IZREDNA ŠTEVILKA — IZREDNA ŠTEVILKA — IZREDNA ŠTEVILKA — IZREDNA ŠTEVILKA — IZREDNA ŠTEVILKA — IZREDNA ŠTEVILKA — IZREDNA ŠTEV
POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 15. OKT. 1957 Leto IX — Štev. 41 Cena din 10.—

Premajhna skrb za ŠOLE
V NEDELJO JE BILO V MURSKI SOBOTI VELIKO PREDVOLILNO ZBOROVANJE. KI JE BILO ISTOČASNO TUDI UVOD V OBČINSKI PRAZNIK. NA ZBOROVANJU JE GOVORIL ORGANIZACIJSKI SEKRETAR GO SZDL TOV. FRANC KIMOVEC.
Nekoliko po deveti uri se je razvila po mestu povorka pripadnikov predvojaške vzgoje in gasilcev. Povorka se je ustavila na pokopališču, kjer je bila pred spomenikom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja svečana komemoracija s polaganjem vencev. Kasneje je bilo na Trgu zmage zborovanje, kjer je govoril o pomenu občinskega praznika preds. občinskega ljudskega odbora tov. Jože Velnar. Za tem so podelili 17 zaslužnim gasilcem odlikovanja GZ Slovenije, gasilci pa_ so pripravili praktične vaje. Po zborovanju na prostem je bilo v dvorani kino »Park« pedvo1ilno zborovanje, kjer je spregovoril zbranim
organizacijski sekretar  GO SZDL Slovenije tov. Franc Kimovec.
Ko je tov. Francé Kimovec govoril o splošnem razvoju Pomurja, je med drugim ugotovil, da je bil v pokrajini v povojnih letih dosežen očiten napredek. Spričo pospešenega gospodarskega razvoja se je od leta 1952 do 1956 povečal narodni dohodek od 4 milijard 200 milijonov na 7 milijard 300 milijonov dinarjev ali za 72,8 %. Se večji porast je zabeležen v kmetijstvu, kjer se je v navedenem obdobju povečal narodni dohodek za 92,8 %. To pomeni, da je v Pomurju proizvodnja hitreje naraščala in še narašča kot pa znaša povprečje
v LRS.
Ta pospešen gospodarski napredek Pomurja se v veliki meri odraža v izdatnih investicijah. ki jih prispeva družba za gospodarski razvoj pokrajine. Tako je bilo vloženih v zdravstvo 176 milijonov dinarjev, za socialno zaščito 150, za zdravstveno-socialno zaščito 376 milijonov itd. V zadnjem času vlagajo izdatna sredstva tudi v
stanovanjsko izgradnjo, saj imajo samo v Murski Soboti v stanovanjskih skladih okrog pol milijarde dinarjev.
Tov. Kimovec je v svojem govoru poudaril, da so ljudski odbori doslej posvečali premalo skrbi šolstvu. Če bi se pretežna delovna sila izučila, bi omogočili lažjo in boljšo zaposlitev
v drugih krajih kot sedaj, ko so naši ljudje v glavnem le težaki. Dobra šola je vredna prav toliko kot proizvodni obrat, je dejal tov. Kimovec.
Veliko breme za naše občine so različne socialno-zdravstvene dajatve, ki onemogočajo večje
uporabljanje sredstev za druge namene, n. pr. za razvoj gospodarstva. Za zdravljenje socialno šibkih so dali pomurski ljudski odbori v zadnjih dveh letih 376 milijonov, za socialne podpore pa 150 milijonov dinarjev, medtem ko so porabili za šole v tem času le 123 milijonov dinarjev družbenih sredstev.
Miha Marinko v Prekmurju
Zadnji dnevi predvolilne kampanje so bili živahni tudi pri nas. Poleg našega zveznega ljudskega poslanca in predsednika Ljudske skupščine LRS so obiskali Pomurje tudi drugi ugledni voditelji in govorili volivcem na množičnih predvolilnih zborovanjih.
Pretekli teden se je mudil v Murski Soboti predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko. V Murski Soboti se je sestal z okrajnimi funkcionarji,
predsedniki nekaterih občinskih ljudskih odborov, zastopniki občinskih političnih vodstev, sindikata in nekaterih večjih podjetij.
-jm
V Lendavi so se 10. oktobra zbrali kandidati za oba zbora občinskega ljudskega odbora. Razpravljali so med drugim o nalogah bodočega odbora in o vlogi občine na gospodarskem in komunalnem področju. Ugotavljali so, da je treba okrepiti obrtništvo, predvsem socialističnega sektorja, povečati proizvodnjo v gospodarskih podjetjih in najti zaposlitev za odvišno delovno silo. Občina naj bo bolj povezana z gospodarskimi podjetji, za kar je potrebno izpopolniti in okrepiti njen strokovni kader.
Sestanku je prisostvoval tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko. Navzočim kandidatom je obširno prikazal pomembnost in posebnost občinskega ljudskega odbora glede na odbornike iz vrst madžarske narodnostne manjšine in tesno sodelovanje enakopravnih državljanov ~ manjšinske narodnosti.
Vsebina sestanka je bila zelo poučna za bodoče odbornike, ker so se že vnaprej seznanili z nalogami in problemi, katerim se bodo morali posvetiti po izvolitvi.
S. F.
Dr. Anion Vratuša na predvolilnem zborovanju v Lendavi
„Imeli bomo toliko,
kolikor si bomo sami ustvarili”
Lendava, v nedelje, 13. oktobra. Danes dopoldne je bilo v dvorani kina »Nafte« predvolilno zborovanje, ki ga je sklicala SZDL. Na zborovanju je govoril dr. Anton Vratuša, podsekretar v sekretariatu za zunanje zadeve Zveznega izvršnega sveta, o krepitvi in razvijanju demokratičnih oblik ljudske oblasti in o načelih naše države v mednarodni politiki.
»Veseli me, da sem enkrat po daljšem času spet imel priliko priti med vas in da se lahko pogovorimo ne samo o lokalnih problemih, ampak problemih, ki jih je potrebno gledati s splošnega slovenskega in jugo-
slovanskega stališča«, je uvodoma dejal tov. Vratuša. Nato je poudaril, da je taka oblika pogovorov tudi izraz moči in stabilnosti naše države in ena izmed značilnih potez dela vseh naših političnih voditeljev.
Razširiti krog neposrednih sodelavcev pri upravljanju
»Stojimo neposredno pred volitvami, na katerih bodo izvoljeni tisti predstavniki, ki jim vo-
livci zaupajo. O nalogah novega občinskega odbora ste podrobno razpravljali na raznih zborih volivcev, zato o tem ne bi govoril, pač pa o nekaterih osnovnih značilnostih ljudske oblasti,« je rekel tov. Vratuša. Sem spada v prvi vrsti prizadevanje, razširiti krog ljudi, ki neposredno sodelujejo pri upravljanju. Zaradi tega nekateri godrnjajo, češ zakaj nas ne pustite pri miru? Nekoč tega ni bilo, pa smo živeli. Toda tisti, ki so le malo sodelovali v raznih organih vedo, da to ne more biti izgovor. Danes imajo naši ljudski odbori toliko odgovornosti, da samo par ljudi ne more odločati, poleg tega bi pa bili tudi volivci nezadovoljni, če bi ta krog odločal v njihovem imenu.
Druga naloga je razširiti in okrepiti oblike sodelovanja med organi upravljanja in državljani kot so razni sveti in zlasti zbori volivcev, ki ne izbirajo samo kandidate, ampak imajo tudi druge dolžnosti in pravice, ki pa ostajajo neizkoriščene. Na zborih bi morali razpravljati o uporabljanju raznih skladov, na njih bi se morala pojavljati tudi večja iniciativa
državljanov, njihove težnje, za katere upravni organi ne bi smeli ostati gluhi, pretresati bi
pa morali tudi razne predloge. »Naše dosedanje izkušnje so nam pokazale, da je nastalo največ napak tam, kjer se je vse urejevalo iz centrov, najmanj pa, kadar je širši krog ljudi o določeni stvari prej razpravljal,« je dejal tov. Vratuša.
Komunalni sistem — živa resničnost
V NEDELJO JE BILO V LJUTOMERU PREDVOLILNO ZBOROVANJE, KATEREGA SE JE UDELEŽILO OKROG 300 VOLIVCEV IZ LJUTOMERA IN OKOLICE. UDELEŽENCEM ZBOROVANJA JE V LJUTOMERSKI KINO DVORANI GOVORIL ČLAN OKRAJNEGA ODBORA SZDL TOV. JOŠKO SLAVIČ
Uvodoma je govoril tov. Slavič o uspehih naše zunanje politike in med drugim dejal, da so med našo družbeno ureditvijo in med načeli, ki jih zastopa naša zunanja politika, močne notranje vezi, ki se nenehno izpopolnjujejo. Kakor v zunanjepolitičnih načelih, tak’o pri uveljavljanju načel naše družbene ureditve nismo nikoli precenjevali samega sebe. Vedno smo vedeli, kje je naša pot, zato tudi nikoli nismo bili pristaši blokovske politike, temveč smo dosledno in povsod zastopali načelo mirnega sožitja med narodi. To dovolj jasno dokazujejo med drugim tudi obiski visokih državnikov, tako z Vzhoda kot z Zahoda.
Vzporedno s tem smo pokazali doslej tudi znatne uspehe pri izpopolnjevanju naše družbene ureditve. — Komunalni sistem ni samo ideal, temveč živa resničnost, saj iz dneva v dan prepuščamo delovnemu človeku odločanje o posameznih problemih. Cim manj pa je administrativnih metod, tem večje so neposredne naloge državljanov pri soodločanju — je med drugim dejal tov. Slavič,
Za tem je govoril tov. Slavič o eni največjih pridobitev naše ureditve, o novem zakonu o delitvi dohodka gospodarskih organizacij. Dejal je, da je to revolucionaren ukrep, podoben ulkrepu, ko smo dali tovarne v upravljanje delavcem. Pri novem načinu delitve dohodka ne bodo pravilno stimulirane samo gospodarske organizacije in posamezni člani kolektivov, marveč bo dal novi način delitve dohodka tudi naši osnovni politični gospodarski enoti, to je komuni, jamstvo za gospodarski razvoj. — Seveda — je pripomnil tov. Slavič — bo po-
trebno za te velike naloge usposobiti tudi vse ljudi, ki kakorkoli odločajo o gospodarstvu komune. To bo potrebno tembolj, če upoštevamo, da nam bo načrtni razvoj našega gospodarstva v prihodnjih letih določil resne naloge. Naj omenim samo okrepitev naše naftne industrije in obnovitev slatinskega podjetja v Radencih. Je pa še nešteto drugih gospodarskih vprašanj, med njimi regulacija Mure in tovarna za predelavo sladkorne pese. Pripravo za načrtno izvajanje navedenih in tudi drugih večjih del se ne smejo odražati le v nepreglednih »plahtah« tekstov in predlogov, temveč morajo biti ti predlogi konkretizirani. Tako se nam bo posrečilo, da bomo naredili vse ono, kar dejansko
zmoremo, ne da bi zidali gradove v oblakih.
Taka nujna akcija v bližnji prihodnosti bo na pr. tudi ustanovitev vodnih skupnosti, ki bodo urejevale naš vodno-gospodarski režim. Pri tem delovanju bo potrebna predvsem aktivnost naših podeželskih ljudi, ki bodo imeli od tega tudi neposredne koristi.
Ob koncu svojega govora je spregovoril tov. Slavič tudi o odnosu kmečkega človeka do naše družbene ureditve, — Ne more biti naš kmečki človek docela izoliran od splošnih dogajanj — je dejal — Naša naloga pri tem pa je, da ljudem na vasi pomagamo do tega, da bodo čimveč pridelali. To pa je tudi dolžnost vsakega kmetovalca, —
S seje okrajnega sindikalnega sveta —	PRED OBČNIMI ZBORI
Na zadnji seji okrajnega sindikalnega sveta so razpravljali o volitvah v občinske zbore in zbore proizvajalcev. Med drugim so sprejeli vrsto sklepov o delovanju sindikata v predvolilni kampanji. Tu gre za volitve odbornikov zbora proizvajalcev. Sindikalne podružnice naj bi po mnenju OSS še sklicale sestanke sindikalnih podružnic, kjer naj bi člani sindikata kritično ocenili posamezne kandidature. Prav tako naj sindikalne podružnice poskrbijo, da bo čim bolj živahno tekmovanje glede časovnih izidov volitev kandidatov za zbore proizvajalcev.
Druga važna naloga sindikalnih podružnic v tem mesecu, so priprave na letne občne zbore. Največ skrbi morajo posvečati UO podružnic predvsem izbiri kandidatov za novi upravni odbor sindikalne podružnice. Pri tem je treba upoštevati predvsem to, da ne bodo člani novoizvoljenega sind. upravnega odbora člani delavskega sveta. V dosedanji praksi se je pokazalo, da je taka izbira sindikalnega vodstva najbolj primerna. Upoštevati pa je še eno: v upravne odbore sindikalnih podružnic naj bo izvoljenih čim več delavcev, mladih ljudi, žena in dobrih uslužbencev, pri čimer
je treba upoštevati predvsem politično razgledanost teh ljudi.
Sindikalni upravni odbori pa bodo morali v obdobju pred občnimi zbori pripraviti tudi okvirni program za nadaljnje delovanje. Kot osnova za ta program naj služi sindikalnim podružnicam v prvi vrsti resolucija I. kongresa DS Jugoslavije. V izobraževalno delovanje je treba med drugim vključiti tudi okvirni zakon o delitvi dohodka gospodarskih organizacij.
Poleg strokovnega in političnega izobraževanja članov sindikata, naj poskrbijo upravni odbori tudi za izboljšanje družabnega. življenja v kolektivih.
Krepitev materialnega položaja komun
Kot tretjo odgovorno dolžnost občinskih odborov in celotnega demokratičnega sistema je tov. Vratuša poudaril skrb za materialni položaj komun. V tej zvezi se je dotaknil tudi vprašanja kooperacije in zborov proizvajalcev kot tistih oblik, ki so se pojavile kot nujna potreba dosedanjega razvoja in ki bodo ta razvoj še bolj sprostile in ljudem pomagale pri napredku. K temu spadajo tudi perspektivni programi, ki bi bili za naš izrazito kmetijski okoliš velikega pomena. Pri njihovem sestavljanju pa ne bi smeli zapostavljati tistih možnosti, ki jih imamo za ustanavljanje
manjših obratov predelovalne industrije, ki ne zahtevajo velikih sredstev. Najti bi morali tudi tesnejšo povezavo z večjimi centri in tržišči, kajti le tako dobi prizadevanje za večje donose tudi pravi smisel. Toda v tej smeri je bilo doslej bolj malo storjenega.
Volitve, pred katerimi se nahajate, so tudi nov in velik korak naprej pri graditvi takega upravnega mehanizma, v katerem bo vsak delovni človek jasno videl smisel svojega dela, uspehe in svoj prispevek k celotni skupnosti. Po taki poti se krepi in se bo zavest socialistične skupnosti in pravilen odnos do ljudske lastnine.
Kritika in birokratizem
Neposredno po teh volitvah bo potekel tudi mandat ljudski skupščini. Zato moramo v zimskem času izkoristiti vse možnosti, da se seznanimo z dosedanjim delom ljudske skupščine in uspehi, ki niso mali, kakor tudi problemi ne, ker je
naša družba še mlada. Toda osnovno je. da se problemov ne ustrašimo. Glede tega si moramo naliti čistega vina. Zato bi se tudi rad zadržal pri eni stvari: kritiki, ki večkrat maha mimo cilja. Kritika je potrebna,
napak pa je, če gre mimo SZDL in drugih organizacij ter ni izrečena na primernih mestih, napak pa je tudi, če jo dušimo, kar je posledica birokratizma. Značilno je, da so najbolj priljubljeni oni ljudski odbori, ki so poslušali mnenje ljudi. Toda v raznih manjših središčih se srečujemo s pojavom »jare gospode« — ljudmi, ki so se na osnovi skromne izobrazbe nekoliko dvignili in menijo, da lahko delajo kar hočejo, ker sedijo za pisalno mizo. Na take pojave je potrebno paziti in jih s pravilno kritiko tudi odpravljati.
Pri kritiziranju moramo vedno upoštevati, da gremo naprej, da vedno več imamo in bomo še imeli, toda le toliko, kolikor si bomo sami ustvarili. Prav tako je potrebno upoštevati, da moramo obdržati in še povečati tempo razvoja, če hočemo iti naprej, zvišati življenjski standard in ustvariti take pogoje, v katerih bo lahko vsak imel tisto, kar bo hotel.
V drugem delu svojega govora je tov. Vratuša govoril o jugoslovanskih načelih v mednarodni politični dejavnosti, ki so nastala v onih časih, ko so nas hoteli izolirati in ki so hkrati tudi tesno povezane z našim notranjim razvojem.
Dr. Tone Vratuša v družbi s tov. Miho Marinkom
V NEDELJO: Glasujmo vsi za najboljše kandidate!
Osnovne karakteristike naše zunanje politike
Jugoslavija kot socialistična država ne more biti drugo kot zagovornica mirnega sodelovanja, miru v svetu, saj je tudi njena zunanja politika del njenih naporov za zgraditev socializma. Kot se bori naznotraj proti izkoriščanju človeka po človeku, za socialistične odnose, za čim širše soodločanje državljanov po samoupravnih organih, družbenih organizacijah itd., poskuša tudi v svoji mednarodni politiki vplivati na vse večje uveljavljanje resnično demokratičnih in naprednih načel. Zaradi tega njena dosledna politika proti poskusom treh velikih sil, ki so si takoj po vojni hotele razdeliti svet med seboj
in s tem povzročile novo nevarnost za še večje prelivanje krvi kot pa je bilo v zadnji vojni. Zahodne velesile so bile nezadovoljne z izhodom vojne, ker so nastale nove države, kjer so se uveljavile ljudske demokracije in kjer so začeli graditi socialistično družbo, kljub siceršnjim težavam pa tudi pomanjkljivostim. Prav tako so kolonialni in odvisni narodi v vedno večjem številu začeli proglašati svojo politično neodvisnost in so stremeli tudi za gospodarsko in socialno osvoboditvijo. Vse to je gospodujoče kroge v kolonialističnih državah še bolj vznemirilo.
Naša zunanja politika odraz globokih notranjih sprememb
Jugoslavija ni samo pregnala okupatorje in njegove domače pomagače, temveč je spremenila popolnoma tudi karakter oblasti:	vzpostavila ljudsko
oblast in se z vso vnemo lotila izgradnje socialističnega družbenega reda. Zaradi tega je bilo tudi razumljivo, če se je Jugoslavija po vojni naslanjala na SZ, prvo deželo, ki je gradila socializem, se borila proti na-
cionalnemu podjarmljenju, kolonializmu itd. ter dala ogromno žrtev za zlom mednarodnega fašizma in imperializma v II. svetovni vojni.
Zahodne velesile tudi s spremembami v Jugoslaviji niso
bile zadovoljne. Mnogi odločujoči krogi v teh državah so bili povezani s predvojnimi reakcionarnimi krogi ali pa niso mogli pozabiti izgube svojih profitov (nacionalizacija, izgradnja domače industrije itd.). Zaradi tega so delali mnoge težave in negirali osnovne pravice naših narodov (primer: Trst, Gorica in sl.).
Stalin je sprejel politiko blokov in že leta 1947 javno izjavil, da je svet razklan na »socialistično-miroljubnega« in »reakcionarno - vojnohujskaškega«. Med obema blokoma je divjala vedno hujša hladna vojna. Stalin in Molotov sta s svojo politiko nasilja in pretenja povzročala nezaupanje in razočaranje tudi tam, kjer so prejšnje velike žrtve sovjetskih narodov za svobodo in za boljše življenje imele popolne simpatije in ljubezen. Stalin in Molotov sta diskreditirala miroljubno politiko in omogočila, da so lahko do takrat izolirani hegemonistični krogi v ZDA in drugod oborožili in organizirali zapadno-evropske in druge države v enoten oborožen blok. Stalin je hotel popolnoma podjarmiti tudi socialistična gibanja v svetu. Ker je bil nasprotnik miru in enakopravnih odnosov v svetu, tudi ni mogel trpeti svobodnega socialističnega gibanja.
Jugoslavija -dosleden zagovornik politike aktivne koeksistence
Jugoslavija je od vsega začetka zagovarjala in branila princip aktivne koeksistence v mednarodnih odnosih, svobodno in mirno izgradnjo socialističnih odnosov na znotraj, odnosov, ki bi ustrezali njenim razmeram in razvojnim možnostim. Voditelji Jugoslavije so prišli do prepričanja, da so v notranjih (družbenih, v socialni strukturi) odnosih mnogih držav nastale take spremembe in začele delovati take sile, s katerimi je možno in potrebno računati pri. ohranitvi svetovnega miru. Zagotovitev miru za nekaj let pa je pomenila spremembo in poboljšanje odnosov med državami, okrepitev takih sil v svetu, ki bi vplivale na miroljubna reševanja mednarodnih sporov. Jugoslavija je pri tem računala na različna delavska in napredna gibanja v svetu, predvsem tudi na antikolonialna in na mlade, svobodoljubne države, ki so se po zlomu kolonialistične oblasti porajale v Aziji in Afriki.
Kot se je prej upirala pritisku reakcionarnih zapadnih krogov, poudarjala pa željo za enakopravnim sodelovanjem, je ob Stalinovem  pritisku pokazala svojo odločnost in doslednost (v zunanji in notranji politiki, kar je neločljivo) ter se uprla njegovemu hegemonizmu. Bila je to težka borba, svojo doslednost — ki pa je bila edina pot za ohranitev svobode in socialističnih pridobitev — je morala plačati s težkimi žrtvami. Zelo velik del narodnega dohodka, ki bi ga sicer lahko uporabila za izboljšanje svojega gospodarstva in življenjskih razmer delovnih ljudi, je morala žrtvovati za svojo obrambo. S tem pa ni rešila samo svoje svobode in socialističnih odnosov doma, temveč naredila tudi ogromno uslugo socialistični ideji v svetu, veri v zmago naprednih in svobodoljubnih sil. Jugoslavija je v svojem odporu sprejemala tudi gospodarsko in vojno pomoč zapadnih sil, ki so s tem hotele preprečiti nadoblast Stalinove hegemonije. Brez obzira na morebitne račune in kalkulacije različnih krogov, ki so tako pomoč takrat zagovarjali (da se bo Jugoslavija tako le
pridružila zapadnemu bloku, spremenila svoj družbeni sistem in pod.), je Jugoslavija tako pomoč zaslužila zaradi svojih žrtev, ki so ogromno pripomogle k okrepitvi miru in porazu hegemonističnih teženj Stalina in njegovega kroga. Jugoslavija pa je odklanjala kakršnekoli koncesije, ki ne bi bile v skladu z njeno politiko neodvisnosti in z načeli notranje ureditve. S takim stališčem si je pridobivala tudi vedno več prijateljev v zapadnem svetu, ki so uvideli, da je prav taka neodvisna in socialistična Jugoslavija važna za zagotovitev miru in stabilnosti v tem delu sveta.
Izven blokov in proti njim...
S svojo dosledno politiko proti vključitvi v kakršenkoli blok, je Jugoslavija doživela ugled, kot ga ne samo nikoli ni imela in ni mogla imeti predvojna Jugoslavija, temveč ga nimajo danes mnogo večje države. To je najboljši dokaz, da so v svetu vse močnejše miroljubne, napredne sile, ki pozdravljajo in podpirajo vsako miroljubno, napredno iniciativo, ne glede na to, če izza nje stoji ta ali ona velesila, kot je to moralo biti nekdaj. Nasprotno, blokovska politika je zabredla v slepo ulico. Razvoj atomske energije in strahotne perspektive njene uporabe, o čimer smo lahko slišali izjave znanstvenikov in različnih naprednih javnih delavcev v svetu, tak razvoj onemogoča kot neko alternativo. Svetovnemu javnemu mnenju je vsak dan bolj jasno, da svet še nikoli ni stal pred tako ogromnimi možnostmi za napredek in boljše življenje za vse — ni pa še stal tudi pred takim smrtnim prepadom, kot bi ga pomenila atomska vojna. Zaradi tega je načelo jugoslovanske zunanje politike — aktivna in mirna koeksistenca — sožitje — med narodi in državami, postalo geslo ne samo za narode, ki so se šele nedavno osvobodili in iščejo poti iz svoje gospodarske in socialne zaostalosti (primeri Indije, Indonezi-
je, Burme itd.) ter ga ne zagovarjajo samo predstavniki različnih socialističnih gibanj in skupin na Zapadu, ki imajo ponekod-tudi precejšen vpliv na politiko svojih vlad, temveč so uvideli tudi odločujoči v obeh blokih, da je potrebno poiskati novih poti.
Vzroki napetosti so bili prej v napačni, kruti in agresivni Stalinovi in Molotovi politiki. Danes je taka politika v Sovjetski zvezi poražena, odstranjena zaradi uspeha novega
vodstva, ki se pri tem naslanja na svobodoljubne in miroljubne sovjetske tradicije in ki hoče svojo politiko voditi v skladu z željami in potrebami svojih narodov, ki stremijo za izboljšanjem svojega vsakdanjega, življenja in ki znajo ceniti tudi ogromne žrtve, ki so jih prispevali v zadnji svetovni vojni. Zaradi sprememb, ki so nastale v zunanji politiki Sovjetske zveze, bodo morale končno uvideti tudi zapadne države, da
ne morejo nadaljevati s tako politiko, kot so jo vodile za časa Stalina in Molotova. Nadaljevanje take politike bi ne samo okrepilo različne reakcionarne elemente, ki so še tu in tam ostali iz stalinističnih časov in ki se niso mogli ali hoteli otresti stalinističnega gledanja na razvoj v svetu. Zapadna politika je razbistritev v takih glavah samo onemogočala ali pa vsaj zavlačevala ter povzročila težave, ki jih je morala premagovati nova politika sovjet-
skega vodstva tudi v zadnji dobi. Nadaljevanje take zapadne blokovske politike pa zadeva tudi na odpor v domači sredini, kjer se prav tako razvija proces »razbistritve« v miselnosti in mnogih blokovskih koncepcijah. Največ pa je pripomoglo spoznanje neposredne katastrofe, brezizglednosti, da bi lahko zmagala ena ali druga stran. »Zmage« namreč današnja atomska in druga vojna tehnika več ne dopušča.
. . . toda zvestoba in iskrena podpora Organizaciji združenih narodov
Bili so poskusi, da bi vodili različne lokalne, omejene prikrite ali tudi odprte vojne operacije, z namenom, da bi pred morebitnimi definitivnimi razgovori med obema blokoma lahko imeli več »adutov« v rokah. Tudi taki poskusi so bili plod blokovske, stare miselnosti »politike moči«. Izzvali so agresije in spopade na različnih straneh in pokazali prav kmalu, da miru danes ni več moči deliti in da je le prav malo možnosti, da se take »operacije« omejijo, ne da bi pretile s splošnim obračunom. Tu so bili vpleteni navadno tudi različni materialni, dobičkarski interesi različnih skupin. Take primere smo imeli in še imamo na Bližnjem in Srednjem Vzhodu (Egipt, Sirija, Jordanija, v malih »petrolejskih« sultanatih itd.).
Jugoslavija je v svoji zunanji politiki dosledno podpirala najvažnejšo mednarodno organizacijo, ki si jo je človeštvu doslej posrečilo zgraditi, organizacijo, ki po svoji strukturi in po svojem osnovnem značaju ima največ možnosti, da bi dosegla popoln uspeh pri utrditvi miru v svetu. To je Organizacija Združenih narodov. Organizacija je nastala kot posledica vse bolj razširjenega prepričanja, da je današnji svet zaradi ogromnega tehničnega in gospodarskega napredka vse tesnejši in ga je nujno potrebno kljub vsem razlikam in raznovrstnim političnim in socialnim nasprotjem (odnosno prav zaradi tega), organizirati v enotnem forumu. Njegova ustanovna listina je ne samo prepovedala uporabo sile v mednarodnih odnosih in predvidela delovanje v primeru take sile ali nevarnosti, da bi do nasilja prišlo, temveč predvideva še mnogo organov, ki naj bi stalno krepili mednarodno sodelovanje na vseh področjih javnega delovanja (mednarodno gospodarsko sodelovanje, kulturna izmenjava, socialna zaščita itd.). Jugoslavija je dosledno svojemu stališču do Združenih narodov in svoji mednarodni politiki tudi spor, ki je nastal s Sovjetsko zvezo svoječasno zaradi Stalinovih agresivnih poskusov, s posebno resolucijo predložila tej svetovni organizaciji, zahtevala normalizacijo diplomatskih odnosov in dokumentirala stalinistične izpade. Prav tako pa je ravnala tudi takrat, ko so bili prizadeti drugi. V zadnjem času (primer Egipta) je Jugoslavija ne samo mobilizirala ves svoj vpliv v Organizaciji Združenih narodov, temveč sprejela tudi formiranje izredne vojne
sile OZN in poslala na egipčansko-izraelsko mejo tudi odred svoje vojske. Bilo je to pomembno delovanje za okrepitev miru — mir pa pomeni danes nujno napredek, lepše življenje in tudi razvoj v socializem. Jugoslavija se bori dosledno tudi za univerzalnost OZN, ki trpi danes največ zaradi odsotnosti LR Kitajske.
Koristno
povezovanje - za ohranitev miru
Dosledno pa tudi v skladu z razvojem mednarodnega položaja je Jugoslavija podpirala ali pristopala k različnim regionalnim paktom, ki naj bi pomagali odstraniti prepire in vojno nevarnost na njenem ozemlju. Zato je podpirala in pristopila k Balkanski zvezi, ne da bi iz nje hotela narediti militaristično organizacijo. Ko se je mednarodni položaj spremenil, je Jugoslavija poskušala še bolj okrepiti gospodarski in kulturni pomen zveze in vplivati pozitivno na razvoj balkanskega sodelovanja. Zaradi tega se je tudi pred kratkim odzvala pozivu Rumunije, ki je predlagala, da naj bi se balkanske države med seboj pomenile o možnostih pozitivnega, mirnega sodelovanja. Seveda pa je tu moči storiti korak naprej le, če bodo sodelovale tudi druge prizadete države?. Prav tako bi bilo treba počasi spreminjati bistvo različnim drugim vojnim paktom, ki so danes ne samo nepotrebni, temveč zavirajo razvoj mirnih odnosov in pomenijo stalno nevarnost za zaostritev blokovskih prepirov. Sprememba pri Atlantskem paktu bi vplivala takoj na spremembo pri Varšavskem, podobna pa je situacija tudi na arabskem območju, kjer je Bagdadski pakt napetost samo zaostril in poslabšal.
Odkrita zagovornica koristnih in naprednih rešitev
V svetu je tudi po drugi svetovni vojni ostala kopica problemov, ki takrat niso bili rešeni in niso rešeni še danes. Jugoslavija je zagovornica vsake koristne in napredne rešitve, če jo je moči rešiti brez ogrožanja miru. Zaveda se, da vojna ne- more rešiti danes več nobenega mednarodnega vprašanja. Zaradi tega tudi jugoslovansko stališče do združitve Nemčije, ki je te dni bilo izraženo v jugoslovansko-poljski iz-
javi. Jugoslavija že ves čas po vojni zagovarja pravico nemškega naroda do združitve. Dejstvo pa je, da je blokovska delitev sveta po vojni imela kot eno izmed najbolj vidnih rezultatov tudi delitev Nemčije na dve državi, ki se že ves čas, vsaka po svoje, razvijata in so nastale že. tudi velike razlike v njunem notranjem razvoju. Na obeh straneh so bili poskusi različnih krogov, da bi vsak za sebe izkoristili tudi blokovska nasprotstva. Bilo je mnogo nevarnosti, da bi take metode pripeljale tudi do vojne. Potrebno pa je iskati mirne rešitve. To
vsekakor ni moči doseči čez noč. Edina mirna pot vodi v čimvečjem medsebojnem zbliževanju obeh držav. Popuščanje mednarodne napetosti, likvidacija blokovske razdelitve, bo tudi tu prinesla napredek. Jugoslavija si želi dobrih odnosov z Vzhodno m Zapadno Nemčijo, izgrajuje gospodarske in druge odnose, ki so pokazali ogromen napredek. Ko bo različne pakte (Atlantski in Varšavski) zamenjal sporazum o kolektivni varnosti in bosta s tem utrjena mir in varnost v Evropi, bo vsekakor moči doseči napredek tudi v nemškem vprašanju.
Dosledna podpora kolonialnim narodom
Jugoslavija je dosledno zagovarjala tudi težnje odvisnih, kolonialnih narodov in v okviru Organizacije Združenih narodov podpirala vse delovanje, ki je bilo usmerjeno k popolni odpravi vseh ostankov kolonializma. Tega ni naredila samo kot socialistična država, temveč tudi kot dosledna zagovornica miru, saj se je ponovno pokazalo, da so vsi poskusi, vladati s kolonialnimi metodami še danes, izzvali samo nove nemire in nevarnosti za svetovni mir. Temu smo danes priče tudi v Alžiriji, na Cipru itd.
Jugoslavija je tudi proti »sodobnim« oblikam kolonializma, da bi različne kolonialistične ali imperialistične smotre dosegli z izkoriščanjem gospodarske pomoči, ki so je nerazvite in mlade države v Aziji, Afriki in drugod nujno potrebne. Jugoslavija je predlagala in zagovarjala potrebo po taki pomoči po posebnih fondih Organizacije Združenih narodov za gospodarsko pomoč nerazvitim deželam. Tudi na tem področju so dosegla napredna stališča že važne uspehe. 
Vedno večje povezovanje na gospodarskem področju
Naša država pa si ni samo prizadevala, da bi svoje odnose z različnimi državami v svetu čimbolj izgradila in utrdila, temveč je kot gospodarsko še ne dovolj razvita dežela poskušala čimbolj okrepiti tudi svoje gospodarske zveze s svetom. (S tem je seveda krepila tudi svoje politične odnose s tujimi državami). Dosegla je povečanje izvoza, spremembo nekaterih kratkoročnih v dolgoročne in ugodnejše kredite, uveljavila
direktno zamenjavo blaga z državami, katerih proizvode smo prej kupovali dražje po posrednikih (n. pr. Indija, Indonezija, Egipt, Maroko, Tunis, Sirija itd.). V teh državah danes ne samo direktno kupujemo surovine, ki so potrebne naši industriji, temveč so tudi važen trg za proizvode naše industrije. Prav tako so se v zadnjih dveh letih normalizirali in okrepili odnosi z vzhodno-evropskimi državami in smo (na pr. s Sov-
jetsko zvezo, Vzhodno Nemčijo, Poljsko itd.) sklenili tudi dolgoročne pogodbe za sodelovanje industrije itd. Jugoslavija ima danes pogodbene odnose že s kakimi petdesetimi državami. Razširitev odnosov z azijskimi in afriškimi državami in normalizacija z vzhodnimi državami torej ni bila nikaka preorientacija ali enostransko sodelovanje, temveč je v skladu z osnovnim načelom jugoslovanske politike koeksistence. No-
vim gospodarskim in političnim odnosom so mnogo pripomogli tudi direktni stiki, potovanja in razgovori naših vodilnih političnih in gospodarskih predstavnikov. Niso samo okrepili našega prijateljstva z različnimi državami, temveč so predvsem tudi zagotovili trg izdelkom naše mlade industrije, ki jih v državah, s katerimi smo trgovali nekdaj. ne hi mogli prodati (ker jih tudi same izdelujejo ali pa jih ne potrebujejo).
Tudi meje naj postanejo most za medsebojno zbliževanje
Uspehi dosledne miroljubne politike naše vlade so bili vidni tudi tu pri nas, na naši dvojni meji. Ne samo, da minili časi nekdanjih izzivanj, ki so jih organizirali različni stalinistični pristaši pritiska na našo državo, temveč je pokazala naša država svojo pomirjevalno vlogo tudi za časa in po oktobrskih dogodkih na Madžarskem. Pokazala je tudi svojo dobro sosedovsko pomoč, saj je želela storiti vse, da se nove rane v sosednji državi čimprej zacelijo. Takrat je bila jugoslovanska politika tudi pri tako imenovanem madžarskem vprašanju napadana od obeh strani, danes pa ji dajejo prav že mnogi, ki so jo takrat napadali, in prav zasedanje zadnje skupščine OZN je pokazalo, da je vsako podpihovanje in izkoriščanje oktobrske tragedije nepotrebno in škodljivo ne samo za Madžarsko in njen narod, temveč za mir in rešitev mednarodnih problemov sploh. Bilo je sicer precej hrupa, vendar pa so se vsi zavedali, da je
umetno napihnjen in da razgrajajo pred vratini, kjer hi lahko s spodobnim trkanjem že davno vstopili. Škoduje pa tako razgrajanje največ tistim, o katerih interesih največ vpijejo.
Dosledna in odločna jugoslovanska zunanja politika bo morala prej ali slej spremeniti tudi odnose na naši meji, tako da ho Prekmurje pozabilo na to, da je bila meja nevarnost ali pa vsaj stalna neprijetnost. Tudi meja se mora spremeniti samo v novo možnost za medsebojno sodelovanje, za boljšo, neposredno izmenjavo blaga, za kulturno sodelovanje, za tek-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Rudi Čačinovič
Naši vojaki v formaciji OZN v Egiptu
Z razstave v M. Soboti ob 10 obletnici OZN
V nedeljo
glasujmo
vsi za napredek socialistične Jugoslavije in tudi domače pokrajine!
POMURSKI VESTNIK, 15. okt. 1957
2
Izredno važna naloga: borba za napredek zdravstvene službe
Še vedno umre 13
od 1000 prebivalcev
Neugodno zdravstveno stanje prebivalstva, ki se odraža v visoki  splošni umrljivosti, visokem številu tuberkuloznih in črevesnih nalezljivih obolenj ter visoki smrtnosti otrok, določa občinam v okviru splošnih prizadevanj in skrbi za človeka važno nalogo za hitrejši razvoj zdravstvene službe.
Splošna umrljivost prebivalstva v okraju je bila v zadnjih letih za 2 odstotka višja kot je bila povprečno v Sloveniji in je znašala v letu 1956 na 1000 prebivalcev 13, kar je največ v Sloveniji.
Uspešno izvedene fluorografske akcije in znatno izboljšano delovanje protituberkuloznih dispanzerjev nam odkriva do sedaj prikrita žarišča tuberkuloze in povečuje število znanih bolnikov. Medtem ko je bilo število odkritih tuberkuloznih obolenj v bivšem okraju Murska Sobota v letu 1954 na 1000 prebivalcev 7,6, jih sedaj zdravimo 11,2 in nam ta številka, ki se bo še zvišala po izvršenih kontrolnih pregledih po fluorografiji, priča, da je tuberkuloza v Prekmurju skoraj tako razširjena kot v industrijskih krajih. Kljub lepim uspehom, ki smo jih dosegli pri zdravstveni zaščiti otrok, je umrljivost otrok do 1. leta starosti še zelo visoka in ravno tako umrljivost ostalih otrok. Lani je od vseh smrtnih primerov odpadlo na otroke do 14. leta starosti 13,85 odstotka. To število je razmeroma visoko in zahteva, da izboljšamo zdravstveno zaščito otrok, predvsem do 5. leta starosti. Izdatki za zdravljenje tuberkuloze in ostalih nalezljivih bolezni, ki so zelo veliki, bremenijo skupnost in so lani znašali okrog 80 milijonov din. Proti tem boleznim se uspešno borimo z raznimi higienskimi ukrepi in zdravstvenim prosvetljevanjem prebivalstva. To borbo mora voditi zdravstvena služba.
Potrebujemo zdravnike, sanitarne tehnike in medicinske sestre...
Izboljšati zdravstveno stanje prebivalstva, je predvsem naloga zdravstvenih domov in postaj. Število zdravnikov, ki delajo na terenu, je neznatno. Preobremenjeni so z zdravljenjem bolnikov in jim ne preostaja dovolj časa za načrtno preprečevanje bolezni. Manjkajo nam sanitarni tehniki za delo pri izboljševanju higienskega stanja na vaseh, in medicinske sestre, ki bi kot družinske svetovalke skrbele za zdravje otrok in družine. V prihodnjih treh letih bomo dobili iz šol več zdravnikov in medicinskih sester, občine pa jim morajo posredovati osnovne pogoje za delo, da ne bodo zapuščali delovnih mest, ker ne bodo dobili stanovanja.
Bolničarska šola
v Murski Soboti?
Na predlog republiškega sveta za zdravstvo naj bi okraj odprl v letu 1958 bolničarsko šolo v Murski Soboti. Osnovna investicijska sredstva predvideva Svet za zdravstvo LRS v svojem programu, okraj pa mora poskrbeti za potrebne prostore in proračunska sredstva za vzdrževanje šole. Predavali bodo pretežno bolniški zdravniki. Šola je namenjena vzgoji bolničarjev za potrebe severno-vzhodne Slovenije in nam je zelo potrebna, saj imamo sedaj v glavnem priučene
bolničarje, ki so opravili le krajše tečaje. S soboško šolo bo omogočeno, da pridejo do potrebnega znanja priučeni bolničarji, ki so se pri dosedanjem
delu v glavnem dobro obnesli. Do poklica bo lahko prišla marsikatera mladinka, ki po končani nižji gimnaziji nima možnosti za nadaljnje šolanje v srednji šoli.
Beltinci in Goričko — najbolj kritični točki
Zdravstvene domove in postaje moramo načrtneje razvijati v prihodnjih letih, zdravstveno službo je treba prvenstveno izboljšati v beltinski občini in na Goričkem. Okrajni ljudski odbor bo moral v kratkem sprejeti plan razvoja zdravstvene službe, tega razvoja ne bomo uveljavljati tako, kot ga narekujejo sedanje meje občin, temveč smotrno, prilagojeno potrebam prebivalstva. To je en razlog. Drug razlog, ki govori v prid takemu planu, je načrtna izgradnja zdravstvenih domov in postaj. Potrebe po gradnjah obstajajo v vseh občinah in bo treba iniciativo občin še podpreti. Nujno je, da začnemo sedaj, ker smo že precej zamudili, postopno izgrajevati zdravstvene zavode, ki bodo omogočili boljše delo zdravstveni službi. Iz sredstev za negospodarske investicije bo treba izločiti vsako leto en del za gradnjo objektov, ki bodo služili zdravstveni službi. Nujna je gradnja zdravstvenega doma v Beltincih in Križevcih pri Ljutomeru. Prebivalci gornjega dela marijanske občine so pripravljeni zgraditi zdravstveno postajo in jim je treba pomagati, da bodo svojo zamisel lahko čimprej uresničili. Okoliš zdravstvene postaje Križevci v Prekmurju je obširen in bo treba razmisliti, ali ne bi kazalo ustanoviti še ene zdravstvene postaje v Šalovcih ali Petrovcih. Prostori, v katerih postaja sedaj deluje, so povsem nezadovoljivi. Primernejše prostore potrebujejo tudi zdravstvene postaje Dobrovnik, Grad in Cankova. Vprašanje novih zdravstvenih postaj na območju občin Beltinci in Petrovci-Šalovci je rešljivo tudi z ustanovitvijo pomožnih zdravstvenih postaj, kjer bi izvrševala terensko službo medicinska sestra, zdravnik bi pa prihajal enkrat ali dvakrat tedensko. Vzporedno z izpopolnjevanjem ambulantne službe bo treba graditi tudi prostore za zobne ambulante v Križevcih pri Ljutomeru, Beltincih, Petrovcih in Rogaševcih.
M. Sobota naj dobi dispanzer za otroke
Za izboljšanje dela na področju zdravstvene zaščite otrok je nujno potrebno v M. Soboti ustanoviti dispanzer za otroke do 6. leta starosti in šolsko ambulanto. Dispanzer za žene deluje, vendar zaradi pomanjkanja prostorov ne more tako delovati, kot to zahtevajo potrebe. Občinski svet za zdravstvo je že pripravil investicijski program za zdravstveni dom, v katerem bi namestili dispanzer za žene, otroški in šolski dispanzer ter zobno ambulanto. Dispanzerji bi bili hkrati zavodi, ki bi v okrajnem merilu posredovali pomoč ostalim zdravstvenim enotam za zaščito otrok in žene.
Stanje lekarn se je v zadnjih letih nekoliko izboljšalo. Najslabše delovne pogoje imata sedaj lekarne v Lendavi in pri Gradu. Občina Lendava je že naročila projekt za zdravstveni dom, v katerem bodo namestili lekarno in higiensko službo. V zadnjem času so zamisel razširili in nameravajo v tej
zgradbi namestiti obratno ambulanto za Nafto in ostala večja podjetja, Ta iniciativa je vsekakor zelo dobra. Lekarna pri Gradu naj bi dobila prosto-
re v poslopju, kjer bo zdravstvena postaja.
Potrebna bodo
sredstva
Kot vidimo, ima zdravstvena služba precejšnje potrebe po investicijah, sredstva za negospodarske investicije pa niso velika zaradi razmeroma nizkega narodnega dohodka okraja oziroma občin. Če bodo v prihodnjih letih formirani posebni skladi za zdravstveno službo, o čimer že razpravljamo, bo nekoliko lažje, vendar bo tudi v tem primeru potrebno graditi in preurejevati racionalno, toda tako, da bo zadoščeno sodobnim načelom funkcionalnosti posamezne zdravstvene enote.
Nekaj sredstev bo možno dobiti  iz preventivnega fonda socialnega zavarovanja. Marsikje bodo prebivalci prispevali tudi s samoprispevkom v denarju, delu in vožnjah.
Zavarovanje kmečkega prebivalstva:
Nova bolnišnica s 500 posteljami
Okrajni svet za zdravstvo in upravni odbor bolnišnice se morata v prihodnjem letu resno zavzeti za otvoritev otroškega oddelka. Razširitev zdravstvenega zavarovanja na kmečko prebivalstvo bi zahtevala izgradnjo nove bolnišnice s 500 posteljami, kolikor jih Pomurje potrebuje glede na število prebivalcev in obolevanj. Nova bolnišnica bo imela še nekatere druge oddelke, katere že sedaj močno pogrešamo. To so: za bolezni ust, nosa, grla, očesne, kožne in živčne bolezni.
To so osnovni problemi zdravstvene službe, o katerih bodo morali novi ljudski odbori temeljito razmisliti in si začrtati uresničljive načrte za reševanje najbolj perečih vprašanj. Za izvedbo nalog bo treba spodbuditi predvsem upravne odbore zdravstvenih zavodov in krajevne odbore, ki lahko uspešno odstranjujejo higienske pomanjkljivosti na našem podeželju s pomočjo organizacij Rdečega križa, ki že več let deluje za asanacijo vasi.
Sida Podlesek
S fluorografiranjem smo odkrili nova žarišča TBC
Osnovna perspektiva marijanske občine
: KMETIJSTVO
Materialna krepitev kmetijskih zadrug. — Trgovsko podjetje v občinskem merilu. — Pogoji za pridelovanje semen. — Martjanska zadruga bo gradila sadno sušilnico. — Zaradi pomanjkanja delovne sile preusmeritev k strojni obdelavi zemlje. — Namesto šmarnice novi sadovnjaki in z žlahtno trto zasajeni vinogradi. — Enkrat več zaposlenih pri prosenjakovskem Strojnem pletilstvu. — Nazadujeta zlasti kovaška in zidarska stroka. — Ogrevajo se za novo opekarniiško podjetje. — Največji problem so: ceste. — Proračun je izredno skromen, čeprav so potrebe velike.	
Ob volitvah v občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora bi rad nakazal nekaj problemov, ki bi naj služili kot osnova za nadaljnji razvoj naše občine in napredek gospodarstva. Glede na to, da je občina Martjanci v glavnem kmetijska in v primerjavi z drugimi občinami našega okraja redko naseljena, je možnost, da lahko pride iz nje na trg precej viškov, je zelo važno, da bo novi občinski ljudski odbor posvečal največ pozornosti prav razvoju kmetijstva.
V prvi vrsti bi naj bila skrb ljudskega odbora, da se bodo kmetijske zadruge še bolj utrdile, zato jim je treba pomagati, da bodo lahko sodelovale na zveznem natečaju za investicijski kredit, da si bodo lahko okrepile strojni park in si zgradile skladišče, da bodo lahko kos vsem težavam pri odkupu kmetijskih pridelkov.
Pri odkupu kmetijskih pridelkov namreč opažamo, da kmetijske zadruge ne zmorejo v pravem času odkupiti vseh viškov, zato nastaja včasih nezadovoljstvo med člani. To stanje je potrebno izboljšati in v čim krajšem času ločiti trgovine s potrošniškim blagom od zadrug ter ustanoviti v občinskem merilu trgovsko podjetje, ki bo zajelo vse trgovine v občini, da bo prebivalstvo nemoteno preskrbljeno s potrošniškim blagom. Kmetijske zadruge pa naj skrbijo za pospeševanje kmetijstva. Ne drži namreč beseda, s katero včasih obrekujemo naše kmete, da so starokopitni, da nočejo iti z razvojem, drži pa eno, da so se vodilni ljudje v kmetijski zadrugah malo zanimali za delo posameznega kmeta, zato pa ga tudi niso mogli pritegniti k sodelovanju.
Občina Martjanci je zelo prikladna za pridelovanje semen. Poskusi marijanske kmetijske zadruge so pokazali lepe uspehe in vzbudili zanimanje med kmetovalci; to zanimanje pa bo
potrebno še razvijati naprej. Kmetijska zadruga Martjanci snuje načrte za gradnjo sušilnice in to prizadevanje bo potrebno tudi podpreti.
Glede na to, da je v občini Martjanci pomanjkanje delovne sile, so pogoji, da se kmetovalci preusmerijo na strojno obdelavo zemlje, vendar pa strojno-traktorska služba pri sedanji organizaciji ni prikladna za naše male kmete, ker je predraga. Najti bo potrebno bolj prikladno obliko strojne obdelave, ko bi lahko skupina kmetovalcev-zadružnikov imela traktor s priključki (seveda zadružnega), katerega bi sami upravljali in obdelovali z njim polja (seveda bi odplačevali amortizacijo). Nerodno je kmetu-zadružniku, ki se razume na stroj, s prekrižanimi rokami gledati, da mu orje drugi, katerega mora plačati, če pa bi lahko to delo opravil sam. Precej preglavic nam dela tudi »šmarnica«, ki je obsojena na smrt, vendar pa bi bilo potrebno posvečati več pozornosti obnovi sadovnjakov in zasajevanju vinogradov z žlahtno trto.
Lepe razvojne perspektive ima Strojno pletilstvo v Prosenjakovcih; mogoče je, da poveča število zaposlenih za 100 odstotkov. Ravno tako so potrebe prebivalstva tolikšne, da bo treba razširiti marijanski mlin.
V nekaterih obrtnih strokah, predvsem v kovaški in zidarski, je čutiti nazadovanje. Kovaške delavnice naj bi ustanavljale zadruge, občina pa naj bi ustanovila gradbeno podjetje, vendar pa je potrebno paziti, da ne bodo pod imenom podjetja delali samo privatniki, da bi se tako izognili plačevanju davkov in drugim obveznostim.
Veliko nezadovoljstvo vzbuja med prebivalci likvidacija opekarne v Nemčavcih, ker so bili občani v veliki meri odjemalci njenih izdelkov. Glede na to, da v občini ni opekarne, povpraševanje po opeki pa je veliko, bi bilo potrebno razmiš-
ljati o ustanovitvi takega podjetja.
Ceste so rak rana v naši občini. Ta problem bi morali rešiti v okrajnem merilu, ker ni sorazmerja med posameznimi občinami pri cestah III. reda, vendar do sedaj ni bilo razumevanja pri okrajnem ljudskem odboru. Šef uprave za ceste pri OLO je sprva imel razumevanje zastran ceste Martjanci — Sebeborci — Križevci in je pred pričami izjavil, da je ta cesta zelo prometna in da so dosti manj vredne ceste z manjšim prometom pod okrajno cestno upravo, zato bi bilo to cesto potrebno uvrstiti med ceste III. reda. Naredil je tudi tozadevne načrte, seveda proti plačilu; ko pa je prevzel plačo, noče nič več slišati o prevzemu te ceste.
Krajevnim odborom je potrebno dati več materialne pomoči. Praksa je namreč pokazala, da je moči z minimalnimi sredstvi, ki jih dobi krajevni odbor, precej narediti, kar nam dokazuje tudi gradnja kulturnih domov, razne asanacije in podobno.
Čeprav je martjanska občina gospodarsko močna, saj daje 67 odstotkov kmečke dohodnine v okrajni proračun, pa je njen proračun zelo skromen, najbolj skromen v vsem okraju, kar lahko dokažemo tudi s številkami.
Pri sestavljanju občinskega proračuna za leto 1958 bo temu vprašanju treba posvetiti več pozornosti in zagotoviti sredstva za nemoteno poslovanje; v šolah so potrebne nove klopi, skrajni čas je za ureditev zdravstvene postaje, kaže pa, da bomo dobili tudi zdravnika, tako da bo rešen tudi ta osnovni problem zdravstvene službe na Goričkem.
Je še mnogo problemov, ki so pred novim občinskim ljudskim odborom, toda te probleme bo ObLO lahko rešil samo tedaj, če bo imel zaupanje med volivci. Tako pa bo zagotovljen tudi vsestranski procvit naše občine.
Jože Kuhar
NAŠI INTERVJUJI
Zračne in svetle učilnice,
več cenenih stanovanj
Naš sodelavec je obiskal tudi soboškega kandidata — tov. Marijo Prizmičevo in ji zastavil dvoje vprašanj, na katera je imenovana odgovarjala tudi na nedavnem ustnem časopisu v Murski Soboti. Njene odgovore objavljamo v nekoliko skrajšani obliki.
—	Smo tik pred valitvami, kaj menite o kandidaturah žena?
—	Z ozirom na število zena, ki predstavlja nekaj nad polovico volivcev, število žena v delovnem odnosu in kmetic — pridelovalk ni zadovoljiva udeležba žena med kandidati.
Kljub temu, da imamo pravico do dela in različnih dolžnosti, do kvalifikacij in odgovornosti, se pri ljudeh pojavlja mnenje, da nismo dovolj »strokovne« za odločanje. Mnogo bolj kritično nas ocenjujejo in mnogo več zahtevajo od žene. ki naj bi postala odbornik, kot od moških državljanov.
Pred kratkim je bila v Ljubljani konferenca o temi »Družina in občina«. Če se ne motim, je sklical to konferenco pripravljalni odbor za Teden matere in otroka. Na tej konferenci so govorili predvsem o cenenih gradnjah, o varstvu otroka itd. Kaj menite o dognanjih te konference v primerjavi s podobnimi problemi v Pomurju?
—	Iz našega okraja nas je bilo trinajst na tej konferenci. Najbolj smo obravnavali probleme varstva in zdravstvene zaščite naše družine, vzgojne probleme naših otrok in končno tudi dolžnosti družbe in
stanovanjske skupnosti
pri razbremenjevanju žena velikega dela v gospodinjstvu. Vsi ti problemi so zelo pereči tudi pri nas. Velika naloga ljudskega odbora, ki naj usmerja delovanje v občini, bo, da bo pomagal izpolnjevati te naloge.
Dosedaj smo dajali velika sredstva za zdravljenje bolezni, manj pa smo storili za organizacijo dobre preventivne službe, ki bi naj preprečila mnoge bolezni.
Mali primer je samo to, da nad tisoč šoloobveznih otrok sicer enkrat v letu pregledamo, o rezultatih pregleda pa starši niso obveščeni, niti ne skrbimo za njihovo zdravje.
Primerno stanovanje in primerne učilnice so naslednji važni činitelji v skrbi za zdravje naših otrok. V tukajšnjem šolskem okolišu potrebujemo letos 19 oddelkov do 4. razreda osnovne šole. Prihodnje leto pa bo šolarjev še več, tako da bo potreba po 20 oddelkih. Imamo pa samo 9 učilnic, v katerih je v dveh izmenah 18 oddelkov. Ali naj razmišljamo o tretji izmeni? Ali si lahko zamislite zrak in čistočo v učilnici, kjer sta bila že dva razreda s 40 ali še več otroci? Tovarišica Vida Tomšičeva je na konferenci v Ljubljani vpra-
šala jeseniške aktiviste, kako so mogli dovoliti, da so v njihovem okolišu uvedli tretjo izmeno?! Mi tega ne smemo dovoliti in je zadnji čas, da rešimo problem šolskega prostora. Ne bomo zahtevali najidealnejših projektov, ker je naša proizvodnja premajhna in nimamo za to potrebnih sredstev, odločni pa bomo v zahtevi po zračnih in svetlih učilnicah za naše šolarčke in šolanje.
S tem je povezana tudi potreba po ceneni gradnji stanovanj. Ni prav, da poleg bloka na Lendavski cesti, ki je pobral največ družbenih sredstev, blokov v ulici Štefana Kovača in Kolodvorski cesti, kjer smo dobili v zadnjih letih 50 lepih stanovanj in jih gradimo še 24, ne rastejo tudi bloki s cenejšimi stanovanji in sobami za samce, ki bi bila po ceni dostopnejša našim občanom. S cenenimi gradnjami bomo lahko dobili več stanovanj in bomo tako tudi lažje reševali stanovanjsko krizo v našem mestu.
Vsi ustvarjamo, zato tudi vsi odločajmo!
V kratkem razgovoru, ki sem ga imel s tov. I. A., sem našemu volilnemu kandidatu zastavil nekaj vprašanj, ki prav gotovo zanimajo naše domače volivce.  »Kandidiral boš v občinski zbor. — Si zadovoljen s kandidaturo?«
»Kaj bom zadovoljen? Jaz itak ne bom izvoljen. Če so me pa predlagali, je pa čisto razumljivo, da nisem proti kandidaturi.«
»Kakšne bodo naloge bodo-
čega občinskega LO?«
»LO ima veliko odgovornih nalog. Jaz si ne želim več, da bi v našem kraju bile take razlike med delavci, kmeti in inteligenco. Ne morem si zamisliti zbora volivcev, kamor pride samo 20 odstotkov volivcev, večinoma intelektualcev, nekaj delavcev, kmetov pa, razen nekaj malih izjem, skorajda ni. Če mu pa rečeš, zakaj ga ni bilo, da smo na zboru obravnavali važna gospodarska in politična vprašanja, ti pa odvrne: »Bodo že sami naredili!« — Odslej je moja želja, da bi volivci bolj sodelovali z organi ljudske oblasti in političnimi organizacijami; če tega sodelovanja ne bo, potem novoizvoljeni odbornik ne bo mogel imeti pravili uspehov v svojem kraju!«
»Kaj se Ti v našem kraju zdi posebej problematično?«
»V prvi vrsti si moramo zgraditi zdravstveni dom. Nujno potrebna je tudi nova šola. In stanovanja. Poleg tega bo treba poskrbeti, da bomo v redu vzdrževali občinske ceste.«
»Ali sodiš, da bodo volivci prišli na volišče?«
»Mislim, da bodo volivci prišli na volišče predvsem zato, ker so bile kandidature uveljavljene na zborih volivcev tako, da smo predlagali 3 kandidate, po katerih so zastopani vsi sloji. Sedaj ne bo mogel noben volivec reči, da volitve niso demokratične. Kdo bo pa izvoljen, je zame drugorazredno vprašanje.«
  *
Še nekaj besed sva spregovorila o krajevnih problemih; cestni razsvetljavi, kovaški delavnici v Križevcih, gradnji skupnega gasilskega doma v Borecih, o letošnji letini in podobnem, potem pa sva odšla vsak na svoj posel.
Joka Majcen
Mnogo iz lokalnih virov...
Predsednik krajevnega odbora mi je na nekatera vprašanja takole odgovoril:
Ali je vaš odbor spodbujal ljudski odbor  k reševanja konkretnih nalog?
LO smo vedno sproti obveščali o krajevnih problemih. Na naše tehtne predloge je LO vedno odgovarjal v polni meri. Naloge, ki nam jih je nalagal, smo vedno izpolnili. Naloge so bile predvsem komunalnega značaja. Popravljali smo občinske ceste in betonirali novi most v Iljaševcih, kjer so vaščani veliko prispevali z vožnjami in so prostovoljno opravili 22 delovnih dni. S krajevnim samoprispevkom je bilo navoženega 540 m3 gramoza. Tudi pokopališče smo olepšali v zadnjem času. Uredili smo središče Križevec in ga olepšali z nasadom in cvetličnimi gredami.
Menite,	da	ste	imeli	do-
bre uspehe?
Uspehi so bili dobri in tudi vidni, čeprav je včasih malo godrnjanja. Potrebno bi bilo še na večih krajih očistiti odvodne jarke in nabaviti pripustne cevi, za kar pa nam je zmanjkalo finančnih sredstev.
Mislite,	da	ste	rešili	vse
probleme,	ki	so	bili	pred
vami?
Vseh nismo mogli rešiti. Nismo napeljali električne razsvetljave do konca vasi. Nameravali smo tudi postaviti novi transformator v Iljaševcih, kar je, žal, letos odpadlo, čeprav bi domačini največ prispevali	s prosto-
voljnimi dajatvami in delom.
Ali so bili člani odbora aktivni?
Ne vsi enako. Nekateri pa sploh nič, kar je bilo v škodo tiste vasi, iz katere so bili ti odborniki.
J. Majcen
POMURSKI VESTNIK, 15. okt. 1957

Kandidati ljutomerske občine med volivci
Za dosedanjimi uspehi kopica novih nalog
Te dni so v ljutomerski občini množični sestanki SZDL. Kandidati so prešli med svoje volivce, da bi jim povedali, kaj vse čaka novi občinski ljudski odbor v njegovi mandatni dobi in kako se bodo tudi sami, kot bodoči odborniki, zavzemali za vsestranski napredek svoje občine in njenega prebivalstva.
Kmetijstvo je nedvomno najvažnejša gospodarska panoga v občini. Socialistični sektor je zastopan z 9,4 odstotkov. Najvažnejši problem je arondacija posestev Mota, Jeruzalem in Ljutomer. Ta posestva čaka še posebej prizadevanje, ki noj bi bilo za vzgled vsej zasebni okolici, za povečanje pridelka pri žitih od 16 na 30 q, pri koruzi od 16 do 40 q, pri krompirju od 120 na 300 q na hektar itd. Povprečno molznost krav pa bo treba povečati tako, da bodo dajale letno po 3500 litrov mleka.
V	občini naj bi vsako leto obnovili 20 ha vinogradov, hektarski donos pa bo treba povečati za 20 hl. Pridelovalne stroške bodo lahko občutno zmanjšali samo z dokončno mehanizacijo vinogradniških posestev. V bližini Ljutomera naj bi posestva zgradila tudi večjo, sodobno opremljeno vinsko klet.
V	občinskem okolišu deluje šest kmetijskih zadrug, v katerih pa je včlanjenih samo 25 odst. vseh kmetovalcev, kar je zelo malo. Prizadevanje kmetijskih zadrug naj bi bilo v prihodnosti usmerjeno tudi k povečanju pridelkov: pri žitu od sedanjih 12 na 22 q, pri koruzi od 16 na 26 q, krompirju od 120 na 170 q na ha itd. Sedaj dajejo krave molznice povprečno 1500 l mleka na leto, v prihodnosti pa ga naj bi dajale tisoč litrov več. Za večje donose se bo treba boriti tudi v sadjarstvu in vinogradništvu. Domala vseh 269 ha zasebnih vinogradov je potrebnih obnove; letno naj bi obnovili 10 odst. ali 27 ha zasebnih vinogradov in vsaj 30 do 40 ha zasebnih sadovnjakov ali letno 10 odstotkov.
Obnavljati bo potrebno pod strokovnim nadzorstvom in po ureditvenih načrtih, sicer ne bo moči dobiti investicijskih sredstev za povečanje kmetijske proizvodnje. Če bodo kmetovalci še tesneje sodelovali s svojimi KZ (kooperacija), jim ne bo težko občutno povečati pridelkov. Sedaj imajo v občini 5 traktorjev, v prihodnosti pa jih bo potrebno omisliti še 50 z vsemi priključki, da bodo lahko povsem strojno obdelovali zemljo in povečali hektarske donose, hkrati pa tudi dosegli večje prirejne in kakovostne uspehe v
živinoreji. Izredno važna naloga bo tudi melioracija Ščavniške doline, kopanje in čiščenje odvodnih kanalov na močvirnatih zemljiščih.
Da bodo tudi kraji privlačnejši
Pri komunalnem urejevanju krajev bodo potrebovali še precej sredstev, vendar pa je mogoče mnogo narediti tudi s pomočjo občanov. V prihodnjih letih ho treba predvsem dograditi cesto Ljutomer—Jeruzalem in začeti z gradnjo ceste Ljutomer — Cezanjevci — Branoslavci, razširiti in okrepiti dovodno omrežje in napeljati vodovod v poslopje bivše ljutomerske osnovne šo-
le, zgraditi zimsko in letno kopališče ter javno pralnico v Ljutomeru, dokončno asfaltirati pločnike v mestu, urediti Stari in Razlagov trg, se zavzeti pri republiških organih zn dokončno ureditev ceste skozi Ljutomer, skrbeti za redno vzdrževanje občinskih in krajevnih cest, za popravilo mostov in brvi, urediti javno razsvetljavo v vseh večjih sre-
diščih (Križevci, Veržej, Cezanjevci, Razkrižje itd.) in urediti prosvetni dom na Razkrižju. Poleg teh neposrednih nalog na komunalnem področju bodo morali še mnogo storiti za omiljenje stanovanjske krize, predvsem v Ljutomeru, kjer predvidevajo za sedaj gradnjo poštnega poslopja s 4 stanovanji in nadzidavo stanovanj pri opekarni. V prihodnjih letih pa bo potrebno zgraditi
še najmanj dve stanovanjski hiši s po 8 do 10 družinskimi stanovanji. Predvidena poslopja naj bi imela v pritličju tudi prostore za trgovske lokale. Na gradnjo stanovanj pa bodo morali misliti tudi v nekaterih večjih podjetjih. V Križevcih pri Ljutomeru pa bodo predvidoma zgradili stanovanjsko poslopje z ambulantnimi prostori v pritličju.
Klej in mlečni sladkor -nova proizvoda
Šest industrijskih podjetij, ki poslujejo v občini, je potrebnih večje ali manjše rekonstrukcije, da bodo lahko poslovala bolj gospodarnostno in rentabilno. V Lukavcih bodo postavili in modernizirali novo opekarniško poslopje, ljutomersko opekarno pa nameravajo dokončno mehanizirati. V tovarni usnja že započeta rekonstrukcija jih bo stala ob zaključka okrog 40 milijonov din. V tovarni bodo potem lahko začeli proizvajati tudi klej. Obrate podjetja »Žica« bo treba združiti in osredotočiti v Ljutomer, potem pa sestaviti elaborat za nadaljnjo ureditev tega industrijskega obrata, saj bo le tako moči zmanjšati proizvodne stroške in nadzirati proizvodnjo. Tudi industrijskemu podjetju »Konfekcija« bo treba zagotoviti skupne prostore ali pa podpreti prizadevanje kolektiva po gradnji novega tovarniškega poslopja, kajti le tako bo podjetje lahko obdržalo svoj dosedanji ugled, racionalneje izkoriščalo stroje in povečalo delovno storilnost. V rudniku Presika bo treba izboljšati predvsem delovno storilnost in disciplino; nadejajo se, da se jim bo to v dokašnji meri posrečilo z zgraditvijo rudarskega doma, zagotovitvijo stanovanj in tople hrane za delavce. V prihodnosti bo treba misliti tudi na gradnjo industrijskih obratov, ki bi služili za predelovanje kmetijskih pridelkov — za konserviranje sadja in sočivja, za predelavo krompirja v špirit itd.
V občini deluje 10 obrtnih in 9 trgovskih podjetij. V vseh obrtnih podjetjih bo treba izpopolniti strojne naprave. Stanje je najbolj kritično v podjetjih »Mlekopromet«, kjer že sestavljajo načrte za rekonstrukcijo strojnih naprav in obnovo
vsega podjetja (dela jih bodo veljala 40 milijonov din), da bi lahko pričeli tudi sirotko predelovati v mlečni sladkor, in »Simentalka«, kjer bo potrebno dokončno urediti še neizgotovljeno poslopje in v njem namestiti tudi potrebne hladilne naprave z zmogljivostjo 10 vagonov mesa. Zaključna gradbena dela jih bodo stola še 30 milijonov din. V občini bodo morali ustanavljati tudi nova uslužnostna podjetja: čistilnica za obleko, ključavničarske, mehaničarske, čevljarske in druge popravljalne delavnice.
V občini primanjkuje zlasti nekaterih specialnih trgovin. V prihodnosti pa bo treba dokončno urediti tudi trgovini »Steklo-barve« in »Železnina«, preurediti ali zgraditi še dve trgovini z električnimi in kuhinjskimi potrebščinami ter pohištvom, osamosvojiti sedanji trgovini z usnjem in konfekcijo. Zelo potrebna je tudi ureditev sodobne mesnice s hladilnimi napravami in delikatesne trgovine z zelenjavo in sočivjem. V Ljutomeru bo kazalo zgraditi večje skladišče za poljske pridelke in organizirati trgovino za odkup poljskih pridelkov in prodajo reprodukcijskega materiala. Priporočali bodo tudi združitev trgovine za odkup lesa in obrata za njegovo predelavo v enem objektu, ki že ima določene prostore pri glavni postaji. Po ločitvi trgovine od KZ pa bo treba ustanoviti trgovska podjetja v Križevem in Ljutomeru.
Ljutomer potrebuje tudi sodobnejše gostinske lokale (kavarno), saj je gostinstvo v občini premalo razvito. Več bo treba storiti tudi za uveljavljanje turizma, za katerega so naravni pogoji, in sodobno ure-
diti predvsem turistično postojanko pri Jeruzalema in jo bolj približati tajim izletnikom in turistom.
Ljutomerski glavni trg
Pogled na Križevce pri Ljutomeru
Nova šola, tri nove učilnice in avtobus
Zelo pereča je tudi ureditev šolstva v občini. Vsa šolska poslopja so v zelo slabem stanju. Primanj-
kuje tudi šolskih učilnic. V teh letih bo potrebno začeti graditi šolsko poslopje v Križevcih (prva etapa), ki bo stalo okrog 126 milijonov din, v Ljutomera zgraditi vsaj dve učilnici pri gimnazijskem poslopju in pridobiti še eno učilnico v Stročji vasi. Ko se bo v šolskem letu 1959-60 razvila osemletka, bodo morali kupiti tudi avtobus za prevoz otrok iz ostalih šolskih okolišev v ljutomersko osemletko.	-sk
Priprave za volitve v občini Martjanci
Z ozirom na to, da so končani zbori volivcev in so v vseh volilnih enotah predlagani kandidati, je Občinski odbor SZDL povabil na skupen sestanek vse kandidate, ostala občinska vodstva in politični aktiv, ki je zadolžen za izvedbo volitev. Na sestanku sta bila navzoča tudi zvezni poslanec Vanek Šiftar in predsednik OLO Franc Rogl.
Sekretar ObO SZDL je podal poročilo o dosedaj izvršenem delu v zvezi s pripravami za volitve. Med drugim je v poročilu omenil naslednje: V zvezi s pripravami za volitve je bil pri občinskem odbora SZDL
določen politični aktiv, ki ga sestavljajo člani občinskega odbora SZDL, občinskega komiteja ZKS, občinskega komiteja LMS kakor tudi prosvetni in ostali javni delavci. Ta aktiv jo najprej imel sestanke z vaškimi odbori SZDL. Po teh sestankih pa so bili množični sestanki. SZDL skupno z ostalimi organizacijami; na teh sestankih, ki so bili razmeroma dobro obiskani, so se pogovorili o kandidatih, ki jih namerava predlagati SZDL, kandidacijskih komisijah, volilnih odborih in volilnih enotah. Na sestankih so poročali tudi o dosedanjem delovanju vaških organizacij SZDL.
Po teh sestankih z vaškimi organizacijami SZDL pa so bili sklicani zbori volivcev. Za občinski zbor je bilo sklicanih 26 zborov, za zbor proizvajalcev v I. sknpini 1 zbor, v II. skupini pa 24 zborov volivcev. Po prvem sklicanju ni bilo od 51 zborov volivcev sklepčnih 7 zborov, po drugem sklicanja 3 in po tretjem 1 — v Sebeborcih, kjer ni bil sklepčen zbor volivcev za predlaganje kandidata v zbor proizvajalcev. Iz te vasi je v KZ Martjanci včlanjenih samo 52 gospodarstev in je v sezoni jesenskega dela res težko dobiti skupaj potrebno število volivcev. Zato je predlagala kandidata skupina pridelovalcev.
Udeležba na zborih volivcev je bila razmeroma dobra; zbore volivcev za občinski zbor je obiskalo 26,5 odst. volivcev, za zbor proizvajalcev v I. skupini 65 odst. volivcev in v II. skupini 39 odst. volivcev. Zbori volivcev so potekali dobro: za občinski zbor so predlagali 45 kandidatov, od tega bo izvoljenih 21 odbornikov, za zbor proizvajalcev v I. skupini je predlaganih 5 kandidatov, izvoljen pa bo 1 odbornik, v II. skupini pa 34 kandidatov, od katerih bo izvoljenih 15 odbornikov. Skupno je potemtakem za 37 odborniških mest predlaganih 84 kandidatov. Med kandidati sta 2 ženi in 6 mladincev.
Po poročilu tov. sekretarja so sestavili program za nadaljnje delo pred volitvami. Sedaj bodo sestanki z vaškimi odbori SZDL in vsemi ostalimi vodstvi množičnih organizacij. Potem bodo, kjer bo to potrebno, še množični sestanki SZDL.
Še nekaj o nagradnem tekmovanju!
Občinski odbor SZDL in občinski komite LMS sta za svoje organizacije razpisala nagradno tekmovanje za volitve. Nagrade so: zračna paška, nogometna žoga ali 3000 din in knjižna zbirka ali 2000 din. Pogoj za pridobitev nagrade je udeležba na zborih volivcev, udeležba na volitvah, čas zaključka volitev in okrasitev volišča. Podobno tekmovanje je razpisala tudi občinska gasilska zveza. Njena društva, ki se bodo najbolje izkazala, bodo dobila denarne nagrade za gasilsko orodje.
V nekaterih vaseh že pridno tekmujejo. Tako v Martjancih, Noršincih, Kančevcih in Gor. Moravcih. Posebno živahno delaje aktiv LMS v Martjancih, pa v Tešanovcih, kjer so predlagali tudi svojega kandidata, zborov volivcev pa so se v obeh vaseh udeležili vsi člani LMS.
Gusti Grof
Volivci Kroga izbrali dva najboljša
Po sklepu ObLO M. Sobota je bilo določeno, da bosta kraja Satahovci in Krog v 3. volilni enoti. Za ta okoliš naj bi bila izvoljena dva odbornika v občinski zbor, za zbor proizvajalcev pa eden odbornik. Priprave zn volitve so razgibale veliko volivcev, le tu in tam so dvignili glave tisti, ki jim ni pri srcu vse to, kar naši ljudje želijo in si gradijo.
Najprej smo se seznanili z demokratičnimi pridobitvami y volilnem postopku, zato smo na sestanka vaškega odbora SZDL v Krogu proučili najvažnejšo člene Zakona o volitvah. Na tem sestanku smo si bili enotni v tem, da naj prevzame Socialistična zveza iniciativo za izvedbo volitev. Po skupnem sklepa je bil pozneje sklican množični sestanek SZDL; na tem sestanka smo predlagali kandidate za zbor volivcev.
Na množičnem sestanku se je zbralo okrog 130 članov SZDL, kar je za naše  razmere kar lepo število. Največ smo razpravljali o kandidatih, ki naj bi nas v prihodnosti zastopali v občinskem ljudskem odboru. Po živahni razpravi so predlagali dva kandidata: Štefana Kosa, pri soboškem »Sogradu« zaposlenega zidarja, dobrega člana kolektiva in
poštenega delavca, za sokandidata pa domačega tesarskega mojstra Jožefa Veidorferja, ki ga v Krogu ne poznajo samo kot dobrega gospodarja, marveč tudi kot človeka, ki se je dobro zadržal v času okupacije, ko so pri njem dobili zaposlitev in zaščito najboljši komunisti in člani SKOJ, da jih madžarska oblast ne bi preganjala. Izbrali so torej dobro in sedaj upajo, da jih kandidati, od katerih mnogo pričakujejo, pozneje ne bodo razočarali.
Živahna razprava na zboru volivcev v Krogu dokazuje, da se vaščani dobro zavedajo vloge ljudskih odbornikov v našem komunalnem sistema, zato je vreden graje nastop nekega intelektualca, ki je hotel z ironičnimi besedami omajati enotnost SZDL in volivcev na zboru. Zakaj je tako govoril, večini volivcev ni znano, vedo pa, da je državni uslužbenec, kateremu je družba že dajala štipendije in mu jih še daje, toda on je s svojimi izjavami kljub temu poskušal vsiliti svojo voljo zbranim volivcem. Osnovna organizacija SZDL bo morala s takimi člani javno obračunati in jih odstraniti iz svojih vrst, če drugo ne bi zaleglo.
Organizacija SZDL v Krogu pa se je s svojimi volivci pridružila tudi volilnemu tekmovanja, ki je bilo razpisano.	c.
V Veržeju so se pripravili
DELOVNO VNEMO LJUDI BO TREBA BOLJ PODPRETI
Veržej je skupaj z Bunčani v eni volilni enoti. Vaški odbor je dosedaj priredil tri predvolilne sestanke. Za udeležbo so poskrbeli odbori družbenih organizacij. Člani SZDL so se odločili za enega kandidata iz Veržeja in enega iz Bunčan, volivci pa so na svojem zboru sprejeli njihov predlog in vsakemu določili še sokandidata.
Oba kandidata SZDL sta dobra poznavalca gospodarskih problemov v kraju in občini. Tov. Farkaš iz Veržeja je že mnogo let uspešno deloval v občinskem in okrajnem ljudskem odboru, zategadelj bo njegova izvolitev veliko pomenila za kraj.
Volivci so novemu odboru naložili tudi več nalog; v Veržeju je treba dokončno urediti pokopališče in postaviti mrtvašnico. Volivci so s samoprispevki doslej že postavili novo ograjo in nabavili precej gradbenega materiala. Kupili so tudi kino aparaturo, s katero že leto dni. predvajajo filme. S samoprispevki so krili nad pol milijona din stroškov. Vseh stroškov pa kljub najboljši volji ne morejo sami poravnati, zato pričakujejo pomoč družbe. V Veržeju gradijo tudi gasilski dom. Kupili so že primerno parcelo in zbrali precej gradbenega materiala. Tudi pri tem delu jim je zelo potrebna pomoč z denarnimi sredstvi. Vaške ceste pa urejujejo sproti, zato jih tudi v prihodnosti ne bodo zanemarjali. Pri KZ imajo traktor, ki stalno opravlja mlačev in poljska dela, sedaj pa že tudi razmišljajo o tem, da bi si omislili še enega.
V pretekli mandatni dobi je bila v Veržeju vsako drugo leto gospodarska razstava, ki je prikazala zlasti napredek v živinoreji. Takih in še lepših razstav si želijo tudi v bodoče.
(Nadaljevanje z 2. strani) movanje v športu itd. Da taka jugoslovanska politika mora uspeti, dokazujejo sedanji odnosi na meji v goriškem in koprskem okraju, kjer so prejšnje stalne težave zamenjali stalni medsebojni obiski prebivalstva in koristna direktna izmenjava blaga. S sosednjo Avstrijo so bili svoječasno narejeni že tudi prvi diplomatski sporazumi in ni krivda jugoslovanske strani, če še ni prišlo do takega sodelovanja med so-
sedi. Potrebno je, da različni avstrijski krogi pometejo s pojmovanji, ki so še ostala po zaprašenih arhivih iz starih avstro-ogrskih časov. Tudi tu zahteva čas malo več svežine in »razbistritve«. Taka politika bi bila tudi edina doslednost resnične nevtralnosti sosednje države, saj tudi tu velja, da ni moči ločiti načel notranje in zunanje politike. Obenem pa bi bila v korist avstrijskemu in še posebno obmejnemu gospodarstvu.
Mir in socializem sta neločljiva - zlasti sedaj v atomski dobi
To resnico pa bodo morali spoznati končno tudi tisti »politiki« in politikastri, ki včasih zavijajo oči ob trditvah, da je naša zunanja politika že v redu, da velikega ugleda naše države na zunaj nihče ne' zanika in podobno, pač pa da je z notranjo politiko drugače. Zunanje in notranje politike pa, kot rečeno, ni moči ločiti. Naša zunanja politika je dosegla uspehe, ker je dosledna socialističnim in naprednim načelom in ker sta mir in socializem neločljiva. To ni samo zaradi tega, ker mi hočemo v miru izgraditi novo, socialistično družbeno ureditev, temveč tudi zato, ker ohranitev miru v svetu, pogajanja in sporazumi namesto prepirov, blokov, spopadov, nujno zahtevajo, da svet izbere popolnoma nove poti, da se tudi sam preuredi. Namesto pošiljanja orožja nerazvitim in zaostalim, bo moralo nastopiti dajanje gospodarske pomoči, tehnične pomoči itd., kar se danes že dogaja v okviru Organizacije Združenih narodov. Namesto nuklearne skupne smrti bo moralo priti do skupnega sodelovanja, da bi nuklearno energijo uporabili v korist človeštva kot celote. Proti poskusom monopolizacije atomske energije pa se borijo napredne sile, ki zahtevajo, da se uporablja v miroljubne namene in v korist vseh, posebno pa še zaostalih predelov, ki ne morejo napredovati predvsem zaradi pomanjkanja energetskih sredstev. Dokaz, da ta misel ob spoznanju nesmiselnosti in brezizglednosti uporabe vojnih sredstev vsak dan bolj napreduje, je tudi sedanji sestanek mednarodnih predstavnikov na Dunaju — pod geslom »Atomi za mir«.
Glasujmo za tako dosledno socialistično politiko našega vodstva
Te dni delamo različne preglede, koliko smo napredovali v zadnjih letih, koliko so pri tem dosegli neposredni ljudski zastopniki po občinah, okrajih in drugih organih. Nikakor ni odveč, če se spomnimo tudi uspe-
hov naše zunanje politike, njenega ugleda v svetu in naporov, da bi ogromni uspehi znanosti na področju atomske fizike in še mnogi drugi pospeševali mir in napredek v svetu. Kdor bo torej manifestiral za socialistično politiko naše vlade, naših voditeljev, bo podprl tudi n jene napore za mir in napredek v svetu.
RUDI ČAČINOVIČ
Človek dobiva različna pisma, včasih z njimi zaupamo najbližjim svoje težave in se veselimo tudi prejetih nasvetov.
Pisal si mi — skoraj sem že pozabil tvoj obraz, kajti bil si še majhen, ko sva se prvikrat videla, zdaj pa si že cel fant. Spominjam se, kako si se rad smejal; smejal si se tudi, ko so se tvoji domači včasih tudi neupravičeno jezili na različne težave. Spominjam se, Kaj si mi pripovedoval, ko je bilo napeto okrog Trsta, in tedaj sem se začudil, kako si že zrastel. Vem, da boš zdaj že razumel, zakaj je bilo nekoč mnogo težav, vendar smo vse premagali zato, da bi imel mladi rod, da bi bila Tvoja mladost lepša kot je bila mladost Tvojih staršev in bratov, od katerih enega ni več. Veš, nekoč, pred leti, ko so okupatorji prepovedali našim ljudem celo govoriti v materinem jeziku, so Tvojega brata obsodili, ker se ni hotel pokoriti in tedaj si je mati zavezala črni robec . . . se še je spomniš.
Vsega tega sem se spomnil, ko sem pred dnevi po vrnitvi z zbora volivcev, bral Tvoje pismo. Med vsakdanjimi novicami me sprašuješ, kako naj voliš. To vprašanje me je razveselilo. Kako tudi ne, saj je na zboru volivcev bilo mnogo vprašanj, mnogo pripomb, češ, davki so previsoki in nekam čudno je, da je bil najglasnejši glede davkov tisti, ki si je pred dvema letoma zgradil novo stanovanjsko hišo z gospodarskih poslopjem in lani kupoval zemljo. Medsebojno smo se prepričevali, da je tudi naša zemlja dobra, da je mogoče vsaj dvakrat več pridelati kot smo pred leti, samo dobro jo je treba obdelati in ji dati, kar potrebuje. Govorili smo tudi o nalogah KZ, ki niso d tem, da se bavijo le s trgovino, s kvasom in frankom, ampak, da pomagajo kmetu, da s pomočjo njene mehanizacije pride do čim več kruha, do čim večjih donosov. Upam, da Vi mladi vse to že bolj razumete. Vsega tega sem se moral nehote spomniti ob Tvojem vprašanju. Ob vprašanju »kako naj volim.?« sem se zamislil: Tisoči so padli, preden je delovni človek dobil volilno pravico, tisoči delovnih ljudi so se s pomočjo volilne pravice poskušali boriti za resnično svobodo. Toda bili so tisočkrat poraženi,
tisočkrat ogoljufani, dokler se niso dvignili in si v revoluciji ustvarili svojo oblast, ki jo boš Ti začel prvikrat uveljavi jati čez nekaj dni. Skrbi Te, kako boš volil, mene pa še nekoliko: ali se zavedaš, kaj pomeni voliti. Z volilno pravico si prevzel dolžnosti. Odslej Ti ne bo več vseeno, kako se bo odločalo o domačih vaških, občinskih in tudi o vsedržavnih zadevah; saj veš: z volilno pravico si prevzel odgovornost za bodočnost svojih staršev, svojih dragih in prihodnjega pokolenja. Volilna pravica, velika pravica z veliko odgovornostjo in dolžnostjo. Kolikor Te poznam, sem prepričan, da se vsega tega zavedaš.
Kako boš volil . . . to Te skrbi? Ne vem, kje boste imeli volišče; najbrž ste ga že začeli pripravljati. Tam v praznično okrašeni sobi, tam pred komisijo se boš moral dokončno odločiti, kateremu izmed kandidatov boš zaupal, da naj tudi o Tvojem imenu soodloča na sejah ljudskega odbora, odločil boš, komu boš pomagal uresničevati sklepe in tudi kontrolirati delo ljudskega odbora. Najbrž si se že odločil, a vseeno bo treba še enkrat razmisliti, ko Ti bo predsednik volilnega odbora, potem ko bo našel Tvoje ime v volilnem imeniku, dal v roke volilni listič in Te napotil tja k mizi. Na volilnem lističu so napisana imena kandidatov. Pred njimi pa zaporedne številke. Za vsakim imenom glej človeka, kako je bil aktiven doslej, če je pri pravljen za neplačano delo in kakšen odnos ima do delovnega človeka in naše družbene ureditve. Ko boš bral imena kandidatov, poglej jim o srce, poglej jim o oči in šele tedaj previdno zaokroži toliko številk pred imeni kandidatov, kot jih je treba i z voliti—če jih boš več obkrožil kot je treba, bo Tvoj oddani glas neveljaven. Tako voli in boš zadovoljen.
Ne zameri, malo predolgo je pismo, ali ob Tvojem zaupnem vprašanju sem se moral razgovoriti.
In še nekaj, glej, da Vaša vas ne bo med zadnjimi, najbrž tudi vi računate na katero izmed razpisanih nagrad.
Hvala za pozdrave, Vanek
POMURSKI VESTNIK, 15. okt. 1957
4