV. stopnje in tečaj za vodenje skladišča ter tri leta delovnih izkušpenj na enakih delih — Enostavna dela v proizvodnji slaščičarne Vrhnika — ena delavka pogoj: končana osnovna šola, zaželjene delovne izkušnje Delovno razmerje za vsa dela in naloge sklenemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Stanovanj ni! Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov „ŽITO" LJUBLJANA, TOZD PEKARNA VRHNIKA, Idrijska e. 12, 61360 VRHNIKA — za razpis Rok prijave je 8 dni po objavi. ©DO EMONA 1PKO Kamnik pod Krimom 142 61352 Prescrje Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: — ključavničarja (2 delavca) pogoji: IV. stopnja (KV) strokovne izobrazbe nad 2 leti delovnih izkušenj poskusno delo 2 meseca — plastikarja pogoji: IV. stopnja (KV) kemijske, kovinske ali ličarske smeri nad 2 leti delovnih izkušenj poskusno delo 2 meseca — pomožnega plastikarja pogoji: II. stopnja (PK) kemijske, kovinske ali ličarske smeri oz. delavec brez poklica z možnostjo priučitve v delovni organizaciji nad 6 mesecev delovnih izkušenj poskusno delo 1 mesec Za objavljena dela sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas s pogojem uspešno opravljanega poskusnega dela. Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO EMONA IPKO, Kamnik pod Krimom 142, 61352 Prescrje, 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. Spored vrhniškega kina 31. 10. sobota ob 20.00 PLES NA VODI — jugoslovanski Režija: Jovan Ačin V gl. vi.: Gala Videnović, Relja Bašič, Nebojša Bakočević, Marko Todorović, Dragan Bjelogrlić, Đorde Nenadović, Goran Radaković, Miloš Žutić, Srdan Todorović, Milan Štrljić, Gidra Bojanić 29. 10. četrtek ob 20.00 31. 10. sobota ob 17.00 1.11. nedelja ob 20.00 GOSPODAR ZVERI - ameriški Don Coscarelli V gl. vi.: Marc Singer, Tanya Roberts. Rip Torn, John Amos 1. 11. nedelja ob 17.00 2. 11. ponedeljek ob 19.00 OČETOVSTVO — ameriški Režija: David Steinberg V gl. vi.: Burt Revnolds, Beverlv D'Angelo 3. 11. torek ob 19.00 7. 11. sobota ob 20.00 8. 11. nedelja ob 17.00 F/X - UMOR S TRIKOM - ameriški Režija: Robert Mandel V gl. vi.: Bryan Brown, Brian Dennehv, Diane Venora, Clif DeYoung 5. 11. četrtek ob 20.00 7. 11. sobota ob 17.00 8. 11. nedelja ob 20.00 DRAGULJ Z NILA — ameriški Režija: Levvis Teague V gl. vi.: Michael Douglas, Kathleen Turner, Danny De Vito 9. 11. ponedeljek ob 19.00 PIZZA CONECTION - italijanski Režija: Darmano Damiani V gl. vi.: Michele Placido, Mark Chase DNEVNIK VABI K SODELOVANJU: za dostavo DNEVNIKA IN NEDEUŠKEGA DNEVNIKA. Na območju VRHNIKA-VERD. Zaposlitev je vsak dan v dopoldanskem času za 2 uri. Za zaposlile* pridejo * pošicv upokojenci, gospodinje, študentje in osnovnošolci — sedmi ali osmi razredi Zaposlite* je lahko redna s polnim delovnim časom /a 8 ur ali honorarno. ZASLUŽEK ZELO DOBER. Interesenti zglasile se pri lov. /.'.onem Škofu, Verd 112, ali tel.: 752-321 ali pismeno na naslov: Ljubljanski Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 2. Prodajni sektor ali na telefon 061/325 261 interna 270. Iščem prostor za frizersko dejavnost'. Kavčič. Roviarska c. 16, Logatec tel. 741 160 N;i Vrhniki najamemo dvoposteljno soho s sanitarijami. Plačilo |h-> dogovoru. Ponudbe pošljite na IN ITCiRAL. I l'l', l'O/D Obmc-ini 'promet. I iubljana, ( elovška 160. Vsem vaščanom, gasilcem Stare Vrhnike, Poklicni gasilski brigadi Ljubljana in gasilcem okoliških vasi, ki so pomagali pri gašenju požara na našem gospodarskem poslopju ali so nam kako drugače priskočili na pomoč, se iskreno zahvaljujemo. Tomšičevi iz Stare Vrhnike OBVESTILO! Vse lastnike grobov na pokopališču na Stari Vrhniki obveščamo, da smo odstranili odlagališče zemlje in smeti na pokopališču. Na tem mestu je predviden prostor za nove grobove. Krajevna skupnost bo kupila posode za smeti in jih postavila pred vhodom na pokopališče. Prosimo vse lastnike grobov, da to obvestilo upoštevajo in spoštujejo red na pokopališču, ker bomo v nasprotnem primeru ustrezno ukrepali. Krajevna skupnost Slara Vrhnika ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi moža, očeta in brata Štefana Drevenška se iskreno zavaljujemo vsem za pomoč in lajšanje naše bolečine. Hvala zdravnici dr. Piršič za pomoč in trud ob njegovih zadnjih trenutkih življenja. Hvala vsem sorodnikom, kolektivu LIKO, gospodu župniku, sosedom, prijateljem in znancem za neizmerno pomoč, hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in izkazali čast in spoštovanje do našega dragega. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi Marjane Gabrovšek Gromove mame i/. Podlipe 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem ter znancem, ki ste ji darovali cvetje ter pospremili na zadnji poti. Hvala vsem sosedom za pomoč, govornici za govor, pevcem, gasilskemu društvu ter župniku za opravljen obred. Posebna hvala patronažnim sestram ter dr. Piršičevi, ki so ji dolga leta lajšali bolezen. Vsi njeni ZAHVALA Ob bridkem spoznanju, da so se iztekli življejski dnevi našemu atu Martinu Jelnikarju se lepo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo Zdravstvenemu osebju UKC Golnik za njihov trud, sosedu Ivanu R. za poslovilne besede in pevskemu zboru Brezovica. Hvala vsem, ki ste ga ljubili, imeli radi in ga boste ohranili v lepem in nepozabnem spominu. Vsi, ki smo ga imeli radi Log pri Brezovici ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in tasta Ignacija Groma se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem — vsem, ki ste nam ob smrti moža in očeta stali ob strani in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo dr. Kogoju, dr. Peroviču in osebju nevrološke klinike v Ljubljani, dr. Zupanovi, dr. Drašler-Rožmančevi ter požrtvovalnemu osebju Doma upokojencev na Vrhniki. Iskrena hvala za vsa osebno in pisno izražena sožalja ter darovalcem vencev in cvetja. Hvaležnost izražamo govornikom, Pihalnemu orkestru Vrhnika, KS, Zvezi borcev, članom Čebelarskega društva Vrhnika in Borovnica, Obrtnemu združenju in Društvu upokojencev ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Njegovi najbližji Vrhnika, 7. avgusta 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in babice Ane Kenk, roj. Rode se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje ter darovano cvetje. Hvala pevcem in organizaciji ZB Stara Vrhnika za pomoč in poslovilni govor. Mož Ivan, sinova Janez in Srečo /. družinama Pravijo: Imeli. Jaz pravim: Imeli raci. Govorijo: Uspeti. Jaz: Ne umreti mlad. (T Pavček) Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža in očeta Momčila Radića (1941—1987) se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za vsestransko pomoč; IX) lenolit, pevcem in gasilcem za organizacijo pogreba; g. župniku za opravljen obred. Hvala dr. Petrovčiču in sestram ZD Borovnica za obiske na domu in nego v času bolezni. Hvala vsem, ki sle sočustvovali / nami, darov ali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poli. Žalujoči: žena Slojanka, Dare in Diaua ZAHVALA Ob boleči i/gubi naše tete in sestre Frančiške Mihevc se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, njenim sošolkam in sošolcem za izraženo sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Vrhnika za lajšanje bolečin pokojne, kvartetu Raskovec, gospodu dekanu za opravljen obred ter sošolki za poslovilne besede ob odprtem grobu. Sestra / možem in hčerkama Balinarji ŠD Dren notranjski prvaki Razgibano športno delovanje vseh sekcij Športnega I društva Dren v letošnjem letu in zagnanost nastopajočih I se je obrestovala. Kljub temu, da ekipe posameznih sekcij ne nastopajo dalj časa v ligaških tekmovanjih so rezultati zelo vzpodbudni in garancija za še boljše delo v prihodnje. Balinarji ŠD Dren so bili prepričljivo najboljši in zasluženo osvojili prvo mesto v Notranjski balinarski ligi. Izgubili so le dve tekmi. Kot zmagovalci notranjske lige za 1987. leto so se 17. in 18. oktobra v Kopru udeležili kvalifikacij za vstop v slovensko balinarsko ligo. Na kvalifikacijah je nastopilo 8 najboljših ekip — zmagovalcev posameznih regijskih tekmovanj. Z dobro igro so opozorili nase ter za las zgrešili uvrstitev v slovensko ligo. Vendar je bilo mnenje vseh nastopajočih ekip kakor tudi vodstev Balinarske zveze Slovenije, da je ekipa zelo perspektivna. Z dodatnim delom in vzgojno mladih igralcev, ustrezno zagotovitvijo materialnih sredstev in dosegom cilja, da se igrišče pokrije, bo v prihodnjem obdobju lahko uspešno nastopala tudi v slovenski ligi. Za tekmovalne dosežke in zagnanost zaslužijo vse pohvale. Lintverni na Triglav Naše AMD med najboljšimi AMD Vrhnika seje v zadnjih dveh letih izredno aktivno vključilo v reševanje cestno prometne problematike, s posebnim poudarkom na izboljšanju prometne varnosti. Nedvomno je s tem tesno povezano tudi izobraževanje, zato temu področju posvečajo še posebno skrb. Znano je, da se je AMD v začetku leta 1986 znašlo v nezavidljivem položaju, zaradi neizpolnjevanja pogojev za uspešno obratovanje je prišlo celo do prepovedi obratovanja Av-tošole. Za sanacijo takega stanja je bilo nujno temeljito spremeniti način dela, kakor tudi pridobiti zunanjo finančno pomoč. Z velikimi napori za vzpostavitev boljše organiziranosti Avtošole, za pridobitev ustreznih kadrov ter z zunanjo finančno pomočjo v obliki kredita, ki so ga dobili od DO Surovina, so uspeli postaviti delovanje Avtošole na solidne temelje. Vso skrb so posvetili kadrovanju in nabavi ustrezne opreme za strokovno in učinkovito poučevanje. Njihove sedanje zmogljivosti so sledeče: 3 redno zaposleni inštruktorji vožnje za vozila B kategorije, 5 honorarno zaposlenih inštruktorjev za vozila B kategorije, 1 inštruktor za poučevanje vožnje s traktorjem, 3 predavatelji cestnoprometnih predpisov, 8 novih avtomobilov. Teoretični pouk se odvija v sodobno opremljeni predavalnici v osnovni šoli Ivana Cankarja. Na voljo imajo vse potrebne pripomočke za sodobni pouk (grafoskop, prikaz delovanja semaforja, razne sheme itd.). Organizirali in izvedli so 10 tečajev cestnoprometnih predpisov. Prisotnih je bilo 336 kandidatov za vožnjo vozil B kategorije, 274 kandidatov je uspešno opravilo izpit in tečaj za traktoriste, ki ga je obiskovalo 22 kandidatov.. Organizirali so 4 tečaje Naš časopis......Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika - Ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Susman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko (tehnični urednik) - Naslov uredništva: OK SŽDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika - Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 - Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o ob-davčeri)u proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen 'prometnega davka. cestnoprometnih predpisov za kolo z motorjem: 2 v osnovni šoli Ivana Cankarja na Vrhniki, 1 v Borovnici, 1 v osnovni šoli Log. Od 125 kandidatov jih je 69 uspešno opravilo izpit. Imeli so 2 tečaja o varstvu pri delu s kmetijskim traktorjem. Prisostvovalo je 46 kandidatov. K temu pridajmo še 3 tečaje prve pomoči, ki so jih organizirali v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije. Prisostvovalo je 105 kandidatov. Učni uspeh je bil za 4,5 % večji kot v preteklem letu. Izpite je uspešno opravilo 54 % kandidatov. Pri izvajanju programa tesno sodelujejo s Svetom za preventivo v cestnem prometu Skupščine občine Vrhnika, tako da je program dela obeh institucij vedno usklajen. Po podatkih o uspešnosti avtošol v ljubljanski regiji, ki jih spremlja izpitna komisija, je Avtošolo AMD Vrhnika na odličnem 2. mestu. V naslednjem letu bodo nadaljevali s celotnim programom izobraževanja, obenem pa načrtujejo tudi dodatne aktivnosti, predvsem v smislu povečanja prometne varnosti. V delovnih organizacijah, predvsem tistih, ki imajo večji vozni park, nameravajo organizirati predavanja o novostih na področju cestnoprometnih predpisov in zakona o varnosti v cestnem prometu. Imeli bodo prometni krožek v osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki, pripravili predavanja o prometu za VVZ Vrhnika, v sodelovanju z Milico, ZŠAM, Svetom za preventivo v cestnem prometu bodo organizirali akcijo „Tehnično brezhibno vozilo — varno vozilo". Nadaljevali bomo z akcijo za izgradnjo prometnega poligona za potrebe osnovnih šol Vrhnika, ki so jo že začeli letos. Zakaj ravno Lintverni? Pohodna druščina naj bi imela seveda neko ime, ki naj bi odražalo bistvo pohodnikov, povezano pa naj bi bilo z Vrhniko. Menda poznate tisto vrhniško „butne k'd lintvern"? Pa presodite ... PO skrbnih pripravah pod vodstvom glavnega organizatorja pohoda Tonija Turka, ki je obenem skrbel tudi za idejnost pohoda, smo razdelili v skupini posamezne dolžnosti — od glavnega vodje do bolničarja in kurirja, pa vremenarja in ekonoma ter druge vse „glavne dolžnosti". Dolžnost glavnega kuharja smo npr. poverili Daretu, ki sicer menda ne zna skuhati niti v mehko kuhanega jajca (kar naprej je trdo), najbolj pa smo zadeli pri glavnem kontrolorju pohoda, ki tudi sicer or-pavlja to funkcijo v občini (Peter Petkovšek), ki je poskrbel, da smo občinsko mejo prekoračili brez plačiia posebnega občinskega davka. Na zboru, ki je bil predviden 21. 8. ob 13.45 pred Mantovo, smo najprej ugotovili navzočnost (Turk), prevzeli še zadnja „darila", napravili skupinski posnetek in se odpravili v Butanjevo do Flan-drove Minke, ki nam je postregla s kačjo slino (Mina se je zato posebej pripravila — fotodokumen-tacija) in tukaj smo se končno poslovili od Vrhnike ter jo mimo Starega mlina in Lintverna „potegni-li" do Log Zaplane, kjer smo zapeli podoknico Fickovemu Jožetu in nato zakorakali proti Rovtam. Občinsko mejo smo prekoračili brez večjih zapletov (poskrbel Petkovšek) in premagali tudi prvo pot na tujem brez večjih težav. V Zajelah smo zamenjali naše dvakrat zvarjeno pivo (drugič na soncu) za primerno ohlajenega, obnovili stike s prijateljsko občino in nadaljevali pot v Sopot, kjer smo opravili degustacijo vrhniškega sira (tako dobrega menda še niso naredili) ter nato nadaljevali pot proti Goropekam. Zjutraj ni šale. Odhod po programu od 6", ob 7n pa že izpraznimo žirovsko zasebno pekarno in nadaljujemo pot do Ledin, kje nas čaka glavni ekonom z obilnim zajtrkom. Bližnja gospodinja se ponudi, da nam skuha kavico in izkaže se, da je dobra tajnica. Pot nadaljujemo do Sovodenj, med potjo spotoma izpraznimo vaško trgovino (v glavnem pivo) in jo nato v Tajnikarjevi grapi pod Ermanovcem čez Staro Oselico primahamo v Kopačnico. Od tu se povzpemo na Robidnico, ker nam Zoran pripravi okusen LEČO (kdor je gledal poletno noč, je to jed verjetno že poskusil), po izpopolnjenem receptu. Tu je daljši počitek. Napravimo nekaj fotodo-kumentov (obupanega glavnega kontrolnika pohoda, ležečega na gnojem vozu), pa ponovno pot pod noge. Med Črnim vrhom in Cimprovko nas vodi pot na Zgornjo Dovčo, od koder se spustimo v dolino Selščice, po kateri pridemo do Petrovega brda. Ker smo že 13 ur na nogah, se odločimo za nočitev. Med okusnim gobjim obrokom, ki sta ga pripravila glavni kuhar in ekonom, pa izvemo, da prenočišča v Petrovem brdu ni in da moramo naprej v B. Bistrico. Po kratkem posvetu se odločimo za hiter premik. Kot br-zovlak pridivjamo v Podbrdo in tamkajšnjega postajenačelnika nagovorimo za petminutno zamudo — izjemno (daljše so normalne), da prisopihajo še „zadnji vagoni brzovlaka", ker le tako ne ostanemo brez našega Slavca (in še koga) ter ..zasiguramo" večerni zbor in „himno". Po prenočiščih nas taktično razporedi idejni vodja (1 smrčač in 3 pohodnike), da ne bi bil slučajno kdo prikrajšan za godbo. Bohinjci, ki daleč prednjačijo v turizmu, nam omogočijo toplo kopel in vse, kar je potrebno za obnovitev sil, zjutraj nam celo ponudijo „bogea kušnit. Veliko dela ima glavni bolničar, kajti naši obvezni spremljevalci so večji in manjši žulji, s katerimi je treba lepo ravnati, sicer se ti maščujejo. Rana ura —- zlata ura, zato smo ob 6h pokonci in že hitimo proti Stari Fužini, kjer zajtrkuje-mo, si razdelimo skupne rezerve, poslušamo nekaj vicev mimoidočega hribovskega župnika in že smo na poti proti Vogarju. Krajši počitek in nato nadaljujemo pot proti planini priložnostna planinka samo zato, da bi jezila „Slav-čevo" ženo "prav naj ji bo, pa naj ga ima doma). Nadaljujemo pot proti Doliču. Steza nas vodi po prelepih planinah, kaj kmalu pa se strmo vzpne v skalovje. Hribarice. Krajši postanek (popijemo zadnje rezerve piva). Stezosledec nam opiše okoliške vršace, nakar nadaljujemo pot do Tržaške koče na Doliču. Po programu bi morali najprej do Planine, naša predhodnica pa po zvezah izve, da je Planika že okupirana, zato imamo krajši bojni posvet in na veselje nekaterih pohodnikov se odločimo za bivakiranje kar tu, čeprav dobimo nekoliko manj ležišč, kot je v naši odpravi mož. Odločtiev je vredna „runde", ki jo takoj pospravimo, da si ne bi kdo premislil, nato pa prevzame besedo (pardon, glas) glavni pevovodja, ki skuša iz nas spraviti kolikor toliko sprejemljivo petje, ki traja vse do 9. ali 10. ure. Vstajanje ob 5h (nekoliko godrnjajoče), nato pa takoj po „čišćenju zob" na Planiko, kjer se stezosledec (glavni) odloči za neko nvo pot na vrh. Po tej poti najbrž hodijo le gamsi, pa še ti le lakrat, ko sledijo dobri kozi, mi pa z naježenimi lasmi le pridemo na VRH. Pot navzdol je lažja. Najprej na Planiko, nato do Vodnikove koče, kjer se pozdravimo z Angelco, se razdelimo v dve skupini, od katerih gre prva skozi Voje po „Katr-co", druga pa v objem ženam na Pokljuko. Sešli naj bi se v Radovljici, vendar so „gobarji" jo iz objektivnih razlogov „zbrisali" pot ti Vrhniki. Detektivsko smo jim sledili (napis-na majicah) in jih končno izsledili v gostilni Simon na Vrhniki, kjer smo izpraznili nahrbtnike ter popili nekaj vrčkov piva (iz zaupnih virov smo izvedeli, da je gostilna skoraj na psu in das Kralj ne bo dobil niti pol OD, če ne bomo mi kaj več zapravili). In kaj naj rečemo o pohodu na sploh? Prijetno in koristno. V dobri družbi je vedno prijetno, s humorjem se premaga marsikatera težava. Pri razdeljevanju posameznih dolžnosti smo imeji srečno roko, saj smo izbrali najboljše vse glavne, predvsem pa vremenarja. Posebej je treba pohvaliti poštarja — (Post et camp. sin). Prijetno počutje pa so nam omogočili tudi naši sponzorji: „Avtomontaža TOZD Kovinarska, Droga — obrat Jelka Vrhnika, Trgovsko podjetje Galeb iz Ljubljane, IUV TOZD Usnjarna vrhnika, LIKO Vrhnika, KZ Vrhnika — Mlekarna, Mlečna restavracija in trgovina, Hotel Mantova, OŠ Ivan Cankar iz Vrhnike, Žito TOZD Pekarna Vrhnika, Občinski sindikalni svet Vrhnika ter zasebniki: Pavle Mrak in Tone Istenič (nack). Vsem se še enkrat zahvaljujemo. Prihodnje leto na svidenje. LINTVERN (GLAVNI) PISMO IZ ČAPLJINE Jesenski darovi Tukajšnjega slikarja Žira Bastandžiča, člana Društva likovnih umetnikov BiH, so že davno prevzeli kraji, kjer je rojen in kjer živi (zato ga tudi imenujejo „slikar rojstnega kraja") in s tem občutkom je naslikal delo, na katerem so sipek, storži koruze in polna košara sadja. Še se spominjamo slikarjevih besed: ..Razpokan sipek simbolizira rodnost leta." Sipek bo svoje sočne plodove odkril jesenskemu soncu samo, če je bilo v času zorenja dovolj dežja. Če rodi sipek, potem je bilo leto dobro tudi za ostale vrtne kulture in za sadje. In letos je bilo dobro leto. Proizvodne površine v čapljinski občini ocenjujejo na šest tisoč hektarov. Vzgajajo zgodnjo zelenjavo in sadje. Donos ocenjujejo na preko deset tisoč ton. Ni še dolgo, ko so veliko zelenjave zaorali in precej sadja zavrgli: letos pa je ve, kar je proizvedla plodna dolina, našlo kupca na našem tržišču. Desetina delovnih organizacij je prevzemala tržne viške in jih prodajala. Največje količine je odkupila Apro-Hercegovina. ki ima v čapljinski občini svojo delov- no organizacijo Mediteran in tri osnovne organizacije koooperantov. Kmetijstvo prinaša precej dohodka, kar lahko ilustriramo z rastjo varčevanja v tukajšnjih poslovnih bankah. Na višku pobiranja zelenjave in sadja je dnevno varčevanje v dveh bankah od dve do tri stare milijarde. Tako je bilo v juniju in v juliju, tako je tudi sedaj, ko pobirajo grozdje in tobak. Apro-Hercegovina, kombinat, ki združuje hercegovsko kmetijstvo, trgovino, gostinstvo in turizem, se je obvezal, da bo njegova delovna organizacija Hepak, katere sedež je v Čapljini, od vinogradnikov prevzel vse ponujene količine grozdja. Odkupno ceno narekuje odstotek sladkorja v jagodah. Cene so, kot že prejšnja leta, akontirane, kar pomeni, da bodo dokončne cene znane šele, ko bo Apro-Hercegovina prodal vino na domačem in tujem tržišču. V Čapljinski občini je manjša proizvodnja tobaka, ker več dohodka prinaša proizvodnja zelenjave in sadja. Včasih je bil tobak osnovna kultura, danes pa tu pridelujejo desetine zelenjavnih in sadnih kultur. V zadnjem času dolino Neretve in razdrobljene kmetijske površine osvaja tudi gojenje aktinidij. Začeli so iz radovednosti in hobija, a danes že imamo gospodinjstva, ki ustvarjajo tudi proizvodnjo tržne viške. Aco Dragičevič V skladu s 33. členom Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj v občini Vrhnika, Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika objavlja osnutek Prednostnega vrstnega reda za pridobitev solidarnostnih stanovanj v občini Vrhnika Ime Št. točk Št. d. čl. 1. Japelj Majda 750 2 2. Jenko Marija 645 1 3. Bizjan Marjan 635 3 4, Nikolavčič Karel 610 3 5. Malavašič Valerija 575 3 6. Tumara Stevka 565 4 7. Maksič Mira 555 3 8. Kozomara Jovanka 545 3 9. Dolinar Marjetka 545 2 10. Baje Rozalija 540 1 11. Forster Greta 540 3 . 12. Vukosavljevič Olga 540 T 13. Tomšič Anton 530 4 14. Drmota Zvonka 530 4 15. Suljić Tatla 520 2 16. Oven Alma 520 2 17. Zupet Sonja 515 3 18. Tubič Milivoj 500 4 19. Ibrahimagič Halima 495 3 20. Aličajič Esad 490 4 21. Trivunovič Drago 470 4 22. Maglajič Marija 440 4 23. Sekulič Josip 435 5 24. Gomeršić Ljiljana 430 3 25. Nikolić Velinka 425 4 26. Trivunčević Vaskrsije 420 4 27. Armič Marija 420 2 28. Menart Marija 420 2 29. Konjevič Boško 410 2 30. Dalič Zoran 410 4 31. šebnik Rafael 400 4 32. Mustafić Demal 400 3 33. Radamani Ređep 395 4 34. Lukančič Damjan 395 3 35. Ibraimov Derviša 385 3 36. Radovanović Milorad 380 3 37. Čemal Nisvet 370 3 38. Arnaut Nešad 360 5 39. Horvat Marta 355 4 40. Dujić Marta 300 4 41. Avrić Ilija 295 4 42. Botonjić Ramo 290 3 43. Bajec Peter 260 3 . Pogojev za uvrstitev na prednostni vrstni red ne izpolnjujejo: 1. Ambrož Frančiška 19. Maric Nenad 2. Bečaj Jože 20. Miletič Gordana 3. Beganović Senad 21. Petrovič Suada 4. Blagojevič Draginja 22. Pregelj Neva 5. Bubič Marija 23. Radvanović Mitra 6. Cvisič Nedeljko 24. Remškar Gabrijel 7. Devic Ivka 25. Rendič Gina 8. Drevenšek Nataša 26. Rogar Dragoljub 9. Đekić Drago 27. Senica Barbara 10. Ferenc Draženka 28. Stjepanovič Branislav 11. Ferkolj Irena 29. Stojanovič Novica 12. Gačič Dušan 30. Šenk Aleš 13. Hren Tanja 31. Škrgič Sulejman 14. Jug Silvester 32. Šubic Suzana 15. Kitanovič Drago 33. Telban Franšička 16. Kogovšek Marija 34. Trivunčević Đuro 17. Kogovšek Vilma 35. Valenčič Pavla 18. Malbašič Mira 36. Vuleta Drago Prednostni vrstni red dajemo v javno razpravo, ki traja do 30. 11. 1987. Morebitne pripombe je traba poslati na Samoupravno stanovanjsko skupnost Vrhn ika, Cesta gradenj 1. O pripombah bo razpravljal zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjeske skupnosti Vrhnika. PREDSEDNIK ODBORA ZA SOLIDARNOST Občinski odbor ZZB NOV Vrhnika obvešča, da bo Žalna Komemoracija v počastitev padlih v NOB, pri Grobnici na Drči, v nedeljo, 1. novembra ob 9. uri. Smučarsko društvo Vrhnika prireja Smučarski sejem v soboto, 14.11. 1987 od 9. do 21. ure v Domu krajevne skupnosti na Vrhniki. Organizirali bomo komisijsko prodajo rabljene smučarske opreme, vam nudili strokovne nasvete, lahko pa si boste ogledali tudi video posnetke s smučarsko tematiko. VABLJENI!