Uto 1878. 327 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos XXXIII. — Izdan in razposlan dne 17. julija 1878. 80. Razglas ministra za trgovin« od 29. junija 1878, ° premeni nekih določil v dopustnem pismu za železnico po nadvojvodu Albrechtu slovočo. Na podlogi Najvišje odloke od 24. junija 1878 izpreminjajo se določila v §§• 26, 32 in 33 Naj višjega dopustnega pisma od 22. oktobra 1871 (Drž. zak. 135) za c. kr. priv. železnico slovočo po nadvojvodu Albrechtu v tem zmislu, bode ondi ustanovljen čas davkovne prostosti, Naj višje koncesije in neodkup-nosti veljal od 1. dne januvarja 1875 počenši. Cliliiineeky s. r. »O. Postava od 30. junija 1878, z nekimi določili o prodajanji državnih in drugih žrebov (lozov) iu nade dobitkov po njih. IS privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tak<5 : §• 1. Prepovedano jo, prodajati nado ali upanje dobitkov od državnih in drugih rebov(lozov), ako se prepisi o oblikah (formalnostih) dani s postavo od 7. novem-*ja 1862 (Drž. zak. št. 85) sicer izpolnijo —a na 11 dibitkov pro li na delno °, plačilo ali tako, da jo plačilo po vsem ali po nekem delu n ijti v zvezi z dru-poslom na delno odplačilo (na rate); prepovedano je dalje p> obrtovno pro-ltl.)ati žrebe po drugib deležih (parcijalih), nego so po Črteži izžrebovanja, ali zvozi s poslom na delno odplačilo, kateri se tiče drugih vrednosti. (Sloveulict.) ... §• 2. Po obrtovno na delno odplačilo prodajati državne ali druge žrebe (lože) ab žrebovne deleže (parcijale) obstoječe po izžrebnem črteži dopušča se samo imetnikom protokoliranik firem (tvrdek) in edino pod naslednjimi uveti: a) Prodaja taka ne sme biti v zvezi z nikakim drugim pravnim poslom opravilom, mora biti torej pritesnjena zgolj na določene, to je take žrebe ali žrebovne deleže, ki so oznamenjeni z znaki svojega izžrebovanja; b) o taki prodaji je izdati listino (pismo) s prodajavčevo firmo podpisano, katera mora obsegati znake izžrebovanja, datum in imenovano ali nominalno vrednost prodanih žrebov ali žrebniii deležev, kupščino, ki jo je plačati za vsak prodani žreb ali vsak prodani žreba delež, delna odplačila (rate), kraj, kje' bode plačevati, in posledice nedostanka izgovorjenih delovitih plačil. §• 3. a) <>) c) d) O Za vršenje v §. 2 označenih poslov veljajo dalje naslednja določila: Prodavec ima dolžnost, o vsakem delnem odplačilu izdati in izročiti pikniku prejemno potrdbo. Prodavec naj o tem poslu piše jukstirane vpisnike (registre), iz katerih se morajo v izrezu jemati v §. 2 omenjene prodajne listine in v §. 3 a) omenjene prejemno potrdbe, in v jukstah mora biti razvidna polna vsebina dotičnij' prodajnih listin, oziroma prejemnik potrdnic, v potankem soglasji z njmm Prodavec ne sme prodanih žrebov ali žrebovnih deležev (parcijalov), doklei kupčeva pravica do njih ni vsled zamujenega plačila po določilih prodajne listine [§. 3 6J] ugasnila, ni prodati ni zastaviti, marveč je dolžan, imetniku prodajne listine [§. 2 b)\ na zahtev kupljene žrebe ah žrebne dele ne samo, alt o doplača kupščino, kar bi jo še plačati bilo, vsak čas precej izročiti, ampak tudi, prodno je kupščina opravljena, —- doklei kupčeva pravica po določilih prodajne listine [§. 2 b)] ni ugasnila, — vSilv čas pokazati, da jih pogleda. Finančni organi imajo pravico in — kadar imetnik prodajne listino [§• pokazavsi to listino in prejemno potrdbe o vseli že doteklih odp (§. 3 a)], to zaprosi, — tudi dolžnost, vpogledati v jukstirane vpisnike [§. 3 b)\ ter — dokler iz njih ni vidno, daje kupčeva pravica ugasnila, "" zahtevati, da jim se prodani žrebi ali žrebovni deleži precej pokažejo. §• 4. Sklepanje v §. 2 označenih prodajnih poslov, izročevanje v §. 2 b) omenj* nih prodajnih listin, naposled vabljenje k sklepu takih poslov ali opravil ne sme se goditi po pohiševaveih ali potujočih upravnikih (agentih). §. 5. Ako sc prestopi ukazilo §f“ 3 c), dalje ako se v prodajno listino |§. 2 b)] . pr. p. str. G05) razgla-n>ih, katerih se je podložnikom Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva (lrzati, če se hočejo potegniti za ostalino po ljudeh, umrših v nizozemski pomor-ski službi, pooblastilo je c. in kr. ministerstvo vnanjih reči, pomenivši se s pravosodnima ministerstvoma obeh cesarstva polovin, e. in kr. poslaništvo v Hagu in 111 kr. na Nizozemskem stolujoče konzulske upravnike, prejemati 250 holandskih S'fifiinarjov ne presegajoče premične ostaline na Nizozemskem umrlih mornarjev 111 vojakov, ki so državljani avstro-ogerske monarhije, z namenom, da jih izročč Pristojnemu avstrijskemu ali ogerskemu razpravnemu oblastvu. G. in kr. poslaništvo v Hagu, oziroma dotični c. in kr. konzulski uradi imajo v odsostvu dedičev ali njihovih pooblaščencev, — kajti v prisostvu teh ne po-trebujejo ničesar prejemati niti dalje hraniti, — tudi dolžnost, kakor veljâ skr* beti za varno hranitev tistih reči, katere se dado hraniti, glede česar so odg-0' vorni dotičnikom nasproti, — po tem za brzo prodajo izpridenju podvrženi!' stvari ostaline, ter vsekakor umrtje vedeti dati vselej tistemu sodnemu oblastvu, v katerega okraji stanujejo domnevni dediči, ali ako bi stanovališče domnevnih dedičev bilo neznano, brez odloga naznanilo o ostalini dati ali c. in kr. mini' sterstvu vnanjih reči ali pa na ravnost vladi umršega avstrijskega ali ogerskcga državljana. Glaser s. r. 92. Ukaz pravosodnega nimistorstva od 8. julija 1878, da se občine Kutkorska, Balučinska in Bezbrudska odkazujejo pod okoliš Zločovskega mestno-delegiranega okrajnega sodišča v Vzhodni Galiciji. Dodatno k ministerskemu ukazu od 29. januvarja 1878 (Drž. zak. st. 1!)) odločujejo se občini Kutkorska in Balučinska iz okoliša Glinjanskega okrajnega sodišča in občina Bezbrudska iz okoliša Buškega okrajnega sodišča ter odkaz11' jejo vse v okoliš Zločovskega mestno-delegiranega okrajnega sodišča. Ta ukaz pride v moč 1. anglista 1878. čn° državno preizkušnjo sme so določiti bodi za najprvi preizredni rok (konec Zi®' skega semestra), ali za najprvi rok julija meseca, a ponovni rok za prvo državno preizkušnjo, brezuspešno opravljeno v preizrednem roku (konec zimskega sem0' stra), tudi za najprvi redni ali najprvi preizredni rok, ki pride. Ako kandidat o tej ponovi tudi samo iz onega predmeta no dovoli, sme s° tudi samo k drugokratni ponovi vseskupne preizkušnje pripustiti. §. 36. Kadar je bil kandidat o prvi državni preiskušnji vržen za celo šolsko leto, tedaj je komisiji na voljo, določiti tiste stroke, o katerih mora kandidat v tem letu lekcije ali vaje obiskovati. §. 37. Konečni izhod preizkušnje se razglasi javno precej po dokončanem posvetovanji ter zabeleži tudi v kandidatovi zglasitveni knjižici, pri reprobaciji s pristavkom ponovnega roka in drugih reprobovanemu naloženih uvetov pripuŠčenja k vnovični preizkušnji in zabeležbo to je podkrepiti s pečatom. O uspešno storjenili preizkušnjah državnih izdajö se svedočbe. Kadar bi se komu prva državna preizkušnja po polnem ali do enega samega predmeta odpustila (§. 4), tedaj nadomešča svedočbo o državni preizkušnji potrdnica to okolnost svedočeča. §. 38. Svedočbe o državnih preizkušnjah, in pa potrdnice svedočbo o prvi državni preizkušnji zamenjujoča naj — poleg rodovnice kandidatove in naznambe o njegovem obrazovanji in če je storil preizkušnjo, dneva te preizkušnje, — obsezajo tako ocenila posameznih preizkušenj priznanih za nadomestilo državne preizkušnje, kakor tudi ocenila, ki jih je kandidat prejel iz nauk vseskupnih preizkušenj; a svedočba o strokovni preizkušnji naj obsega tudi izhod praktične preizkušnje in obe konečno ocenilo (kalkul). Svedočbe naj podpišejo prvosednik in vsi preizkusitelji, z vladnim kondorjem vred, če je kateri bil, in podkrepiti jih je s pečatom državno-preizkusne komisijo. Svedočbe o preizkušnjah je izdajati samo v učnem jeziku dotične visoke šole. §. 39. Ako visokošolec, predno je uspešno opravil prvo državno preizkušnjo, pokuša lekcije ali hodi k vajam, katere po učnem črtoži dotične strokovne šole spadajo v višji nego četrti semester, smejo mu se tako (razen slučaja v §. 11, točki 3 O kemike v misel vzetega) za pripuščenje k drugi državni preizkušnji samo tedaj vraČunjati, ako je v najprvem preizrednem roku prvo državno preizkušnjo z uspehom storil. §. 40. Proti določbi roka za ponovo državne preizkušnje, ki jo izreče preizkusna komisija, no dopušča so utečaj (rekurs). §• 41. Ako kdo pripuščenje k državni preizkušnji in sosebno, ako reprobovan kandidat pripuščenje k ponovi preizkušnje prod določenim časom, ali pri drugej n ne pri pristojnej komisiji po prevari zadobode, ali se sicer tu danim ukazilom ^ako umakne, tedaj ni samo preizkušnja, ako bi bila imela ugoden uspeh, ne- veljavna, temuč sme on biti — poleg drugih posledic, ki ga utegnejo zadeti p° občnih kazenskih zakonih, — če je še v akademijskih študijih, izločen biti od vseh tehničnih visokih šol za nekaj časa ali za vselej. §• 42. Vsak kandidat mora, prodno stori preizkušnjo, opraviti takso, ki se za vsako splošno državno preizkušnjo na deset goldinarjev in za vsako strokovno pre' izkušnjo na dvajseti goldinarjev postavlja. Takso in pa vsoto za štempelj svedočbe o preizkušnji plačuje kandidat gledd prve državne preizkušnje načelniku strokovne šole (dekanu), gledč druge državne preizkušnje prvosedniku preizkusne komisije ter prejme potrdnico. Celo takso plačati dolžni so tudi tisti visokošolci, ki se vsled uspehoma opravljenih posameznih preizkušenj vseh državnih preizkušenj ali nekatere odvežejo. §• 43. Kdor 24 ur pred rokom za preizkušnjo postavljenim takse ne plača, ali ne izkaže, da mu pristoji oprost od takse, ne pripušča se k preizkušnji. §. 44. Vsak reden poslušatelj tehnične visoke šole, ki je v tistem semestru, v katerem se podvrže državni preizkušnji, oproščen cele ali polovične uČnine, uživa prav vsled tega tudi prostost od celo preizkusnine ali od polovice. Pri takih poslušatelj ih, ki se podvržejo preizkušnji v prvih štireli tednih semestra, sme se v tem oziru tudi prostost od učnine, ki je v poprejšnje*11 semestru veljala, vzeti za vodilo. Prostost, katera kandidatu iz imena, da je oproščen od učnine, pristoji v p°' slednjem semestru, veljA dalje za tisto strokovno preizkušnjo, katero on v sledečem šolskem letu opravi. Za poznejšo strokovno preizkušnjo dolžan je neprizanosno plačati takso. §. 45. Nobena oprostitev od takse, naj izvira iz katerega koli imena, ne velj4 za ponovne preizkušnje. §. 46. Takse se konci vsakega semestra razdolé med preizkusitelje po enakih delih; prvosednik in tist profesor, kateri pri strokovni preizkušnji vodi praktično pre' izkušnjo, dobita po dva dela. H. Preizkušnje o napredku. §. 47. Fakultativne preizkušnje o napredku za dosego svedočcb o napredku */j posameznih nauk bivajo javno pod višjim nadzorom načelnika (dekana) tisto st*'0 kovno šole, v katero dotični visokošolec spada. Ako strokovne šole načelnik (dekan) ne more, vrši višji nadzor njegov **a mestnik (prodekan). §• 48. Te preizkušnje bivajo praviloma po dovršenih učitvah (lekcijah). Izirano se smejo po zadobljeni rektorjevi dovolbi pozneje storiti, namreč o začetku naj-prvega Šolskega leta, ki pride, do konca oktobra a plačati je 5 gld. takse. Do istega roka in po izpolnitvi istega uveta sme se preizkušnja z uedo-voljnim uspehom storjena enkrat ponoviti. §. 49. V razloki o stopnji uspeha merodavne so ne samo z ustnimi ali pismenimi pre-izkušnjami dosvedočene, ampak tudi 6ne kandidatove storitve, katere je izkazal ^deli v konstrukcijskih sobah in laboratorijih, in pa s poverjenimi domd dovršnimi izdelki. Iz vseh tistih strok, ki niso zgolj vadbene stroke, treba je, da se Presodi napredek, ustne preizkušnje in se mora v svedočbah o napredku izrečno Potrditi, da je bila opravljena. Uspeh se izražuje z ocenili „izvrstno“, „prav dobro“, „dobro“, „dovoljno“ 1,1 „nedovoljno“. §. 50. Iz predmetov druge državne preizkušnje vsake strokovne šole (§. 3) ne Oiore nikdo storiti preizkušnje zastran napredka in prejeti svedočbe o napredku, dokler ni najmanj z dovoljnim uspehom opravil prve državne preizkušnje ali Posameznih preizkušenj iz vseh njenih predmetov (§. 2). Pripuščenje k zavrŠujočim posameznim preizkušnjam iz tako imenovanih 'blodnih strok vsake strokovne šole, ki so: cestodelstvo in dela ali stavbe na y°di, delanje mostov in železnic, visoke stavbe in arhitektura, nauk o mašinah analitična kemija, kemijska tehnologija in kmetijska ali polje-zavisno je vrh tega od izkaza, da je kdo poprej obiskaval vse ostale v drugo državno preizkušnjo spadajoče nauke dotične stroke. §• 51. V absolutorijih jo posamezne nauke navajati po tistem redu, kakor v učnem orteži vsake strokovne šolo ena za drugo stojé, tor naj se v predelu z nadpisom »solski uspeh“ v vseh okolnostih vstavijo ocenila o napredku, in kjer takih nf, Prečno te besede „Niso izkazana“. Dalje treba za predmeti čtrtega semestra vsake strokovne šole po očitnem sProjeti po eno opomnjo v tiskanicah, iz katere je razvidno, če se je abiturient Podvrgel ali ne prvi državni preizkušnji ali posameznim državno zamenjujočim Preizkušnjam. n maŠinarstvo, delska kemija. Prehodna določila o državnih preizkušnjah. Tisti redni poslušatelji, kateri drugi letni tečaj kake strokovne šole doženo V Šolskem letu 1878/9, smejo se k splošni preizkušnji pripustiti ali v obeh rednih ^kovih meseca julija in oktobra leta 1879 ali tudi še v preizrednem roku konci 4n>skcga semestra 1879/80, ako se za ta rok že meseca julija 1879 oglasé. Na svedočbe o napredku, ki jih je kdo že zadobil, ko so ta pravila v moč prišla, uporabna so popolnem določila §§fov 4 in 28, če imajo te svedočbe ocenilo „dobro“ ali še bolje. Visokošolcem, kateri so na tehnični visoki šoli kot redni poslušatelji vpisani takrat, ko se začne veljavnost tega ukaza, izimno se dopušča pozneje storiti posamezne preizkušnje o slišanih učitvah iz predmetov obeh državnih preizkušenj, če izpolnijo propise §fa 50. Prošnje tehnikov, ki o začetku veljavnosti tega ukaza niso več vpisani na tehnični visoki šoli, za poznejšnjo pripuŠčenje k posameznim preizkušnjam, naj se brez ministerskega odobrenja ne uslišijo. Po iztečaji treh let od začetka veljavnosti tega ukaza ne morejo se več p°' zncjšnje preizkušnje v zmislu teh prehodnih določil dopuščati. Gledé izdajanja svedočeb o državnih preizkušnjah ali potrdnic (§§. 37, 38) seje pa držati tega, da se sme svedočba o opravljeni drugi državni preizkušnji izdati samo, če kandidat izkaže, da je poslušal vse v tem ukazu ustanovljene nauke in stoprv po iztečaji števila semestrov, ki so jih učni črteži za vsako strokovno šolo doslej postavljali. Zadobljeni ali pozneje zadobiti se imajoči diplomi nadomeščajo, dokler bodo preizkušnje za diplom tako uravnane, kakor so zdaj, v vsakem oziru državne preizkušnje. — Ali nihče se ne more oprostiti prve državne preizkušnje ah zamenjujočih jo posameznih preizkušenj s tem, da se vzklicuje na svojo namero, preizkušnjo za diplom opraviti. O izimnih slučajcvih, na katere se v teh prehodnih določilih ni mislil0) razloča ministerstvo uka po predlogu dotične preizkusne komisije. Minister 7.a bogočastje in uk: Stromayr s. r.