Št. 4. —n___ _ Posgmezni itey. —_ 20 stoHnk. V GORICI, dne 21. januarja 1922. Pollno lekočl račun it. 24. Lefatik V. v ____ .........."......" "v....... Izhaja vsako sredo opoldne. Velja za celo Icto 12 lir, za en mesec 1 L, ztt inozcmstvo 20 L; posamczne številke 20 stot. ~- — Urednišlvo in uprava: ul. Vetturini 9. - - -- OlKiOVORNl UREDNIK: ROMAN CEJ. — — V vaših rokah je vaša usoda in it soda vaših otrok. . Kdor ne napravl svoje dolžnosti, je izdajalec lasine krvi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Ojslasi se plačajo napre] in stanejo 4 lire v visočini enega cm v enem stolpii. — — List izdaja konsorcij »GORIŠKE STRAŽE«. — — — — Tisk »NARODNE TISKARNE« v Qorici. — — Zrusite z naso krvjo cmioezevani fasizem in njih pokrovitelje! Slovenskim volilcem! Goriški Slovenci stopanio v volivni boj z zaveüjo, da je od nas odvisna uso- da goriškcga magistrate. Vladajoea ßo- spoda, ki brezobzirno gospodari že tri desetletja iiad iiašini mestotn, se je zate- kla h krutemu fašizmn, da rešj svoje o- Krožene postoianke. Združila se je 1 najlnijštai >ovražnikom sloveiiskega in || furlansker-ia ljudstva, izročila se je z zve- ; I zauimi rokünii stranki, ki ie požigaJa naš^ I Vasi, pretepala, in imičila nasc kniete, dii- \ hovnike, ueitelje in žeiiske. Podala je roko , lindenj, ki so Proti olvjtnski in deželni avtonoiniji. Vladujoea gospods vlači na vrvici zo iiajnevanieiša | skupina, ki uastopa v ^edanjem voliviieiu j froju. Vse ostale straukc so se razcepile in j so nrciiisjiiiie, da bi znišile ? lastiio moeio 1 vladajoči stetem. Šibki «o komimisti, šib- ki socialisü, šibkj rcpnbükanci, š?bek je Gruppo d'Azione. TudJ Slovenci ih.o nioc- "i dovclj, eJa bi SA Mi sMrniojjlavili obein- s'(0 KOspciJ« in njihove fasistovske zavez- nikc. Če tf.ro'i Slovenci nastopi.io sa-nastoi- "o DOül i AŠIZRM GORICO V SVO1O PEST. Orgr.niziraiii gori&kf Slovenci tc«a ne "odo doijijvtüj. Vrgli bodo svoje moči v »o.if da so fašistovski naskok znisi v prah. olovetjci nöcejo doživeti sramole, da za- , vlada nad Koriškini Ijtidstvoni uečloveško «Jšistovsko nasilje. Z«to bodo Slovenci, :, ^1 so poüticjio zrel narorl, podprii iuij»ioc- lle-^(> protiiasistovsko skupino in z nje- no pomočjo pokoučali ia&izeni in njegve zaveznike. Ta skupina je Gruppo d'Azio- ne. Vse ostale stranke so bolj šibke in so nastopile na ukaz svojeea vodstva popol- »üina ^aniostojno. One niso sniele sklepa- ti z nikornur sporazumov. Goriškini Slo- vcnceiii je preostajala le cna izbira: Ali podpre Gruppo d'Azione all pa prcpti^ti najhiijšim sovražnjkoai sloveu- skeua naroda, da nas vržejo pod svoje noge. Ce nastopimo saniostojno, zapademo fcžlstovski snžnosti, če podprenio Grup- po d'Azione se zdrobi hrblenica kamore i v Goiici za vse case. Razen tega nani nu- ii\ Gruppo d'Azione janistvo, da se bodo izsioliiile v Gorici našc pravične zaliteve n- šolskein polju. Disciplinirana vojska siovenskih vo- iilccv ho udarila jutri na plan in zrnšila i v enotiieni naskoku svoje nasprotnikc. j V tvojih rekah, slovensko ljudstvo, ieži ic-oda goriskega mesta. Zavediii sc ävoje mcči in ne boj se f vojiit krivičiiili nasprotnikov. Pokaži pred vseni svetoin sloveiüko disciplino, vlij uaprotiiikoin spoštovanje do našcea plc- niena in jutrajšnji dan bo eden najöast- iiejših dni v politični zgodovini goriških Siovencev. Pojdi, slovenivko ljudstvo, v boi za svojjo pravic« in vedi, da se s tem boris tucii za resntciic potrebe italijanske- ga ljudstva samega. Slovenski volllci, Bog vas živi. Politično društvo »Edinost« v Gorici. Dr. Karol Podgornik, 1. r. predsedniik. Dr. .josip Bitcžnik, 1. r. tajii'ik. Slovenci, giasyite sa to listo! Podgornik dr. Karol Bonne Dost. Antonio fu Filippo, cons, di Tribunale Bozzini Kerruccio fu Alfredo, spedizioniere Brcssan Geom. Anlonio Ui Giuseppe, impiegato Bressan Edoardo fu Michele, tipografo Cainisi Prof. Mario fu Carlo, insegnante Delpiero Lodovico fu Luigi, negozianle De Marchi Ernesto fu Giuseppe, barbiere Devetag Stefano fu Stefano, direttore Cons, falcgnami Fanin Antonio fu Paolo, negozianle Franzoni Doll, de Huggero fu Emilio, medico! Gionchetti Gino di Ilario, commerciante Gregorig Giuseppe fu Giovanni, bandaio Grusovin Dott. Antonio di Antonio, segr. Fed. eserčenli Juch Giuseppe fu Andrea, tipografo Kurschen Prof. Mario fu Luigi, insegnante Matliussi Odorico di Antonio, bancario Miani Giuseppe fu Giuseppe, negoziante Milost de Ruggero fu Giuseppe, impiegato ^ Ortali Giovanni fu Giovanni, macellaio Pallich Andrea fu Andrea, ferroviere Papis Ing. Federico di Giovanni, industriale Paternolli Dott. Giovanni fu Giuseppe, industriale Paulin Dott. Felice fu Giuseppe, agronomo Piciulin Giovanni di Giovanni, agricoltore Planiscig Francesco fu Francesco, negozianle Seculin Rodolfo fu Rodolfo, notaio Simonetii Giovanni Luigi fu Antonio, commesübilista Targioni Dotl. Arturo di Giuseppe, legale Travan Umberto fu Michele, amm. delle imposte • Venuli Ing. Pietro di Giuseppe, costruttore edile Vinci Francesco fu Andrea, impiegato postale Zelezna Pest slovenskili voliieev bo ^lrobiia v prah kanioro in pomctla z 20- r^ki]n; ia^.istl! Ker sami ne morenio razbiti zločin- skega fašizma, nioranio podpirati najnioč- neišo protiiašistovsko italljaiisko skupino. Slovenci fn ohemske uoiitue v Gorici. Na liaši strani je v-lad-al v pogledu j ! občiiiskih volitcv svečan niolk! Mnogi 'izmed Slavenceiv so l>jli miieivja, da se na- ša politična ongianiizauijii spbli ne zaiiinia za obeinsike volitv-c v Gariei. Toda našii poliitična org-atui.zacija je izvršila svoje delo; armada sloveiwkili voBlcev je pripiraiv;1jcna, dksciplinirnna, c- noitna in konipaktna, üvi čatoa- samio pozj- va, da odloči is svojini štovJloin glasoiv i- zkl ohčinS/kili iviolrtciv v Oorici! V vsaikem goirišik-cmi Slovcticu je tki- nes sanio'/aivcst, ponos, cla odiločujc nye- gov glas o mini, redn, kuit'urni in gcispo- dai-ski povzdig-i mesta, stovenskoga in furlans'kega Ijudstva-, o obciniski in dežej- ni iivtonoimijii naše dežeile. Slovensiki ^lasovii ponieniijo sirnnt ka- morc v Goniei. slovensiki -giaisovi zadajo sinrlni udarce fašizmu v mes-tu in v dežc- !i! Konec fasiizina v Gonioi pxjtman-i tndi ujegov konec v celi dežeii. Naša slövcnslka i>olitična or^anizaci- ja si je takoj -v početiku pr"uwav za občin- ;skc volitve postiaviila fkot oilj svoje poliiti- Ccc: Sloven ei moraj« ödloci'ti s svojiimii gla i sovi poraz 'kamiorc, poraz nasilncg;a, nc- I človeSkegii, neikulturnaga fašizma. Slo- venci morayo rcšlti lnesto in deželo, slo- ivensko >in funlanöko ljudstvo pn*ed faš/iz- niom, ki uiii.čnj-ejo iiia]>oj"c in delo Slcivcn- cev in pametnili, tre»ziiih, ltaHjanw za s^poTazinn obeli narodnosti. Fasizem je edini nasprotnik sPorazn- nia in skupnejra dclovanja Siovencev in Hnli.ia.nov za k'ulturuo in gospodarsko po- vzdiffo mesta in dežele. Aiko ije hüteki naäa poliitična •o-rsjan.i- zaciija, aikio je liotelo naše slüveinskio ljud- stvo zrušiti kanioro, zrušiti njeuo hrbte- nico — fašizem — potem se je morala o- dreči ssmostojneinu nastopu in iskati sti- kev z druginii proti fasistovskimi '5-kupi- nami in strankami. Raznm je pa naši puilitičnii organiiza- ci.j.i nairaviTcist narekiwa!, idia se svežici s tisto pc'li'tiicno skupin-o, katere 'moc je bila dovolj '.velikii, da se zruši kaniora in stre fašizem. Zato je naša politična organizacija sklenllct, da podpira pri občinskih vcllt- vah 'skuplno d'Azione, ki se bori z vsemi silam! proti kamori, proti fašizmu, proti Bombiču in 'ki iprizna, iköt sanio ob sütihi uiiicvno opnaA'icenost naaih zahteiv in po- Ireh, prcdviscm na sd'sikcm p-oilju. Slo'jenskemti in furlsnskemu kmclu. Naljhujši zločjn se tfßüji žc cclo virs.to lut nad »kmečkiini 'Sitanoui v Qorici! SIo- veniSiki in funlanslk« ikmet sludiita pok'orno svojemu voditclju Qorjanu, l">a bi jili oslepariti in bolj pr.itegnil-i naso, so postavili üorjana in drille knie- te na prvo mesto, češ «kmccki zastopniki bodo ¦giotoivo ibjvoltjenü)) Visalk kmeit naj si zapoinmi, da nc o- diiocujc pri obcimskili volit'vali virstni red, temvec starost. f'oliticna zsoid'Ovaiva 'k.mcckeu'a s-tiann v Goiieii je žaloistna! Toda nairaivnosit v nebov:i-),!!;oiči z.ločin sc je izvršil nad rio- irišikim kmetiom raivno pni tüh obc.inisikili vciliitivah, da so ijjoriškegia 'kmeta zidružili ujciffovi vodütclji — v pmvi v;rsti Ciorjan — z najliujšinni nasprotiiiiki k-meokega stann - - s fašisti! Qotovio je gonišikeinn k.mct'ii znair.o, da so fašisti tisti, iki so nasilnio nastopali proti ikmetu \' 11liInji in v našii dcžcl-i, ter nasilno dolocova'li cene njilioveinu k-rom- pi-rju, jajeem, mlir.lku i. t. d. Slovenski kniet Staire gore, Rožnc daliine, Ajševace, Sv. Roka, Bar'ke, G;rč- ne, spoiinni se v nedcJjo na ta fašistiov.Sika na-si'lja in povej fašisitom, Bombiiču im Gcir- .iann, da si hos ziuvl v bodoenosti sam dolo čcvaitii svojo nsod'o! Udani v nüdcljo p« fasiist'ih, Bombiču, Oiorjanu — in po vsej k.aitnDri in glasnj za listo ki jo mi -podpira- nio. Dežela, niesto in predvsem ti kmeit potr-cbujes l'cida in mini, da je njegovo de- lo iLspcsmo — zmaga fašizma, mcscans'kc- >ga blokii, Gorjaira, ßoinbi-ca .in kamorc pa pomeni — naisilje, ii»ered, požiige, gospodair sko in ikul'tuirno na'zaidovanje .mesta in de- žcle! Ako zinaga fasizenn, (kamoria, Oor.jan in B'ombic, bodio siti (lonjan in nJkateri njcgü'vi tcvariši, — kmetje pa bodo lačni. Stopiino, Slovenci, v ncdcljjo na plan, to radosti naše in zniagc bo dan! | Če storite dolžnost, tako mora pasti fasizem in stara kaniora. Smrl kamori. Slovenci hočemo in bonio stirli kamio- >ro! Strcfi nioramo tisito kamioro, iki je biila zc od nckdaj najhujsa tlačiteljica naših praviie. S.treti moranio ikaimoro, ki sc je zdrnžila v violii'lni borbi z najhnjšimi so- vražniiki s'lo/\'cmskega in fnrkins!keg:i Ijud- stva, — fašisti — ikä bi hoteli miičiti vsa- ko svobodno udcjstovan.ic Siovencev in Fmrlanov! Pašisti so sikknili na svojem 'kongresu v T'i'stu najodloenejši boj — protii občln- ^ki in deželni avtonom'iji — s tem liočejo slovenski in fiiiiamslki del ig'.onislkc dczelc ipopolnonna zasužnjitii, 'gospoclaasko, knl- turno in politično. Da bi zavediii gioris'ke vdliilce so vsto- püli v mcsčanslkd bloik, združili ls senaitor- jem Bombičem, ki gc varuli fašiz.ma v Cjo- riici .in trobijo v svet, da je njihov blök 'gospodairslk.i -ttir da ni političcn. Ne boste farbali s tem nas Sioven- cev in ne pametnili Italijanov, ker vsake- mii vclilcu je znano, da vlada v meščan- I 'äkcin blökn fašistovska politika, ki pomeni smrt reda, mini, gospodarske, kiiltiirnc povzdiße meta in dežele. Strcii niornmo faS'istc in ikamoro ski je nijcgova zašči/tnica potem ziivlada v aiicfvtii in v iležcli red, :>0'tcm se bodo slovenski tovo je, da ima'jo fašisti v »meščanskem bloku gl'avno besedo. Oni bä igrali v občinskcm svetu v siučujit 7ma>ge meSčans^ega blo- ,ka prvo vlogo. Oni bi b-Mi ab-ohi'tisti, ti- rani, diktatorji n«d vscm gospmiairslkiim, J\ii1turn>im in političin-m žiivfcjenfcmi mesta. Fašisti so proti obciu'^ki in dezelii! avtoiiouiiii; njihov fašistovski kongres je pred nekoliko dnevi sklenil. da 'se mora vesti tiajodločnejša borba proti avtono- ntiji v novill pokrajinah. Kdior hoec da zavladajo v Go-rid ta- šisti, -ta naj v:cili me&čansikj blak; kd.:?r ho- če, da bodo iffoireli naši kiiJturni in gospo- darski doniovi, naj voli za nieščanski blok: kdor hočc, da se bo izvajalo nad našimi ljuidmii in našim diružabnim živijenljeni iiaj- hujše. nasiljc, iictj 'voli za meščanski blok! Kdor pa hioee, da bo \dadal v Dorici mir in red, da bo vlada tudi nasproti Slovencem pravičnost, bo glasoval za na- šo listo, katere nositelj je naš državni po- slancc dr. Karol Podgornik. Če nastopimo samostojno, bo divjaJa nad naiiii iasistovska požigalska druhal. Zakaj se ne vzdržimo volifev ? Atorda se bo v teh dneh volilnega boja kdo vprašal, zatkaj se ne vzdržimo voiitfcv, ko litaik ni nikakc^i i/rfii'da, da bi rroJril v toiiiki meri, ±1 bi lalikj s^dlj- Pt'V.V! v vaziiih vpraša:i'; !i, (h'U >vo; na In 'e najlažji. Narod, ki lioče za bodoč- nost kaj ddseči, se mora politično uve- ljavljati. Politična vzgpoja je v prvi vrsti v tem, da narod ob vsaki priliki strne svoje vrste, izkaže sviojo disc'püno, prelz- 'kusi zaupanje ido voditeljjv' in premcri svojo in'oc. Zaitio so iwjbolj pr.ipravuie voiitve. Le ona S'tranika — in mi Slovene! ,smo v tem priinciru atranlka — more računiti na končni politiični uspeh, !ci se mere za- nesti jia islcdnjciga svojcga človeka in kl gre v boj do zadnjcga ;ia vsak miigljaj. Tisti, kii abstiniirajo, ne kažejo s tem svo- je modrositi, aimpa!k razigalijo pred Cflo javnositijo svojo nemioč, svo'j'O nedisciplino. Talkih Ijudi, tatkiih sitran'k, se nihče ne bo- ji. Pri takih sttiramkah ali skupiiitah gre i>o- litična vzgioja naivzdiol, njili arganizacija spfoh nii organiiziaoiia. Iz teh irazliüigiov is ma btli vedno p?*o- ti abstiinenci, kor hoecmo naš nairod po- litično 'vz-gioji'ti 'vse dio onega -tiiennifka, da, bo prinescil na ta alli na oni način do Iv- sede v poL;itične;m zivly'enju tudi tarn, k.ier je sicer slučajno v manjšini. Pred vsem pa je treba imeti zaupanja do voditeljev, brez tega je pdHitiika nenvogoea. Sovražinio BOMBE iz vsega srca, ker so napravile mnogo coria, zafo tudi BOMBIČ ne bo več župan, to jasno pokaže volilni nam dan. Zakaj ne gfasuiemo goriški Slovene! s koiRiinisfi 7 Konmnii/sti-čna fiifcranika iina v svojcm proffrainu, da se mora podpirati borbo inaljh pleincn in narddnositi v tinjerodni držcttvi za njiliove piraivke. Zato se bo mairsikateri Stavemec v- prašal, zaikaj sc ni naša poliit/ičira orßaniza cija ocilocila, dia naistopi s koniuniksti pri občinskili vdiitivüh -v Ooirici, zakaj sci ni odločila, da podpira v voliilni borbi >ko- iminste? KoinunistiČna stranka ie dobihi iz Rinia strog ukaz, da se ne sine združiti pri občinskih volitvah z nobeno drngo politično skupino! Konuinisti so tudi nmogo iz^ubili rta švojem steVilti giasov, vsled ncpiiijetne zadeiv-e koirnini^tnčnega državne^a poslan ca TuiTtarja. Naša p'Oiiiicna organizacija se iii mo- gla dcužiti s politično skupino, ki ninsa takšne moči, da hi mogla ž njo doseči svoj cilj: To .ie nničenje kamore in fa- šizina. Kdor v ncdeljo abstinira, lastno hišo si podira! Zakaj ne bomo glasovali za socialists? Tndi s.ocia,listi so so moral! odločitii po str-ogem »kazu iz Riima za sanu>stajcn nastop! Tudi piredtaivljiijo iSockiVisti ne- znatno silo, ki bi ne zadostovaila, da bi sc - d'ixs€gd ffkivni oilj Stovencev v Oorici: Uiuičevalmi udairec kainore in iašizni»a! Če hočete, da ne zagospodari nad Go- rtco krvavo nasilie, uničlte stranko kamo- re, fci jc vdržana s nožigafci našili domov. Zakaj ne bomo glasovali za republikancs ? Naša 'političiia organtzacija sc je i>o- ..^ajaila z vsenii poliličiiinu sikupjnami, in Unko tudi z republiikanci. Rcpublikanci so se iv svojem c;i>o- pksiiu poitcROivali za spiorazum obeli n-a- radnosti, niiiliov paslaucc Bergamo je ja>v- 11.0 lKistopü 7. nasiim držaivni-m pos'lancem Ščokoni v i]yaiiainenitu za niasc pravice. Oni so bili napram Slovencem vedno i>e precej praivičiLi. Toda tudi oni so dobili ukaz iz Rinia, da sc ne smojo dv katcrem ima pra vico glaisov-aitii, posebno izkaznico (tesse- ra speciale.) Zupan'StMo mora izdati to posebno iiz- •kaznico prdti poivrnitvii stinoškciv, pattern, ko se je prcpri'ca'.o o istovetnosti volilče- vi. Rßk za dobaivo -teh pcsebnili izikazivic je do peek a pred volilvarni. Kdor hoče iineti izkaznico, si mora priskrbeti dve fotografiii! (OpozarjauH) na to izkaznico voli'lce .v Gcüiici, ki ni- majo drn^ili gori -imeniovaiTih dokumen- •tov.) Ko je volilec ideiitificiran, sc pripravlja k glasovauju: ) Voli'lec, iki lioce glasavati, .mora i- metii ffla-soivnico; iimena kandiidatox' mo- rafjo biti rapisana ua beleni papirju; gla- sovnica ne sine inieti znaikov, da bi s? jo lahko spozraik); ffLasoivmica jc lahlko pi- sana, aii tiskana, a'lS pa tudi deloma tss- kana, deloma pisana. — Olasoivnico lah- ko napiše (natisne) vidli'lec sam, stiranlka, SikiKpi-iia, *ki pr^tavi skupne ikanrtidate. 2) Kaj sme biti napisano na glasov- nici? Na glasovnici mnra biti napisano f>u- n:o imc kandkiata. Sine biti napisano (na- ti«kano) zraven imena satuo očetovstvo, pcklic, eastni, rojjstni iisslov in akadernič- ria stopnja. Visaikio drugo ozna'cen.ie na glaso\--ii'ici 'jc zabranjeno — zoitorcj je v tem slučaju gilasovn«ca neveljaivna. Ne snie se na pr. napisatii hišna šdivnlikia, a*'.i pa milajši, starši a Li pa zap^nredoma š-teivni- lo kandidartfov «i. t. d. 3) Ko je biiila uffo.tOAijena /istovctn-c^.t \x)li:lčeva, se poia volilec v ikabino, \r svrlio, d« pnipo^ne iglasoviniao dva'kirat- no, (zato mora biti glasovnica že pred tem ßotova, to je imena kandidatov niora- jo biti žc prej uapisana, odiiosno natiska- na) ;ko je to iz;v:ršiil, se ;vrne iz 'kabinc \- •vdilno divoraiio in iznoči zvrito (pnipo- gujcii'o) glasoivniico, v cetmlino prvrtne o- b!:ke. pi'ddsedmükH vol-ilncga urada . 4) P.redi«cdniiik \irže g'laisovmico v žn- ro uapravljeuo iz p.rozornega s>ticAimc pnleg -volilC'eve- ga imena v pri'stopnii Ikolonii. Do kedaj traja glasovanje? Glasovanje se mora vršMi do 19. ure (to ie do 7. lire ^večer.) Mora pa trajati čes 19. uro, a ne več kot do 20. ure (to ie 8. ure zvečer) ako so v voliilni dvorani navzoči volilci, iki še roiso glasova'H. Ako n:i ob 19. uri (7. uni yjvecer) v vo- lilnii dvorani uaivzioičih -vdilccv, iki nkso še glasovali, poteni se mora glasovianje za- 'kljutiti. Ako se -razte^ne glasovanje Ccz 19. uro, «se lalnko v vsakcm .trenutiku za- Ivljuči itlko ni v d!\riorani 'volilce-v, ki se ni- so odda:li svojeiga ^ki'su, ine da bi se poča- kalo za zaiključvtev 20. (8. uro) zvečer. Kedaj se mora izvršiti štctie glasov? V (Iciniui isc bo vsch sMkcijah izvraito stetje glasov šele v poudelick. Pej (v ne- ddljo zvočer) 'p