Novičar iz stovanskih Krajev. v Iz Cernogore.^ Nar novejše novice, ki jih je Lloydov parobrod iz Cernogore prinesel so: Turško ter-dnjavo Spus je 1500 Čemogorcov dvakrat napadlo, al čeravno se je niso mogli polastiti, vendar še joiso obupali jo premagati; terdnjavo Zabljak branijo Cernogorci tako jnnaško, da so Čaja Beya, ki jih je s silno armado napadel, tako natolkli, da je veliko Turkov mertvih ostalo; dve Turški zasediši blizo terdnjave so s topovi popolnoma pokončali in obsedo v beg zadervili. — Po „Serb. dn.a so Cernogorci vsi vneti za svojega mladega kneza; njegov iskreni, krepki duh je nadušil mlade in stare. On si pa tudi ve ljubezen svojega naroda po mnozih potih nakloniti. Tako se pripoveduje, da je nek vse premoženje, ki ga je rajni vladika svoji rodovini namenil, za premoženje deželno določil, ki se ima za občni prid oberniti; tudi tistih 20.000 zlatov, ki jih je rajni stric prav njemu zapustil, je za potrebe dežele podaril, kteri je pripravljen, kakor j>ravi, do zadnje kaplje kervi vse posvetiti. Od kar so Černogorci culi, da se Omer-Paša njih deželi z vojsko bliža, se je plamen serditosti v junaškem narodu se bolj unel.—Unidan je poslal knez Danilo de-putacio v Beligrad k Serbskemu knezu, pa ne, kakor se je govorilo, da bi ondi snubila za-nj, ampak le da pozdravi kneza v imenu svojega sedaj samostojnega gospoda. Iz Novega Sada na Ogerskem piše „Srbski Dnevnik": 7. t. m. so pri nas sopet 2 hiši in ena pristava pogorele. Al to ni nič posebnega, — znaminito je le. — 407 — — 408 — petera nesreča, ki je gospodarja tisti dan zadela, v čigar hiši je oginj vstal: perva nesreča je bila, dama je žena tisti dan všla, draga, da mu je vso njegovo gotovino 300 11. odnesla; tretja, da domu grede iz sodnice, kamor je šel ženo tožit, je po stopnjicahpadel in se tako na glavo pobil, da so ga mogli v bolnišnico nesti; četerta, da, ko se komaj v bolnišnici spet en-malo zave, sliši da njegova hiša gori; peta, da žan-darji, ki so pomagali njegovo pohišje ognju oteti, so našli v hiši 100 fl. Košutovih bankovcov, zavolj kterih, ker so ojstro prepovedani, je mogel berž ko je okreval, brez žene, brez denara, brez hiše, brez Košutovih bankovcov in še s pobito glavo v Temešvar k vojni sodbi iti in za skrivanje prepovedanih bankovcev kazni pričakovati. Od sv. Štefana v Ro&ni dolini na Staj. Sila veliko so tu posestniki sadunosniga drevja spokapili in redoma zasadili; veselje je zares to viditi, ker bo ja-belčnice sčasoma dovelj; ali bi pa vendar ne kazalo še bolje, ako bi sadjorejci zasadili raji več žlahniga sadja, ki bi še veči hasek donašalo , ker se da za mnogoverstne potrebe porabiti in v denar spraviti. Tako je tudi s terto. Tukajšnji vinorejci imajo večidel malo modro grojzdje jjMeiserl" ga imenujejo. Terta je v občje vsako leto polna, samo napčno ravnanje je vzrok , da boljiga vina ne pridelajo ; tersje raste jako visoko ; namesto rozeg ob času odrezati, še zasadijo fižola, buč, koruze, tako, da dobi cela terta podobo germovja, zato pa tudi malokterikrat grojzdje dozori, ker ga sončni žar doseči nemore; kopajo vedno trikrat. Zvun tega pa še je ta napčnost, da tergatev pričnejo prezgodaj; se ve, da nezrela jagoda ne more dati žlahne kapljice. Vse to bi se dalo zbolj-šati, ker izgovori, ki se o tem čujejo, nimajo prave veljave. F. Jančar. Xp. Iz Ormoia na Staj. 8. dan t. m. je bil za našo okrajno žalosten dan: nemila smert je pokosila življenje dveh verlih mladenčev — iskrenih rodoljubov, in vsekala globoke rane starišem in celi rodovini, prijatlom in znancem, in domovini naši. Umerla sta namreč na pljučni sušici Kari Scifried iz Ormoža, 26 let star, po doveršenim bogoslovstvu sedaj pravoslovec, ljubez-njivost sama in pribežališče ubozih, in Miha Golob iz Mihalovc blizo Ormoža, 22 let star, bogoslovec 2. leta v Gradcu, ves plameneč za blagor domovine svoje in omiko svojega slovenskega naroda. Gorke solze se nam vtrinjajo na gomili preljubih umerlih in milo zdih- nemo s pesnikom našim : — — — Kaj znaneov je zasula že lopata! Naj jima je žemljica lahka! Vreme je pri nas čuda lepo, zato cveto pomladanske cvetice in zorijo jagode; živina hodi na pašo, kmetje orjejo prahe , vinorejci grubajo pridno in prerokujejo, ako bi vreme tako dalje terpelo, bo za vino 34. leto. Naše vina so kerčmarji iz zgornjega Štajarja in Koroškega tako čisto pokupili, da v Lutomerških goricah bi se ga — razun pri vinskih tergovcih — teško kaj dobilo, ako bi se za štertinjak tudi po 100 rajnšev in še čez plačalo. Za Lutomerske vina je vedno več kupca ; naj bi se tudi vinoreja še na višji stopnjo povzdignila! Pa bila je tudi potreba velika, da je letošnja letina saj nekoliko boljši od srednje, scer bi se bili mogli kmetje zlo zadolžiti , drugač bi ne bili v stanu mnogoverstnih plačil odrajtati. Krompir jim veliko skerb dela; čeravno je bil spervega popolnoma zdrav viditi, gnjije v hramih tako , da se nekteri bojijo za seme. O zadevi tiste kužne kobilje bolezni (francozov), ktere sim v nekem dopisa omenil, da iz začetka se ni kazala nevarna, moram povedati, da je že več kobil za njo poginilo , čeravno ho bile po predpisu ozdravljane; tako se začne živina sušiti, da na zadnje je ni druzega kot kost in koža. Z začetkom tega šolskega leta je bilo po naukazu si. Graškega škoiijstva zapovedano, da se ima „abeced-nik", „maIo berilo za pervošolce" in „nemška slovnica za slovenske šole" v ljudske šole vpeljati. Kako se je ti naukaz v naših ljudskih šolah dopolnil, bom že povedal.