SLOVENSKO FILOZOFSKO DRUŠTVO SLOVENIAN PHILOSOPHICAL SOCIETY 166 ::SLOVENSKO FILOZOFSKO DRUŠTVO Nobenega dvoma ni, da je splošna zdravstvena kriza, ki v zadnjih dveh letih ključno zaznamuje naše vsakdanje življenje, dodobra pretresla tla našega dojema- nja in razumevanja človekove povezanosti z naravo in družbo ter pomena razvoja tehnologije, ki nam omogoča komunikacijo na „zdravi“ distanci; navidezna resnič- nost je morda vse pogostejša pritikline zabavne tehnologije, pri tem pa morda pre- pogosto pozabljamo, da svet vedno bolj vidimo skozi leče oplemenitene [augmen- ted] resničnosti, ki preko Zoom sestankov na zaslonih in mobilnih aplikacij proni- ca v naše življenje. V veliki meri smo že raziskali kratkoročne učinke krize ob nastopu Covid-19, vključno z daljnosežnejšimi izobrazbenimi, političnimi, druž- benimi in ekonomskimi posledicami – a kriza je vendarle razkrila in dodatno osmislila obstoj kompleksnih sprememb na ravni dojemanja in načina razumeva- nja sveta, v katerem se mnogi moramo ponovno najti, in za katere se zdi, da nosi- jo pečat trajnosti. Določene stvari, ki so nekoč pretežno burile domišljijo znanstve- ne fantastike, so upravičeno postale inventar v vsakdanjem življenju, obenem pa porajajo ključna vprašanja o človeški naravi, ki se bodo vse več zastavljala – samo- vozeči avtomobili so nekaj, na kar se bomo slej ko prej pripravili, toda kakšen bo naš odziv, ko bo nekdanjemu stroju ne bo več potrebno iskati načine, da prelisiči človeka o tem, da je bila zloglasna CAPTCHA sad njegove smele refleksije? Vseka- kor se zdi, da prodiramo vse dlje proti novi resničnosti, v kateri bomo sobivali s si- mulacijami, ki bodo istočasno brisale in zahtevale postavitev nove meje med žive- čim in neživečim. Po zdrsni strmini za zdaj ni potrebno nadaljevati do umetne inteligence; dovolj je, da se zazremo proti vlogi, ki jo imajo v življenju dejavniki oplemenitene resnič- nosti: internet, ki se je prelevil v primarni medij vsaj generacij, rojenih po letu 1980, pametni telefoni z aplikacijami, ki nam olajšajo večino vsakodnevnih opravil, igre, ki vse uspešneje ponujajo eskapizem v neko vzporedno, a vedno bolj konsistentno in kredibilno resničnost. Meja med virtualno in oplemeniteno resničnostjo se manj- ša, pri čemer tehnološki razvoj vendarle nekoliko počaka na dopolnitev prava ali celo aplikacij etike; vsaj v našem prostoru pa se zdi, da ima filozofija še precej nado- knaditi, da si tudi v novih okoliščinah povrne družbeno mesto, ki ji pripada. Napačno bi bilo, da bi na tehnološki razvoj gledali zgolj odklonilno ali ga celo oce- njevali z apokaliptičnimi podtoni; tako pedagoškim kot medicinskim delavcem, poli- tikom ali podjetnikom razvoj oplemenitene resničnosti ne predstavlja le deležnikov nove stvarnosti, temveč tudi priložnost za nadgraditev in obogatitev dela, ki pa potre- buje ustrezno refleksijo. Tako kot so videoigre potencialno učinkovit učni poligon ali nam mobilne aplikacije olajšajo vsakodnevna opravila, ponuja razprostrani medijski prostor interneta možnost svojevrstnega demokratičnega političnega udejstvovanja, ki pa je v duhu hitrih sprememb, manka tradicije in inherentne gibljivosti svoje narave, hitro postane oglišče demagogije, dezinformacij in utesnjujoče ideologije, ki spričo navidezne odprtosti sistema zakriva svojo oblastno podstat. anthropo s 1-2 (261-262) 2021, str. 165 -168 gašper pirc 167 slovensko filozofsko društvo Vsekakor razprave o omenjeni razsežnosti sodobnosti po svetu (in v manjši, a vidni meri tudi pri nas) potekajo že dlje časa; vendar pa nas je kriza prisilila, da o teh rečeh ne le razmišljamo le abstraktno ali v specializiranih krogih, temveč da o družbenih in psiholoških učinkih oplemenitene resničnosti kot nujnega komplementa vsakdanjosti razmislimo na povsem praktični ravni, pa četudi se le-ta v razmisleku pojavi v sekun- darni vlogi: vredno je na primer razglabljati o kompleksnih posledicah poučevanja na distanci, ki jo je zahtevala zdravstvena kriza in omogočala tehnologija ter bodo v dolo- čenih primerih trajno zaznamovale generacijo trenutnih osnovno- in srednješolcev. Vredno je pomisliti o pomenu, ki ga imajo pri širjenju problematičnih in celo napač- nih informacij hitro objavljiva družbena omrežja, ki za razliko od bolj tradicionalnih medijev pogosto nimajo normativne zavore (pri tem je vse bolj relevantno povpraševa- nje po možnosti cenzure internetnih medijev, ki so inherentno zavezani modelu odpr- tosti, vse bolj na tapeti). Vredno se je vprašati, kakšne spremembe prinašajo deležniki obogatene resničnosti za pravni svet upravičenje moralnih norm, ki usmerjajo družbe- no življenje. In končno, vredno se je povprašati, kako v danes okolju odgovarjati na nov način družbene in politične komunikacije ter z njo povezanih novih oblik političnega delovanja, ki ga je zaznamovala predrugačen komunikacijski lok, ki ga omogočajo novi mediji in ga marsikje dodatno spodbudil nastop zdravstvene krize. V duhu povedanega pri Slovenskem filozofskem društvu težimo k temu, da sto- pamo v korak s časom z razpravami o rečeh, ki ključno pogojujejo naš vsakdanjik, pri tem pa ostajamo odprti za raznolike vzgibe in filozofske pristope, ki sestavljajo mozaik zapuščine filozofije. Prvemu tajniku SFD se je nekoč zapisalo: „Izhodni na- men tega [Slovenskega filozofskega, opp.] društva je v tem, da bo vsestransko po- speševalo raziskovanje vseh znanstvenih filozofskih disciplin: dušeslovja, logike, spoznavne teorije, estetike, sociologije itd. na eni strani, in da bo oživljalo in gojilo smisel za filozofijo na drugi.“ V skladu s tem poskušamo odpirati prostor za razvoj filozofije, ki se bo aktivno vključevala v debate o trenutnem stanju v družbi in mo- žnostih razvoja človeka in resničnosti, ki ga obkroža; filozofije, s pomočje katere ne bomo podajali le videnja abstraktnih propozicij, temveč bomo po potrebi prepo- znali tudi specifiko njegovega trenutnega mesta v konkretnem (družbenem) svetu. V ta namen smo – in bomo prav tako v nadaljevanju leta – pri Slovenskem filo- zofskem društvu in reviji Anthropos tudi letos, obogateni z novimi kadrovskimi močmi, zastavili bogat program dejavnosti, povezanih s filozofijo: med njimi je vse- kakor vredno izpostaviti - uspešen natečaj za mlade, ki smo ga pod pokroviteljstvom podjetja Krka pripra- vili v sodelovanju s Slovensko matico, in ki je številne dijake/-inje in študent/-ke pripravil k razmišljanju o problemih vsakdanjosti, na katere sem opozoril v pri- čujočem razpisu, 1 - pripravo večje mednarodne konference o zgoraj nakazanem problemu razumeva- nja jezika in komunikacije v letu 2021, ki jo bomo, kolikor bodo zdravstvene 1 Nagrajeni izdelki bodo objavljeni v prihodnji številki revije Anthropos. 168 razmere dopustile njeno izvedbo v začrtanem obsegu, organizirali ob koncu no- vembra t.l., - in izdajo monografije Etika danes: Filozofsko raziskovanje in razumevanje etike v sodobni družbi, ki je na podlagi pogovora o etiki v sodobni družbi v soizdajatelj- stvu s SFD izšla pri založbi Annales. Veseli me tudi dejstvo, da kljub neugodnim razmeram nadaljujemo z redno or- ganizacijo javnih filozofskih dogodkov, ki se v drugi polovici leta iz digitalne selijo v hibridno obliko. Končno naj služi pričujoči sestavek kot povabilo bralcem revije k aktivnemu so- delovanju pri dejavnostih, ki jih organizira Slovensko filozofsko društvo: prav v času izdaje pričujoče številke revije Anthropos bomo denimo formalizirali poziv k sodelovanju pri (skupnem) snovanju monografije, ki bo ob priložnosti 85. obletni- ce društva, ki smo jo praznovali lani, vabila k odpiranju filozofskih razprav, ki po- membno vplivajo na razumevanje preteklosti in usodo sodobne družbe. dr. Gašper Pirc, predsednik Slovenskega filozofskega društva anthropo s 1-2 (261-262) 2021, str. 165 -168 gašper pirc