1 il Dopisi se dos rokopisi in s za vsak m lir. poštnina p Narodna in Knjir.inica vi* 7 R I " ' Ust izhaja vsako soboto zjul/aj. Posamezna številka" straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celpltitnz. Polletna 500 lir: trim««*»- -orava: Tr“ s,„dij *5/7 . Ei&W S T c \>. šestih 100 lir; tvo in 444)47. iemajo .tolpca POST. DELO GLASILU KO M LKISTIÉHJ E PARTIJE T.O. Pripravljajmo se na kampanjo demokratičnega tiska JOVLJENA IZDAJA LETO Vlil. ŠTEV. 31 (410) TRST - SOBOTA, 4. AVGUSTA 1956 CENA 20 UR ZAKAJ SE TOLIKO ČASA NI REŠILO VPRAŠANJE OBČINSKE UPRAVE mokrisiiani iziralalo n stališči Minami nri ji arali sim Na torkovi seji je tov. Rogassi poudaril, da bi se lahko na podlagi demokratičnega programa sestavila trdna in učinkovita uprava - Miani se je s čudnim izgovorom odrekel glasovom levice Levičarski svetovalci zahtevajo umaknitev Bartolijeve kandidature - Seja se je nadaljevala sinoči 30 °re^ Je zopet bila seja . ! eša občinskega sveta, n 1 Odzadnji seji je bil Bar-Ve- Predvsem so demo- a» ?Htii eltl rl-. >h «»V, lil» i{' h. ^Ov vztrajali na svojem u o Bartolijevi kandida-° centristicni formuli, tini svetovalec Morpurgo ^ svoji izjavi razkril nov ! ® demokristjanov, ki so 8111 socialdemokratom in ncem predlagali naj 11 ?“u »"lika: odbor iz treh strank '“eralcev, pač pa na pod-“srtolijevega županova. I ;č$e je začelo novo glaso-m ?a izvolitev župana so (i83nke podale svoje gialli^ izjake. Tov. Rogassi je . komunistične skupi-J i,j Udaril, da so demokri. krivi, ker ni bil dva Po volitvah izvoljen S svojim vztrajanjem 6nu Bartolija demokri-dejansko onemogočajo !j| drugo rešitev, ki bi pre. nevarnost osredotoče- * k 'tip, ^s: "ičarskih glasov in i- menovanja komisarja. Na tej podlagi hoče DC ohraniti pri življenju zarjavelo centristič-no koalicijo in preko nje kle. likalni monopol nad mestno upravoi. Ta linija DC izhaja iz navodil Fanfanija, ki se rajši poteguje za komisarja, kot da bi pristal na demokratično re. šitev v okviru volilnih rezultatov. To, kar se dogaja v Trstu in v drugih velikih italijanskih občinah, dokazuje, da demokristjani hočejo v se. danjem trenutku prikriti s centristično krinko svoje hotenje po upravah, ki bi uživale podporo desničarskih strank. Zaradi tega — je dejal tov. Rogassi — mi odločno protesti. ramo proti tem manevrom in lej politiki, ki je popolnoma nasprotna demokratičnim načelom. Samo na podlagi demokratičnega in socialnega programa se lahko ta vprašanja rešijo brez nevarnosti. Prav tako protestiramo proti dej. stvu, da je bila naša partija v vseh pogajanjih med strankami stalno izključena, kar se ni zgodilo niti v drugih italijanskih mestih, kjer so demokristjani ohranili vsaj obliko demokratičnosti. V Trstu skušajo demokristjani in tisti, ki jih podpirajo, nadaljevati z odvratno diskriminacijsko politik na našo škodo, kot da ne bi bila naša stranka druga največja v Trstu. PO DOLGEM BIVANJU V TUJINI Iz Argentine se 40.000 Rusov vrača v domovino V zahodnih deželah se nino, go ne govori o masovnem izseljevanju iz Argentine v So~ jetsko zvezo. Le te dni so ne. kateri časopisi, predvsem levičarski obvestili, da je 40.000 Argentincev ruske, ukrajinske in beloruske narodnosti zaprosilo vlado Sovjetske zveze, naj jim dovoli vrnitev v- domovino. Izseljenci so v Argentini že več desetletij in so si tam ust. varili dom, družino in so bili tudi zaposleni. V zadnjem času pa so se začeli množično prijavljati za vrnitev v domovino, kjer so jim oblasti zagotovile delo in stanovanje. V Sovjetsko zvezo sta se do sedaj od 40.000 prijavljenih izseljencev vrnili v domovino dve skupini po tisoč oseb vsaka. Tretja skupina pa je že na poti in se te dni ustavila v pristanišču v Genovi. Njihova ladja je namenjena v Odeso, kjer se bodo izseljenci izkrcali, od tam pa jih bodo namenili v rodne kraje. Tudi na Poljsko se vrača v zadnjem času na stotine in stotine ljudi, ki so po drugi svetovni vojni ostali v tujini. Ni dolgo od tega, ko so se vrnili v domovino ludi nekateri visoki politični voditelji poljske emigracije na Angle, škem. Kardelj v Italiji RIM — Te dni se zadržuje v Italiji s svojo soprogo podpredsednik Jugoslavije Edvard Kardelj, ki bo obiskal na svojem letnem dopustu več italijanskih mest Prav zaradi teh diskrimina. cij je nemogoče pričakovati, da bi naša partija niti posredno podprla župana ali odbora, ki bi iz teh diskriminacij izšel. Demokristjani očividno zasledujejo cilj komisarske rešitve, ker je nemogoče, da bi mogli upravljati občino z manjšino svetovalcev. Komisarska rešitev pa bi zavlačevala rešitev nujnih tržaških vpra. sanj. Prav zaradi tega nosijo vso odgovornost za sedanje stanje svetovalci centra in si komunisti pridržujejo svobodo akcije v okviru občinskega sveta. Potem, ko so demokristjani znova potrdili Bartolijevo kan. didaturo in ko so republikanci izjavili, da bodo pri dveh prvih glasovanjih oddali bele glasovnice, je prišlo do ostrega incidenta med socialdemokratom Dulcijem in misovce. ma Morellijem ter Wondri-chem. V določenem trenutku ie zgledalo, da bo nastal pretep. Dulci je v svojem govoru predvsem ožigosal licemernost fašistov in njihovo demagogijo. Očital je tudi Wondriehu, da je bil za časa nacistične o-kupàcre na strani nemškega Oauleiterja. Pinchene od Gibanja ljud. ske enotnosti je v svojem govoru izrecno napadel fašiste, ki nimajo nobene pravice da se sklicujejo na svoje itaiijan-stvo, ker so krivi vseh nesreč italijanskega naroda in dežele. Na splošno so vsi predstavniki levice zahtevali, naj demokristjani odstopijo od Bar. tolijeve kandidature in naj kandidirajo za župana drugega človeka. Po vseh teh izjavah so se vršila tri glasovanja, ki niso rodila nobenega u-speha, ker bi bil moral kandi. dat dobiti absolutno večino glasov. Prvo glasovanje je takole izpadlo: glasov 59, belih glasovnic 14, Bartoli 27, Miani 18. Miani je po tem glasovanju dejal, da ne sprejme glasov, N NACIONALIZACIJI DRUŽBE, KI JE UPRAVLJALA SUEŠKI PREKOP Angleška in francoska vlada ,tožita Egiptu z vojaškimi ukrepi f ----------------------—-— ------ jTT*pt se je z nacionalizacijo dotaknil Ie interesov peščice delničariev, ne pa interesov dežel, / se poslužujejo Sueškega prekopa - Solidarnost arabskih in socialističnih dežel z ukrepom Egipta - Angleško in francosko brodovje v stanju pripravljenosti, da zaščiti interese delničarjev l^ii četrtek je predsedujta Naser razglasil na. grčijo mednarodne druž-le upravljala sueški pre-j Kri kateri so bili pre-H Zainteresirani francoski P1 } 6ški delničarji. Egiptov-■ .laške čete so zasedle j,i?l0:Pja družbe, vlada pa «i olcasno izjavila iV li(.0nia zaščiteni da bodo interesi |l j '4'jev, katerim bo izpla-lV|°^škodnina, in da bo za-( L ,en mednarodni značaj > preko katerega bodo J j kot doslej plule j Narodnosti. )jg strela z jasnega u-Bo angleški in franco-f ^stolnici. Angleška in t 5*8 vlada sta takoj po-nfTptestne note. egiptov-i(jj '> ki pa jih je zavrnila i , zaljivega in gospodujo. i ‘0tla. Razburjenje angle- ladje nacionalizaciji druž- . 'ti l»v | francoskih vladnih iigv ie razumljivo, če se 'i j*’, da je veliko kapitali-^‘"teresirano pri izkori-dohodkov. Angleški in -, ki delničarji bodo nam-^dcionalizacijo medna-ij6 družbe, kateri je bila bl^Uetij poverjena upra, iihŽke skozi prekop, iz-gu-j ,e denarce, ki se bodo Vikali v egiptovske dr-bla-gajne. Ji^.k Protesta proti nacio-\ l]i sta francoska in an-! VsV’ada odredili rekvizi-Jžjidružbenih skladov, % Q Pri angleških in fran, W “dtikah. Istočasno je Zaradi nacionalizacije je bil , Jugoslovanski z veliko naglico sklican po- tako pozitivno svet angleških francoskih in 1 Egipta tisk je prav ocenil korak izrazil svojo sim- X a vlada odredila gospo-Ì s (S£lnkcije proti Elgiptu, Prestrašila Egipt in ' q na umaknitev od. aciona.lizaciji. ameriških predstavnikov. Posvet ni rodil zaželenega uspeha, ker Amerikanci niso urad. no hoteli sprejeti angleških in francoskih predlogov po takojšnjih odločnih ukrepih «za zavarovanje mednarodnih interesov ob sueškem prekopu». Na vsak način so se tudi A-merikanci strinjali, da je treba zagotoviti nemoteno plovbo po sueškem kanalu in da je treba začeti pogajanja za rešitev vprašanja. Amerikanci se nagibljejo k zamisli o inter. nacionalizaciji kanala preko OZN. C e so so angleški in fran. c os ki vladni in kapitalistični krogi zelo razburili zaradi nacionalizacije, jé ves arabski svet z navdušenjem pritrdil Naserjevemu ukrepu. V arabskem svetu se poudarja, da je prišel čas popolne neodvisnosti arabskih dežel brez kakršnega koli zainteresiranega kolonialnega varuštva. Tudi indijska vlada je pozdravila ukrep Egipta. Tako -so napravile tudi druge azijske države. Sovjetski tisk -se je ugodno izrekel o odločitvi Egipta, Hru. ščev pa je v govoru na neki kmetijski konferenci dejal, da je nacionalizacija sueškega prekopa notranja zadeva Egipta, v katero ne sme posegati nobena država, ker so se končali časi kolonializma, ko so si kolonialistične velesile lastile pravico nemotenega vo. jaškega in političnega posega v zadeve afriških in azijskih dežel. patijo za stvar neodvisne po. litike predsednika Naserja. V času, ko se Egiptu grozi s strani Zahoda, življenje v deželi poteka popolnoma normalno, vlada pa zagotavlja, da nacionalizacija družbe, ki je upravljala prekop, ne bo prejudicirala nobenih interesovj tem manj pa interese držav, ki se poslužujejo prekopa. V egiptovskih krogih, se pravi. da- bo Egipt vsako leto do. bil od prekopa približno 50 milijard lir, od katerih je do sedaj dobival le 7%, ker je o-stalo šlo delničarjem, prav posebno francoskim in angleškim, čeprav je bila družba nominalno egiptovska. S tem denarjem misli vlada odločilno prispevati k izgradnji jeza pri A-suanu, ki bo stal 150 milijonov egiptovskih lir, t. j. približno 2;70 milijard lir. Angleži in Francozi se ne morejo sprijazniti z nacionalizacijo, zato pa grozijo z vo. jaški-mi ukrepi proti Egiptu. Angleška vla-da je pozvala vse angleške družine, ki so v E-giptu, naj čimprej zapustijo deželo. Po drugi strani obve. ščajo, da sta Francija in Anglija zbrali dve eskadri vojnega brodovja, ki sta v četrtek zjutraj odpluli v smeri E. gipta. Vojaška grožnja proti Egiptu je popolnoma imperialističnega in kolonialističnega značaja in prav gotovo ne more roditi nič dobrega za človeštvo, ki je naveličano topniškega ognja in vojaških o-, kupacij. Zaključek IX .festivala v Karlovih Varih KARLOVI VA-RY — Žaklju, čil se je IX. festival, ki se ga je udeležilo veliko število dežel. Prvo nagrado je odnesel francoski film «Ce bi vsi dečki sveta» od režiserja Christiana Jaquea. prav posebno ne, ker prihajajo s strani... komunistov in pristašev Jugoslavije. Vsekakor zelo ponesrečena in neinteligentna izjava človeka, ki ne bi smel gledati na rešitev vpra. sanja občinske uprave z istimi očmi kot demokristjani ali celo misovci. Rezultati drugega glasovanja so bili naslednji: 59 glasov, 19 belih, Bartoli 21, Pincherle 15, Barbi 3, Visintin 1. Tretje glasovanje: 58 glasov, 14 belih, Bartoli 28, Pincherle 16. Seja se je nadaljevala smo. či. Iz tehničnih razlogov ne moremo o njenem poteku in o izidu glasovanja poročati. Bralcem in raznašalcem! Uredništvo in uprava «Dela» obveščata, da v zvezi z velikim šmarnom list ne bo izšel dva tedna. lista la izlla v Ali oblasti ne nameravajo uvesti preiskave o policijskih metodah ? Po tridnevnem presledku se je v torek nadaljeval proces proti škedenjskim antifašistom. V torek in sredo je sodišče poslušalo priče, na katerih temelji obtožnica. Dejansko pa priče niso povedale prav nič, kar bi obremenilo obtožence in kar bi demantiralo izjave o nedolžno, sti, ki so jih podali škedenjski antifašisti pred sodiščem. V torek je sodišče zaslišalo Pavlo Sancin por. Saccavino, Anito Salvagno por. Calcara, Vittorio di Maio, Davida Fondo, Giovannija Volpe, Maria Maroncelli. Nobena od prič ni povedala nič novega v breme obtožencev. Nobena od prič ni spoznala v obtožencih ljudi, ki so bili krivi smrti Aleccija in pretepa Sciuta in Cannatelle. Le bolničarji Rdečega križa so povedali, da je Bensi (Benčič) tisti, ki je spremil Sciuta in Cannatello v bolnico in je miril množico. Priča David Fonda, ki je na dan incidenta šel po škedenjski cesti k Sv. Ani, je srečal obtoženca Prunka in Plesnika, ki pa nista mogla na noben način biti prisotna v času umora, ker ju je srečal daleč od kraja incidenta. Priča je sama dokazala s tem da je do. stavila sodišču svoj spisek, da obtoženca nista imela toliko časa, dà bi bila lahko prisotna na Icraju incidenta. Fonda je tudi izjavil, da se mu zdi zelo neumestno in nedopustno ravnanje policije, ki ga je zadržala na policiji dva dni, čeprav je bil le priča! V sredo je sodišče zaslišalo policiste, ki so izvedli preiskavo in so bili nedvoumno obtoženi od samih aretirancev, da so z njimi nedopustno ravnali, k si policisti so zanikali obtožbe aretirancev in so izjavili, da so prav lepo ravnali z aretiranci, da nihče se jih ni dotaknil itd. Dejansko so se policisti skušali prikazati v kar najlepši luči. Njihove izjave so bile stereotip, ne in niso prav nič prispevale k razčiščen ju stvari. Potrjeno je bilo, da je bila preiskava obnovljena zaradi anonimnega pi- Resolucij’a CK Poljske delavske partije o novih ukrepih v deželi Razprava v madžarskem parlamentu - Pravosodni minister Non o jamstvih glede spoštovanja socialistične zakonitosti Po osmih dneh razpravljanja se je zaključila seja CK Poljske delavske partije. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, v kateri se pravi, da ;e cilj partijske politike demokratizacija dežele in uresničenje programa za naglo izboljšanje življenjskih pogojev de. lovnih množic, prav posebno pa delavskega razreda. Na gospodarskem področju resolucija določa: 1. spreme-nitev dela vojne v mirnodobsko industrijo; 2. sistematično zmanjšanje državnega aparata, zagotavljajoč delo odpuščenemu osebju; 3. decentralizacijo sedanjega gospodarskega sistema z dodelitvijo večje avtonomije raznim ministrstvom in posameznim podjetjem na podlagi večje zainteresiranosti delavcev pri proizvodnji; 4. razvoj male indù, strile in obrtništva z odpravo napak na tem področju; 5. 25 odst. povečanje kmetijske proizvodnje do 1. I960 in izvedbo širokega gradbenega programa na vasi, da se prepreči beg z vasi v mesta; 6. zvišanje plač vsaj 3 in pol milijona delavcev za vsoto 7 milijard zlotov v letošnjem letu; 7. povišanje družinske do. klade s 1. januarjem 1957. Na političnem področju resolucija določa razširitev delavske demokracije v podjetjih s povečanjem pristojnosti notranjih komisij. Notranje komisije bodo imele poleg pravice do soodločanja v zade. vab, ki se tičejo mezd, norm, namestitev, odpustov, delovne discipline, tudi pravico do soodločanja pri izdelavi produkcijskega načrta in izkoriščanju tovarniškega sklada. V primeru spora med notranjo ko. misijo in ravnateljstvom pod- Tudi delo parlamenta in vlade bo doživelo spremembe. Parlament se bo sklical pogosteje. na minimum se bodo o-mejili vladni odloki, parla, ment bo izvajal strogo kontrolo nad vsemi državnimi organi. Resolucija poudarja potrebo po popolni neodvisnosti sodnih organov. Tudi v delovanju partije bodo vnešene določene spremembe. Partijski aparat bo znatno reduciran, ne bo se več dopuščalo administrativno vmešavanje par. ti je v državne zadeve itd. Po resoluciji Madžarske parti'e dela so se tudi na Madžarskem začeli odločno izvajati predvideni ukrepi. Madžarska javnost sled; z velikim zanimanjem delu parlamenta. Ob otvoritvi je ministrski predsednik Hegeduš podal poročilo o delovanju vlade in o predlogih za izboljšanje položaja v deželi. Parlament je s ogla. sno odobril poročilo po konkretni in živahni diskusiji v teku katere niso manjkali kritični glasovi. Z zanimanjem so poslanci in številno občinstvo sledili poiočilu pravosodnega ministra Nona, ki je samokritično podal pregled pravosodnega delovanja v minulih letih in ostro napadel kršitve socialistične, zakonitosti, ki jih je prav posebno razgrešil načelnik policije Peter Gabor, organizator vseh lažnih obtožb proti Rajku in drugim dobrim komunistom. Od leta 1953 je bilo državnemu tožilstva naročeno, naj pregleda vse procese in naj rehabilitira vse tiste ljudi, ki so bili po krivem sojeni. V tem obdobju je bilo osvobojenih približno 300 oseb, ki so se izkazale kot nedolžne. Izkazalo se je, dà jetja bo zadeva predložena sin- so bili procesi Rajk, Kadar dikalni organizaciji in višjim I (ki je bil pred dnevi izvoljen gospodarskim činiteljem. I v politbiro partije), proti so- cialdemokratom, jugoslovanskim emigrantom in drugim sfabricirani na podlagi lažnih obtežb. so se krivice se popravljajo, socialističnega ne trpi zločinov Dejstvo, da popravile in dokazuje silo sistema, ki proti državljanom. Odločni ukrepi proti kršitvam sociali, stične zakonitosti so najboljše jamstvo, da se take krivice ne bodo več dogodile ali pa da bodo z odločnostjo onemo. gočene. SoiietskHptii raipoti MOSKVA — V torek so se začeli uradni razgovori o sovjetsko - japonski mirovni po- godbi med sovjetskim zunanjim ministrom Sepilovom in japonskim Sigemitsom. Razgo. vori potekajo v prijateljskem vzdušju. Že prvi dan sta se ttranki sporazumeli glede vprašanja japonskih vojnih zločincev, ki so še zaprti v Sovjetski zvezi. Madžarska zmanjšala vojsko za 15.000 mož BUDIMPEŠTA — Madžarska vlada je sklenila, da se za 16.000 mož zmanjša število vojaštva. V enem letu je Mad. žarska že drugič zmanjšala svojo vojsko. 7. septembra 1:955 je bilo demobiliziranih 20.000 vojakov. sma, ki ga je dobil ravnatelj «Piccola» Chino Alessi, kateri gii je dostavil kvestorju. Razprava je bila v sredo odio, žena na ponedeljek ob 10. Prejšnji četrtek in petek se je pričakovalo, da bo sodišče odločilo, kako je smatrati zahtevo po ukinitvi sodnega postopka na podlagi odloka 190 generalnega komisarja. Sodišče pa je na zahtevo javnega tožilca in civilne stranke odločilo, da naj se razprava nadaljuje, češ da nima še dovolj elementov na razpolago, da bi lahko o stvari odločalo. Zaključek sodišča ni preveč logičen niti s stališča tožilstva, ker celo javno tožilstvo in civilna stranka dejansko prikazujeta proces v politični luči. Ju-ridične teze obrambe so preveč tehtne, da hi jih moglo sodišče zavrniti brez globoke preučitve. Morda bo to storilo do pone, deljka. kar je bilo dobro in u-rnestno. Sedaj še nekaj. Čudno se nam zdi. da se ni uvedla preiskava o metodah policije v tem primeru. Nočemo s tem reči, da bi bilo treba uvesti splošno prei. skavo o vseh metodah policije, kar bi bilo spričo teh dogodkov umestno. Kljub temu mislimo, da bi se moralo vsaj upoštevati, kar so obtoženci na tem procesu izpovedali pred sodiščem. Ne more se misliti, da so se vsi obtoženci predhodno zmenili, da bodo na procesu govorili o pritisku policije nanje, ne da bi to odgovorjjalo resnici. To bi bil lahko napravil le del obtožencev. Dejansko pa se je videlo, da so vsi do zadnjega zelo jasno in podrobno povedali, kako so policijski organi ravnali z njimi, da bi iz njih dobili «priznanja». Ali odgova. rjajoči organi menijo, da to ni dovolj? Na vsak način bi se preiskava morala uvesti, če policija ni izvajala ne fizičnega ne duševnega pritiska, tem boljše za po. ličijo, za njeno čast in njgnu 0-sebje. Državljani bodo vsaj 've. deli. da v primeru aretacije ne bodo izpostavljeni samovolji posameznikov. Če pa je policija ta pritisk izvajala, je preiskava tem potrebnejša, ker je treba oprati policijo kot celoto od te obtožbe. Le tako bo lahko prebivalstvo gojilo zaupanje v policijske organe in jih ne bo gledalo v celoti — kar je zgrešeno kot telo iznad vseh zakonov. PRED NOVO STAVKO ŽELEZNIČARJEV V ITALIJI ? Drugo največje mesto v Italiji pred komisarsko rešitvijo po krivdi DC Kot smo že prejšnji teden predvidevali, so demokristjani s svojo trmoglavostjo in s svojo antikomunistično diskriminacijo privedli občinsko u. pravo v Milanu v slepo ulico. Socialdemokrat Ferrari je bil izvoljen za župana z glasovi socialdemokratov, socialistov in komunistov. Po izvolitvi se je začela proti njemu odločna in ostra propaganda. Zato ie Ferrari izjavil, da namerava sestaviti odbor iz predstavnikov demokristjanov, socialdemokratov in radikal, cev s podporo liberalcev in socialistov. Taki .pogoji niso bili v skladu ne z linijo socia- BEOGRAD — V noči od sre-de na četrtek so v Beogradu zabeležili močne potresne sun. ke, ki so trajali nekaj sekund. Potres je prizadel področje mesteca Gornji Milanovac, ki je oddaljeno kakih 120 km od Beograda. Po poročilih je potres zrušil ali močno poškodo. val več desetin hiš v Gornjem Milanovcu. Strokovnjaki pravijo, da je bil potres najmočnejši po letu 1927, ko je bilo področje Gornjega Milanovca težko prizadeto. TRST — V Jugoslavijo je odpotoval tajnik socialdemokratske stranke poslanec Matteotti, ki bo preživel svoj dopust v Opatiji. TEGUCIGALPA — Vojska je zadušila v Hondurasu vstajo, ki so jo organizirali pripadniki liberalne stranke, nasprotniki sedanjega predsedni. ka Julia Lozano. Prvotno so uporniki zasedli vojašnico v prestolnici, a so bili od tam izgnani po krvavi in dolgotrajni bitki. PEKING — Kitajsko-sovjet-ska gorska odprava je prispela na vrh Muztagh Ata (7546 m) na Pamirju. Odpravo so sestavljali sami planinski a-materji. Odprava je premagala gorskega velikana potem, ko Ive prejšnji odpravi ( leta 1894 in 1947( nista uspeli. NEW YORK — 41 jetnikov kaznilnice Buford v državi Georgia so si sami polomili noge v znak protesta proti nezliosnim razmeram, katerih so krivi ravnateljstvo in pazniki. Vlada je uvedla preiskavo. NIKOZIJA — Ciprski domoljubi so ubili nekega zna. nega trgovca, kolaboracionista britanskih okupatorjev. S tem umorom je bilo v enem tednu ustreljenih že 8 kolaboracionistov. Vojaška sodišče je s svoje strani obsodilo na 10 let ječe dva 17-letna ciprska mladeniča pod obtožbo, da sta odvrgla bombo proti angleškemu vojaškemu vozilu. ROVIGO — V Rovigu sta bila župan in občinski odbor, ki je bil pred volitvami se. stavljen iz socialistov in komunistov, izvoljena iz srede demokristjanov na podlagi koalicije med DC, socialdemokrati, fašisti in monarhisti. PEKING — Indijska vladna delegacija se v zadnjem času mudi na Kitajskem, kamor se je podala, da preuči kitajsko agrarno reformo. Te dni je prispela tudi indijska kmetijska delegacija pod vodstvom ministra za kmetijstvo, ki bo preučila kitajske metode z,a planiranje v kmetijstvu. CA PETO W N — Dopisnik angleškega lista «Reynold News» je objavil v svojem listu čla. nek, v katerem piše, da je južnoafriška vlada ustanovila v fItajte, širite, podpirajte «DELO» deželi tajna koncentracijska taborišča za črnce in za člane opozicijskih struj. RIM — Pred začetkom taktičnih manevrov je predsednik Gronchi naslovil vojakom in oficirjem enot, ki se manevrov udeležujejo, poslanico, v kateri poudarja, da je mir tudi za Italijo edina pot razvoja. listov, ki bi bili dejansko pozvani, naj podprejo odbor, ne da bi se jim priznala vloga v večini, niti ne milanske federacije socialdemokratov, ki so zavzeli v nasprotju z osrednjim vodstvom stališče za levičarsko upravo. Ker pa so demokristjani začeli izvajati na Ferrarija od. ločen pritisk, je župan podal ostavko ne samo z županskega mesta, marveč tudi s svojega položaja občinskega svetovalca in člana socialdemo. kratske stranke. Po svoji o-stavki je Ferrari dejal, da bi se bila mogla sestaviti uprava s pomočjo socialistov in da to ne bi bilo nič hudega za demokristjane, ker se take reči dogajajo v drugih deželah, kjer ločijo upravne od vlad. nih zadev. Saragat je pozval Ferrarija, naj odstopi od svoje namere in skuša sestaviti odbor kljub obstoječim težavam. Toda Ferrari se verjetno ne mara u-makniti s svojega stališča, ker je naveličan demokristjanske-ga izsiljevanja. Kakšen je torej položaj v Milanu, t. j. v drugem največjem italijanskem mestu? O-stavka župana otvarja pot h komisarski rešitvi. To pa bi bilo zelo kvarno za tako veliko mesto, ki ima skoraj dva milijona prebivalcev. Sam prefekt, ko mu je Ferrari sporočil svojo odločitev, je iz j a. vil, da bo resno premislil, predno se bo odločil za izvajanje svojih pravic. Zato ni rečeno, da se ne bo v poslednjem trenutku izvedel nov poskus za rešitev upravne krize. Levičarske sile od socialdemokratov do komunistov lahko imenujejo v Milanu svojega župana in svoj odbor. Ce s° bodo socialdemakrati držali svojih sklepov, bo Mi- lan dobil levičarski odbor, ki je edina pametna rešitev potem ko je odpadla vsaka možnost sodelovanja z demokri. stjani, ki nočejo slišati o županu in odboru s podporo so-cialkomunistov. Odgovornost za sedanje stanje nosijo le demokristjani, med katerimi je precej predstavnikov industrijske zveze, ki pritiskajo zato, da bi se onemogočilo zavezništvo med levičarskimi strankami. V deželi se znova pripravlja stavka železničarjev. Sindikalni predstavniki so z apro, sili ministrskega predsednika za razgovor o zadevi. Segni pa jim je odgovoril, da je pripravljen razgovarjati se s sindikalnimi predstavniki, čim se vrne z dopusta, t. j. čez 10 dni To pa pomeni zavlačevati rešitev nuuiih vprašanj, ki ne trpijo odloga. Zato so se med predstavniki sindikalnih organizacij začeli razgovori za nadaljevanje agitacije, ki bi morala privesti do splošne stavke. Tokrat nameravajo proglasiti 48-urnn prekinitev dela. V četrtek so se začela pogajanja med sindikalnimi in predstavniki veleposestnikov za ureditev zadeve poljedelskih delavcev, ki se zavlačuje že več časa in ni bila rešena zaradi trmoglavosti veleposestnikov. Krati po 100 111 RIM — S 1. avgustom so spravili v promet kovance po 100 lir, ki tehtajo 9,5 g in merijo v premeru 25 mm. Postopoma bodo kovanci zamenjali papirnat denar, ki ga bodo umaknili s prometa. S 1. avgustom so dnevniki na 6 straneh dvignili svojo ceno na 30 lir. ODLOMKI IZ NEKEGA GOVORA MAO CE DUNA Proti shematizmu v partijskem delu Iz govora tov. Mao Ce Duna, predsednika KP Kitajske na kadrovski konferenci v Jenanu dne 8. fe-fruarja 1942 posnemamo nekatere odstavke. Govor je objavljen pod naslovom «Proti shematizmu v partijskem delu» v IV. zvezku izbranega dela Mao Ce Duna, ki ga je izdala te dni za-'ožba «Rinascita» iz Rima. Subjektivizem, sektaštvo, she-matizem nasprotujejo duhu marksizma, niso potrebni proletariatu, temveč izkoriščevalskim razredom. V naši partiji so odraz malomeščanske ideologije... ... Dogaja se, da tisti, ki ljubijo sheme, ne le da se lotevajo neskočnih praznih marnj, temveč se istočasno poslužujejo grozečega zadržanja, da bi preplašili ljudi : v takem zadržanju se skriva nevaren strup. Če se neskončne prazne marnje in abstraktno govoričenje lahko še imajo za dokaz nezrelosti, zloraba groženj za ustrahovanje ljudi ne izhaja več iz enostavne nezrelosti, marveč je naravnost podobna lopovstvu.... To. kar temelji na znanosti, se ne plaši kritike, ker znanost je resnica in se ne more izpodbijati. Subjektivizem in sektaštvo pa, ki prihajata do izraza v pisanju in govorih na podlagi shem, se bojita kritike, zato pa se poslužujeta groženj, da bi preplašila ljudi v upanju da bo jima uspelo z ustrahovanjem vsiliti molk drugim... Vse, kar je spremljano od tega hoteno grozečega tona, ne more odražati resnice, nasprotno, onemogoča, da bi resnica prišla do izraza. Nosilci resnice nimajo nobenega vzroka, da hi se posluževali grozečega zadržanja, oni govorijo in delajo vse brez hrupa in kričanja. Prej sta bila v spisih in govorih številnih tovarišev v navadi dva izraza : «ostra borba» in «neusmiljen udarec». Takšna sredstva so popolnoma ustrezna in potrebna proti sovražniku in sovražni ideologiji, je pa napačno uporabljati jih proti lastnim tovarišem. Pogostoma se dogaja, da sovražnik in sovražna ideologija prodrejo v partijo... Ni nobenega dvoma, da treba proti tem ljudem uporablja, ti sredstva, kot so ostra borba in neusmiljeni udarci, ker se prav s takimi sredstvi ta sodrga bori proti partiji in če se mi izkažemo usmiljeni proti njim, tvegamo, da postanemo žrtve njihovih podlih načrtov. Ista sredstva pa se ne morejo uporabljati proti tovarišem, ki so slučajno zagrešili napake. Proti tem tovarišem treba uporabljati metodo kritike in samokritike... In če se je zgodilo, da so prej nekateri člani partije trdili, da je treba voditi «neizprosno borbo» tudi proti tem tovarišem in so zahtevali, naj se jim zadajo «neusmiljeni udarci», se to razlaga s tem, da prvič, ti tovariši niso jasno spoznali cilja svojih napadov, in drugič, da so imeli manijo groženj za ustrahovanje drugih. Metoda ustra. hovanja ni primerna za nobenega, ker je takšna taktika popolnoma nekoristna nasproti so. vražniku, medtem ko je nasproti tovarišem le škodljiva. Taktika ustrahovanja je najljubše sredstvo izkoriščevalskih razredov in deklasiranih elementov ; proletariat se takih sredstev ne poslužuje, proletariat uporablja samo najostrejše, najučinkovitej. še orožje : popolnoma umerjeno in borbeno znanstveno zadržanje. Komunistična partija ne živi in se ne razvija na pod. lagi ustrahovanja ; živi in se razvija na podlagi marksistično-leninističnih resnic, na podlagi poštenega zadržanja do stvari, na podlagi znanosti. Kar se pa tiče poskusov za pridobivanje slave in čaščenja na podlagi gro. ženj in donečih besed, to je naravnost podlost, o kateri ijima smisla niti govoriti. Skratka, vsaka naša ustanova, ko sprejema ta ali oni sklep ali daje navodila. vsak tovariš, ki piše ali govori, se mora vedno opreti na resnico marksizma-leninizma in se truditi zato, da njegovo delo koristi stvari. Samo na ta način se lahko doseže zmaga revolucije, noben drugi način ne more nuditi nič, na noben drugi način se ne more doseči nič... ... Shemalizem ne samo ne prispeva k izražanju revolucionarnega duha, pač pa nasprotno ga z lahkoto more zadušiti. Za razvoj revolucionarnega duha moramo napraviti konec s shematizmom in uvesti v partijskem tisku živ in odločen mark-sistično-leninistični slog. Že dalj časa uporabljamo ta slog, a ga nismo še dovolj obogatili, ga nismo še povsod razširili. Ko bomo premagali tuje vzorce in shemalizem v partijskem tisku, se bo lahko nov slog dokončno uveljavil v partijskem tisku in se povsod razširil, stvar revolucije pa, za katero se zavzema partija, ho napredovala z urnej. šim korakom. Shemalizem se opaža ne samo v člankih in govorih, temveč tudi v praktičnem poteku naših sestankov: «Prvič, otvoritev seje ; drugič, poročilo ; tretjič, diskusija ; četrtič, zaključki ; petič, zaključek seje». Ali ni tudi to pojav shematizma, kot dokazuje dejstvo, da se povsod, na vsaki mali ali veliki seji strogo držimo tega fiksnega dnevnega reda? Poleg tega. ko se poroča na sestankih, se poročila skoraj vedno zgradijo takole : prvič, mednarodni položaj ; dru-gič,notranji položaj ; tretjič po. ložaj v obmejnih pokrajinah ; četrtič, položaj na določenem področju. Sestanek se po navadi zavleče od jutra do večera in celo tisti, ki nimajo nič kaj povedati, smatrajo za svojo dolžnost, da govorijo : v nasprotnem primeru se napravi slab vtis pred ljudmi. Ali ni morda potrebno odpraviti tudi navado držati se, ne da bi se upošteval stvarni položaj, starih fosilizira. nih oblik, starih navad?... ... Prvo pravilo : «Poglobiti vsak pojav, opažati več in ne pisati pod prvotnim vtisom». Tu je rečeno «poglobiti vsak pojav» in ne samo kakršenkoli pojav ali njegov del. Tu je rečeno, naj se več opazuje in ne enostavno gleda z enim očesom ali celo z enim polodprtim o- česom. Zatorej, kako se vedemo, ali ne morda na nasproten način? Ali ne pišemo morda pod prvotnim vtisom? Drugo pravilo : «Ne beliti si glave, ko se ne more pisati». Kako se pa mi vedemo ? Ali morda ne skušamo čimveč pisati tudi, ko prav dobro vemo, da nimamo nobene misli v glavi? Prijeti za pero in stiskati možgane brez raziskovanj in brez učenja pomeni ne imeti čuta odgovornosti... ... Četrto pravilo : «To, kar je bilo napisano, je treba prebrati vsaj dvakrat in je treba samega sebe prisiliti, da se brez usmiljenja črtajo besede, stavki, celi odstavki, ki jih ni treba. Bolje je zgostiti v osnutek material, ki je primeren za roman, kot dobiti roman iz materiala, ki je dober le za osnutek». Konfucij je svetoval, naj «se misli dvakrat» in Han Ju je dejal: «uspeh dejanja je od- visen od razmišljanja»... ... Šesto pravilo : «Ne ustvarjati neologizmov, ki jih razen tebe nihče ne razume». '• vj:;:.' • DISKUSIJA V PARTIJI IN V NAŠEM TISKU Večje število celic za povezavo z množicami Poslednji trenutki prekooceanskega parnika «Andrea Doria» V svetoivanskem okraju je bila partija ob priliki zadnjih volitev preizkušena v vseh svojih organizacijah. Iz kritične in samokritične preučitve partijskega dela v tem obdobju je izšla ugotovitev, da so nezadostna povezava z množicami, neracionalno izkoriščanje vseh sil, statičnost v tradicionalnem organizacijskem delovanju privedla partijo na pot, ki bi, če bi se ji sledilo, onemogočila pri. dobitev najširših ljudskih množic. Ta preučitev je služila vsem tovarišem, da so razumeli po. trebo po organizacijski vzpo-reditvi zato, da se dobijo delovne oblike, ki naj bodo u-vod v politično pridobitev ve. čine prebivalstva okraja. Za odstranitev starih in u-vedbo novih učinkovitejših delovnih oblik smo sklenili, da se tovariši razdelijo na večje število celic. Te celice, ki so bile v preteklosti deljene na moške ali ženske celice, bodo sedaj mešane. VELIKANSKA IZGUBA ZA ITALIJANSKO TRGOVSKO MORNARICO «ANDREA DORIA» LEZI 67 m v globini oceana V četrtek 26. julija usodno trčenje s “ Stockholmom “ Na parniku je bilo 1134 potnikov - Reševalna akcija Kako je prišlo do trčenja - Ladja je stala 16 milijard lir V četrtek 26. julija okrog 4.20 zjutraj se je pripetila ka. kih 180 milj od New Yorka ena izmed največjih nesreč, kar jih pozna zgodovina pomorstva v zadnjih desetletjih. Ob tej uri (23.20 po ameriškem času) je vladalo na velikem prekooceanskem parniku «Andrea Doria», ki je last družbe «Italia», veselo razpoloženje. V veliki dvorani je bil poslovil ples, ker ladja bi bila morala kmalu pristati v newyorski luki in izkrcati 1134 potnikov raznih narodnosti in poklicev. Nihče ni v teh trenutkih slutil, da bo moral čez pičlo uro zapustiti z vso naglico ladjo in prepustiti svoje življenje rešilnemu čolnu. Okrog 4.2(1 so radijske postaje raznih ladij, ki so plule po oceanu, prestrigle prvi S.O.S., ki ga je mrzlično oddal mar-konist potniške ladje «Andrea Doria». V tistem trenutku je druga potniška ladja in sicer «Stockholm», last švedske paro-plovne družbe z vso silo trčila ob bok italijanske ladje. S pred. njim delom se je dejansko zarila v ladijski bok in ko se je po trčenju umaknila, je zazijala široka odprtina v približnem premeru kakih 12x17 m. «Andrea Doria» se je začela kmalu Vesti iz Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije PROSLAVA JUGOSLOVANSKE ljudske revolucije V MOSKVI Vseslovanski odbor ZSSR, inštitut za slavistiko in zgodovinski inštitut sovjetske aka-, demije znanosti so priredili v Moskvi slovesno akademijo, posvečeno 15. obletnici NOB in ljudske revolucije v Jugoslaviji. Govorila sta predsednik Vseslovanskega odbora Gundorov in general Korne. jev. CENTRALA NA ODPRTEM KASPIJSKEM MORJU V Kaspijskem morju so začeli graditi turbinsko električno centralo. V ta namen so postavili na odprtem morju u-metni otok s '6000 kv m površine. Zdaj že gradijo strojno dvorano, kotlarno in tovorno pristanišče. Z obrato. vnnjem te centrale se bodo podvojili energetski viri podjetja za izkoriščanje nafte na Kaspijskem morju. Centrala bo uporabljala kot gorivo zemeljski plin. AGRARNA REFORMA V SEVERNEM VIETNAMU Vlada Severnega Vietnama je sporočila, da se je agrarna reforma skoraj po vsej deželi zaključila. Agrarno reformo so začeli aprila 1954 in jo izvedli v petih etapah na ozemlju z 10 milijoni prebivalcev. 1 milijon 800.000 kmetov je dobilo zemljo, vprežno živino in najnujnejše kmetijsko orodje CIKLOTRON NA LENINGRAJSKI UNIVERZI Na leningrajski univerzi so namestili nov ciklotronski la. boratorij. Ciklotron uporab- reh v vrednosti 3,5 milijonov ijajo za akceleracijo devtro. nov, atomskih jeder težkega vodikovega izotopa in sicer do energije 5 milijonov voltov. PROMET Z JAKUTSKO ASSR Nekdaj je bila pot do Jaku-tije zelo težavna in dolga. Beringova odprava je potovala tja kar poldrugo leto. Po u-vedbi sovjetske oblasti so bile v avtonomni republiki zgrajene številne moderne ceste. Kljub temu glavno prometno sredstvo je še vedno letalo, ker je pozimi skoraj nemogoče priti tja z drugimi sredstvi. Iz Moskve v glavno mesto Ja. kutije-Jakutsk se porabi 20 ur z letalom. Ko bodo tudi na tej progi uvedli reaktivna potniška letala «TU-104» bodo progo preleteli v 9-10 urah. REKORDEN PRIDELEK ŽITA V ZSSR Iz Sovjetske zveze javljajo, da je letošnji donos žitaric zelo dober. Žetev bo spričo novih obdelanih površin 4 do 5-krat večja kot doslej. Samo oblasti in okrožja Ruske repu. blike so se obvezala, da bodo letos pridelala 2,2 milijarde pudov pšenice, 3,520.000 vagonov, t. j. dosedanji pridelek po vsej ZSSR. TRGOVINSKA POGODBA MED KITAJSKO IN AVSTRIJO LR Kitajska in Avstrija sta sklenili trgovinski sporazum, po katerem se predvideva blagovna izmenjava v obeh sme- funtov šterlingov. 5 MILIJONOV OBISKOVAL. CEV V KREMLJU Odkar je Kremelj odprt občinstvu je bil obiskan od večjega števila ljudi. V enem sa. mem letu ga je obiskalo približno 5 milijonov ljudi. nagibati na ranjeno stran, voda je začela z vedno večjo silo vdi. rati v spodnje prostore. Morna. rji in vse osebje se je spravilo z mrzlično naglico na delo. Pod poveljstvom ladijskega kapetana Piera Calamaja, starega in preizkušenega pomorščaka so začeli organizirati reševanje pre. ko tisoč potnikov. Upoštevajoč njihovo visoko število, je treba priznati, da je bila naloga dokaj težka, tudi zaradi tega ker niso mogli uporabiti ladijskih rešilnih čolnov. Čolnov ni bilo mogoče spustiti v morje, ker je bila ladja že prveč nagnjena na stran Prvo vprašanje, ki si ga je za. stavilo vse javno mnenje, je, kako je mogoče, da je prišlo do trčenja med dvema modernima ladjama, ki sta bili obe opremljeni z vsemi najmodernejšimi napravami, vštevši eno izmed zadnjih iznajdb: radarjem in celo pomožnim radarjem? Res je sicer, da je glavno krivdo za nesrečo pripisati izredno gosti megli, ki je onemogočala, da OBNOVA VARŠAVE Varšavski arhitekt Adolf Ci-borovski je izjavil, da bo Var. šava imela v desetih letih pol-drug milijon prebivalcev. Prebivalci novega mesta bodo stanovali na površini, ki bo trikrat večja od stare Varšave, ki je imela pred razdeja. njem v drugi svetovni vojni 1.200.000 prebivalcev. Sedaj i-ma Varšava milijon prebivalcev. KITAJSKI POMORSKI TRAMVAJI Pristanišče v Vladivostoku (ZSSR) je dobilo večje število «pomorskih tramvajev», ki so jih po pogodbi izdelale kitajske ladjedelnice. «Pomorski tramvaji» so precej veliki in zelo udobni potniški čolni, ki jih ženejo motorji s 300 konjskimi silami ter dosežejo hitrost 50 milj na uro. TOVARNA HARMONIK V ROSTOVU Pred letom dni je začela obratovati v Rostovu na Donu velika tovarna za proizvajanje harmonik in glasbenih instrumentov. Nova tovarna je opremljena z najsodobnei. širni strbji, ki izdelujejo- 23 tisoč harmonik na leto. Piero Calamai, poveljnik potopljene ladje «Andrea Doria». bi s poveljniškega mesta pravočasno opazili nevarnost. Toda obe ladji sta imeli radar, ki je redno deloval. Na krovu «Sto. c k holm a » pravijo, da so sicer o. pazili na platnu aparala neko bližajočo se senco, mislili pa so, da je to bližnji svetilnik Nan-tucket. Pravijo tudi, da sploh niso slišali svarilnih signalov sirene, ki bi jih bili morali oddajati s krova «Andrea Doria». S svoje strani pa poveljnik Pie. ro Calamai trdi, da je celo po radiu opozoril «Stockholm», naj takoj menja smer, čim je opazil pretečo nevarnost. Baje je švedska ladja vozila s preveliko brzino, ki hi dopuščena v megli. Poveljnik švedske ladje Gunnar Nordenson ptj trdi, da je vozil z zmerno brzino kakih 12 vozlov na uro. Obstoja cela vrsta odprtih vprašanj, ki jim bodo morah dati čimbolj točen odgovor, če bo to sploh mogoče, izvedenci in strokovnjaki, kateri bodo o tej veliki nesreči vodili preiskavo. Seveda bo preiskava zahtevala več mesecev in morda celo let časa. Dejstvo pa je, da leži sedaj «Andrea Doria» kakih 67 metrov v morski globini, kjer bo tudi ostala za vedno. Prvo mnenje izvedencev pravi, da bi bilo dviganje ladje iz mor. skega dna združeno z ogromnimi stroški. Italijanska trgovska mornarica je utrpela s potopitvijo «Andrea Dorie» ogromno škodo, ki znaša preko šest milijard lir. Ladja je namreč stala 16 milijard, zavarovana pa je bila le za deset milijard lir. Razen tega je treba računati tudi na izgubo vse prtljage skoro 2000 oseb, ki so bile na ladji. Potniki, ki so si vsi — razen baje kakih 20 — rešili življenje, so ostali le s tem, kar so imeli na sebi. V se njihovo i-metje, obleke, denar in drugo so pogoltnili morski valovi skup. no s trupom ladje. Da pri tako visokem številu potnikov ni bilo več človeških žrtev, se je zahvaliti okoliščini, da se je neereča pripetila raz. meroma blizu obale in na kraju, kjer se pogostoma srečajo ladje. Če bi bilo prišlo do trčenja sredi oceana, bi bilo število drea Dorie». človeških žrtev nedvomno zelo veliko, kar bi še povečalo tragedijo. Za potniki so zapustili ladjo tudi vsi vkrcani mornarji in ladijsko osebje, ki so z združenimi napori skori vseh 9 ur, ko se je ladja počasi nagibala vstran, spravili v rešilne čolne drugih ladij vse potnike. Poveljnik ladje Piero Calamai je skup. no z 11 člani posadke zapustil ladjo zadnji in to šele, ko je prejel po radiu izreden ukaz s strani ministra za trgovsko mor. norico. Tako je ostal zvest stari častni pomorski tradiciji, ki še danes terja, da se mora poveljnik potopiti skupno z ladjo, seveda če ne prejme drugačnega ukaza s strani brodolastnika. Skoro odveč bi bilo še pripomniti, da je tragedija «Andrea Dorie» bolestno odjeknila v srcih vseh ljudi. Posebno bolestno je odjeknila v srcih tistih, ki so jo gradili in v duhu vedno spremljali s čutom ponosa na njenih potovanjih širom oceana v druge dežele, kjer je bila vedno predmet občudovanja de. lovnih sposobnosti genovskih ladjedelniških delavcev. Ministrstvo za trgovsko mornarico bo s svoje strani skušalo izpolniti nastalo vrzel števila brodovja z gradnjo nove a An- Sklep za opravo ženskih celic je povzročil kakšen pomislek med nekaterimi tovarišicami, a se je razumel, ko se je raztolmačila potreba pa razširitvi partijskega dela na podlagi večjega števila celic. Namen, ki ga zasledujemo in ga hočemo doseči, je, da hočemo dobiti kontakt preko svojih terenskih organizacij z vsemi prebivalci okraja in ponesti v primerni obliki besedo partije mer vse sloje prebivalstva. Drugi namen je, da nudimo vsakemu tovarišu in vsaki to. varišici široko politično perspektivo. Usmeriti delo v tem smislu pomeni aktivizirati nove kadre, ki so se formirali v zadnjih letih in ki iz raznih razlogov ostajajo neaktivni. Te nove sile, ki so sposobne, bo. do, če jih bomo pravilno in razumno uporabljali, zelo koristne v delu, ki ga pripravljamo za bodočnost na podlagi rezultatov majskih volitev. Sunek na levo, ki je izšel iz volitev, se ne sme ustaviti. Prispevati moramo k temu sunku na stalen način, z navdušenjem, z raznimi enotnimi pobudami, ki naj zastopajo zahteve prebivalstva okraja. Naš namen mora biti formi, ranje partijske sekcije novega tipa, s številnimi kadri, s stalno mobilizacijsko .sposobnostjo ker le tako bomo lahko prido. bili večino prebivalstva. Vse to pa zahteva stalno in razumno delo številnih tovarišev in tovarišic, in ne omeje, ne napore maloštevilnih skupin aktivistov kot do sedaj. Formirati moramo, partijo, ki naj bo preko svojih celic povezana z ljudskimi množicami, ki naj se zna boriti in dokazati, ka,ko se morajo vsa vprašanja rešiti na podlagi borbe vseh prebivalcev. Mislimo, da moramo vedno imeti pred očmi besede tov. Togliattija na VII. kongresu KPI, če hočemo izvršiti delo, ki smo si ga zadali. Tov. Togliatti je ob tisti priliki dejal: «Vse naše sile treba izkoristiti, dobro izkoristiti. Da bomo do. bro izkoristili svoje sile moramo napraviti tako, da bodo delali vsi tovariši: če pa hočemo, da bodo vsi tovariši delali, moramo imeti veliko število vodilnih kadrov.» S. PETTIROSSO Sukamo obišče Moskvo in Peking ŽENEVA — Indonezijski predsednik Sukamo, je ob priliki obiska v Svici povedal, da bo še to poletje obiskal Moskvo in Peking. Sukamo je drvlej obiskal ZDA, Kanado, Italijo, Zahodno Nemčijo in Svico. Vesti iz Jugoslavije JUGOSLAVANSKI PREDSTAVNIKI NA SOVJETSKI KMETIJSKI RAZSTAVI Sredi avgusta bo obiskala sovjetsko kmetijsko razstavo v Moskvi skupina 2.1 ljudskih poslancev in -predstavnikov kmetijskih ter zadružnih organizacij, inštitutov, posestev in zadrug. Skupina 'bo ostala v SZ 15 do 26 dni in si bo ogledala tudi razne kmetijske zavode, strojno traktorske po. staje, sovhoze in kolhoze. NA GRADBIŠČU HIDROCENTRALE JAJCE I V tem tednu so na gradbi. šču Jajce I prebili predor, ki spaja Plivsko jezero z Vrba-som. Predor je dolg 5750 metrov in je eden najdaljših predorov te vrste v Jugoslavi, ji. Po njem se bo iztekala voda iz Plivskega jezera in gnala turbino hidrocentrale Jajce I. PROIZVODNJA PENICILINA V JUGOSLAVIJI Tovarna «Galenika» v Zemunu pri Beogradu je doslej pro. izvajala 1000 milijonov enot penicilina na leto. Po novem načrtu o rekonstrukciji in razširitvi tovarne bo tovarna pro. izvajala 3500 milijonov enot penicilina. Toda zaradi naraščajočih potreb po penicilinu bodo zgradili novo tovarno, ki bo vsako leto proizvajala 10.000 milijonov enot tega zdravila. OTVORITEV VI. VELESEJMA V SKOPJU V nedeljo 29. julija so v Skopju na 'Makedonskem otvo-rili VI. skopski velesejem. Le. tošnji skopski velesejem presega po številu razstavljalcev in obsegu razstavnega prostora vse dosedanje velesejme. V nasprotju s prejšnjimi petimi velesejmi, na katerih je trgovina zavzemala največ I lenkost manjša od lanske v i-prostora, je na letošnjem vele. j stem obdobju. V prvem pol- sejmu najbolj zastopana in-dustrija blaga za široko potrošnjo. ZNIŽANJE CEN CEMENTA V ANHOVEM Upravni odbor tovarne «15. september» v Anhovem ob Soči je sklenil poceniti cement od dosedanjih 14.400 na 11.500 din za tono. Ustrezno bodo znižali ceno tudi drugih vrst cementa, ki jih tovarna proizvaja v manjših količinah. INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA SLOVENIJE V JUNIJU Industrijska .proizvodnja Slovenije je v prvih mesecih letošnjega leta nekoliko zaostala zaradi stiske z električno energijo in zaradi sprememb glede obsega in strukture in. vesticij. V maju in juniju pa se je začel vidno opažati njen razvoj. V prvih štirih mesecih je industrijska proizvodnja Slovenije zaostala za 2,0/o v primeri z istim obdobjem lan. skega leta, v maju je bila za 4% večja kot v maju 1955, v juniju pa za 6% večja kot v istem mesecu lani. V prvih šestih mesecih je industrijska proizvodnja Slovenje za 0,50% višja kot v prvih šestih mesecih lani. Elektrarne Slovenije so v juniju dale 175,5 milijona kWh, t. j. 28,7 milijona kWh več kot junija lani. Rudnik Velenje je dal v juniju 105.000 ton lignita (lani 95.000 ton), rjavega premoga je bilo za 191.000 ton (lani v istem času 195.000 ton). V juniju je prvič začela s polno zmogljivostjo obratovati elektroliza v tovarni aluminija v Kidričevem. U-godno se razvija proizvodnja železnih konstrukcij in železnih odlitkov, proizvodnja kovinske industrije pa je za ma. letju je bilo izdelanih 957' kamionov nasproti 68-6 v istem razdobju lani. Nekoliko se je zmanjšala proizvodnja cementa, medtem ko se je zvišala proizvodnja rotacijskega papirja, tekstilna in usnjarska industrija pa sta ostali na lanski višini. Diskusija na bo «v kori in ne na škodo parti Že nekaj tednov se odvija ! mi zaključki. Glede tegi I v našem tisku debata «nove. ga tipa». Izvor te debate je vsem znan. Manj znani so — po mojem mnenju — točen namen, cilj in zaključki, do katerih bi morala privesti debata. Gre za tem, oziroma vsaj tako bi moralo biti, da se poiščejo nove oblike, metode in sredstva dela in notranje, ga življenja zato, da se okrepijo partija, njena enotnost, njene borbene sposobnosti in njen ugled. Zato smatram, da je redakcija «Lavoratora» premalo za. htevala od tovarišev, ko je v uvodu na prvi članek te diskusije poudarila «...čut odgn. vornosti, resnosti in preudarnosti». Premalo je zahtevala tudi od tistih, ki jo sestavlja, jo, ker so prvenstveno odgo- Alcide Cervi, oče sedmih sinov, ki so jih nacilašisti ustrelili v znak represalije. Kot poročamo na 4. strani, je bil oče Cervi nekaj dni na obisku v Trstu vorni za vse. kar objavlja organ partije. S tem hočem pojasniti: Ko se je pazljivo prečitala večina člankov diskusije in, sklicujoč se samo v duhu na načela (vedno veljavna), ki določajo obstoj in ureju. jejo notranje in politično življenje komunistične partije, lahko rečemo, da otvorjena di-skusija ni samo diskusija novega -tipa v primeri z dosedanjo prakso v naši partiji, mar. več nova v marksistični literaturi in v pojmovanju diskusije, ki naj se navdihuje po marksizmu . leninizmu in ima kot namen okrepitev partije. Ne moremo doseči tega namena ako, čeprav podzavestno, postavljamo samo za trenutek v dvom to, kar so bili in so za nas Sovjetska zveza njeni narodi, komunisti ZSSR. Zato je zgrešeno trditi, da «četudi smo bili kot vsi komunisti v svetu dolga leta vzgo. jeni v velikem spoštovanju in ljubezni do Sovjetske zveze... Tržačani smo še precej uravnovešeni ljudje, vajeni presojati o vsem in o vseh z zadostno umerjenostjo». Ali pa: «ne bomo več ponavljali, da zaradi tega, da ne bi več pogrešili, bi bili vedno z linija partije Sovjetske zveze.» In še: «izruh Hruščeva na račun tov. Stalina». Mislim, da niso prav ta vprašanja, ki izvirajo iz diskusije o čaščenju osebnosti. Nasprotno, prav to bi lahko ustvarjalo zlobne in škodljive nerešene dvome. Večkrat se znajdemo pred neke vrs*e nerazlikovanim iz. bruhom, kot je dejal svojčas tov. Togliatti. Ali pa se znaj demo, rekel bi, pred razliko-vanim izbruhom z zgrešeni- ZA VSAKOGAR NEKAJ drugega avta. «Zagotavljam vam, da je vsa krivda moja. Opazil sem vas namreč že v razdalji kakih 500 m in imel sem dovolj časa, da bi lahko v naglici zavozil v kako stransko ulico.» * * * «Mamica, lestev je padla-» «Nič zato, povej očetu, da jo bo dvignil.» «Ni treba mamica, očka že zna.» * * * KRIVDA JE BILA NJEGOVA Po glavni ulici prihaja avto, ki ga vozi mlada dama. Soferka je precej negotova pri krmilu, zdaj zavozi na levo, zdraj zopet na desno tako, da se končno zaleti v drugi avto, ki prihaja iz nasprotne smeri, držeč se dosledno svoje desne. Trčenje nima na srečo hujših posledic, razen razbitih šip in poškodovanih karoserij. Mlada dama izstopi in se začne v zadregi opravičevati: «Mislim, da sem tokrat v resnici jaz kriva vsega...» «Nikakor ne» — jo s precej kislim obrazom prekine šofer OPOZORILO ZA ŠOFERJE V bližini šolskega poslopja je dala mestna uprava postaviti svarilni napis za šoferje z naslednjim besedilom.: «Vozite počasi i,n previdno, ker je v bližini šola. Ne ubijajte o trok.» Cez nekaj dni je neznana roka dostavila z otroško pisavo k temu napisu še ta-le stavek: «Počakajte, da pride mimo u-čitelj». * * * NAJBOLJŠE SREDSTVO «Moja žena se vedno pritožuje, da govorim v snu. Kaj mi svelate. gospod doktor?» — vpraša pacient. «Dajte ji večjo količino uspavalnih praškov.» PRAVILEN ODGOVOR «Pomisli mamica» — se pobaha sinček materi, ko pride iz šole domov — «samo trije učenci so znali dands odgovoriti na učiteljevo vprašanje.» «Upam, da si bil tudi ti med temi tremi?» —ga vpraša mati. «Seveda sem bil» — se ponosno odreže sinček. «Kaj pa vas je vprašal učitelj?» «Hotel je vedeti, kdo je razbil šipo na oknu.» tov. Togliatti na zadnje® sedanju CK KPI dejal: «V do pove to. kar mu teži na ^ sti, ne da bi prišel do nob 5j ga zaključka. In bodisi y kritikah kot na stališču problemov se ne povezuj j konkretnim elementom Pa i| skega delovanja s ternani* .j. stoje danes pred nami. ds jih resno preučili in č® iz teh posledice bodisi n-?i ne kot praktične.» Razen ga je še dejal: «Negativen jav je tiste vrste posplo*’ revizionizem, ki prihaja ® a tam na dan in ne privedi’1 nobenega praktičnega z a*1 « čka, kot je negativen P U pomanjkanje dobrega vo® t debate.» Ne bo težko raz(te ti, da se to opozorilo d.’>n prilega tudi določenim fl It, rišem, ki hočejo v dobri ; j vse revidirati, vse prenai, ti, menjati itd., kot se pP« tudi tovarišem, ki so po* Ijeni na vodstvo diskusij8 Napake in pomanjkljiv j; so bile in so ša- danes v 1 )j parivi. Te napake in po® ^ kljivosti moramo preučil luči XX. kongresa KP Sl[g to z manj zlobnim občuti do voditeljev KP SZ in 6 do voditeljev naše pa1 Pravilno je n. pr. da raz?: “ Ijamo o vzrokih in na8 ’■ kako bomo oživeli noti11; življenje naše partije. P® * je vmesnih in organizacij 1 bazi, kot je tudi preveč H rišev, ki ne živijo rednega’s: tiiskega življenja, s posle1* o: mi ki pridejo na dan P1' e: vajanju sklepov in pri d1 ki nosu, ki bi ga morala dati j za pri; snovanju politik8 i notranjega življenja pa11 Po mojem mnenju, pro11, čaščenja osebnosti se v slu kot so ga nekateri 11 zali. ne tiče naše partije- fl Ce se celica ne s est ai3; deluje, če tovariši na bat':; diskutirajo in so neak! to itd., pomeni, da nismo 1 !t izvajati vseh napotil in 11 lucij organizacijskega z®a‘i ali pa da smo jih zgrešen8* vajali. Pomeni nadalje. e se nismo, znali prila^j stvarnosti in posebnemu P j žaiju. To je stvar, ki jo ^ ( morali preučiti. Kar se ; ^ tiče. bi bilo treba revi^jj tudi statut partije, ki :j] se mi — ne odgovarja v c e ti našim potrebam. To s morajo preučiti vsi, od do baze. Ni dvoma, da o jajo osebne in kolektivni manjkljivosti tudi v vod* ^ organih, kar je pripisati šenim metodam in poj®1 *; njem, zastareli mentaliteti- f p-ogost-oma lahko skriva 1 ■ nesposobnosti posamez® to je nesposobnosti za b' t vodenje v ustvarjalnem ’ * novega l!c » 1 t slu na podlagi voja. Gojiti čaščenje -osebnoS® tj dno in stalno pritrjevat*, ditelju, je tudi znak nesp8; s nosti ali lenobe v razmisli8-negotovosti in neodloč® pri izvajanju pobud, zahtevajo določene odg1’, nosti. To je lahko t ne k aktivnemu s°" vanju, ali kolektivnemu 1 stvu, marveč k neke vrst8 sivnemu hlapčevstvu. To tem težje posledice, čim 1 vornejše je mesto vodi1' Kolektivno vodstvo .p® predvsem pripravo, sp® nost, predanost stvari, d® *’ povezavo z množicami i11 1 hovimi problemi s strani kega voditelja. Imamo thdi važen pr0® ki bi ga bilo treba razv*11 ga bom samo nakazal, *8 cer našo politiko in ak° narodnem vprašanju v proletarskega internaci®!, zrna. Toda nočem preveč 1 risiiti prostora. j,) Na vsak način hočem še podčrtati svojo začet®0 sel. Diskusija je korist®8 pravilno je, da se razvij6', bo široka in neizprosna. ' do naj pove to, kar hoče, v korist in ne na škodo • tije. Leninizem in njegov8 j čela o partiji so vsake®®0 i: roki, da jih lahko spozna ,, v elementarni obliki. Za*, ne sme biti mesta v 0 , partije za ideje in poj® t nja o partiji, predstraži 0, \ skega razreda, ki -so V protju s to teorijo. Naj se diskutira, toda se ne kleveta, naj se J združevati in ne uni°e ker v namenih tistega-, diskutira, mora biti sa®1, motnost partije z vse®®* , nirni pozitivnimi posledh Naj se končno skuša vati k razvoju intera«- , stične solidarnosti in za1® v našo stvar. ANGEL BLAŽ1' Vojaški prorač' ZDA WASHINGTON — A®1' kongres je predložil niku Eisenhowerju v vA vojaški proračun za tek nančno leto, ki se je s 1. julijem. Proračun 34,6 milijard dolarjev. ODLOMEK IZ BROŠURE “FAŠIZEM V TRSTU" Hornoma ooičiii ‘lavoratore* na Prvem delnem opustoše, ganov javne varnosti se-veaa •Lavoratora» fašisti seve. Borbeni a - tržaškega delovnega ; je bil zapisan popol-'Zpa • uničenju. «Lavoratore» ant‘ "fio odnehali, je niče najbolj razširjen list z di^iim številom bralcev in ^ kar se tiče oglasov je ni ?iačil pred vsemi ostali-zen «ti. Razumljivo je zato, ven 1 bil trn v peti veleindu-spW ’ finančnim krogom, pod-a tujcem nacionalizma. Ker /edt 'a akcijo 14. oktobra 1920 z at fašisti uspeli popolnoma P1*' slavnega glasila, je bi. yowfcba poseči po korenite]. raz11 fedstvih; treba je bilo po-'aia uničiti vse naprave Hi >ri 11 ma'., p0i “i do najmanjše podrob-s;je1 s sodelovanjem oblasti. vrste «generalko» so fa- jtvedli v noči 8. februar. V j] Dorn učil1 i P '°je tako, da bi se ne Več obnoviti, so drugo akcijo orga- IjiHve na škodo slovenskega ^ka «Edinost». Okrog gj!iutraj so vdrli v tiskarji! azbili vrata in začeli z in ®aitli udrihati po strojih, pat J se znesli v tiskarni, so azj: iaU še uredništvo in u-na^'!| Razbili in polomili so lotdtar jim je prišlo pod ro-pf* fetepli so stavce in odaci1 Par pisalnih strojev. ioa|l?ruarja zjutraj je sku-'^/kuping fašistov vdreti v s j te «Lavoratora». «Guar-P ®sie», ki so stražile vhod to preprečile; verjetno e še obveščene, da je deh dati bile tike, pat i arot, v f v°rni urednik lista Tun- Bustiti fašistom popol. Broste roke. takoj telefoniral guver-ije.L^usconiju in ga obvestil eth fašističnem poskusu :aia; grožnjah (ko so fašisti ®° zagrozili, da se ;a j v večjem številu). Gu-0 f f ie Tuntarju odgovoril, ”n8l Boskrbel za zaščito. Ka-šej« j držal besedo, bomo vi. |je, \nadaljnjem. Medtem se la? St ° fašističnem napa-» iu ’? -iu'fiia med delavci, ki 0 «iteli v precejšnjem šte-se Va branijo svoj list. vid1 j? so se pozneje odvijali i * in kako je prišlo do v ‘"J8 lista, je pisal «Lavo. 0 r8 tako-le: d ’ *btem ko je bilo v pro- 1 o1 1 lis mestu divjale in , -ta delo v polnem te- vnj£ po rov ^°Vale reakcionarne tol. ti «o se znašale posebno lo okrajih. V skupi. I k 20 in 30 so hodili po ah in gostilnah in v roki gro. ter jih prisili-l !0S° morali dvigati roke. -,’2 .t, -1 » m ^kresom »f: S»st0m m \ Bri komu našli samo jb°žek ali izkaznico par-tj , bilo gorje; začele so -ati batine ■M šli» iče» dge' i)' 1U rst8 ro n ' .di' sploh ni bilo na spregled. Ce so se kje slučajno prikazali, so prišli edino le zato, da aretirajo .napadene. «Ob 11. uri smo bili ob ve. ščeni — piše «Lavoratore» — da prihajajo s trga Goldoni skupine fašistov, ki so oboro, žene z Bombami, revolverji in težkimi železnimi palicami. In res, čez nekaj minut so se fašisti pojavili v ulici Zudec-che, začeli so streljati ter odvrgli prvo bombo proti tiskarni. Eksploziji je sledilo nekaj minut grobnega molka. Zgiedalo je, da se bodo fašisti omejili samo na to bombo m na nekaj strelov z revolverji. Mislili smo, da se bodo odpovedali svojemu zločinskemu načrtu. Zato so nekateri tovariši odšli domov, ker bi se morali vrniti zgodaj na delo. Našli smo jih pozneje v zaporu. Fašisti so jih ustavili na cesti, pretepli do krvi in nato izročili orožnikom. Pozneje se je zvedelo, da je bil. eden izmed pripadnikov «guardie regie» ranjen od drobca bombe, ki so jo odvrgli fašisti. In to je bila pretveza, ki jo je iskala kvestura, da vsaij deloma opraviči uničenje «Lavoratora». Treba je bilo prikazati, da so bombo vrgle osebe iz prostorov lista in da je ranila funkcionarja policije, ki je bil postavljen za obrambo. Na ta način so hoteli opravičiti vsa najbolj divja in zverinska pretepanja vse nasilje in tudi požig lista. Odgovorni urednik je bil po. klican po telefonu. Kvestura mu je sporočila, da bo izvršila čez četrt ure preiskavo v uradih «Lavoratora»; vsi prisotni so opozorjeni, naj ne se upira,-jo organom policije in naj dvignejo roke. Cim je odgovorni urednik vprašal nadaljnja pojasnila, so mu takoj prekinili zvezo. Vsi so mislili, da bodo agen. ti po izvršeni preiskavi, ki bi bila seveda negativna, takoj odšli. Z,ato se je vse osebje uredništva kot tiskarne vrnilo urno na delo, da bi se izognili vsaki zamudi pri izidu lista. Nihče ni slutil, kaj se bo zgodilo pozneje. Nekateri tovariši so medtem opazil na strehah bližnjih hiš in na oknih sumljive sence. Istočasno so z bližnjega vrta začele padati bombe, ki so eksplodirale z močnim truščem. Zgiedalo je, kot da bi bili v utrdbi, ki je bila oblegana z vsemi metodami strategije in moderne tehnike. Nenadoma smo začuli iz ulice Zudecche gromovit glas, ki je ukazoval: «Predajte se!» Predajte se!» Zdelo se nam je nemogoče, da je bilo to sme. in klofute. Or- šno uprizorjeno -obleganje fA MASE KMETE Koledar za avgust 4 Ha polju .pi i arh mesecu se mlati in drugo. Ako ni-dV °k času žetve odbra-.j, q 6Pšega klasja za do-in>1 Hvj8®11«6113’ storimo to ob 1 ij’• Najlepše odbrano i, iQ 0tWatimo posebej, oči--,if. j2rrrie in ga shranimo zv» i Ae od zdravega, zrele. . 5 eBega, polnega in tež- ke11 ^rnja lahko pričakuje- v b«ber pridelek. Podobno lrj, žito odbiramo drugo-1 ij^. semena. Sedaj je i"" ,.r ÌC • V1 it)" čas, da posejemo reji , aido. Ravno tako Ialino 1110 kapus in druge itn" 6 ije- uVl rastline. V hlevu je,11, *elo vročem dnevnem do ’ « «6 puščajmo živine oVi* ifavno tako ne smemo ffll,i ib(j ‘n delati z vprežno n« v prehudi vročini, živali napajamo šele : «Hil so se popolnoma )1,,j 6- 'Rdečica lahko po- l ^ °gromno škodo v svi-v L ker je skoro nemogoči Vl*fi prašičev, ki so ds V 113 rdečici. Da obva-sl ijj « Prašiče pred to bo-\ie< ijei^ he odlašajmo s c ep- C*Žll at"6, Li . , , * vinogradu d>c.; '#l. a* letošnjega vlažne. P(f je moral vino- ci1’ 'o « škropiti trte zelo po-iBF brj 2ato se bo oddahnil, ‘lil ktois v tem mesecu ,jJ ibj škropilnico. Pretino % n «0 škropilnico, jo mo. ^«obro oprati in osuši-i J'Bilnico je hraniti v c 11 preveč vlažna, v suhem prostoru ^ 5° v 'i dno, ker popokajo ^fifiiijasti deli. Sedaj et ^ ®r°zdje zoreti. V vino-Posebnega dela ra. 'Plevela. To pa se ^ iQ f6fn mesecu izvršiti, ^c1 'tj neje ni priporočljivo j vinogradu, zlasti ne ji1 Virflern- vremenu. Neka-°gradniki privzdigu- jejo rozge in izstavljajo grozdje na sonce, češ da bo boljše dozorelo. To ni potrebno, ker grozd dozori ravno tako v senci, kot na son. cu. Le trtno listje mora biti izpostavljamo soncu. V kleti Velika vročina škoduje vinu. Klet naj bo po dnevu dobro zaprta, a odpirajmo jo, v hladnih urah, da se prezrači. V vino ne smemo pozabiti dodati kakih 5 do 10 g me-tabisulfita in morda tudi 40 100 g citronske kisline. Obe sredstvi sta odlični proti vsa. k e mu kvarjenju vina. Klet dobro pometemo in pobelimo ter popravimo pokvarjeno posodo. Na splošno mora vsak pameten gospodar že v tem mesecu misliti na trgatev in pripraviti potrebno, da ne bo v zadnjem hipu letal od kovača do sodarja. ha vrtu Nadaljujemo z deli mese, ca julija: sejemo zimsko korenje, motovilec, zimsko špinačo, navadno solato itd. Proti koncu meseca lahko sejemo zgodnjo zimsko zelje. Za špinačo odberemo zayet-nejše lege in Tehe pripravi, mo tako, da bo proti jugu obrnjena stran nekoliko nižja od severne. Presaja se še vedno lahko navadna solata in začnimo s sajenjem zimske solate, endivie. Priporočljivo je, da si vzgojimo za prihodnje leto čebulice. Zato sejemo čebulno seme v začetku avgusta: precej gosto v dobro zemljo. Zeleno (selen) oplejemo, odstra. nimo ji gornje korenine in jo ob deževnem vremenu zalijemo z gnojnico. Raznovrstne gosenice in tudi druge škodljivce zatirajmo z uporabo primernih strupov. Rastline pridno okopavajmo, posebno če pritisneta suša in vročina. Ne smemo pa pozabiti na zadostno in pravilno zalivanje. drejeno s strani oblasti, ki zahtevajo, da se jih spoštuje. Nenadoma se zaslišijo rezki udarci po vratih in istočasno gromko povelje: «V imenu zakona, odprite!» Ko se je uredniški kurir prepričal, da prihaja povelje v resnici s strani policistov1, je šel odpreti vrata. Cim so policisti vstopili, so začeli s takimi nasilnimi dejanji, ki ne najdejo razlage niti v najbolj zagrizenem strankarskem sovraštvu. Zver v človeški podobi se je pokazala v vsej svoji odvratnosti. Prisotne so najprej vklenili, nato jih surovo pretepli in končno vrgli po temnih stopnicah. Nekateri visoki policijski funkcionarji, ki so priso. stvovali tem okrutnim prizorom, so večkrat vzkliknili: «Nikdar ne pretepajte, ujetniki so nedotakljivi!» Strašna ironija! Cim se je funkcionar obrnil vstran, so začeli udrihati s pestmi po telesih nesrečnikov. Očividno je šlo za ukaz, ki je prišel z vrha, to je da naj se ne prizanaša. (Nadaljevanje sledi) Bdifr se (adui. J. Junaštva učenjakov na področju medicine 14 ameriških kaznjencev se je prostovoljno podvrglo nevarnim poskusom za preučevanje učinkov rakastih celic V zadnjem času smo brali po časopisih, da se je 14 jetnikov državne kaznitnice v O-hio (ZDA) prostovoljno javilo na pobudo nekaterih zdravnikov za vbrizganje rakastih celic v njih telesa. Prof. Southant ki je vodil poskus, je na koncu raziskovanj izjavil, da so zdrav-niki na podlagi junaškega deja. n ja 14 jetnikov nabrali dragocen material, ki bo služil za raziskovanje vzrokov strašne bolezni in za njeno zdravljenje. Kot je znano, za rakom umira veliko število ljudi. Do sedaj še niso našli vzrokov bolezni, ki predstavlja strašilo sedanje dobe. Prav zato, ker zdravniki ne poznajo vzrokov, je zdravljenje zelo otežkočeno ali pa celo one. mogočeno. Do sedaj so zdravniki preučevali učinke raka samo na živalih. Zato so bili poskusi o-me jeni. Toda v zadnjem času je skupina ameriških zdravnikov našla pri nekaterih jetni-•.-c državne kaznilnice v O-hio prostovoljce, ki so bili pri. pravi jeni podvreči se nevarnemu poskusu. Jetniki so bili najprej izolirani, nato so jim zdravniki v presledkih vbrizga, li v roko nekatere rakaste celi. PROBLEM, KI PRIHAJA NA DNEVNI RED VSAKO POLETJE Naše mesto ima še vedno premalo morshih kopališč Po enajstih letih je stanje skoro isto - Tudi Milje potrebujejo novo morsko kopališče - Predloženi načrti zasebnikov za gradnje kopališč in hotelov pri Miramaru Verjetno je le malo ljudi, ki bi si v vročih poletnih dneh ne želeli ' osvežujoče morske kopeli. Toda ta elementarna želja se seveda ne more vsem izpolniti, vsaj tistim ne, ki bivaijo daleč od morja. Zato nam Tržačanom verjetno poleti marsikdo zavida našo obalo in morje. -Pozimi je stvar drugačna, ker nam nihče ne zavida kraške burje z vsemi nje. n imi nič -kaj prijetnimi posledicami. Prav v teh dneh, ko pred vročino ne pomaga nobena senca in postaja morje še posebno privlačno, se človek vprašuje, ali smo Tržačani v resnici tako zavidanja vredni? Ali nudi Trst kot obmorsko mesto v resnici dobre ugodnosti za kopalce? Ce se ozremo nekoliko naokrog in pogledamo kakšno je danes po enajstih letih, odkar je k on. cala vojna — stanje morskih kopališč, posebno občinskih, mora biti odgovor na prvi dve vprašanji docela negativen. Kar se tiče morskih kopališč se je v vseh teh letih napravilo zelo malo, bodisi za krajevne potrebe kot tudi iz vidika razvoja turizma. Razen popravil nekaterih prejšnjih kopališč, ki so bila poškodovana zaradi vojnih dogodk-ov, ni Trst dobil v tem času niti enega večjega kopališča, ne občinskega -in ne zasebnega. Z naraščanjem števila prebival, stva, predvsem s stalnim do. tokom novih prišlecev, narašča' potrebe tudi na tem področju. Toda na žalost kdor se hoče v vročih poletnih dneh nekoliko osvežiti v morju, se mora še vedno zado- sence in nobene udobnosti. Seveda je kopalcu na razpolago par -občinskih -kopališč in nekaj zasebnih proti plačilu vstopnine. Ce k tem prištejemo še dve ali tri kopališča, ki so last zasebnih krožkov in je torej vstop -omejen samo na nekaj sto članov, je slika po. polna. Takšne so torej razmere, kar se tiče kopališč v Trstu, ki je obmorsko mesto. Ugotoviti je treba, da bi se dalo marsikaj napraviti za izboljšanje tega stanja. Na barkovljanski obali in v Miljah je dovolj še neizkoriščenega prostora za gradnjo občinskih kopališč. Ni nam znano, če se je tržaška- občina v tem smislu v povojnih letih resno zavzela pri oblasteh, da bi dobila potrebna na. kazila. Vemo pa, da je miljska občina, napravila v tem smislu -korake pri ZVU že leta 1950. Ce je pomanjkanje občinskih kopališč v Trstu občuteno, v Miljah gotovo ni-so na boljšem in isto velja za Se-sljan, ki spada pod devinsko, nabrežinsko občino. V miljski občini imajo štiri majhna morska kopališča, ki skupno lahko sprejemajo kakih tisoč kopalcev, kar niti zdaleka ne krije potreb, upoštevajoč, da prihajajo na kopanje v Milje tudi iz Trsta. In vendar so tudi v Miljah najboljši pogoji za gradnjo občinskega kopališča, kot je že večkrat predla, gala občinska uprava merodajnim oblastem. Toda ne samo, fta se oblasti niso nikdar resno zavzele za potrebe Tržačanov. Prišlo je mi vidiki zavirale privatno ' vlačen, da bo privabil vsako iniciativo na tem področju, ki bi šla gotovo v korist razvoja našega turizma. Obstajajo namreč kar trije načrti, ki so jih predložili zasebniki, za gradnj-o morskih kopališč in hotelov na področju Miramara. In načrti niso od letos, zadnji je bil baje predložen že lani. Toda zaradi različnih mnenj, ki so si jih ustvarila finančna intendanca, luško poveljstvo in intendanca za spomenike in umetnine, zgleda, da bodo vsi načrti de. finitivno propadli. Baje prevladuje stališče, da je treba ohraniti miramarskemu gradu in njegovi okolici sedanjo naravno lepoto. Kopališča in hoteli bi vse to pokvarili — tako je namreč mnenje nekaterih merodajnih forumov. Iz tega razloga je -verjetno prav v zadnjem času vladni komisariat ukazal nekemu zasebniku, ki je z rednim dovoljenjem začel že graditi kopališče v bližini miramarske-ga grada, da mora takoj podreti to, kar je že zgrajeno. Tako je splaval po vodi tudi ta načrt, zasebnik je gotovo založil že precej denarja, ki mu ga verjetno ne bo- nihče povrnil. Tak način gotovo ne vzpodbuja privatne iniciative in niti ne koristi tržaškemu turizmu. Mnenja smo, da bi moral vladni komisariat resneje pre. učiti vprašanje morskih kopališč, bodisi občinskih, kot takih, ki bi jih lahko gradila zasebna iniciativa. Trst je kot obmorsko mesto važna turistična točka, ustvariti pa je tre. v določenem trenutku celo do voljiti z barkovljansko -obalo, absurda, da so s svojo preti, ba najboljše pogoje, da bi bil iz kjer pa ne najde niti trohice rano birokracijo in zgrešeni- tega vidika tudi v resnici pri- poletje čim večje število ino. zemskih turistov. Ne smemo pozabiti, da je za naše mesto tudi turizem, seveda če se dobro razvije, važen vir dohodkov. Ne bo ipa napravilo na turista dobrega vtisa, ko bo še pred prihodom v mesto, že na prvi pogled videl skozi vso barkovljansko -obalo gnečo kopalcev in kopalk, ki se morajo posebno ob nedeljah preri. vati za poldrugi meter pro. štora ce. Po treh tednih so jim rakasto tkivo odrezali. Preučevalci pravijo, da jetniki ne bodo ime. li nobenih posledic. Priznati je treba, da so jetniki, ki so se podvrgli temu nevarnemu poskusu, kateremu bi bili lahko podlegli, izvršili junaško dejanje, za katerega jim mora biti človeštvo hvaležno. S tem dejanjem so gotovo pripomogli k preučevanju in mor. da celo k otvarjanju možnosti za premagovanje grozovite bo. lezni, ki razsaja med ljudmi in povzroča toliko solza in muk. V vseh dobah je imela medicina svoje junake. Vsako novo koleri eden izmed učencev Mečnikova, ki je slepo verjel v svojega učitelja in je kot on hotel sam na sebi preizkusiti učinek bacila kolere, ki ga je bil odkril Koch. Nekaj let pozneje so na Kubi izvedli poskus, ki je bil velikanske važnosti za človeštvo. Bilo je leta 1900. Kratkotrajna vojna med ZDA in Španijo se je bila zaključila in ameriške čete so bile zasedle Kubo. Tedaj je na otoku razsajala grozotna mrzlica, ki je samo v glavnem mestu Havani vsako leto povzročala od 2 do 3.000 mrtvih. Ameriško poveljstvo je odkritje na področju medicine je bilo povezano z žrtvovanjem. I 'ai''do z nemirom opažati, da je Mnogo ljudi in zdravnikov je 1 1,1 mrz!lr" ” kratkem umorila umrlo, da bi pripomogli k zdravljenju. Mnogo je takih, ki so se žrtvovali ne da bi bila njih imena zapisana v zgodovini. Morda bodo jetniki iz kaznilnice Ohio tudi med temi, ker so zdravniki sklenili, da naj se njih imena ne objavijo. So pa med raziskovalci na področju medicine tudi taka imena, ki niso ostala neznana. Med temi je n. pr. stari ruski učenjak Mečnikov. Živel je v dobi, ko so se vršila velika raziskovanja. Njegovi sodobniki so bili veliki Pasteur, Koch, Petterkoffer in drugi. Leta 1882 je Koch odkril, da kolero povzroča majhen bacil. Toda njegovi trditvi je verjelo le ma. lo ljudi. Med nejeverneži je bil Mečnikov, ki je pravil, da je trditev Kocha iz trle izvita. Ko se je Koch vrnil iz Indije, mu je Mečnikov poslal listek, v katerem je napisal: «Pošljite mi enega izmed svojih takozvanih bacilov kolere in vam bom dokazal, da nima nobenega nevar. nega učinka». Koch, ki je bil prepričan o svoji trditvi, je poslal kolegi celo epuvreto bacilov, ki bi zadostovali za umoritev polka vojakov. Mečnikov je, čim je dobil epuvreto, požrl njeno vsebino. Takoj je zbolel in se je rešil le po naključju. Mečnikov ni bil edini, ki ni verjel Kochu. Tudi Petterkoj-jer je požrl nekaj bacilov, o ka. terih je Koch trdil, da so nosilci kolere. Isto je napravil njegov asistent Emmerich. Poizkus se ni končal s tragedijo, ker učenjaka nista dobila prave kolere, marveč le močno od. va jan je. Zato pa njih bolezen ni bila končni dokaz, da ima Koch prav. Končni dokaz je pri. šel iz Pariza, kjer je zbolel na ta mrzlica v kratkem umorila več vojakov kot vojna. Zato je častnik M alter Reed predlagal poskus, ki se mu je podvrglo 8 častnikov in vojakov. Reed je predlagal, naj se člani komisije pustijo pikniti od komarja, ki je prej srkal kri bolnika. James Carrol, eden izmed častnikov se je takoj podvrgel poskusom. Prvi, ki je umrl, pa je bil Jesse Lazear, dne 25. septembra 1900. Istočasno so pripravili barake, kamor je bila osamljena skupina prostovoljcev. V tej bo. raki so trije prostovoljci živeli nekaj časa v okuženem ambien-tu, v posteljah, cunjah in zraku, kjer so bili živeli pravi bolniki, Nobeden od teh treh ni zbolel. S tem se je dokazalo, da mrzlica ni nalezljiva. Drugi po. skus, ki ga je izvedel neki Morgan s tem, da se je pustil pikniti od komarja, je dokazal, da je bil prav komar nosilec strašne bolezni. Tako se je izkazalo, da imajo Reed in njegovi tovariši prav. Za to svoje delo so prejeli pohvalo in po 200 dolarjev. Njihovi poskusi skupno s poskusi brazilskih zdravnikov so pripomogli k premagovanju mrzlice, ki je razsajala v vročih krajih. Sodobni junak medicine je prof. Nagaj iz univerze v Nagasaki, ki je bil oparjen od atomske bombe. Ko je razumel, kaj je z njim, si je zgradil barako, vzel seboj papir in začel zapisovati znake svoje bolezni, dokler ni po petih letih umrl v strašnih bolečinah. Jetniki iz Ohio nedvomno spadajo v vrsto junakov, ki s tveganjem svojega lastnega živ. I jen ja skušajo omogočiti, da hi drugi tisoči in milijoni ljudi živeli v boljših zdravstvenih po. gojih- Pogled na barkovljanski del tržaške o-bale, ki ni zadostno izkoriščena za zgraditev kopališč. Ta del obale je eden najlepših v najbližji okolici Trsta, zato pa bi se morali upra-vitelji zanimati, da bi ga pravilno izkoristili, kar bi nedvomno služilo prebivalstvu in povečanju turistične vrednosti našega mesta. 18. Drugi dan je Kuzma Vasiljevič pred kosilom odšel na trg in po trdem mešetarjenju kupil majhen zlat križec na žametnem trakcu. «Čeprav mi je zatrjevala,» tako je premišljeval, «da ji ni treba nobenih darov, nam je vendarle dobro znano, kaj pomenijo take besede ; navsezadnje pa, če je tudi res take nesebične narave, ga Emilija ne bo zavrnila.» Tako je preudarjal nikolajevski Don Juan, ki tisti čas verjetno niti malo ni slutil, kaj je in zaradi česa je ostal ljudem v spominu pravi Don Juan. Ob šestih zvečer se je Kuzma Vasiljevič skrbno obril, poslal po znanega brivca in mu naročil, naj mu lepo namazili in nasvedra čopek, kar je le-oni izpolnil s posebno vnemo, ne da bi skoparil z državnim papirjem za zvitke; potem se je Kuzma Vasiljevič oblekel vse novo novcato v uniformo, vzel v desno roko par novih irhastih rokavic, se pokropil z dišavno vodo in odšel od doma. Kuzma Vasiljevič se je to pot veliko bolj ukvarjal s svojo zunanjostjo, kakor kadar je šel na snidenje s «Zuckerpiippchen», ne zato ker bi mu bila Kolibri bolj všeč kot Emilija, temveč zato, ker je bilo na «igrački» nekaj skrivnostnega, nekaj takega, kar je nehote zbujalo celo tako leno domišljijo, kakršno je imel mladi poročnik. 19. Madam Fritzsche ga je sprejela kakor prejšnji dan in kakor da bi se domenila z njim glede dozdevne laži, mu je spet rekla, da je šla Emilija z doma za kratke trenutke in ga prosi, naj jo počaka. Kuzma Vasiljevič je nagnil glavo v znamenje, da se strinja, in sedel na stol. Madami Fritzsche se je spet nasmehnila, to se pravi, pokazala je svoje rumene škrbine in odšla, ne da bi mu bila postregla s čokolado. Kuzma Vasiljevič je nemudoma uprl poglede v skrivnostna vrata. Ostala so še dalje zaprta. Nekajkrat je glasno zakašljal, kakor I. S. TURGENJEV Povest poročnika Jergunovag bi hotel s tem naznaniti, da je prišel... Vrata se niso zganila. Pritajil je dihanje, napel ušesa... Ko bi slišal vsaj najrahlejši šum ali ropot: naokrog je bilo vse kakor izumrlo. Kuzma Vasiljevič je vstal, se po prstih približal vratom — in brez uspeha zatipal s prsti po njih in pritisnil nanje s kolenom... nič ni bilo. Tedaj se j,e sklonil in nekajkrat glasno šepetajoč spregovoril : «Kolibri,, Kolibri.... Igračka!». Nihče se mu ni oglasil. Kuzma Vasiljevič se je zravnal, si popravil uniformo — malo počakal pri miru, potlej pa že s tršimi koraki stopil k oknu in pobobnal po steklih. Začenjala se ga je lotevati nejevolja, puščoba; častniška čast se je oglasila v njem. «Kakšna neumnost» ! je nazadnje pomislil. «Za koga me imajo? Ce je tako, bom pa s pestmi potolkel. Potlej se bo moralaf oglasiti ! Ce ne, bo zaslišala stara... No, kaj je? Nisem jaz kriv!» Hitro se je zasuknil na petah... Vrata SO bila na pol odprta. Kuzma Vasiljevič je nemudoma po prstih pohitel v skrivno sobico. Na divanu je v beli obleki s širokim rdečim pasom ležala Kolibri, si zakrivala spodnji del obraza z robčkom in se smejala brez hrupa, toda na vso moč. Za to pot si je lase spletla, napravila iz njih dve trdi, dolgi kiti in jih prepletla z rdečimi pentljami ; včerajšnji čeveljčki so se bliskali na njenih malih, navkriž položenih ne- žicah. Nožiče same pa so bile gole ; če si jih pogledal, se ti je moglo zazdeti, ko da si je oblekla temne svilene nogavice. Divan je stal drugače kakor prejšnji dan: bolj proti steni ; na mizi, na kitajskem pladnju pa je bilo videti debelušasto pisano kavno ročko, zraven pa brušeno sladkornico in dve sinjkasti porcelanasti skodelici. V bližini je ležala kitara in siv dimček je v tankem curku tekel od vrha velike kadilne sveče. Kuzma Vasiljevič je stopil k divanu in se sklonil h Kolibriju, toda še preden se mu je posrečilo spregovoriti besedo, je stegnila roko, se še kar naprej smejala v robec, zarila svoje dolge trde prste v njegove lase in mu v trenutku razmršila lepo uravnani čop. «Kaj pa še?» je zaklical Kuzma Vasiljevič, ki ni bil docela zadovoljen s tako domačim početjem. «Ah, ti mala porednica !» Kolibri je odmaknila robec z obraza. «Ni lepo tako ; takole je lepše.» Odmaknila se je na en konec divana in spodvila noge. «Sedite... tamle.» Kuzma Vasiljevič je sedel, kamor mu je pokazala. «Zakaj se pa odmikaš?» je spregovoril po kratkem premolku. «Ali se me bojiš?» Kolibri se je zvila v klobčič in ga od strani pogledala. «Ne bojim se... Ne.» «Nič nikar se me ne boj,» je nadaljeval s poučnim glasom Kuzma Vasiljevič. «Saj se menda spominjaš svoje včerajšnje obljube? Da me boš poljubila? Kolibri si je z obema rokama objela kolena, naslonila glavo nanje in ga spet pogledala. «Spominjam.» «Tako je prav. In besedo moraš držati.» «Da... moram.» «Potlej pa...» je začel Kuzma Vasiljevič in se že pomaknil proti nji. Kolibri si je osvobodila kiti, ki jih je bila prej objela s koleni vred, in ga je z eno izmed njiju udarila po roki. «Malo bolj počasi, gospod !» Kuzma Vasiljevič se je zmedel. « Kakšne oči ima, ta razbojnica.» je zamrmral nekako sam pri sebi. «Toda,» je dodal in zvišal glas, «zakaj si me pa klicala... potemtakem?» Kolibri je stegnila vrat kakor ptička... Prisluškovala je. Kuzma Vasiljevič se je vznemiril. «Emilija?» je rekel vprašujoče. «Ne. «Kdo drugi?» Kolibri je zmignila z ramenom. «Ali kaj slišiš?» «Nič». Kolibri je odmaknila navzad, že spet s ptičjim gibom, svopjo malo, jajčasto glavico z lepo prečo in mirnimi valovi kodrčkov na tilniku, tam, kjer sta se začenjali kiti. in se spet zvila v globčič. «Nič.» «Nič ! Potlej bom pa...» Kuzma Vasiljevič se je primaknil Kolibriju, a je pri priči odmaknil roko. Na prstu se mu je pokazala kapljica krvi. «Kakšne neumnosti so pa spet to?» je kliknil in otresal prst. «Te vaše večne bucike ! In kakšna bucika je spet to.», je dodal in pogledal na dolgo zlato lasnico, ki si jo je Kolibri počasi zatikala za pas. «To je celo bodalo, to je želo ...Da, da to je tvoje želo, ti si pa osa, da veš, kdo si, osa si, razumeš?» ( Nadal jevanje sledi ) Kubu rne v e s M JUGOSLOVANSKI FILMI NA MADŽARSKEM Madžarska odkupna filmska podjetja so na podlagi dogovora o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Madžarsko odkupila 8 jugoslovanskih filmov. Največji uspeh je do sedaj doživel film «Vesna», ki ga je v štirih mesecih videlo pol milijona gledalcev. Med drugimi filmi so na Madžarskem predvajali «Volčjo noč», «Bakonjo fra Brne», «Koncert», «Trenutke odločitve» in «Kekca». Odkupili so tudi slovenski film «Na svoji zemlji». LITERARNA ZAPUŠČINA FADEJEVA Tajništvo zveze sovjetskih pisateljev je določilo komisijo za literarno zapuščino nedavno umrlega pisatelja Aleksandra Fadejeva. V komisiji so poleg drugih tudi pisatelji Fedin, Leonov, Ivanov in Simonov. INDIJSKA FOLKLORNA SKUPINA PO EVROPI Iz Indije je odšla na trimesečno turnejo po Evropi folklorna skupina 35 pevcev in plesalcev, ki ho gostovala z indijskimi ljudskimi plesi in pesmimi po raznih deželah Evrope. ODKRITO POMEMBNO EISENSTEINOVO DELO Leta 1930 je slavni sovjetski režiser Sergej Eisenstein snemal v Mehiki film o zgodovini te dežele. Zaradi spora s producenti je režiser delo prekinil. Na podlagi tega gradiva je neki ameriški režiser montiral film «Burja nad Mehiko». To pa ni bil Eisenstein. Pred nedavnim pa so v newyorški kinoteki muzeja moderne umetnosti našli 75 tisoč metrov originalnega negativa. Zdaj so v teku razgovori med sovjetskim režiserjem A-leksandrovom in muzejem za odkup filmskega gradiva. Aleksandrov, ki je bil Eisensteinov asistent, namerava na osnovi ohranjenega scenarja film do- -končati. NOVI SOVJETSKI FILMI V moskovskih filmskih ateljejih so posneli film «Prva radost». Scenarij je prirejen po romanu Konstantina Fedina o začetku revolucionarnega boja v Rusiji takoj po prelomu stoletja. Razen lega so pripravili scenarij za snemanje filmov po romanu A. Tosto j a «Trnova pot» in Dostojevskega «Idiot». Napovedujejo tudi, da bodo kmalu izdelali v podjetjih Mos-Rima filmsko komedijo iz sodobnega življenja pod vodstvom režiserja Aleksandrova. To bo komedija o tujcih v ZSSR, naslov nosi «Pellegrini». V moskovskih filmskih študijih bodo letos snemali vsega 30 umetniških filmov. KNJIGE V ZSSR V Sovjetski zvezi vsak dan izdajo 2 in pol milijona izvodov knjig. V deželi je nad 200 založniških podjetij, ki izdajajo knjige v vseh jezikih, ki jih govorijo v sovjetskih republikah. Leta 1956 bodo vsega skupaj izdali nad milijardo knjig najrazličnejše vrste. V sedanjem trenutku gredo najbolj v prodajo dela Majakovskega, Valentina Katajeva. Dela Jarka Londona se zlasti med mladino zelo širijo. FILMI NA KITAJSKEM Na Kitajskem je sedaj zaposlenih 30.000 filmskih ustvarjalcev, ki delajo v treh velikih podjetjih s šestimi študij. Od leta 1949 so na Kitajskem izdelali 88 umetniških filmov. Filmske zgodbe so jemali iz kitajske zgodovine, klasične književnosti in tudi iz sodobnega življenja. Sedaj nameravajo povečati filmsko produkcijo, ker dosedanja ne odgovarja več potrebam dežele. Prav tako nameravajo zgraditi veliko število kinodvoran, ker so dosedanje maloštevilne. Od tujih filmov predvajajo največje število iz dežel socialističnega tabora in iz azijskih dežel, ZBRANA DELA SLOVENSKIH PESNIKOV IN PISATELJEV Zadnje dni julija je Državna založba Slovenije proslavila i-zid 50. knjige doslej najpomembnejše slovenske knjižne zbirke, t. j. zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Če-prav obseg zbirke ni še dokončen, ni dvoma, da bo skupno število knjig preseglo 100 zvezkov. S tem se računa, da se ho dobila zaključna podoba vse slovenske književnosti vsaj do Moderne. Kot 50. knjiga so izšli kritični spisi Frana Levstika, ki je s tem dosegel svojo šesto knjigo. Največ zvezkov (osem) ima doslej Trdina, nato sledijo Jurčič in Stritar s sedmimi, Levstik s šestimi, Kersnik in Tavčar s petimi, Gregorčič s štirimi, Aškerc, Kette in Murn z dvema ter Linhart in Kosovel z enim zvezkom. ŽALOSTINKA VIOLIN V Budimpešti je umrl v staro, sti 75 let voditelj ciganskih pri. maše v Sandor Bura. Njegovega pogreba se je udeležilo več kot 35.000 ljudi. Ciganski godbeniki pa so se od svojega voditelja poslovili z žalostinko, ki jo je oh grobu izvajalo na gosli 300 ciganov. KITAJSKI CIRKUS V LJUBLJANI Kitajska umetniška skupina iz Pekinga je 26. in 27. julija nastopila na ljubljanskem letnem gledališču v Križankah. Skupina šteje 50 članov od 12 do 51 let starosti. Skupina se zadržuje že več dni v Jugoslaviji, kjer je nastopila v številnih mestih. V Jugoslavijo je skupina prišla iz Bolgarije, kjer je žela velikanski uspeli. Srečanje z avstrijsko mladino Svetovna zveza demokratične mladine je svojčas sklenila, da se poletni čas posveti organiziranju srečanj med mladino iz raznih dežel v duhu medsebojnega spoznavanja in utrjevanja prijateljskih vezi. Ta srečanja so obenem predpriprava za svetovni mladinski festival, ki bo prihod, nje leto v Moskyi. Tudi Zveza komunistične mladine Trsta se je že aktivno pridružila tej pobudi. Zato je pred kratkim navezala stike z organizacijo Svobodne avstrijske mladine ter se domenila za vrsto skupnih športnih in kulturnih manifestacij, ki bodo v Trstu 25. in 26. avgusta. Manifestacija ima nedvomno 'udi svoj politični pomen, ker bo srečanje z demokratično avstrijsko mladino dalo konkreten doprinos za utrditev medsebojnih vezi in obenem za okrepitev velike fronte miru. Ne bomo tokrat še govorili o podrobnejšem programu tega srečanja. Naj omenimo le. da se bo tržaška športna mia. dina v navedenih dveh dneh pomerila z mladmi Avstrijci v raznih športnih panogah. Predvidene so prijateljske tekme v nogometu, odbojki in namiznem tenisu. Na dan sobote bo na vrtu enega izmed naših krožkov velika kulturna prireditev, na kateri bodo nastopili tržaški in avstrijski mladinci in mladinke. Iz Koroške bo prišlo verjetno kakih 70 mladincev in mladink, ki bodo potovali s pul-manom in deloma z motorji. Odhod emigrantov v Avstralijo V četrtek popoldne je odšla v Avstralijo s «Flaminio» nova skupina tržaških emigrantov. V jutranjih urah in po-ooldne se je vkrcalo na ladjo 110 Tržačanov. Poleg omenjenega števila domačinov je odpotovalo tudi 400 Avstrijcev in 45 beguncev iz raznih be. .unskih taborišč v Italiji. Tako bo oddaljena Avstralija sprejela še drugih 555 emigrantov poleg tistih, ki se bodo med potjo vkrcali v Brin disiju. Tako smo bili na pomolu še enkrat priča ganljivim prizorom, ki so se v našem mestu že neštetokrat ponovili. Sorodniki in znanci se poslavljajo od svojih dragih; brat, sestra, oče morajo pod silo razmer zapustiti svojo družino, da si poiščejo delo in zaslužek v tujini. Rimska vlada pa brezbrižno gleda, kako odhaja naša najboljša delovna sila. Tržačani še vedno čakajo na izpolnitev cele vrste svečanih obljub, ki jih je dala ob prevzemu uprave nad našim po. dročjem. Kako so se te obljube izpolnile, nam najbolj nazorno kaže naraščajoča emigracija. Koordinacijski odbor prosvetnih drnštev „ Zarja v svobodi” iz Šempolaja priredi v nedeljo 5. avgusta ob 16. nri istotam tradicionalni koncert. Poleg domačega sodelujejo še zbori „Salež-Zgonik“, „Vesna“ in „A. Sirk" iz Križa, „Igo Gruden" iz Nabrežine. Zastopnika S H L P in SPZ bosta prinesla pozdrave. Po koncertu ples. Vabljeni ljubitelji petja in zabave. SOŽALJE — Sekcija KP v Lonjerju izreka iskreno sožalje tovarišu Viljemu Čoku in svojcem ob bridki izgubi brata Josipa. Pridružuje se naše uredništvo. NAMEŠČENCI ACEGAT SO UKINILI NADURNO DELO zDiožno zoomile? agitaiijc S ponedeljkom so name. ščenci ACEGAT ukinili vsako nadurno delo. Tako se je zaradi trmoglavosti upravnega sveta položaj še zaostril in ni izključeno, da se bo zaostritev te dni še stopnjevala, kar bi lahko privedlo tudi do splošne stavke vseh nameščencev. Zadeva bi postala za prebivalstvo nedvomno zelo resna. Toda če bi se morali nameščenci občinskega podjetja po-služiti tega skrajnega sredstva, bi padla vsa odgovornost za posledice na upravni svet podjetja, ki trmasto vztraja na svojem stališču od dneva, ko je prekinil vsa pogajanja za novo delovno pogodbo in priznanje doklade za menzo. Sklenitev nove delovne pogod. be bi prinesla nameščencem podjetja nekatera mezdna izboljšanja. ki jih stanovski tovariši v Italijanski republiki že prejemajo. Edino le v Trstu se noče priznati tej delovni kategoriji teh pravic. Upravni svet se izgovarja, da nima dovolj denarja za kritje večjih izdatkov, ki bi nastali z uveljavitvijo nove delovne pogodbe. Zato se sploh noče pogajati, marveč namerava prej poiskati potrebni denarni sklad. Izgovor je naravnost smešen. Kako si mora upravni svet zamišljati, da bo prej našel potrebni denar, predno bo sploh vede! za koliko se bodo povišali izdatki podjetja za to postavko. Sicer ni prvič, da je upravni svet ACEIGAT prisilil nameščene da so morali poseči po skrajnem sredstvu. Vsakokrat ko sò bili v to prisiljeni, so stvar dobro preučili in vzeli vedno v poštev neizbežne posledice, ki jih ima njihova stavka za vse prebivalstvo. Toda upravni svet podjetja tega ni hotel nikdar upoštevati. Po drugi strani pa je l:e-ba pripomniti, da ima ta de. lovno kategorija, kot vse druge, vso pravico, da se spričo nepopustljivosti vodstva podjetja posluži v skrajnem primeru tudi stavke. V tej agitaciji je prišla še enkrat do izraza popolna kompaktnost vsega nameščenega osebja, ki je vedno pripravljeno agitacijo še zaostri, ti. Na vsak način je treba še enkrat poudariti, da pade vsa odgovornost za eve/ituelno zaostritev agitacije 'izključno na upravni svet. Tiskarski delavci v podjetju Založništvo tržaškega tiska v ul. Montecchi so tudi v tem tednu nadaljevati stavko. Ravnateljstvo podjetja namreč še vedno vztraja na stališču, da se tiskarjem se. dania nagrada za proizvodnjo zniža približno za polovico, to pa, ker jim z novo delovno pogodbo pripadajo nekateri mezdni izboljški. Seveda je tako stališče nesocialno in proti osnovnemu načelu o pridobljenih boljšjih pogojih. Neglede na vsako mezdno izboljšanje, ki ga prinaša uveljavitev sporazuma, doseženega v Italijanski repu-bliki, je nagrada za proizvodnjo nedotakljiva. Ce bi ravnateljstvo izvedlo svoj sklep, bi bili prejemki tiskarjev nižji od prejemkov v drugih tiskar, nah. Stavkajočim so izkazali svojo solidarnost tiskarji v podje. tju Stabilimento Tipografico Triestino, ki so začeli nabi. rati denarno pomoč. Zaradi stavke sta tudi v tem tednu ukinjena «(Primorski dnevnik» in «Corriere di Trieste». Odlok o novih evidenčnih tablicah V sredo je izdal vladni generalni komisar odlok št. 252, xi prinaša spremembe glede evidenčnih tablic na vozilih. S 1. januarjem bodo začeli nadomeščati sedanje evidenčne tablice, ki jih je uvedla biv. ša ZVU, s takimi, kot jih imajo vozila v Italijanski republiki. Sedanje bele tablice s črno številko in rdečo helebardo bodo zamenjali s tablicami črne barve z belimi številkami. Nove tablice bodo seveda brez helebarde, Z omenjenim odlokom se ukine obe, nem poslovanje urada za registracijo vozil, ki bo zopet v območju «Automobile Club d’Italia», oziroma v Trstu «Automobile Club di Trieste». Odlok prinaša tudi določbe glede osebja, ki je nameščeno pri uradu za registracijo vozil. Ce se bo prostovoljno odpovedalo službi bo prejelo po. sebno odpravnino. ■Naj omenimo še, da bodo lastniki vozil lahko zamenjali evidenčne tablice do 31. decembra 1957. S 1. januarjem 1958 bodo morala imeti vsa vozila (avtomobili, motorna kolesa, skuterji itd.) novo e-videnčno tablico. PRVA ORGANIZACIJSKA KONFERENCA NOVE DELAVSKE ZBORNICE OBSUJMO Dilli MIMI za mreiiin irmi!»!!; Poročilo tajnika dr. Tosellija - številne intervencije V soboto zvečer je imela nova Delavska zbornica prvo organizacijsko konferenco, ki predstavlja važen dogodek v življenju in delovanju enotne sindikalne organizacije. To so potrdile tudi predpriprave, ki so obstajale v organiziranju sestonkov posameznih delovnih kategorij, sestankov po tovarnah in na deloviščih vštevši sestanek za tisk in propagando. Prvo organizacijsko zasedanje je pokazalo da je napravila nova DZ od februarja letos' pa do danes vidne korake naprej. Pokazalo je tudi, da obstajajo dobri pogoji za nadaljnjo okrepitev in razširitev DRUGA SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Odobreni sklepi za napeljavo telefona Obisk Cervija - Izvolitev volilne komisije Dolinski občinski svet je imel v ponedeljek zvečer svojo drugo redno sejo. V teku seje je v spremstvu naših tovarišev obiskal občinski svet oče Cervi, ki so ga takoj ob vstopu v dvorano vsi svetovalci najprisrčneje pozdravili. Oče Cervi se je nato za. držal nekaj časa v prijateljskem razgovoru na županstvu, kjer je občinska uprava pripravila majhno zakusko. Po odhodu dragega gosta je ob- činski svet nadaljeval s svojim delom. S proslave v Lonjerju Tudi pevski zbor «Slavec» iz Ricmanj je v nedeljo v Lonjerju navdušil številne udeležence na proslavi Na nedeljski pros'avi v Lonjerju je z uspehom nastopil med drugimi tudi pevski zbor «Slovan» iz Padrič. Na drugi seji so svetovalci odobrili vrsto nujnih sklepov, ki jih je predložil občinski odbor ter izvolili tudi volilno komisijo. Poleg drugih sklepov upravnega značaja, je občinski svet potrdil sklep o napeljavi javnega telefona v Domjo, Rie. manje, Boršt in Mačkovlje in sklep za vključitev v avto. matično- telefonsko omrežje telefonov v Dolini in Boljun-cu. Občina ima za telefonske napeljave že odobreno vsoto 3,5 milijona lir. Odobren je bil tudi drugi sklep za napeljavo telefona na Pesek, za kar je odobrena vsota 1.800.000 lir. Potrjene sklepe mora sedaj odobriti samo še prefektura . Pr ičakovati je, da se na prefekturi zadeva ne bo zavlekla. Cim bodo sklepi odobreni s strani višjega foruma, bodo lahko začeli z delom. S tem bo končno izpolnjena ne samo želja vaščanov iz navedenih vasi, marveč tudi nujna potreba, ki je zelo obču. tena. Tako je občinska uprava po dolgem prizadevanju in neštetih intervencijah na me-rodanjem mestu, lahko ugodno rešila tudi to vprašanje? Med raznimi sklepi je občinski svet odobril tudi pogodbo sklenjeno za dobo 5 let med občino in podjetjem S-VÈM za javno razsvetljavo. Občina bo plačevala podjetju vsako leto za razsvetljavo po vaseh 3,5 milijona lir. Odobren je bil sklep o nakupu tovornika za potrebe občinskega vodovoda. Vozilo bo stalo 1,300.000 lir. Pred zaključkom seje so izvolili še volilno komisijo, ki jo sestavljajo: Pangerc Josip, Švab Ludvik, Berdon Bogdan, Strajn Avguštin; za namestni. ke pa so bili izvoljeni: Žerjal Josip, Sancin Josip, Kuret Sergij in Kosmač Nikolaj. Zaradi pozne ure »o morali odložiti ostale točke dnevnega reda za prihodnjo sejo, ki pa nt bila določena, organizacije. Nadvse pozitivno je dejstvo, da se je organi-zaciskega zasedanja udeležilo visoko število sindikaunih aktivistov in voditeljev in da je bila diskusija zelo široka in bogata po vsebini obravnavanih argumentov in problemov ki zanimajo tržaško delavno ljudstvo. Na zasedanju sta bila prisotna tudi dva člana organiza,-cijskega tajništva CGIL poslanec Pradolini in Porcari. Poročilo je podal tajnik nove Delavske zbornice dr. Toselli. V poročilu je obravnaval vprašanje plač in mezd v luči zadnjega vsedržavnega kongresa CIGIL. Razčlenil je nadalje vprašanje sindikalne enotnosti in enotnih akcij ter dal dobre smernice in nasvete za organiziranje razčlenjene in močnejše nove Delavske zbornice, kar je pogoj za n apre, dovanje akcijske enotnosti vseh delovnih ljudi in jamstvo za rešitev njihovih problemov. Zato so se ustanovile nove občinske in okrajne Delavske zbornice. V načrtu je tudi u-stanovitev sindikalnih sekcij v tovarnah in na deloviščih. Dr. Toselli je v svojem poročilu omenil tudi sindikalne borbe, ki so danes v teku ter jih povezal s problemom razširitve sindikalne organizacije. Kar se tiče notranjih komisij si morajo delavci stalno prizadevati za njihovo enotnost in za ustanovitev novih, kjer še manjkajo. Vi zaključku je še omenil, da bo letos kongres nove Delavske zbornice, zato se morajo člani organizacije že sedaj pripraviti, da bo imel kongres čimvečji uspeh. Poročilu ie sledila široka diskusija, v katero je pose. glo več tovarišev, ki so s svojimi pripombami, nasveti in kritikami še obogatili obravnavane temo ter globlje razčlenili posamezna vprašanja. V zaključku ,so soglasno odobrili resolucijo organizacijskega značaja, v kateri je začrtan bodoči program organizacijskega delovanja. Mladinski krožek «Mezgec» v Skednju organizira za 26. avgusta izlet k Belo-peškim je. zerom. Odhod iz Trsta ob 4. uri. zjutraj, povratek okrog polnoči. Cena vožnje 1.000 lir. Vpisovanja se sprejemajo vsak torek in petek od 20.30' do 22. ure na sedežu krožka v Skednju (društveno drsališče). Podlonjer V soboto zvečer se je pri nas zbralo precejšnje število ljudi, da posluša govor pokrajinskega svetovalca Šiško-vica o vprašanju izvolitve nove občinske uprave. Govor, ni,k je poudaril, da so volitve pokazale levičarsko usmeritev prebivalstva in da bi morale iz tega vse stranke izvajati potrebne zaključke. 'Trst potrebuje upravo, ki bo znala načeti in reševati vsa pereča gospodarska vprašanja. Demokristjani pa se s tem dejstvom ne marajo sprijazniti, ker bi v primeru socialno usmerjene uprave morali izpustiti iz rok dosedanji monopol nad občinskimi posli. Vprašanje nove občinske uprave se da rešiti le s pomočjo levičarskih strank, ki so pripravljene podpreti upravo, temelječo na socialnem in demokratičnem programu. Poslušalci so z zanimanjem sledili izvajanju govornika in so s svojim odobravanjem pri. trdili liniji komunistov glede upravnih problemov Vaščan Za kokošerejce Z namenom, da se izboljša proizvodnja v kokošereji, je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pričelo metodično akcijo, ki med drugimi vsebuje tudi pobude v prid domače kokošereje. Za tržaško pokrajino je bila stavljena na razpolago vsota 600.000 lir. Krajevno Kmetijsko nadzorništvo pripravlja podroben osnutek raznih po. bud, ki bo cimprej ot/javljen. ČESTITKE — Od prejšnjega petka razveseljuje družino naših tovarišev Liliane in Linota Cre-vatin krepak, sinček prvorojen-ček, ki sta mu srečni očka in mamica dala ime Marino. Ob veselem dogodku pošiljajo tovariši, Z KM in naš uredniški kolektiv srečnima zakoncema najlepše čestitke, malemu Marinu pa iskrena voščila za srečno in vedro bodočnost. ALCE C9RUI IB BIL U TRSTU V petek popoldne je prišel v Trst kot gost krajevne organizacije ANPI Alcide Cervi, oče sedmih sinov, ki so jih nacifašisti ustrelili v teku osvobodilne borbe. Na postaji so Cervija sprejeli predstavniki ANPI, Komunistične partije, Zveze komunistične mladine in Zveze demokratičnih žena. Ob svojem prihodu je dejal, da je zelo zadovoljen, ko lahko zopet obišče naše mesto, ki ga je zadnjič videl leta 1930. Še isti večer je oče Cervi srečal s predstavniki mladinskih organizacij, s katerimi se je zadržal v prisrčnem razgovoru. Naslednji dan, v soboto je obiskal Milje in Sv. Križ. V Miljah je bil sprejem na županstvu, kjer so ga čakali vsi občinski svetovalci. Dobrodošlico mu je v imenu občinskega sveta izrazil odbornik Gastone Millo. Popularni oče Cervi se je ganjen zahvalil za sprejem in pozdrave ter s svojo običajno skromnostjo dejal, da ni nikaka izredno oseba, marveč človek, kot vsak drugi, in celo manj kot drugi, ker je izdelal samo dva razreda osnovne šole. Po sprejemu na občini je obiskal še Ljudski dom, kjer ga je pričakovalo veliko število miljskih antifašistov. Nato se je v spremstvu naših tovarišev -odpeljal v Sv. Križ, kjer je bil deležen prav prisrčnega sprejema. V Ljudskem domu se je zadržal v prijateljskem pogovoru s številnimi vaščani do pozne ure, kjer so skupno obujali spomine na osvobodilno borbo in govorili o današnjih razmerah, bodisi pri nas kot v Italiji. V nedeljo zjutraj se je oče Cervi na sedežu v ul. Tiziano Vecellio srečal s predstavniki tržaškega antifašističnega in partizanskega gibanja ter s številnimi antifašisti obeh narodnosti. V nedeljo popoldne pa je bila njemu na čast prirejena na vrtu Ljudskega doma v ul. Madonnina prijetna veselica. Velikemu številu udeležencev je poleg predstavnikov ANPI spregovoril tudi oče Cervi, ki se je nato zadržal več časa v razgovoru s poedinci in skupinami, ki so se takoj zgrnile okrog njega. Alcide Cervi je odpotoval iz Trsta v torek zjutraj, prepoln najboljših vtisov in spominov, ki jih je odnesel s tridnevnega obiska v Trstu. PrejSnji četrtek popoldne se je pripetila v ul. Orlandmi pretresljiva nesreča, ki je spravila v grob komaj triletnega otroka. V ul. Orlandmi 34 se je v stanovanju, ki se nahaja v tretjem nadstropju brezskrbno igral komaj 3-letni Bruno Canziani. Bil je doma sam s 4-letno sestrico. Iz otroške radovednosti se je skobacal na okno, naslonil se je na polknice, ki so bile samo priprte in tako se je zgodila nesreča. Otrok je izgubil ravnotežje ta padel v globino. Nesrečnega o-troka so takoj .prepeljali v bolnico, toda vsa prizadevanja zdravnikov so bila zaman. Mali Bruno je izdihnil kmalu po sprejemu v bolnico. Pozneje so morali prepeljati v bolnico tudi o-bupa-no mater, ki je dobila živčni pretres *** V bližini Grl jan a je neki avto isti dan povozil 6-4 et no Luciano Pirjevec s Proseka. Pri padcu se je dekletce poškodovalo na nogi in glavi. Prepeljali so jo v bolnico z nekim taksijem. Okrevala' bo v 15 dneh. *** Prejšnji petek je prišlo v ul. Battisti do trčenja med motorjem .ta avtom «600». 25-letni Giovanni Grasso, ki je vozil motor se je pri padcu precej poškodoval. Ranil se je na vratu in licu ter dobil lahek možganski pretres, Kljub temu so zdravniki mnenja, da bo okreval v tednu dni. *** V soboto je umrla v bolnici 72-ietn.a Caterina Marfan vd. Rod ani. Zeno so sprejeli v bolnico prejšnji četrtek. Vozila se je na skuterju s sinom1, ko je sin, da prepreči trčenje z avtom, ODHODI 3.35 A v Benetke (2. r.) ; 4.10 A vx Videm (1. in 2. r); L10 A v Videm (1. in 2. r.); 5.32 A na Opčine (2. r.); 6.00 R v Benetke Milan (1. r.); 6.20 D v Benetke - Rim - Turin - Zuerich (1. in 2. r.); 6,30 A v Videm (2. r.); 6.58 A na Opčine (1. in 2. r.); 7.15 -A v Tržič (2. r., samo ob delavnikih); 7.25 A. v Tržič (2. r. sa-mo od 28. 6. do 9. 9.; 8.20 DD v Videm - Trbiž (1. in 2, r.): 8.30 DD v Benetke - Rim - Milan - Pariz (1. in 2. r.); 8.43 D v Videm, Trbiž, Dunaj, Muen-chen (h in 2. r.); 8.48 D na Opčine - Ljubljano (1. in 2. r); 0.45 A v Videm (1. in 2. r.); 10.10 A v Benetke (1. in 2. r.); 12.20 D v Videm (1. in 2. r.); 12,35 A v Videm (2. r.); 13.30 A v Benetke (2. r.); 13.45 A na Opčine (2. r.); 14.05 DD v Benetke - Rim - Calais - Pariz (1. in 2. r.); 14.25 A v Videm (1. in 2. r.); 15.48 DD na Reko - Ljubljano - Beograd - Istan-D v Benetke - Bari - Milan (1. bul - Atene (1. in 2. r.); 15.55 in 2. r.); 16.15 A v Videm (1. Urnik vlakov in 2. r.); 1)6.47 A v Benetke (1. in 2. r.); 17.38 A v Videm (2. r.); 17.50 A v Ljubljano (1. in 2. r.); 18.33 A v Portoigruaro (1. in 2. r.); 19.07 D v Videm Trbiž - Dunaj - Muenchen (1. in 2. r.); 19.27 A v Cervinjan (2i. r.); 19.52 iA v Videm (2. r.); 20.05 A na Opčine (2. r.); 20.55 DD v Benetke - Milan - Venti-n iglio (1. in 2. r.); 21,50 A v Videm (1. in 2. r.); 22.05 DD v Rim (1. in 2. r.); 23.35 D na Rexo - Ljubljano - Zagreb . Budimpešo (1. in 2. r.). PRIHODI 0.10 DD iz Zuerich-a - Rima • Turina - Benetk; 0.15 D iz Vidma (vozi od 29. 8, do 9.9. samo ob nedeljah in praznikih; 1.05 D iz Vidma; 6.30 D iz Budimpešte - Zagreba - Reke -Opčin (iz Budimpešte ob torkih, četrtkih in sobotah) ; 6,20 A iz Cervinjana; 7.05 A z Opčin; 7.25 A iz Vidma; 7.32 A iz Portogruara; 7.40 DD iz Turina - Milana; 8.15 A iz Vidma; 5.28 DD iz Rima; 8.32 D iz Vidma; 9.24 A iz Vidma; 9.40 D iz Ventimiglie - Turina - Benetk; 9.48 D iz Muenchena -Dunaja - Trbiža - Vidma; 11.35 A iz Ljubljane , Opčin; 11.50 bula - Aten - Beograda - Lju-D iz Vidma; 13.30 DD iz Istan-bljane - Reke; 13.57 A iz Barija - Rima - Milana - Benetk; 15.10 A iz Vidma; 15.24 DD iz Calaisa - Pariza - Rima -Benetk; 17.00 A z Opčin; 17.44 DD iz Trbiža - Vidma; 18.10 A iz Tržiča (samo ob delavnikih); .19.02 A iz Portogruara; 19.10 R iz Benetk; 19.35 A iz Vidma; 19.42 R iz Milana; 20.02 D iz Ljubljane - Opčin; 21.15 A iz Vidma; 21.26 DD iz Pariza - Milana - Rima - Benetk; 21.45 A z Opčin; 22.!25- D iz ža - Vidma; 22.50 iz Benetk. Muenchena - Dunaja - Trbi- osebni vlak, D vlak, DD = brzi vlak, R sebni motorni brzi vlak. brzi po- zavozil na pločnik. Pri padcu se je mati težko poškodovala, da so zdravniki y bolnici imeli le malo upanja, da ji bodo lahko rešiti življenje. *** Na delu se je v ponedeljek ponesrečil 54-1 etni Julij' Giuliani iz Ricmanj 138. Električna stružnica min' je povzročila precej globoko rano na dlani desne roke. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je bi.l sprejet na II. kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih. *** Isti dan se je ponesrečil na delu 44-Alb in Parovel iz ul. Vergerlo, ki je padel s 4 m visokega zidarskega odra. V bolnici so mu ugotovili zlom nekaj reber in rano na zatilniku. *** Precej neobičajna nezgoda se je pripetila v torek na Trgu Stare mitnice. Ko je hotela 47-letna Sofia Norieh v naglici prečkati cesto, se je zaletela v avto, ki je privozil mimo. Na srečo ni bilo hudih posledic. Pri padcu se je udarila na glavi. Okrevala ,b.o v par dneh. V bolnico so jo prepeljali z istim' avtom, ki ga je vozil neki Pietro Norbedo. *** Se bolj -neobičajna pa je bila nesreča, ki je isti dan doletela na Trbiški cesti 2O-letnega Guida- Pecchi arij a. Nenaden sunek burje ga je vrgel skupno z motorjem- na tla. Pri'padcu se je poškodoval po nogah in ramenih. Prepeljali so ga v bolnico z nekim avtom, Okreval bo v 10 dneh. *** V torek sta se z motorjem težko ponesrečila zakonca Pietro in Bianca De Jurco. Nesreča se je pripetila v bližini -mitnice v Barkovljah, ko se je hotel De Jurco izogniti kamnu sredi ceste. Zavozil je tako ostro v stran, da se je vozilo zvrnilo in povleklo za seboj oba potnika. Prepeljali sò ju v bolnico z rešilnim av-tom RK. De Jurco ima precejšnje rane na glavi in možganski pretres, žena pa se je ranila po obrazu in rokah. Za oba ponesrečenca so si zdravniki pridržali prognozo. *** V sredo popoldne okrog 18. ure -se je pripetila v -novem pristanišču strašna nesreča, ki je terjala človeško žrtev. 35-letni Luigi Bassanese s Trga Libertà 9 je bil zaposlen s premikanjem vagonov. Ko je hotel priklopiti dva vagona, se je začel nenadoma eden izmed teh premikati. Nesrečni Bassanese, ki se ni utegnil pravočasno umakniti, je ostal med dvema odbijačema, ki sta mu zmečkala prsni koš. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kj-er pa je izdihnil kmalu po sprejemu na I. kirurškem oddelku. V dneh od 26. julija do 1. av- j gusta se je v tržaški občini ro-, d ilo 45 otrok in 2 mrtvorojena, j umrlo je 47 oseb, porok je bilo : 24. Urnik avtobusov Bazovica - Padriče - Gropada Trebče (Odhodi s postaje na trgu Libertà in Largo B. Vecchia) Ob delavnikih: 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11, 12, 13-.10, 14, 15, 16, 16.50, 17.30, 1-8, 18.50, 19,50, 20.40, 22,40. Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30 13.10, 13.50, 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30, 24. Blok Fernetič Odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.30 13.10, 18. Ob praznikih 10, 13.10, 14.30, Blok Pesek (odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.45, 13.10, 17.30. Kozina - Herpelje Odhod s postaje na trgu Libertà ob 7. uri. Odhod s Her-pelj ob 9. Vožnje ob sredah in sobotah v vsakem 2. in 4. tednu v mesecu! Ob 10.20*. Donijo - Boljunec - Dolina Prebeneg (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) delavnikih: 6.35, 7.25, , 12.05, 13.0-5*, 16.35, 17.0-5*, 18.06, 18.35, 19.20, 2-0.45, 22.35. Ob praznikih: 9.05, 10.30, 12.35*, 14.35, 16.05, 17.05 18.15, 19.35, 20.40, 2(2.05. N.B. *) Samo te vožnje gredo do Prebenega, ostale se lista vijo v Dolini. *.>omjo - Ricmanje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 7.35-, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05, 19.20. Adamič - Mačkovlje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 11, 13.30-Ob praznikih: 13. 22.30. Osp - Mačkovlje (Odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 1(8.15-. Oib praznikih: 18.30. Podlonjer - Lonjer (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: -6.20, 6.40**, 7, 7.2(2*, 7.40, 8.07' , 8.25, 8.52, 7, 7.2-2 , 7.40, 8.07**, 8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40, 10.16, 10.30*, 11.02, 11.20**, 11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13, 13.20**, 13.40, 14.16*, * 14.45*, 15.16*, 15.45*, 16, 16.20, 16.40, 17 17.20, 17.40**, 18, 18.30**, 18.50, 19.20 , 19.40. 18,30 , 18.5-0 19,20**, 19.40, 20.05**, 2.0.30, 20.92, 21.10, 21.40, 2(2.16*. 2I2-.45*, 23.20. Ob praznikih: 8, 8.31, 9.0-1, 9.31, 10.01, 10.31, 11.01, 11.42, 12, nato odhodi vsake četrt ure. N.B. *) odhod s trga Sv. Frančiška. — **) Vožnje do Lonje-cja, ostale do Podlonjerja. Za teden dni Sobota, 4. — Dominik deljko) Nedelja, 5. — Marija Snežni Ponedeljek, 6. — Sikst (ral Torek, 7. — Kajetan Sreda, 8. — Leonilda Četrtek, 9. — Rom-an Petek, 10. — Lovrenc Sobota, 11 — Suzana - ZGODOVINSKI DNEVI 4. 1919 je skupina «arditovi) : pad-la otroke tržaških de« cev, ki so se vrača-li z J, kega izleta. Nato je ista >. Pina napadla in opusti» sedež Delavske zbornice- 5. 1895 je umrl Frideri-k En8f sodelavec Marksa in sol-m-eljitelj znanstvenega s«1 lizma. , 14. 1941 je bila podpisana A® ska listina, ki zagota': slehernemu narodu pravdo samoodločbe. 14. 1945 jie kapitulirala JaP1 ska. 16. 1941 je bila po Nemcih z® na prva slovenska vas ° ca pri Ljubljani. 110 ODDAJE TRST A SOBOTA: 16. Sobotna novejj] 16.40 Orkester Carlo Pacchi^] 19.15 Sestanek s poslušalk» 20.30 Priljubljene melod:je s« sopranistka Ondina Otta Tržaški komorni zbor -Liszt: Koncert za klavir in k ester. NEDELJA: 9. Kmetijska -ja - 12. Oddaja za -najmlaj5, n 13.30 Glasba po željah - 15. * stop gojencev glasbene šole J. svetne matice v Trstu - 17. p cert mešanega zbora iz Bors*- 18.30 Koncert pianistke DarojJ |e Bratužev« - 20.30: Donizetti: il «li eia -d1 Lammermoor», oper* ? dveh dejanjih. ‘a PONEDELJEK: 13.30: Stav»1 f Smetanove opere «Prodana -i», a ", l, sta» - 18.30 Z začarane polj i 19.15 Radijska univerza - ™v Vokalni kvartet Večernica ; 6i iz italijanske književnosti umetnosti. ... TOREK: 12.55 Vokalni -kV1 Niko Strito-f - 19.15 Zdrav3; Ul vedež - 20.30 Srebrna sed®*?: J - 21. Radijski oder - S. Koc* ' «Svitanje», -da-r ama v 3 dej a» 11 SREDA: 12.55 Jugoslovani motivi = 18.30 Radijska marati, 19.15 Radijska univerza - tj Tercet Metuljček - 22. Iz ; venske književnosti in umei' 'et “četrtek: 12.55 Kmečki -K'! j*” tet iz Doline - 19. CajkovsKJ Je-talija-nski capriccio - 20.30 • i , br-na sedmorica - 21. Dra®3; j; rana zgodba r 22.15 Puccini: tu. ,| r.. str a Angelica», opera v 1 3 A nju. - Aft PETEK: 13.30 Glasba po zcJ lit| 18.30 Z začarane police Radijska univerza - 2(1.30 ni kvintet - 22. Iz svetovne -ževnosti in umetnosti. fe SOBOTA (11. avgusta): ‘ v Jugoslovanski motivi - 14.45^ n tmični orkester Swi-ngi-ng .j ja thers r 16. Sobotna novela Orkester Pacchiori, - 19.15 ^ nek s poslušalkami - 20.3«, i ški zhnr Vin,ko Verlonivpe - - ški zbor Vinko Vodopivec ,« A. Foerster: «Gorenjski sla'1* pai opera v treh dejanjih. Kino £ NABREŽINA-POSTA^ 1,1 Sobota, 4. avg.: «Kruh, ljd*J in... fantazija» (Pane, .3,, e... fantasia). Film T1!* L Nedelja, 5. avg.: se ponoV ji Sobota, 11. avg.: «Črna EV3lj; ^ va nera). Barvni film. Nedelja, 12. avg.: se ponoV1, e NABREŽINA Sobota, 4. avg.: «Junak 'dJ deje» (L’eroe della V3" -ti Film Inalta. . 1%, Nedelja, 5. avg.: se ponoviy i 1 g. avg.: «Tujčevo J 'el foreS‘" e i Sreda, (II cuore Film Inalta. Sobota, 11. avg.: «Ivan, S? I||J' lega vraga» (Ivan, lega Vldgd» livelli, 1 id',,;, diavolo bianco). Film L, Nedelja, 12. avg.: se ponL™,,,, Sreda, 15. avg.: -«Hči regi11;,)'' % (La figlia del reggi®3' 0 A Film I-nalta. -a .lc' Sobota, 18. avg.: «Počit,(l1 *j, Mo-ntecarlu» (Vaca®.j * v Montecarlo). Film Cento*? ; Nedelja, 19. avg.: se pon0* , a KINO- j fj NABREŽINA - POSTA>, 1 U danes, predvaja v soboto 4 t' in jutri, v nedeljo 5 % KRUH, LJUBEZčj ^ IN... fantazija VJ ih611 V glavnih vlogah "el" V Jata Gina Lollobril' in Vittorio De Si® 1 M. ___________________ PROSEK Sobota, 4 avg. ob 20: «Rdef* l® rajava» (Pianura rossa*' *• -et S Nedelja, 5. avg. ob 17: se Lj' - vni film Rank. Sreda, 8. avg. ob 20: «GrofIku iz S. Francisca»» (La, t ; N, trice di S. Francisco)- Warner Bros Sobota, 11. avg. o-b 20: vdova» (La vedova ,A Barvni film MGM. _ se j1*! j Nedelja, 12. avg. ob 17: S. 'i X?, SredaTlà. avg. ob 17: «D«$ iX bežni» (Giorni d84 "'ju Barvni film Minerva- > .lej ni izpod' 16 let preP0*/ % Sobota, 18. avg. ob 20: ,j% 1 Ples» (Ballata sel'"” ■a' Film Warner Bros. ci' Nedelja, 19. avg. ob li-novi. cv Sreda, 22. av,g.: «Obupaj1 disperati). Film Ran»- X M, J V naredi Slovensko gledališče za Tržaško j bo uprizorilo v soboto 4. avgusta ob na dvorišču Vp Je :Sa ,so irf S K K’ i- gostilne Vižintin (na v Nabrežini dramo Ivana Cankarja Mariin Kačf _________________ Odgovorni uredn-y -i|;^ RUDOLF BLAŽIČ Jh, A,], Založništvo Tbka tip. RIVA, Torre" »d! K; fh V” > é tfi V,