Pottni urad PO!! Cetovet — Vertagspostamt !0!1 Kiagenfurt ):hajn v Cetovcu — Ersoheinungsort Ktagenturt Posameini itvod l.!0 Si)., mesečna naročnina 5 šitingov P.b.b. Letnik XXV!). Celovec, petek, t4. januar 1972 Štev. 2 (1S39) Tuot PR! NAS NA KOROŠKEM HtH J[ MM! Pod naslovom .Mera je polna!" je Primorski dnevnik te dni komentiral zadnje protislovenske izpade tržaških fašistov, predvsem skrunitev partizanskega spomenika v Nabrežini ter atentat na dvojezični napis na slovenski srednji šoli pri Sv. Jakobu. .Vsaka stvar ima svojo mero in tokrat je mera potna," je zapisal omenjeni list. V članku je med drugim rečeno, da so napis na slovenski šoli pomazali tašistični pobalini .zaviti v varni plašč teme in ob čudni slepoti policijskih izvidnic ... v spoznanju, da se jim ne bo nič zgodilo, so se nesramno tudi podpisali ... pajdaši so na delu, kot da bi vedeli, da se jim ni ničesar bati". Primorski dnevnik kritično ocenjuje zadržanje varnostnih oblasti, ki da se naj nikakor ne delajo, kakor da ne bi vedele, za kakšna kazniva dejanja gre pri teh napadih. List navaja, da je skrunitev spomenika enakovredna žalitvi vojske in se morajo skrunilci zagovarjati pred porotnim sodiščem; za grožnje z napisi predvideva kazenski zakonik eno leto zapora, za poškodovanje državne lastnine (napis na šoli) pa od pol do treh let zapora; v vseh primerih pa je predvideno, da mora sodni postopek sprožiti sodna oblast sama, po uradni dolžnosti, medtem ko ji mora policija nuditi vse potrebne elemente. .Končno pa gre — poudarja Primorski dnevnik — tudi za odnos državljanov do policijskih oblasti. Naj začnejo ljudje misliti, da simpatizirajo določeni krogi med policijo z desničarskimi skrajneži in da so dobro znani škvadristi dobili proste roke? Na policijskih oblasteh je, da take sume z dejanji ovržejo." Ob vsem tem moremo samo ugotoviti: Tudi pri nas na Koroškem je mera poina! Tudi pri nas gre za odnos driavijanov do poiicijskih oblasti. Tudi pri nas postaja vedno bolj upravičen sum, da doiočeni t"ogi pri varnostnih in pravosodnih oblasteh simpatizirajo s protislovenskimi atentatorji. Tudi pri nas se vsiljuje prepričanje, da so pro-tistovenski skrajneži dobiti .od zgoraj" proste roke in vedo, da se jim ničesar ne bo zgodiio zaradi njihovih nesramnih izzivanj in zločinskih napadov na Slovence in njihove ustanove. Vemo, da bo javno izražanje ta-Mh sumov marsikomu neprijetno. Morda bo kdo smatra) to celo za napod na varnostne in pravosodne oblasti. Toda tudi pri nas je mera polna! Enako kakor tržaški Slovenci ugotavljamo: Na oblasteh ie, da take sume z dejanji ovržejo! Ampak take potrebe očitno ne čutijo. Izgleda, da so mnogo bolj zaposleni z drugimi stvarmi — ne z Iskanjem in kaznovanjem zločinskih otentatorjev na partizanska grobišča, na dvojezične napise slovenskih organizacij in ustanov Itd., pač Pa z zasledovanjem zavednih slovenskih ljudi, predvsem slovenskih mladincev, ki bi jih verjetno radi ustrahovali, da se potem ne bi več upali državo in njene predstavnike opozarjati na neizpolnjene obveznosti do manjšine. Za zadržanje varnostnih in pravosodnih oblasti v teh vprašanjih jo vsekakor zelo značilna vest, da bo v kratkem menda prišlo do pro-tesa proti predsedniku Slovenske *n!adine Marjanu Sturmu, ki je obdolžen, da je sodeloval pri tako Imenovan) napisni akciji, ki je opozorila da Avstrija še ni Izpolnila obveznosti, katere j) nalaga državna pogodba glede dvojezičnih *"ujevn)h napisov na Koroškem. **'oces naj bi bil baje 27. januarja P'od sodiščem v Leobnu. Ali je ob takih dejstvih res še udno, če polagoma začnemo zgubljati vse zaupanje v pravičnost in pravicoljubnost v naši državi! Stvari, ki se dogajajo, so kričeč primer dvojne mere in dvovrstne pravice! Najbolj hudo pri vsem tem pa je dejstvo, da se takih meril poslužujejo oblasti, ki so dolžne skrbeti za mir in red, oblasti, ki bi morale varovati zakone in ščititi pravni red! To ni obrekovanje in natolcevanje, to ni napad na državo in oblast. To je samo ugotavljanje dejstev. Slovenski mladinec, ki je baje enkrat dodal nemški krajevni o-značbi še slovenski naziv kraja (kar bi morala že davno in na vsem ozemlju s slovenskim in mešanim prebivalstvom napraviti država!), bo postavljen pred sodišče kot kriminalec; .neznani" zlikovci, ki že vsa leta po vojni nadaljujejo z zločinskimi atentati in proslovenskimi izpadi, pa še nikdar niso bili klicani na odgovornost. Nihče jih ni izsledil, nihče postavi) pred sodišče; ostali so .neznani", čeprav danes že vsak šotorček lahko pove, kje jih je treba iskati in kje bi jih brez vsake težave tudi odkrili. Seveda, če bi jih odkriti sploh hoteli! Naj nam torej nihče ne zameri, če je mera polna enkrat tudi pri nas. Imeli smo dovolj potrpljenja, imeli smo ga verjetno preveč. To potrpežljivost so očitno razumeli kot slabost. Zato pa zdaj povsem odkrito, pred domačo in svetovno javnostjo povemo, da smo zgubili zaupanje v pravičnost in vero v pravno ureditev naše države. Teh temeljev Avstrije kot pravne dežele nismo omajali mi; izpodkopale so jih prav tiste oblasti, ki bi bile prve dolžne, da jih varujejo in branijo. Torej je zdaj na teh oblasteh, da z dejanji dokažejo, da vlada v Avstriji samo ena pravica, enaka za vse državljane. mtmtumtmt)..........nmtmtimtmm... ^ § pri dežeinem giavarju Simi § , .... ..............................................§ V torek zvečer je deželni glavar Sima priredil tradicionalni = = novoletni sprejem, ki je v veliki dvorani Doma glasbe združil veliko 5 E število predstavnikov političnega, kulturnega in gospodarskega živ- = = ljenja dežele. Med navzočimi so bili tudi konzularni predstavniki E E sosednjih držav ter zastopniki slovenske narodnostne skupnosti na = = Koroškem. S Deželni glavar je v svojem uvodnem nagovoru spomnil na lan- = E ske dosežke ter nakazal glavne naloge, ki čakajo Koroško v novem S = letu. Pri tem je vedno spet poudarjal potrebo po sodelovanju vseh E E sil v deželi, ker le z združenimi močmi bo tudi v bodoče uspelo = = zagotoviti nadaljnji razvoj naše ožje domovine. V ta okvir je postavil tudi vprašanje sožitja obeh narodov v E = deželi, ko je menil, da mora pri vseh prevladati želja po sporazu- = E mevanju. Premagati moramo stare predsodke in odstraniti nekdanje = = pregrade, ki so v preteklosti povzročile toliko gorja. .Če nam je E = uspelo razviti prijateljske stike in plodno sodelovanje med sosed- = = njimi deželami, potem sem prepričan, da nam bo ob skupnih pri- E E zadevanjih to uspelo tudi pri nas, pri razvijanju resničnega mirnega = = sožitja v duhu medsebojnega spoštovnja in razumevanja." Za kulturni okvir je skrbel zbor celovških madrigalistov pod = = vodstvom prof. dr. Giintherja Mittergradneggerja. § § ifmmtmmmmnmnmmnmtmmnmmmmnmmmmmmmmmotmonmmnmmntntmumnnnmHmntmM Novi tajnik OZN napoveduje, da bo„na moč" dejaven Ob nastopu svoje odgovorne službe je novi glavni tajnik Združenih narodov dr. Kurt Watdheim v izjavi za zahodnonemški .Spiegel" v glavnih potezah orisal, kako si predstavlja svoj položaj in kako namerava izpolnjevati svoje naloge. Tisti, ki menijo, da bom premalo trdno opravljal dolžnost glavnega tajnika Združenih narodov ali ki me opisujejo kot .osebnost, ki se ne mara zameriti", varajo sami sebe — je med drugim menil dr. Wa!dheim. Tisti, ki so delali z menoj, zelo dobro vedo, da je takšna predstava povsem netočna; ni- Razvite države me izpoimjujejo svujega doiga do dežel v razvoja Letos spomladi se bo konferenca OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) v čilskem glavnem mestu Santiagu sestala na tretje zasedanje. Posvečeno bo vprašanju, kako poteka .drugo desetletje razvoja" in kako se dejanski gospodarski premiki ujemajo s cilji, ki jih je OZN postavila v tem globalnem načrtu za sedemdeseta leta. Ena glvnih točk v teh razpravah pa bo gotovo pomoč razvitih manj razvitim, torej .dolg", ki ga imajo razvite države do dežel v razvoju, dolg, ki ga ne izpolnjujejo v polni meri niti na Zahodu niti na Vzhodu. V letu 1970 je vsa pomoč iz 16 članic odbora za pomoč OECD dosegla 15,5 milijarde dolarjev. To je številčno sicer za 7,5 "/o več kakor v letu 1969, toda inflacija je .požrla" kar 3,5 °/o, tako da se je pomoč realno povečala le za 4 odstotke. Še bolj zgovorna pa je primerjava s cilji iz drugega desetletja razvoja. Na drugi konferenci UNCTAD leta 1968 v New Delhiju so priporočili, naj bi razvite dežele prispevale v pomoč manj razvitim 1 "/o svojega bruto proizvoda. Glavna skupščina OZN je s proglasitvijo drugega desetletja razvoja ta cilj potrdila in načelno so ga sprejele tudi vse članice OECD. Toda prej omenjenih 15,5 milijarde dolarjev je predstavljalo samo 0,78 "/a bruto proizvoda teh držav; če bi naj zadostile .cilju enega odstotka", bi morale prispevati v te namene Še približno 5 milijard dolarjev več. Po priporočilu iz drugega desetletja razvoja naj bi bilo cilju enega odstotka zadoščeno v letošnjem letu; tiste države, ki tega letos ne bi mogle doseči, pa naj bi se potrudile izpolniti obveznost vsaj do leta 1975. Doslej so cilj enega odstotka dosegle ali celo presegle samo Avstralija, Belgija, Franciia, Nizozemska, Portugalska in Velika Britanija. Švedska je obljubila, da bo svoj .dolg" izpolnila leta 1972, Norveška v letu 1974 in Japonska v letu 1975. Amerika pa je izjavila, da ne more povedati, ali in kdaj bi lahko zadostila temu cilju, pri čemer je treba upoštevati, da je prav ameriški prispevek izredno važen, saj je v letu 1970, ko je Amerika prispevala le 0,61 "/a svojega bruto proizvoda, predstavljal že 37 "/o celotne pomoči iz OECD. Še manj upanja vlivajo rezultati, ki so jih dosegli pri spreminjanju notranje sestave pomoči. Po drugem desetletju razvoja naj bi namreč do leta 1975 uradna (državna) pomoč sestavljala 70 odstotkov vse pomoči, kar pomeni, da bi moralo 0,70 "/o skupnega bruto proizvoda, ki bi ga posamezne države prispevale za pomoč, iti skozi vladne roke. Javna pomoč naj bi prevladovala zato, da bi jo bilo laže usmerjati na tiste razvojne točke, za katere so dežele v razvoju najbolj zainteresirane. Dejansko pa se struktura pomoči spreminja prav v nasprotno smer. V letu 1970 je javna pomoč znašala 6,8 milijarde dolarjev, torej za 200 milijonov več kakor v letu 1969. Toda ves ta prispevek je požrla inflacija in se realna vrednost javne pomoči sploh ni povečala. Njen delež v celotni pomoči je nasprotno padel od 0,36 na 0,34 odstotka bruto proizvoda. Cilju, po katerem naj bi javna pomoč predstavljala 0,70 "/o bruto proizvoda, so se najbolj približale Francija (0,65 "/«), Nizozemska (0,63) in Avstralija (0,59), medtem ko so od njega najbolj oddaljene Švica (0,15), Italija (0,16) in Avstrija (0,13). V začetku lanskega leta so se skupni javni dolgovi vseh dežel v razvoju povzpeli na 66 milijard dolarjev. Skupna odplačila in obresti, ki so jih morale plačati v letu 1970, so znašale približno 6 milijard dolarjev — skoraj dve petini vse pomoči, ki jim je pritekla v omenjenem letu. Tako je seveda razumljivo, da dežele v razvoju kljub pomoči, ki so je deležne, ne morejo dovolj hitro po poti razvoja, kar ima za posledico, da se prepad med razvitim in nerazvitim delom sveta še naprej poglablja. kakor nisem človek, ki pred težavami apatično skriva glavo v pesek. Razumljivo je, da ima glavni tajnik OZN omejitve, ki jih ne more prekoračiti, toda v okviru pooblastil more in mora biti na moč dejaven, je naglasil Waldheim in obljubil, da bo uresničeval politiko pod geslom .bolje je preprečiti kot zdraviti". Zavzel se bo za to, da bodo vse krizne položaje že v najbolj zgodnjem obdobju njihovega razvoja pravočasno preučili ustrezni organi Združenih narodov. Waldheim se zaveda, kako težka je njegova naloga zavoljo različnih interesov velikih sil, vendar je dodal, da tisti, .ki pozna pravila igre velikih sil, vendarle mora najti pravo rešitev". Sicer pa je Wald-heim mnenja, da so velike sile očitno prišle do sklepa, da so Združeni narodi nujni in da jim je treba omogočiti delovanje. Kot dokaz je navedel nedavno izvolitev novega glavnega tajnika OZN, ko so se velike sile prav tako sporazumele. Prepričan pa je tudi, da različna mnenja Moskve in Pekinga ne bodo povsem zavrla dela varnostnega sveta. V svoji izjavi je dr. Waldheim zavzel stališče tudi k nekaterim aktualnim problemom. Na vprašanje, ati namerava posredovati glede krize na Bližnjem vzhodu, je dejal, da je sedaj najbolj pomembno nadaljevati Jarringovo poslanstvo. V kolikšni meri naj bi pozneje tudi sam sodeloval pri tem, je menil, da bo odvisno od nadaljnjega razpleta krize. Glede vietnamske vojne je izrazil upanje, da se bo le-ta kmalu končata. Na vprašanje, zakaj OZN ni posredovala med nedavnimi spopadi v Vzhodnem Pakistanu, pa je dr. Waldheim odgovoril, da ne more zanikati, da preživlja OZN hudo krizo — krizo zaupanja. Hkrati je napovedal ukrepe, s katerimi naj bi prebrodili to krizo, in posebej opozoril, da je treba svetovno organizacijo prenoviti, kajti v organizacijskem pogledu bi morata postati bolj dejavna. Dejal je, da bo za svoje sodelavce skušal pridobiti najboljše strokovnjake. Jedrska energija osvaja svet Med najbolj pereče probleme današnjega sveta sodi nedvomno vprašanje, kako zaščititi čiovekovo okotje pred vsakodnevnim za-struptjanjem. Najtesneje s tem vprašanjem pa je povezano tudi pridobivanje energije, kajti strokovnjaki so si edini v tem, da pri pridobivanju energije močno kvarijo ozračje zlasti kalorične elektrarne, pa naj bodo na premog ali olje. Zato dobiva vedno več privržencev teorija, da so poleg vodnih elektrarn najprimernejše in najkoristnejše jedrske elektrarne, posebno danes, ko so v glavnem že rešeni vsi tehnični problemi, kot posebna nevarnost žarčenja, spravilo odpadkov goriva, odpadne vode ali pa dražje cene goriva. Tako je atomskim elektrarnam, ki se dvajset let prebijajo k vrhu, v zadnjih nekaj letih to tudi uspelo. Seveda so tudi tukaj kot prve prodrle velike države — Amerika, Sovjetska zveza in Britanija; toda kmalu so jim začele slediti tudi mnoge druge industrijske dežele, posebno tiste, kjer so bile možnosti širšega izkoriščanja vodne energije bolj ali manj že izkoriščene. Premog je bolj ali manj bitko izgubil, čeprav se številne države iz stra-teško-političnih razlogov še vedno nočejo povsem odpovedati sigurnemu viru energije, ki ga imajo na domačih tleh. Pred enim letom je na svetu delovalo že TUD! SOC!AL!ST!CNE DRŽAVE nudijo pomoč dežeiam v razvoju Kadar je govora o gospodarski pomoči dežeiam v razvoju, marsikdo misii, da tako pomoč nudijo ie zahodne industrijske države. Vendar pa temu ni tako. Tudi socialistične države s Sovjetsko zvezo in Kitajsko na čeiu precej prispevajo za gospodarski razvoj zaostaiih dežel. In ta pomoč postaja še posebno zanimiva zdaj, ko je Amerika bistveno zmanjšala svoje tovrstne izdatke. Pomoč socialističnih držav deželam v razvoju se je začela leta 1954, ko so Sovjetska zveza in dežele SEV (gospodarska skupnost vzhodnih držav — op. ured.) dale v te namene skupaj okrog 200 milijonov dolarjev. Naslednje leto so ta znesek skupaj s Kitajsko povišale na 450 milijonov dolarjev, medtem ko je bil dosedanji višek dosežen ob koncu Hruščo-ve vladavine z 1,9 milijarde dolarji; pri tem je znašala udeležba Kitajske 350 milijonov dolarjev. Leta 1965 se je pomoč Sovjetske zveze naglo zmanjšala, ker so glavni delež prevzele ostale članice SEV; pa tudi kitajska pomoč je v naslednjih letih skoraj usahnila, čemur je bila glavni vzrok tako imenovana kulturna revolucija. Potem je pomoč socialističnih držav deželam v razvoju začela spet naraščati. Leta 1967 in 1968 se je vrednost pomoči približala 500 milijonom dolarjev, leta 1969 pa se je naglo dvignila na milijardo, medtem ko je leta 1970 glede na močan delež Kitajske (v višini 695 milijonov dolarjev) skupna vrednost pomoči socialističnih držav dosegla vsoto 1,4 milijarde dolarjev. Pri dajanju te pomoči prihaja vedno bolj do tekmovanja med Sovjetsko zvezo in članicami SEV na eni ter Kitajsko na drugi strani. Zadnje čase je bil tozadevno najbolj značilen primer tako imenovana .bakrena" železnica med Tanzanijo in Zambijo, katere stroški znašajo nad 400 milijonov dolarjev, kar je doslej najvišji kitajski enkratni kredit, saj prekaša celo sovjetske izdatke za Asuanski jez v Egiptu, ki so leta 1970 dosegli 325 milijonov dolarjev. Obrestna mera sovjetskih kreditov je običajno 2,5 "/o in je posojilo treba začeti odplačevati tedaj, ko je predvideni objekt zgrajen, medtem ko odplačilni rok traja do 12 let. Podobni so tudi pogoji za druge vzhodnoevropske kredite, Kitajci pa so zahtevali začetek odplačila ponekod šele po desetih letih oziroma so na primer Romuniji odobrili leta 1970 sto milijonov dolarjev brezobrestnega posojila za gradnjo industrijskih objektov. Tako vse kaže, da bo drastično zmanjšanje ameriške pomoči imelo tudi resne politične posledice, saj bosta nastalo praznino skušali čim bolj izkoristiti zlasti Sovjetska zveza in Kitajska, čeprav seveda nimata enakih možnosti kot Amerika. Da pa gospodarsko pomoč deželam v razvoju ne nudijo zgolj iz človekoljubnosti (ne na Zahodu in tudi ne na Vzhodu), bo vsakomur jasno. lepo število jedrskih elektrarn, katerih skupna zmogljivost je znašala skoraj 20 milijonov megavatov. Skupna zmogljivost jedrskih elektrarn, ki so bile v gradnji, je znašala okroglo 102,6 milijona megavatov, poleg tega pa so v številnih državah načrtovati gradnjo nadaljnjih jedrskih elektrarn, katerih skupna zmogljivost naj bi dosegla skoraj 200 milijonov megavatov. Amerika se je v zadnjih letih razvila že v pravega serijskega dobavitelja jedrskih elektrarn, vedno bolj pa ji v tej smeri sledijo tudi Britanija, delno Zahodna Nemčija in Švica, kooperant pa je tudi Avstrija, medtem ko na vzhodu zavzema to mesto Sovjetska zveza, ki opremlja z jedrskimi elektrarnami tudi druge vzhodnoevropske dežele; na azijskem območju pa se pojavlja zlasti Japonska. Med državami, ki tudi na tem področju nočejo zaostajati, je treba še posebej omeniti Francijo, ki je začela uresničevati obsežen atomskoenergetski program. 2e za lansko leto so napovedali začetek gradnje treh jedrskih elektrarn, v prihodnjih petih letih pa naj bi jih sledilo še sedem, tako da bodo imele francoske jedrske elektrarne skupno zmogljivost 8000 megavatov. Strokovnjaki cenijo, da bo leta 1985 tretjina vse energije v Franciji proizvedena v jedrskih centralah. Zahodna Nemčija in Japonska gradita svoje jedrske elektrarne po ameriških licencah, Švedska pa je zgradila reaktor po svojih lastnih načrtih. Avstralija je lani naročila svojo prvo jedrsko elektrarno, medtem ko namerava Sovjetska zveza v prihodnjih petih letih povečati skupno zmogljivost svojih jedrskih elektrarn za nadaljnjih 6000 do 8000 megavatov. Podeljene Kraigherjeve nagrade za izjemne dosežke na področju gospodarstva Predsednik gospodarske zbornice Siovenije Leopoid Krese je prejšnji leden v okviru posebne svečanosti podeiii ietošnje nagrade Borisa Kraigherja, ki jih vsako teto podeiijo kot moraino in materiaino priznanje siovenskim gospodarstvenikom za izjemne dosežke trajnega pomena v organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij. Pode-iitve nagrad so se udeiežiii tudi najvišji predstavniki siovenskega poiitičnega in gospodarskega iivijenja. Letošnje Kraigherjeve nagrade so prejeti: Anton Debevc, direktor industrije usnja Vrhnika; dipi. inž. Marko Drnovšek, direktor Eiektrokovine v Mariboru; Jože Knez, giav-ni direktor iesnega kombinata Novoies v Novem mestu; dipi. oec. Viadimir Logar, ge-neraini direktor združenega podjetja iskra iz Kranja. Predsednica komisije za podeiitev Kraigherjevih nagrad univ. prof. dr. Mara Bešter je v obraztožitvi nagiasiia za posamezne nagrajence: # Anton Debevc — vrhniška industrija usnja je v zadnjih devetih ietih, ko jo vodi Anton Debevc, dobiia vrsto priznanj za kvaiiteto svojih izdeikov. # Marko Drnovšek — dvajsetietni uspešni posegi v organizacijo in vodenje tovarne Eiektrokovina, ki uspešno uresničuje razvojni program in dosega ugodne posiov-ne rezuitate. # Jože Knez — prispeva) je veiik deiež k pomembnim dosežkom novomeškega kombinata in k utrditvi njegovih razvojnih perspektiv. # Viadimir Logar — sodi med najvidnejše predstavnike tistih samoupravnih in strokovnih sii, ki so uspete kijub težavnosti in zapietenosti upravijanja in vodenja tako veiikega posiovnega sistema zagotoviti konsoiidacijo in očiten gospodarski vzpon ve-iikana siovenske industrije. ttntHtuHHttHHHtttHNtuHttHHHtMttHHHtMNHtMHttMttunMMtHnHtttHnutHHtntHntttnttHtHHtHtMtHtHttHnttnttunHtHMtHHMnntnttuttmnmHmmmmntHHmmmtmHUHmutmmmmHmmmtHmmmmmtmmmH UGOTOViTVE ŠTETJA DOMAČtH ZiVALi: --------------------------------------------------------------------------- Manj krav in prašičev - večja poraba mesa s________________________________________________________________________y Zadnje štetje domačih živali 3. decembra 1971 je pokazalo, da se je tekom minulega teta število goveje živine povečalo za 30.000, število prašičev pa je nazadovalo za okroglo 353.900 na 3,091.000. Posebna značilnost tega štetja je nadaljnje nazadovanje števila krav; lani se je zmanjšalo za okroglo 20.000 na 1,050.800. Temu nasproti je bilo število bikov na pitanju za 36.785 glav višje kot pred letom dni. Iz teh primerjav je mogoče povzeti, da bo letos v naši državi celokupna prireja mesa nižja od lanske. Nižja pa utegne biti tudi v letu 1973. Lani je celokupna poraba mesa v Avstriji narasla za okroglo 7 odstotkov na 76,5 kg na osebo. Zaradi izredno visoke ponudbe in razmeroma nizkih cen je šel ta porast v celoti v prid svinjskega mesa. Lani je bilo s 3,9 milijona zaklanih 250.000 prašičev več kot leta 1970. Cene živih klavnih prašičev so od poprečja 15,50 šil. v prvem pol- letju 1970 padle na 13,62 šilinga v prvem polletju 1971. Ob naraščajočih cenah za govejo živino je oboje povzročilo, da je lani prebivalstvo držalo mero pri govejem mesu in da je kupovalo več svinjskega mesa. Njegova poraba po prebivalcu je narasla na 45,3 kg. Pri govejem mesu se je poraba tudi tani gibala prt 20 kg, pri teletini pri 2,8 kg, pri mesu perutnine pa pri 8,5 kg. Letos' utegne priti spet do sprememb v prireji, ponudbi in porabi mesa. Ponudba svinjskega mesa domače prireje bo zaradi uvodoma omenjenega nazadovanja števila prašičev za okroglo 30.000 ton manjša kot lani. Temu nasproti je pri govejem mesu računati, da se bo njegova prireja povečala za 10.000 ton. Ta količina vendar nikakor ne bo zadostovala, da na strani ponudbe nadomesti nazadujočo ponudbo svinjskega mesa. To tem manj, ker bo morala naša država pitane bike in njihovo meso slej ko prej izvažati, da v letih večje ponudbe in potrebe izvoza ne bi zgubila kupce v Italiji in tudi drugod. Vse torej kaže, da bo treba letos v naši državi uvoziti večje količine svinjskega in govejega mesa. Potrebe po takem uvozu pa bodo trajale verjetno tudi še prihodnje leto, kajti 20.000 krav manj je vzrok, da bo letos število telet nazadovalo za 20 tisoč in da se bo 1973-74 ponudba klavnih goved zmanjšala za najmanj isto število. Štetje domačih živali 3. decembra 1971 pa ni pokazalo le, da se razmerje med ponudbo in porabo mesa spet enkrat približuje svoji kritični točki, pokazalo je tudi, da število rejcev goveje živine in prašičev čedalje nagleje nazaduje. Med letom 1960 in 1970 se je število rejcev goveje živine zmanjšalo za 74 tisoč, lani pa se je zmanjšalo za nadaljnjih 8654 na 236.421. Medtem ko je prej povprečno dnevno 18 kmetov opustilo govedorejo, jo je lani dnevno opustilo 24. Število prašičerejcev se je lani zmanjšalo za 15.000 na 281.086. Doslej nazadovanje števila govedo- in prašičerejcev na zmanjšanje prireje mesa in tudi mleka ni vplivalo; ponudba mesa in mleka je kljub temu naraščala. Zadnje čase pa ne opažamo le, da ponudba mleka upada, marveč tudi spoznavamo, da prireja govejega mesa ne sledi več naraščanju povpraševanja za njim. Med letom 1965 in 1970 se je v Avstriji prireja govejega mesa povečala za 20 odstotkov, njegova poraba pa je bila 1970 za 30 odstotkov večja kot pred šestimi leti. Lani je sicer — kakor že rečeno — zaradi izredno visoke ponudbe svinjskega mesa poraba govejega mesa stagnirala, toda letos se bo očitno spet povečala. Tako se torej izvozni višek prirejenega govejega mesa naglo krči. Izhod iz te dileme je edino v povečanju števila krav, brez katerih se število telet in ponudba pitovnih goved ne moreta povečati. POStROKKDSVHU NEW YORK. — Novi glavni tajnik OZN dr. Kurt Waldheim je izjavil, da je pripravljen osebno posredovati pri iskanju izhoda iz krize na Bližnjem vzhodu in tudi obiskati Kairo in Jeruzalem, če bi se mu to zdelo koristno. O možnostih za ureditev krize se je pogovarjal tudi s posebnim odposlancem Združenih narodov na Bližnjem vzhodu Jarringom, ki je v ta namen prispel v New York. RAVALPiNDi. — Vladni list .Morning News" je poročal, da bo pakistanski predsednik Buto ukazal soditi bivšemu predsed- . niku Jahju Kanu, ki je v hišnem zaporu- j List navaja, da bodo raziskali izgube v -Vzhodnem Pakistanu in kako je prišlo do ustavitve ognja v Zahodnem Pakistanu. List piše, da je Jahja Kan zapravil polovico Pakistana in pustil Zahodni Pakistan pod okupacijo. SKOPJE. — V Makedoniji bo začelo letos obratovati nekaj velikih industrijskih objektov. Med njimi je najpomembnejša nova topilnica svinca in cinka v Titovem Velesu; iz njenega plavža bodo sredi leta pritekle prve tone svinčevega in cinko-vega koncentrata. Letna zmogljivost bo znašala 100.000 ton svinca in cinka, 160 tisoč ton žveplene kisline in nekaj plemenitih kovin. Proizvajalni postopek je sodoben, tako da se bo vloženih 700 milijonov dinarjev hitro povrnilo. Vrednost letne proizvodnje bo okrog 550 milijonov. Obratovati bo začela tudi nova tovarna cementa v sklopu skopske cementarne, novi električni plavž skopske železarne in več obratov, ki jih bodo postavili s sredstvi posojila za povečanje zaposlenosti. LONDON. — Prvič v zgodovini KP Britanije je bila za predsednika partije izvoljena ženska, in sicer 39-letna Irene Swan, doma iz Edinburgha na Škotskem. Irene Swan, mati dveh otrok, je članica partije od leta 1955 in je kot sindikalna funkcionarka imela važno vlogo v delu KP Škotske. Britanska KP je bila ustanovljena leta 1920 ter ima danes 28.000 članov. JERUZALEM. — Izraelska vlada je sprejela vojaški proračun za novo finančno leto. Proračun znaša 5,3 milijarde izraelskih funtov (okrog 530 milijonov funtov šter-lingov). Pri tem proračunu gre za kompromis med zahtevo finančnega ministra Sa-pira, da je treba vojaške stroške „skresati", in zahtevami obrambnega ministra Moše Dajana, ki mu seveda še tako visoka sredstva niso dovolj. OTTAWA. — Kanadski senat je določil ! mejo, kjer se začne za kanadske državljane ; revščina: letni dohodek 2140 dolarjev za samca, 3750 za zakonski par, 4290 za družino štirih članov. Senat je predložil, da bi naj ti ljudje bili deležni garantiranega dohodka v znesku 70 odstotkov teh številk. Minister za zdravje je študijo senata zavrnil s pripombo, češ da teh 70 odstotkov samo ..garantira revščino" in nič drugega. PARiZ. — Imetje pred nedavnim umrlega francoskega pevca in igralca Mauricea Chevaliera je bilo ocenjeno na 120 milijonov frankov. Neki pariški list, ki je pred leti objavil odlomek iz Chevalierovih spominov, piše, da bo država dobila v obliki davkov do 60 odstotkov umetnikove zapuščine. Chevalier je imel med drugim hišo na deželi, večjo stanovanjsko hišo v Parizu, delnice neke ameriške industrijske družbe in slike številnih slavnih umetnikov, na primer van Gogha, Matissa, Utrilla, Picassa in Vlamincka. List piše, da bo hišo na deželi in umetnine podedoval dom za stare igralce, ki ga je Chevalier ustanovil pred leti in ga je ves čas podpiral. V pariški delavski četrti Menilmontant, kjer je umetnik zrasel, bodo po njem imenovali neko ulico. WASHiNGTON. — V primerjavi z enakim obdobjem leta 1970 se je v desetih mesecih lanskega leta v Ameriki zvišalo šte- I vilo zločinov in sploh kaznivih dejanj povprečno za 6 odstotkov. V boju z gangsterji je lani padlo 125 policistov. BONN — Po pisanju hamburškega lista ,,Spiegcl" pripravlja zahodnonemška vlada vzpostavitev diplomatskih stikov z LR Kitajsko na ravni veleposlanikov. Prav tako je omenjeni list objavil vest, da bo zunanji minister Scheel še pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo prihodnje leto, j obiskal Peking. Trenutno je v Bonnu kot edini kitajski predstavnik dopisnik agen- ; cije Hsinhua, ki pa goji živahne stike z zahodnonemškimi politiki. Kitajska se je ) doslej zoperstavila sprejemu Zahodne Nem- } čijc v OZN in je moskovski sporazum med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo imenovala "plod mešetarjenja" na škodo Vzhodne Nemčije. Slovenski ples izredno dobro uspel Siovenski pies 1972 je za nami. Prireditetj — Stovenska prosvetna zve-— iahko z zadovoijstvom gieda na to kutturno-druiabno prireditev, ki je teto: že posebno dobro uspeta, kar je zgovorno potrdiio tradicijo in veiiko zanimanje med našim tjudstvom za Siovenski pies, je tokrat bii že 21. po vrsti. Čeprav je Siovenski pies pri ijubiteijih domače družabnosti med tistimi prireditvami, ki jih redno obiskujejo, gre organizatorjem priznanje za odiično organizacijo. Pri tem predvsem misiimo na to, da ieto za ietom obiskovaicem te priijubijene prireditve vedno spet nudijo najkvaiitetnejše siovenske kutturne in na-fodno-zabavne ansambie. Letos je Siovenska prosvetna zveza za sodeiovanje na Stovenskem Plesu pridobita priijubijeni ansambei bratov Avsenik, ki je brez dvoma bi! najboij priviačna godba 21. Siovenskega piesa. Kot druga godba !e sodeiovai ansambei Kivado z Jesenic, v kuiturnem de!u pa je nastopita foikioma skupina SPD .Zarja" iz Zetezne Kapte. Velika dvorana in stranski prostori Delavske zbornice so že eno uro pred pričetkom prireditve bili Zasedeni. Predsednik Slovenske Prosvetne zveze Hanzej Weiss je ob otvoritvi lahko pozdravil številne obiskovalce — bilo jih je daleč nad tisoč — med njimi tudi u-gledne častne goste jugoslovanskega generalnega konzula Bojana Lubeja in konzula Branka Čopa s soprogama, predsednika komisije Za mednarodne zveze in manjšinska vprašanja Republiške konference SZDL Slovenije Jožeta Hartmana, člana izvršnega sveta Republike konference SZDL Mira Goršiča, zastopnika Republiškega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Martina Zakonjška 'n predstavnike slovenskih političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev. Predsednik Weiss Pa je posebej pozdravil tudi koro-kega deželnega glavarja Hansa Simo, ki je pozneje prišel na Slovenski ples. Po pozdravnem govoru je Slovenski ples otvoril ansambel bra-lov Avsenik, zatem pa je folklorna skupina SPD .Zarja" iz Železne Kaple nastopita s svojim kratkim Plesnim sporedom. Mlada plesna skupina je s svojim presenetljivo dovršenim nastopom pri občinstvu \naletela na prisrčen sprejem, kar jo za mlade plesalce bilo lepo priznanje. Slovenski ples je obiskala tudi skupina narodnih noš iz Kamnika, ki je s sprevodom po dvorani pozdravila obiskovalce plesa. Posebnega aplavza pa je bita deležna skupina slovenskih obiskovalcev iz Kanalske doline, od koder jih je pripeljal znani narodnjak trgovec Prešeren iz Trbiža. Tako je 21. Slovenski ples potekal v duhu Povezanosti Slovencev vseh treh dolin Žile, Roža in Podjune ter iz matične domovine in naših bratov iz Kanalske doline. Mislimo, da nam ni treba posebej poudarjati, da je za dobro razpoloženje v dvorani poskrbel ansambel bratov Avsenik s pevko Emo Prodnik in Francem Korenom; nudili so dovolj možnosti za ples in razvedrilo. Pri obiskovalcih Slovenskega plesa je našel Avsenikov ansambel nadvse topel sprejem in to ni čudno, saj je takorekoč prišel med stare prijatelje in znance, čeprav je od takrat, ko je zadnjič igral na Slovenskem plesu, preraj- žal skoraj cel svet. Med odmori je za dobro voljo skrbel član ansambla Košir, ki je s svojimi humorističnimi vložki spravljal celo dvorano v smeh. Ansamblu bratov Avsenik tem potom izrekamo zahvalo, da se je vabilu Slovenske prosvetne zveze odzval in bil pripravljen za sodelovanje. Tako je koroškim Slovencem pokazal svojo naklonjenost in s tem tudi potrdil, da kljub veliki popularnosti po vsem svetu ni pozabil na Koroško. Beseda zahvale pa gre tudi ansamblu Kivado z Jesenic, ki je najprej igral v zgornji dvorani in potem, ko so Avseniki končali, v veliki dvorani. 2e samo dejstvo, da je ples trajal do zgodnjih jutranjih ur in da se obiskovalcem ni in ni mudilo domov, je brez dvoma pričalo o kvaliteti ansambla Kivado. S tem pa je bil dosežen tudi namen Slovenske prosvetne zveze, ki uspešno nadaljuje tradicijo te priljubljene kulturno družabne prireditve koroških Slovencev. Moramo pa tudi priznati, da je v začetku bil marsikdo razočaran, ker ni dobil prostora in se zato hu- 1972: Mednarodno !eto knjige A/corgdnfzgcfjg z% prosfffo, M/fK?-o /?? zw%7?os; /V/VMCO /ero 7972 prog/ds;V