C5LR5IL0 SlOVm^KKR DLLF\V5TVF\' Izhaja vsak ♦ petek. ■*• UredniStvo in upravništvo V Kopitarjevih ulicah ♦ štev. 2. -» Ma očnina znaša: celoletna . . K 3’— poluletna . . „ 1'50 četrtletna . . „ 075 Posam. štev. „ 0‘10 Štev. 9. ^ V LJUBLJANI, dne 31. januarija 1907. 'StDi Leto II. Tišina pred bitko. Avstrijskega starega državnega zbora je konec. Nočemo grajati mrliča, ker ni lepo, da se opravljajo mrliči. Rajši hvalimo rajni državni zbor, ker je na pritisk od spodaj in od zgoraj dal sam sebi vrv za vrat in potopil v zgodovinsko morje predpravice one gospode, ki si je znala sama sebi postiljati v svoji moči s pernicami, ljudstvu pa s koprivami. Posledice »vzornega« gospodarstva mogočne te gospode vidimo najbolj, ko gledamo neštete mnočice, ki zapuščajo domovino, ker jim vladajoča gospoda ni preskrbela tečnega kruha, marveč nudila ljudstvu le koprive in osat. Nova zbornica bo prisiljena, da skrbi za ljudstvo. Ljudska nevolja bo onemogočila zopetno izvolitev takih svojih zaupnikov, ki ne bodo držali ob volitvah danih obljub in vrgla bo take brezvestne poslance lenuhe tja, kamor spadajo, v staro šaro salonskih gizdalink in gizdalinov. Le kdor dela za ljudstvo, ki se ljudstva ne sramuje in hodi mednj. mu da obračun o tem, kar je delal zanj in dokaže, da ni žrl zastonj in v svojo zabavo poslani-škili dnevnih desetakov, ima mesto v novi ljudski zbornici. »Proč roko od poslaniških mandatov, ki si ne upate med ljudstvo!« bo donel gromeč ljudski glas nad onimi hinavci, ki v novi ljudski postavodajalni zbornici ne bodo izpolnili svojih, ljudstvu danih obljub v volivnem boju. »In proč z ljudmi,« zahtevalo bo ogorčeno ljudstvo, »ki zlorabljajo svoje častno mesto, da si množe svoje zaklade.« Nesebični, odločni, za ljudski blagor vneti možje, ki imajo res veselje do dela za ljudski blagor, ki jim ni za svojo osebo, marveč za stvar, bo spravilo ljudstvo na površje. In v tem smislu pozdravljamo i mi novo ljudsko zbornico, dasi nas boli srce, ko pomislimo na ono krvavo krivico, ki jo je zadala ohola vladajoča nemška gospoda našim bratom in rojakom na Koroškem. A tudi v tem slovesnem trenutku, ko se javlja na nebu zarja boljše bodočnosti ljudstvu, ne pozabimo naše programatične zahteve: Tudi ženske morajo dobiti volivno pravico ! Delavstvu se bodo ponujali pri bodočih volitvah kandidati različnih mišljenj. In prihajali bodo med delavstvo odprtih rok, z namazanimi, sladkimi jeziki razni mešetarji. Zlate gradove vam bodo obetali taki, ki še lesenih hiš nimajo. Sicer dobro vemo, da zavedno naše delavstvo ne bo šlo na lep ljudem, ki se mu bodo približali v ovčjih oblekah, dasi so znotraj deroči volkovi A kljub temu si oglejmo nekoliko ljudi, ki bodo mešetarili med delavstvom za može svojega prepričanja. Prišli bodo socialno demokraški mešetarji med delavstvo in ponujali svoje može za državnozborske poslance. Seveda, pravico imajo tudi socialni demokrati, da delajo za svoja načela. A vsak razsodni delavec se mora vprašati, če so načela te stranke prava in kaj da je storila socialna demokracija za delavstvo. Bahajo se sicer socialni demokratje jako radi, da le oni so prava delavska stranka. Seveda, danes čivkajo že vrabci po strehah, da ni socialno demokraška tako hvalisana stranka nič drugega, kakor skupaj zgnana čreda zaslepljenih delavcev, ki mislijo, da store vse, ako ubogajo svoje višje krivonose judovske poglavarje. Judje so ustanovili socialno demokracijo z očividnim namenom, da delavstvo ne vidi, kje je vzrok njegove bede, namreč v nakopičenih milijonih brezštevilnih judovskih milijonarjev. Da je to res, dokazuje, ker se socialna demokracija v svojih listih kakor vrag križa ogiba zadeti v judovske milijonarje! Izšolani socialni demokrati zabavljajo čez cesarje in kralje, čez cerkev in čez »pope«, prekucnil bi najraje vse, kar vidi in sliši, a ko pride govor na jude in njihovo bogastvo, ti pa stisnejo rep in molče liki pes, če mu pokažeš pasji bič. Verni krščanski delavec ve, da so socialni demokratje neizprosni sovražniki vere, ki ne verujejo ne v Boga in ne v vraga. Sicer, ko pri-čno razširjati svoja načela, so mnogokrat jako pobožni, a kmalu vržejo hinavsko krinko raz obraz, in prično ti gonjo proti vsem, kar mora biti sveto vsakemu, ki ni že izgubil zadnje mrvice krščanskega prepričanja. To dokazuje sedanji proticcrkveni boj na Francoskem. Socialisti so, ki najbolj besne na Francoskem proti napravam katoliške cerkve. A čemu na Francosko po zglede. Bivša katoličana, slovenska socialnodemokraška voditelja Etbin in Anton Kristan sta izstopila iz katoliške cerkve in izjavila javno, da sta brezverca. Zlobni jeziki trde. da sta postala zato katoliška odpadnika, ker sta se hotela prikupiti na ta način svojim judovskim glavnim voditeljem in bogovom tam na Dunaju, kjer zajemata svojo protikatoiiško modrost. Kako pa skrbe socialni demokratje za delavske koristi? Na Nemškem so imeli socialni demokratje lepo število svojih poslancev. V novem državnem zboru se seveda to število znatno skrči, ker jim delavstvo nič več ne zaupa. In ti delavski zastopniki so glasovali leta 1883. proti postavi o delavskem bolniškem zavarovanju, leta 1884. proti postavi o zavarovanju delavcev ob nezgodah, leta 1889. proti postavi o delavskem starostnem zavarovanju, 1. 1890. proti postavi o uvedbi obrtnih sodišč, leta 1892. Ivo Česnik. Ako bi ju družil križ. Črtica. Štefan je odprl vrata z leščerbo v levici, palico v desnici in poškropil predse z blagoslovljeno vodo, ki jo ic dobil v župni cerkvi na dan svojega patrona. »Ce imaš zvezo s hudobo, sc mi ne bližal, če si od Boga . . .« Predno je Štefan to izrekel, se je iztiova zabliskalo in razsvetilo vso pokrajino. Ugledal je Štefan pred seboj tik pred vežnimi vrati nekaj v cunje zavitega. Jokalo in prosilo je in se zvijalo. Vrgel je palico od sebe in posegel hitro, kolikor so mu dopuščale stare kosti, po tistem drobnem, v cunje zavitem. Pritisnil je malo bitje k sebi in mu pogledal v nežni obrazek. Zvijalo se je in jokalo dete v cunjah. Štefan je zaprl vrata in nesel lahno breme v svojo posteljo. Tam ga je izvil iz cunj in ugledal pred seboj krepkega dečka. Krilil je z drobnimi rokami in pograbil kmalu Štefanovo brado, ki je bila že vsa siva. Štefan je bil ves iz sebe. Ni vedel, kaj bi počel. »Čigavo je to dete? Kdo ga je tukaj pustil ? To ga je mučilo neprestano. Začel je premetavati cunje. In res! Dobil je v njih papirček, na katerem je bilo nekaj zapisanega s svinčnikom. Ali Štefan ni znal brati. Da te šem-braj, kaj mu je storiti? Otrok je jokal in prosil. No, Štefan je bil že star, pamet mu je precej opešala. Ni se z lepa spomnil, kaj manjka mlademu bitju. Le okrog njega je hodil, držal leščerbo v eni roki, z drugo pogladil dete po kodrasti glavi. »Tiho, tiho! Priden, priden! Ne jokaj!« Naposled se je vendar spomnil, kaj je otroku. Stopil je v kuhinjo, odprl omaro in prinesel kozjega mleka za prvo silo. Otrok je pil z veseljem. Kmalu se je utolažil. Štefan je mrmral s seboj: »Kaj takega pa še ne, dete šembraj! Star sem že, v vojski sem bil, kaj takega pa vendar še ne! Ali to pisanje, to mi ne gre iz glave. Kaj neki je notri? Jej, jej! Bom že videl, kaj je za- pisanega, saj ni začarano. Mi bo povedal pa gospod župnik, stari gospod mi bo povedal, prav res, pri mej Francoz!« Zunaj je pa tulila burja in metala deževne kaplje ob steklo, da so se šipe tresle. Ves gozd je vršal in pel žalostno pesem. Krasno jutro se je porodilo. Bingljale in cinglale so drobne rosne kapljice na gozdnih drevesih, lahen piš je zavel, sklonile so se, za-šurnele veje in stresli so se na voljno travo svitli kristali. Daleč doli v dolini so se pa dvigale lahne meglice in urno plavale po čistem zraku v sveže jutro. Prav ugodno je bilo Štefanu, ko je stopal ob deročem potoku, ki je bil ponoči narasel, da sc je voda penila, zaganjala ob bregove, valila s seboj kamenje in nosila na svojih vrtinčastih valovih les. Doli k župniku se je napotil Štefan, da mu prebere, kar je pisanega na papirju. Otrok je proti jutru zaspal; tako je stopal Štefan mirnega srca proti fari. (Dalje prih.) proti postavi o delavskem varstvu, leta 1892. proti obdačenju borz, leta 1896. proti borzni postavi, leta 1896. proti postavi o oviranju umazanega tekmovanja ali konkurence in proti postavi za omejitev oderuštva, Nastopili so torej proti delavskim koristim in vzeli v zaščito oderuhe in pa tiste jude, ki igraje pridobivajo na svojih sejmiščih, ki jim pravijo borze, milijone, Socialni demokratje tudi zaničujejo one delavce, ki ne trobijo v njihov rog. Koliko so pa dali socialni demokratje n. pr. ko so štrajkali delavci v Vevčah in pa na Jesenicah? Še počenega groša ne. Na Jesenicah sta graški Hilarij in pa poslovodja ljubljanskega, že propalega socialno demokraškega konsumnega društva in načelnik okrajne bolniške blagajne Breskvar, ki je v Inomostu študiral socialno demokraška načela, delavce gonila ob stavki na delo, češ, da se stavka ni pričela pravilno. In pa tisti socialno demokraški zagorski voditelj Čobal, kako je spravil delavstvo litijske predilnice v stavko in mu obetal zlate gradove. Ko je pa pričelo delavstvo dejansko stavkati, je je pa čez nekaj dni gonil brez vsakega vspeha nazaj na delo, ker pulfra ni bilo. In kako grdo so pisali socialni demokratje ob znanih demonstracijah v ljubljanski tobačni tvornici proti delavkam? Gnjusi se nam, da bi ponavljali njihove psovke. Za danes to zadostuje, da si lahko napravi vsak sodbo o teh nebodijihtreba delavskih osrečevalcih. Kar zdaj sledi, se pa premagujte in se ne smeiajte. Delavce pridejo namreč ob volitvah snubit tudi naši liberalci. Lepo vas prosimo, ne smejajte se, ko to čitate.’Ni dvoma, naša liberalna gospoda se zdaj po svojih listih strašni) prilizuje delavstvu. Kajneda, da' so smešni ti liberalni škrici naši, ko mislijo zvabiti delavce na svoj led. Ta jara liberalna gospoda, ki ni storila prav nič za slovensko delavstvo v Trstu, ti napuhnjeni liberalni advokati in drugi dohtarji so menda tako zabiti, da sodijo, delavstvo je pozabilo na nesramne psovke na delavstvo v tistem smradljivem »Slovenskem Narodu«, ki živi od psovk na »farje«, in ki je poleg te gnojnice še nedavno prinašal redne psovke na delavstvo. Kadar je stalo delavstvo v boju za svoja prava, tisti smradljivi list, ki je branil se nedavno nečuveno izkoriščevalko belih sužnjev v zloglasni št. 13., je gotovo psoval delavstvo z izrazi, ki so običajni med barabami in pa tatovi po ječah. Pisarija tega lista ob delavskih bojih v Vevčah, na Savi in Javorniku, ob demonstracijah v ljubljanski tobačni tvornici je nam še v živem spominu. In niso še pozabljene graje ljubljanskega župana na slabo Plačane mestne delavce v neki javni občinski seji. 1 isti Kliam, ki je iznašel, da so se razvili liberalci iz raka, naj se le peha, trga podplate in dela za organizacijo liberalnih delavcev. Delavci naj se norčujejo iz njega in naj njega in njegove plačane agitatorje fejst farbajo in vlečejo za nos. Poizkusi liberalnih škricev, ob volitvah spehati kakega pametnega delavca v svoje zanjke, so tako smešni, da se jim moramo sme-jciti A liberalnim škricom in njihovim podrepnikom pa že zdaj obljubimo, da bomo natančno zasledovali, če bodo izkušali vplivati na nedopusten način na od njih odvisne ^delavce m uslužbence. Liberalni večji in manjši skrici, le pazite, da boste delali po paragrafih, ki so vam dobro znani. Ce ne boste ubogali našega sveta^ bomo marsikomu preskrbeli, da nekaj let volil ne bo in mu olajšali mošnjo za nekaj kronic. To že danes obljubimo. Naši liberalci so si v laseh. To je že splošno znano. Ustanovila se je nedavno takozvana stranka mladih. Dozdaj še niso sklenili m objavili svojega programa. O njih je znano le to, da izdajajo svoj list, ki se tiska v Kamniku. V tem svojem listu zabavljajo čez vse, kar leze in gre. V stranki mladih liberalcev so povečini taki mlečnozobi fantki in dohtarji, ki niso zadovoljni, ker jim starejši liberalci nočejo dati uzd iz rok Sami bi namreč zasedli ona vodilna mesta, na katerih čepe, kakor da so prikovani, stari liberalni voditelji, ki imajo denar m pa liberalno moč s, svojo ga!žijo »Slovenskim Narodom« v rokah. Mladi liberalci niso nič boljši, kakor so stari. Tudi nič manj leni niso, kakor stari, samo nekoliko daljše jezike imajo m pa prav z nobeno stvarjo niso zadovoljni. Delavcem se pač prilizujejo. Radi bi jih spravili v svojo mavho, da bi klicali »mladim« liberalnim doktorjem in advokatom živio. Poizkušajo tudi na vse kriplje, da spravijo Kristanove sodruge v svoj tabor. Liberalec, bodisi star ali mlad. Peter ali Pavel, že po svojih »liberalnih« temeljnih načelih ne more soglašati z delavskimi zahtevami. Se manj se mora vsesti zavedni delavec liberalnim, bodisi mladim ali starim škricom na limanice. Kdor pa ima krščansko zavest, ta pa sploh ne more slediti stranki »mladih«, ki prav nič ne prikrivajo, da se brigajo za vero toliko, kolikor za lanski sneg, z razliko, da jo napadajo, kjer in če jo le morejo. Zavedni slovenski delavec ne bo volil ne socialnega demokrata, še manj pa bodisi starega ali mladega liberalnega kandidata. Preveč so že storili slabega delavstvu. V tišini pred bitko volivno skupaj moči za zmago pravične delavske stvari. Med brati in sestrami. Tobačno de‘avstvo. Osrednja zveza krščanskega tobačnega delavstva je priredila od 19. do 22. januarja na Moravskem štiri shode. O teh se nam poroča : Iz Bavča. Dne 21. t. m. se je vršil tukaj javen shod tobačnega delavstva, prirejen od osrednje zveze tobačnega delavstva, ki je bil prav dobro obiskan. Na shodu je poročal zvezni tajnik gospod Ullreich, ki je naglašal v daljšem govoru potrebo organizacije tobačnega delavstva in je poživljal navzoče, naj se pridružijo tej prepotrebni organizaciji. Nato je govorila predsednica zveze gospa Majeski o taktiki so-cialnodemokratičnega društva za tobačno delavstvo in je pokazala, kako dvomljive vrednosti so dokazi »sodrugov«. Navzoči »sodrugi« in »sodruginje« so dali duška svoji nezadovoljnosti z enkratnim medklicem. Uspeli shoda je bil izvrsten; več jih je pristopilo k organizaciji krščanskega tobačnega delavstva. Novi Tišin. V torek, 22. t. m., je bil shod tobačnega delavstva v Novem Tišinu. Govoril je gospod Ullreich o namenu in potrebi krščanskega društva za tobačno delavstvo in povdar-jal potrebo pridne agitacije. Gospa Majeski je govorila o raznih zadevah, tičočih se tobačnega delavstva, kakor tudi o napravah in delu osrednje krščanske zveze tobačnega delavstva. Splošno odobravanje je pričalo, da je tudi v Novem Tišinu spoznalo delavstvo pomen organizacije. Iz Sternberga se poroča: Shod, ki bi se moral vršiti v nedeljo, 20. t. m., v našem kraju, se je moral vsled razn'J\ okolnosti vršiti v z.vezi z splošnim javnim shodom ljudskega društva. Govornika, gospod Ullreich in gospa Majeski, sta govorila o pomenu vsake organizacije na krščanski podlagi in potem še posebno o pomenu krščanske organizacije za tobačno delavstvo in sta poživljala za pridno agitacijo za krščanska društva. Odobravanje, ki je sledilo izvajanjem obeh govornikov, je pokazalo, da je tudi v Sternbergu smisel za krščansko organizacijo kaj dobro razvit. Ker je bila velika udeležba, bo brezdvomno tudi velik uspeh shoda. Cvitava. Dne 19. januarja smo imeli v našem mestu dobro obiskan shod, kjer smo čuli veliko lepega od gospoda Ullreicha in gospe Majeski. Z odobravanjem smo sledili izvajanjem obeh govornikov in sinemo trditi, da shod ni bil breuspešen. Navzoči socialni demokratje so bili cel čas zborovanja popolnoma mirni. Shod je tudi pokazal, da je naše delavstvo navdušeno in prepričano, kake koristi je naša organizacija delavstva. Naj bi spoznali velik pomen organizacije tudi oni, ki dosedaj se oo strani in s. predsodki opazujejo njeno delo m naj bi se ji nridružili vsi izmed delavstva, da z združenimi močmi čimpreje dosežemo cilj. ki smo si ga postavili. * * * * Idrija. Malokje se govori toliko o socialni izobrazbi, o prijaznosti in o slogi, kakor ravno v našem mestu, le žal, da se tudi v dejanju ne pokaže. Pa kaj' hočemo, kakršne imamo učitelje, taki so potem njegovi učenci, tako je potem njihovo dejanje. Kar srce zaboli človeka, če kje dva posestnika skupaj govorita, bodisi na cesti, ali v gostilni, ali kjersibodi, pa ta ali oni izmed tovarišev pride, pa začne zabavljati rekoč vidiš jih bajtarje, že zopet kaj tuhtajo, kako bi nas gostače izkoriščali v svoje osebne namene. Če se davek v občini poveča, pa pravijo, ga bodo mogli že gostači plačati. Težko so sliši tako očitanje, ker ni resnično. Tukaj v Idriji je ena tretjina hišnih posestnikov delavcev, med temi jih je veliko, ki imajo nove hiše in so zadolženi. Če ima delavec hišo, stane ga 4000 kron, če plačajo po 5 odstotkov obresti, znašajo 200 kron, gostač mu plačuje najemnine 30 do 60 kron, med tem ko pride na posestnika z davki vred do 180 kron, pa navzlic temu moramo še poslušati take zabavljice, ali ni to dovolj žalostno. Odkod da izvira ta zavist, ni težko uganiti. Po našem mnenju pride od Kristana. Hodi nam na misel tisti čas, ko so ljudje govorili, da bo zmešnjava na svetu, da bo brat zoper brata, tovariš zoper tovariša, in vse to se uresničuje. Velikokrat se povdarja med tovariši, da se v cerkvi hujska in nič druzega. a jaz, pisec teh vrstic, sem vedno navzoč in vestno poslušam vse govore, pa nikdar ni nobenega hujskanja, ampak vedno se povdarja le bratstvo in ljubezen do bližnjega, ter dokler ne bo stan s stanom, ne bo srečen človeški rod. Kristanovi sodrugi pa poslušajo svete nauke iz njegovih vsevednih ust in se jih tako navza-mejo, da ne znajo drugega, kakor da groze proti farjem, proti pavroin, oziroma kmetom, in pretijo nam lastnim tovarišem hišnikom. — Vedno se povdarja, da je potrebna šola. Res, tudi mi tega najbolj pogrešamo, ampak tak razdor, kakor je dandanašnji med človeško družbo, mi naravnost odklanjamo. Tu ne mislimo nobenega političnega naziranja, naj si bo tega ali tega, proti takim smo pa vendar zmi-raj, da'če ima človek svojo hišico zadolženo, pa se ne sme prikazati svojim tovarišem pred oči, da bi ga ne zbadali. Torej, dragi tovariši 1 Pustite vse te ekskurzije Kristanove, na katerih vam razlaga Ante Kristan svoje puhle nauke, vrzite od sebe vso zavist in sovraštvo in nadomestite je z ljubeznijo in prijaznostjo, ker le v edinosti je moč. Trbovlje. Po občnem zborovanju »Pazni-škega in delavskega podpornega društva« so bili izvoljeni večinoma krščanski socialci. Tajnik g. J. Zupan ml. je obelodanil neke nepravilnosti, ki so se godile pri omenjenem društvu, nakar je postalo tako razburjenje od strani delavcev in paznikov, da ko bi prišel v tistem momentu nekdanji predsednik Leeb, bi bil gotovo oklofutan. To pa ni bilo všeč nekaterim liberalnim kalinom, kateri so takoj sklenili, da se volitev ovrže in skliče nova volitev, katera se vrši prihodnjo nedeljo po liberalnem receptu. Radovedni smo, kako bodo delali prihodnje leto. Izvedeli smo tudi, da uradniki društveniki gospodu ravnatelju vse na nos prinesejo, seveda kar delajo krščanski možje, kar je liberalnega, je tako vse prav. Pa gospod ravnatelj, kakor se vidi, noče poslušati njihove neslane stvari, ker on je gotovo prepameten, da bi šel na njihove besede. Nekdo je pa celo žugal. Prepričani smo že tako zdavnej, da brez ^korupcije in žuganja ne bo šlo, pa se motite, časi so proč, kjer je vladala kruta sila. Delavec se tudi že zave, da je moč, s katero se mora računati. Priporočamo pa krščanskim socialcem društvo. V bolezni, kakor tudi v osebnih interesih bode tudi, mislim, ono delavca podpiralo. Veselic in koncertov je delavstvo že sito. Ali ste morebiti slišali, kako se je delavstvo, kakor tudi^ pazni-štvo, izrazilo pri volitvi? Namreč da »Streich-muzike« ne mara in da naj društvo bolj skrbi za izobrazbo delavstva, ne pa za stvari, ki so delavcu v škodo in ne v korist. I o za danes. Materijala je še dovolj. Ce se -razmere ne poboljšajo, bodem ž njim kmalu cenjenim bi av-cem postregel. Delavec. Z lastnimi močmi. Občni zbor »S. K. S. Z.« Na Svečnico, dne 2. februarja t. 1., se vrši občni zbor »S. K- S. Z.« v društveni dvorani. Začetek ob'10. uri dopoldne. Spored: Predsednikov nagovor. Poročilo ženskega oddelka »S. K. S. Z.« 1 ajmkovo poročilo. Poročilo pregledovalcev računov. o-ročiio knjižničarja Kosa. Podpredsednika Smolnikarja poročilo o »S. K. S. Z.« širšem delovanju (stik z društvi - tiskovine — »Zvezme« publikacije). Kronika »S K. S. Z.«; poroča dr. Aleš lJšeničnik.»S. KVS. Z.« mešan nevski zbor, poročata pevovodji Čadež in Černič. Češki tečaj, poroča Hybašek. Knjigovodski tečaj, poroča Podlesnik. Socialni kurz, poroča dr. Krek. »S.*K. S. Z.« telovadni odsek, poroča Podlesnik. Volitev odbora, namestnikov odbornikov, pregledovalcev računov in razsodišča. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Javno predavanje. Prihodnji torek točno ob tri četrt na 8. uro zvečer bo v »S. K. S. Z.« predaval gospod dekan Anton Koblar iz Kranja. Vstop vsakemu prost. Delavci in delavke, prihitite k predavanju v velikem številu! Strokovno društvo »Kranjske industrijske družbe« na Sav/. Drugo nedeljo meseca februarja ne bo predavanja zato, ker je pustna nedelja; se ne spodobi. Takrat so maškarade in plesi; nameravamo pa, da bo veselica s plesom Kamna gorica. Delavsko bralno društvo v Kamni gorici priredi na Svečnico, dne 2. t. m., predavanje ob 3. uri popoldne. Predaval bo g. profesor iz zavoda sv. Stanislava. Delavci in delavke, pridite vsi k temu predavanju! Ljubljanska podružnica zveze krščanskega tobačnega delavstva avstrijskega se tem potom najtopleje zalhvaljuie gosp. A. Catarju za spretno vodstvo občnega zbora, nadalje tudi g. J. Lukner in J. Kosec za blagohotno naklonjenost pri ustanovitvi naše podružnice. — Za odbor: Valentin Sever, predsednik. — Ana Če-šnovar, tajnica. Nova krščansko-socialna delavska organizacija v Ljubljani. Dne 24. t. m. se je ustano-noviia v prostorih »S. K. S. Z.« ljubljanska podružnica avstrijske zveze krščanskega tobačnega delavstva. Zborovanje je vodil jako spretno tovariš Catar, ki omenja, da je bila lani meseca junija v Ljubljani predsednica »Avstrijske zveze krščanskega tobačnega delavstva avstrijskega«. Ob tej priliki se je ustanovila v Ljubljani tudi plačilnica »Zveze«. Omenja zasluge, ki si jih je pridobila že »Zveza« za tobačno delavstvo. Zveza je prava. Njeni voditelji so vsi tobačne delavke in delavci. Koristno je, da se skupno z drugim tobačnim delavstvom borimo za izboljšanje naših razmer. Delavka Frančiška Zajc poroča o dosedanjem denarnem poslovanju plačilnice. Članov je zdaj v »Zvezi« že- 437. Ana Češnovar prečita in pojasni pravila nove podružnice. V odbor se izvolijo soglasno: predsednik Valentin Sever; predsednika namestnica Terezija Bučar; blagajničarka Frančiška Zajc; tajnica Ana Češnovar; odbornice: Ivana Brate, Marijana Gotz, Mrhar Frančiška, Nartnik Ivana, Novak Ana; odborniki: Bučar Frančišek, Pezdir Frančišek. Zajc Ivan. Revizorji so: Čatar Alojzij, Sevcnc Jožef in Svetek. — Po dokončanem občnem zboru govori dr. Krek o pomenu in važnosti nove organizacije. Gotovo je, da postane v novem državnem zboru dunajska krščansko-socialna stranka ena najmočnejših strank, ki bo imela v rokah tudi vpliv na vlado. Ni dvoma, da kar se je doseglo v prilog pokojnini tobačnega delavstva, se je doseglo po vplivu dunajske kršč.-socialne stranke. Velezanimivo dokazuje, kako se draži vse, a delavske plače ne naraščajo v oni meri, kakor narašča draginja. Maribor. »Prometna zveza želeničarjev« v Mariboru imela je dne 27. t. m. svoj občni zbor v dvorani »Katoliškega delavskega društva«. Ob 3. uri popoldne otvori predsednik g. Kohut s pozdravom zborovanje. Tajnik prebere društv.eno poročilo za leto 1906. Odboro-vih sej imelo je društvo v letu 1906 šest in eno zborovanje, udov ima društvo 40 rednih in 1 podpornega. Blagajnik poroča, da je bilo v pretečenem letu dohodkov 917 K 67 h, izdatkov pa 790 K 41 h. Eni vdovi se je izplačalo 200 K. trem udom podporo po 10 K, enemu 2 K 80 h. Po tem poročilu povzame besedo g. Zaher z Dunahi, ki je slučajno bil v Mariboru, in v prav jedrnatih besedah pojasnuje stanje železničarskih uslužbencev sosebno južne železnice ter nazadnje priporoča, naj udje vztrajajo ter se naj ne dajo zapeljati od nasprotne srtanke. Nato se je vršila volitev odbora. Izvoljeni so vsi prejšnji odborniki. Maribor. Piše se nam: Ne vemo, kje bi iskali krivde; ali ni poročevalcev ali pa morebiti Vaše uredništvo ne sprejema dopisov od tu. Saj vendar »Našo moč« vsak katoliški delavec rad z zanimanjem prebira in vendar se molči o nas kakor da nas ni. Primeroma prebi-vastva nas res ni veliko število, toda kolikor nas je, »junaki«, ki ne zbeže, če kdo malo ali pa zelo poropota pred nami. V nedeljo, dne 13. t. ni., imelo je »Katoliško delavsko društvo« svoj občni zbor; naj bo tu kratko poročilo. Tajnik poroča, da je bilo leta 1906 dvanajst zborovanj, društvenih predavanj 23, in sicer 11 v nemškem, 12 v slovenskem jeziku, odborovih sej 13. Dva izleta, eno protestno zborovanje skupnih katoliških društev, proti »razporoki« in »prosti šoli«, trije družinski večeri, štiri gledališke predstave in božičnica, pri kateri se je igrala ena slovenska in ena nemška igra, ob koncu pa je bilo obdarovanih 162 otrok dru- štvenikov z različnimi darili obleke. Udov šteje društvo 287, med temi 4 častne in 103 podpornih, društveni pevski zbor, ki nastopi pri vsaki društveni prireditvi, šteje nad 305 pevk in pevcev. Društvo si je v pretečenem letu kupilo jako imeniten harmonij in dalo napraviti popolnoma novi gledališki oder. Blagajnik poroča, da je imelo društvo 3776 K 82 h dohodkov iu 3590 K 75 h stroškov. Podpore obolelelim udom je izplačalo 319 K 8 h.. Izvolilo si je društvo za predsednika zopet za prospeh in po-vzdigo društva neumorno delujočega veleč. g. kanonika dr. Mateka, in v odbor, ki se je pozneje sestavi! tako-le: I. podpredsednik veleč, g. Markošek, II. podpredsednik Kurtman, tajnik Leskovar, blagajnik Pohar, odborniki: Jurič, Medvešek, Ulčnik, Klabus, Bračko, Cvalitc. — (Opomba uredništva: Mariborske prijatelie prosimo, naj nam redno dopisujejo; dobro došel vsak dopis. Zdravi!) Delavski predpustni veselici. Opozarjamo ljubljanske somišljenice in somišljenike na prireditvi naših organizacij ob 3. uri pri »Ccn-karju« in ob 7. uri pri »Polšaku«. Delavci, prihitite v obilnem številu na eno ali drugo veselico. Svoji k svojim! Kani pa na Svečnico zvečer? Zavedno delavstvo vabimo, da se udeleži na Svečnico dne 2. februarjavelike predpustne veselice s plesom, katero priredijo ljubljanski obrtniki v veliki dvorani »Uniona« ob 7. uri zvečer. Svira vojaška godba. Med odmorom: kupleti, komični prizori s. petjem in spremljevanjem glasovira. Vstopnina 1 K 40 h, za dame I K. Vsi prijatelji obrtnega stanu dobro došli! Krvoses kapitalizem. Iz Vevč. Pri nas gre res vse narobe. Dne 22. januarja sta si hoteja dva delavca nekoliko zmešat lase med delom, zakaj, ne vem. Ravno ko sta se prijela, jima je pa skalil njujino veselje ravnatelj. In ravnatelj se jima je pridružil in je enemu pričel pomagati s črevljem, dru- gemu je pa posvetil s pestjo po glavi in tako so se namesto dveh pretepali trije, namreč dva delavca in ravnatelj. Posledica tepeža: en delavec kaznovan z 2 kronami, drugi delavec, ki se je pa bojeval, je pa dobil odračun brez odpovedi. Ljudje pa pravijo, da to ni nikakor prav. ker sta kaznovani samo dve osebi, ko so se teple tri osebe. Cuje se tudi, da odpuščenemu delavcu ni bilo izstavljeno pravilno izpričevalo in da namerava izposlovati tudi pred sodiščem ravnatelju primerno kazen in pa potrebni nauk. Pri nas gre sploh zdaj vse vojaško. Pred nekaj tedni sta šle dve delavki na neki samotni kraj. Posledica: Ravnatelj jima ni izplačal dneva. Jako prav je, da so se uvedle neke marke, ki jih delavci vzamejo, ko pridejo, in jih zopet obesijo, ko zapuste tvornico. Zdaj bomo saj vedeli, če kdo zmrzne med potjo v tvornico. Tudi vratar mora voditi knjigo o dohodu in odhodu delavcev. Vse stvari, ki jih včasih bilo ni in jih je vpeljal na novo naš sedanji ravnatelj. Najmučnejše delo pa ima naš tvorniški kočijaž. Vsak večer malone mora voziti gospodo v Ljubljano, domov pa pride po polnoči. V nedeljo zjutraj je ubila elektrika od utrgane žice dva konja. Delavstvo o tem slučaju veliko govori in se mu zdi škoda lepih konj, žrtev ponočevanja in kroka. Odkrito: ravnatelj naš tira s svojim čudnim in nam nerazumljivim postopanjem delavstvo naravnost v stavko. Neka vplivna oseba se je peljala dne 28. januarja mimo nas,. da potrka na duri upravnega sveta naše družbe. Mož, ki služi pri nas. že enajstemu ravnatelju, trdi, da takega moža, ki bi streljal tako kozle, še ni videl. Vidimo že, kaj donese bodočnost. Če donese štrajk, kriv ga bo sedanji naš ravnatelj, ki si ga menda želi in dela zato tako z nami. Listnica uredništva. Žal, da ne moremo priobčiti s Koroške velevažnih nam v četrtek do-šlili dopisov, ker smo zaključili list zaradi Svečnice že v sredo zvečer. Gospode dopisnike prav lepo prosimo, naj nam pošljejo dopise tako, da jih dobimo gotovo zadnji čas vsako sredo. I. ljubljansko delavsko konsumno društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi vse člane na redni občni zbor, ki se bo vršil 17. svečana 1907 točno ob 4. uri popoldne v prostorih ..Slovenske krščansko socialne zveze" v Ljubi ani s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo o delovanju in odobrenje letnih zaključkov za leto 1904, 1905 in 1906. 3. Sklepanje, kako se razdeli in porabi čisti dobiček. 4. Volitev odbora, 5 Raznoterosti. Občnega zbora udeležiti se imajo pravico le člani; člani pa niso več oni, ki so delež odpovedali. Vsled tega opozarjamo dotičnike, da ako se žele občnega zbora udeležiti, — svojo odpoved pravočasno prekličejo. Kakor se razvidi iz spodaj navedenega letnega računa, je stanje društva jako ugodno. Čisti dob'ček znaša 5883 kron 72 vin , rezervni zaklad pa 1562 K 23 vin. Predlagala se bode 5% dividenda, ostanek se bode pa pripisal rezervnemu zakladu. Račun zgube in dobička Zguba (debet) K h Dobiček (kredit) K h Odpis prem. inventarja 10% ■ 227 65 Kosmati dobiček pri blagu . . 9222 91 Davki za leto 1906 .... 336 51 Povrnjena vžitmna 21 17 Neposredna pristojbina . . . 9 73 Dividenda pri ..Vzajemnem pod- Upravni stroški 3123 73 pornem društvu" . . . . 300 —- Obresti od posojila . . 70 — Obresti naloženega denarja . . 107 26 Čisti dobiček 5883 72 9651 34 | 9651 34 1 i Bilanca. Imetje (aktiva) K h Dolgovi (pasiva) K 11 Vrednost blaga 12485 40 Deleži . 13478 36 Terjatve na blagu pri zadruž- Neizplačane obresti deležev 325 99 nikih 7506 75 Dolg na blagu nezadružnikom 2530 34 Vrednost inventarja .... 2048 90 Pripis vpisnin . . . 3350 Delež pri Ljudski posojilnici . 4 — Rezervni zaklad . . . 1397 21 „ Zadružni zvezi . . 20 — Dobiček leta 1905 . . 75 64 „ Gospodarski zvezi . 340 — 4% obresti od tega . 55 88 1562 23 „ „ Naši moči .... 50 — Čisti dobiček 5883 72 Naložen denar 107 26 Gotovina koncem leta 1906 1218 33 23780 64 | 23780 64 1 Ustanovljeno leta 1845. JOS. REICH Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja ===== un pa r* =: Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrezi}!) tofnn. Solidne cene. Ustanovljeno leta 18 62. | Milko Krap CŠ urar Podružnica Resljeva cesta št- 2. prej g. Jos. Černe. Podružnica Resljeva cesta št. 2. prej g. Jos. Černe, v Ljubljani Jurčičev trg št. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih ur, verižic, stenskih in nihalnih ur,uhanovin prstanov Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. Delavci, trgovci pozor! OJ N OJ (B Jt "O L > ra c 0» >(A O a wr% ra >u ra E o Q Slavnemu občinstvu uljudno priporočam svojo^preurejeno krojaško delavnico kakor tudi vsakovrstne uniforme, in vsa Sprejemam tudi v kateri izdelujem moške obleke, druga v to stroko spadajoča dela. Delavcem v oddaljenih krajih drage volje postrežem z vzorci že kupljeno blago v delo. Izdelujem vse po najnovejšem kroju točno in natančno po meri. Delo sprej i mam v vsakem kroju in vsaki množini. Slav. konsumnim društvom in gospodom trgovcem priporočam posebni oddelek za izdelavo konfekcij, oblek za prodajo, od najpriprosfejše do najfinejše izvršitve. Na zahtevo dam tem še bolj natančna pojasnila. Svoji k svojim ! Delavci, trgovci, podpirajte domačo tvrdko. Za obilna naročila uljudno prosi Matija Lazar krojaški mojster v Kropi. 0) < O < Q Cene brez konkurence! m lig Pozori „Slovenska delavska društva"! Kupujte svoje potrebščine pri znani priporočljivi domači manufakturni trgovini: Česnik k Milavec (pri Česniku) Špitalske ulice ana Lingarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. Ivan Podlesnik ml. Ljuminna - - - Stori trs Sten. 10 Priporoča svojo trgovino s hlobuki in čevlji sSIKSg® v-S>V•/->S/> l~> V->>.V.L V\* / VY < VY < VY < V'Y < VY < V V < VY < < I \.y\ VY < v-"/» '/—> •/-'.S ‘/-".N V>.\> A/. •/-'.N > .'*/-> .V> .V> VY < VY < '>W. 'V/Y < VY <<<\* 'V/. \v/. .V> ‘/-".O. \> .V. SV/, - '/lrtic>riA o 27Saten xeii/o c>ct>/y, po ceni in %?c£/TiGsi/it>0'potovcii/ na/ Simo/icT./t)nctetXu v ^čvtvdvorske u/iceJ2&. \SsaAiH 'rs/mi^\y(ts)tii