Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi peli, iu v»lj& po poiti za »«•!«• Mo 4 gld. *>o kr., y.a pol 1. ta '2 ^ld. iO kr , /.a «*et< rt leta 1 gld. .<0 kr. V tiBkaruiri tprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za «>tert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izid« Danica dan poprej. "Tečaj XXX. V IjuMjani 19. prosinca 1877. List 3. Pij II haloli*hi mladini. II. Pismo sv. Očeta papeža Pija IX zedinjenim katoliškim družbam v Belgiji. „Našim ljubljenim sinovom predsedniku senatorju Cannaert d Hamale-u in udom katoliških družb v Belgiji. Pij IX, papež. Ljubljeni sinovi, pozdrav in apostoljski blagoslov! Kolikor hujši je dan na dan stan Cerkve, kolikor nearamnejše njeno veljavo z nogami teptajo, in kolikor vedno naraša terdovratnost, s ktero si prizadevajo katoliško edinoat uničiti in nam odtergati naše otroke, toliko svetlejše, ljubljeni sinovi, se tudi blišči vaša vera, vaša verna ljubezen in vaša vdanost do tega Stola Petrovega. Svoje svete, svoje moči in svoje pripomočke združujete s tem namenom, ne le da bi prizadevanje brezbožnih spodbili, temuč tudi da bi vernike z vedno terd-nejšo vezjo z nami združili. Posebno pa na t predsodku, ki izvira od izreje, ali po društveni ali politiški okolici, v kteri po nesreči žive, — pravi mons. Segur, ki uči iz papeževih govorov, da Bogu in pa lažnjive mu prosto-miselstvu ob eni,m ne m're služiti. 1». Harol AMonierii*. (Dalje.) Ni se čuditi, da so se pri-erčnega govornika bolečine lotile v vratu in v persih, ampak čuditi se je, da ga tako nepreptano in neverjetno silno delo še poprej ni pokopalo. V Levov se pripeljavši se zgrudi nri bolniško posteljo, ki ga je dolgo deržala vtesnjen-ga. Toliko da si malo opomore, se že pripravlja za novo delo. Opasati se mu je bilo pač treba, pa ne zato, ker ga je klicala dolžnost, temuč opertati se mu je bilo, ker je bil primoran svojo domovino zapustiti—takrat namreč je bil jezuitovski red odpravljen v vsem avstrijskem cesarstvu. Mnogo bi a<* dalo pisati o t"j čemi čednosti, pa molčimo. Dosti je, P. Antonievič jo bil iz svoje domovine, ktero je navdušeno in umno ljubil, na tuje pregnan. Vendar, ker je bil imenitna osebnost ne samo po rodo-vini, temveč veliko bolj po svojem apostoljsketu delovanju in ker j« bil verh tega telesno onemogel in bo-lfhen, zato mu je bilo dovoljeno, da sine v deželi ostati. Čez zimo ostane P. Antonievič v Lvovu; bilo pu jo zanj dolgočasno in mučno. Da se mu zdravje poverne, ga pošljejo njegovi predniki v Pasiečno na Karpate, kjer naj hi si v čistem zraku od tolikega dela odpočil. Ta kraj v pismih tako le popisuje: „Sedem milj od Stani-slavova je vasica, ako se smejo po gorah raztresene in kakor orlove gnjezda na skale obešene koče tako ime- novati; to je Pasiečna, ktero mi je božja volja do nekaj časa za prebivanje in znabiti tudi za grob odločila. Ko sem se tako vozil v nase gore, mi je bilo dobro in mirno pri sercu. Bilo mi je, kakor bi bil na novo prerojen. „Kakor orlu bom tvojo mlad st omladil." Te besede sv. pisma sem razumel v tem trenutku. Tukaj je vse veliko in velikansko, vredno Njega, ki je to vstvaril. Tu reke veličastniše šume, tu gozdi svečaniši verše in skale so ko od Božje roke pred stoletji postavljeni a»tarji, s kojih se neprenehoma oblaki kakor kadilo k nebu vzdigujejo." Huculi so, ki v teh gorah živ£, ubogo in siromašno ljudstvo, ki pod milim nebom dru-zega nima, ko obilno uboštva, pa je vendar srečno in veselo, ker zvesto hrani največji pa eeini zaklad, svojo detinsko vero. Antonievič, ki je bil zmerom ljubeznjiv in prijazen, se j< med njimi kmalo vdomačil. Postal je Hucul in kot tal- je prebival v koči, ktero bi mu bil lahko pervi vihar poderl, in vsak večji potoček odnesel. Ce je bilo le vreme za to, da je mogel kam ven iti, nikakor ga ni bilo pod streho obderžati. Hitel je od kraja do kraja, od koče do koče, čez hribe, čez skale, čez prepade, da je tolažil in pomagal, kajti ravno takrat sta stradež in bolezen hudo zdelovala uboge hribovce. ,,Po vseh hribih potujem s palico v roki, z brevirjem pod pazko; po vseh kotih sem znan. Dobro mi je med trm ubogim ljudstvom, ker ga ne smem podučevati — predniki so mi prepovedali spovedovanje in pridigovanje zarad mojega slabega zdravja — pa nobene priložnosti ne zamudim, ga tolažiti in mu kako besedo od večnih resnic na serce položiti. Jaz ljubim naše ljudstvo iz vsega serca; hotel bi zanj živeti in umreti, ko bi božja volja bila." V Zieioni, ueki vasici, se je zarad stradeža in ubožčine vgnjezdil legar. P. Antonievič prosi milošnje pri znancih, prijathh iu tujcih, da nakupi živeža, ki ga med najbolj stradajoče razdeli. Tako je delal, tako je skerbel bolehni jezuit za 3voje rojake, za občni blagor svojega ljudstva Po drugi Evropi so pa časniki bučali, naj se jezuitovski red zatre. Kader mu slabo vreme ni pustilo iz koče, tedaj je čas v to porabil, da je spisoval svoje dogodke. Tukaj je spisal svoje misijonske spomine, iz kterih smo toliko posneli. Verh tega je spisal tudi „tolažbo za sirote, 10 premišljevanj za terpeče duše '. Te premišljevanja so pač navdajk.ija in razsvitljevanja, ki jih je Bog njemu pošiljal. razgovorih, ki se gode med dušo in med Zve-ličarjem, daje tolažbo stiskani duši, ktero vodi po raznih potih h križu, k ♦ dinemu studencu tolažbe. „Ave crux!" Tako sc končaj«, premišljevanja. ,,Bodi pozdravljen, sveti križ, t.a kterem se je godilo delo mojega odrešenja! V tvoje znožje čem položiti vse križe svojega življenju. Hočem terpeti, ker te hočem ljubiti, in ti si me uc l. o Jezus, da prava ljubezen mora križana biti." (Dalje sledi.) Aitar r katotiški eerkri. [Konec.) 111. Slišali smo zg dovino altarjev in tudi cerkvene pravila zastrau njih; in c.e sedaj pogledamo na naše altarje, kakoršni so v resnici, berž spoznamo, da je mnogokrat pri njih dokaj nepravega, necerkvenega. Spregovorimo tedaj še nekaj besedi o tem, na kaj bi se imelo posebno gledati, ako se napravlia nov altar, ali če se stari predeluje, da bo v cerkvenem duhu izpeljan, vsaj kolikor je dandanes in po sedaj vladajočem okusu mogoče. 1. Opomnil sem že, da se je dandanes že skoraj med ljudstvom zgubil pravi umen (zapopadek) o altarju : vsak išče le visoke stavbe z mogočnim stebrovjem in z obilnimi svetniki. Bilo bi tedaj najprej potrebno, da se več skerbi ima in več pozornosti obrača na pravi altar, na altarno mizo. Ta naj bi bila kolikor mogoče velika, dolga, zgoraj prostorna, natanko po cerkvenih pravilih izdelana ter kamnita. Naj se poskerbi, da ae vsaj za veliki altar dobi kolikor mogoče velika verhna altarna plošča, marmornata ali iz bolj priprostega kamna; ta naj sloni v obliki mize na 4, 6 ali več podporah v podobi ličnih romanskih ali gotiških stebričev in vmesni prostor naj se pozida z opekami, naj se spredaj čedno olika in pomala — ali naj se pa spredaj čedno zrez-ljane plošče vdelajo, pa tako, da stebričev ne pokrivajo, ampak da se ti čedno odlikujejo. Ako pa ni mogoče verhni plošči dati za podporo čednih stebričev, naj se ves podporni zid izpelje iz uatornega kamna in naj se ta podporna stena okusno spredaj olika. Ce se pa to zidano podnožje zadela in zapaži z lesom, kakor se pri nas večidel godi, je gledati na to, da ob sprednjem robu menze ta lesena stena ni preveč od verhne altarne plošče proč, sicer bi mašnik med sv. maso ne mogel r6k pokladati na altar, kakor mu velevajo rubrike, ampak pokladal bi jih le na sprednje deske. Ta napaka je pogostna pri naših altarjib; določilo pa pravi: „ma-nibus ita junetis super Altare et positis, ut digiti parvi duntaxat plenum anterioris partis mensae Altaris tangant. Da se pomen altarja lepši ohrani in da se zamore veča skerb ohraniti na altarno mizo, so zelo zelo priporočiti taki altarji, kjer menza sama za-ae stojf, ločena od druge stavbe in da na altarji druzega ni, kot tabernakelj v sredi z altarnim križem, ob atrančh 2 moleča keruba, svečniki in kanontablice. Stebrovje s podobami in vsa tista dandanes navadna stavba m kaj pripravno. (Kupnine je še veliko plačati in za zidau e bo tudi še veliko denarja treba; močno bi bilo tarej žeieti, ko bi se kak premožen dobrotnik v Evropi opomnil te lepe nsorave.) Vračaje se iz Jate te dni sc nas je vozilo n* treh vozovih petnajst oseb. med temi tudi devet novih redovnikov za latrovo deželo: dve francoski karmelitarici (za Oljsko goro), dve sestri sv. Jožeta, en karmelitar. Drugi s o bili lrancoski iu špaujski romarji, med njimi tudi stara Ume. ka mamica, ki je č ver »t o in s spodbudno gorečnostjo romala skoz Rim. Z Nemškega in Poljskega ni nikogar tukaj; preveč so se menda »»strašili po časnikih, aasiravno je bil d • zdaj v resnici, saj tukaj, naj lepši mir. Do zdaj smo imeli že nektese kriti dež, kar je znati, da kaže redno zimo. Vode že mnogotero primanjkuje, ker od lanske zime niso biie polne vse kapoiee. (D. h.;t. i.>i.) Trojno zvonenje. Saj danes št- nedelja ni In v pratki prazr.ik ne stoji, Pa slišim tolikrat zvoniti Ir. vidim toljko ljudstva priti! Zvonenje trojno kaj pomeni, Priprosta pesem razoueni! Ob osmih zjutraj je zapel Slovesno milo zvon vesel; Povabil dans je otrcčiče, Nedolžne dečke in dekliče: Oveučani naj v cerkev grejo ln pervič Jezusa sprejmejo. Preljubi! gine naj še nas Zvonov ta presunljivi glas! — T ud' nas so enkrat pripravljali ln nam — nc bom pozabil — djali: „Obljubo kerstno ponovite. Nedolžni — dobri ostanite!" Enajsto uro zadoni, Zvonenje u; -ano se oglasi — Vmes godbi, vrisk *) in strel se čuje, Občinstvu svatbo oznanuje, Že tu sta žeuin in nevesta, Ki svatovsko k poroki gresta. Zvonenje se sicer glasi Enako, kakor druge dni — Saj zvon nikogar nič ne sodi — Pa ginenja dokaz vam bodi: „N e vesta ima deviški venec Ves čist je ženin, čverst Slovenec!" Kako da še po polu dne Zvonovi danes se glase? Oh bleda smert je krog hodila, V naj boljši hiši se oglasila — In vsi tako zdaj govorijo: „Oh škoda, da že tej zvonijo!" Enkrat bo zvon tud' tebi pel, Slovo bo mesti tebe vzel; Ne bo te hvalil in ne grajal, Kot spovednik — kar nič ovajal; Pa vsim, ki vejo, da ohranil Nedolžnost si, bo serce ranil. A. K. .Wi*ij»ii*k<> sporočila r. I*. Valjavca. XXIV. Vraznik nečencev japonskih in pervi govor presv. S rca Jcusocenr" na čast. Cetertega »večata je odnesel hitri lilapon oo. predniku, Stareta iu Kosa na Slatino k sv. Križu na Štajersko v sv. poslanje; ostal sem tedaj sam in verli tega se bolan doma. Pride o. svečan, god sv. japonskih mu-čenccv iu perva nedelja mesca. Altar se ;e ozaljšal in mala podobica sv. treh mu-čenccv se okusi.o postaji nanj. Cerkev ob četert na devet nagnjetena tako, da so se velike cerkvene duri odpreti m<"'gle čeravno je bil velik sneg in ostra sapa zunaj. Sp«.vedovanja tudi v ntdeljo toliko, da se človek še oddahniti ni utegnil. Popoldne zopet čez in čez polna cerkev, Bil sem jako bolan — ali Gospod je pomagal. Težk«» sem govoril - toda misel, na Kranjskem, in pervikrat v čast presv. Serca Jezusovega govoriti! mi je dala veselje in moč, da se je ljudem serce tajalo ko vosek pri ognji, ko sem jim iskričico ljubezni Božjega *) Ne»p"dobno je, ce še takrat vriskajo in razsajajo, ko ženin in nevesta gresta sv. zakrament prejčt. Serca do nas v govoru pokazati hotel. Peti svečan je bil tedaj vseskozi veseli dan za-me, čeravno sem zavezan maševai, zavezan govoril — razvidil sem, da je na Kranjskem rodovitno polje za družbo našo. — O kak razloček med Požego in Repnjami — med Slovenci in Slavonci! Kar se loči temna noč od belega dneva, toliko Krajna od Slavonije. V resnici, hvaliti moramo Boga, da nam je po dolgi suši duhovni dal gledati pddauje svoje nebeške rose, svojega preobilnega blagoslova, kterega smo zastonj leta in leta med svojimi brati v lepem jugu pričakovali — ali nikdar pričakali. Naj bi ta duhovni, obilni dež Božje milosti vedno zelene klice za nebesa pognal, naj presveto in preljubeznjivo Serce Zveličarja iz tega malega doma svojega zares na vse štiri strani sveta Slovenije mile razliva, ko iz studenca, živo vodo večnega življenja, tisto vodo naj razliva rodu vernemu, od ktere je pri sv. Janezu Samarijanki govoril, da vsak, kdor pije od nje, ne bo žejin vekumaj, — ampak bo v njem zares studenec vode izvirajoče v večno življenje, ki mu bo utolažila dušno potrebo vsako za vselej, ktere moč mu bo posvetila in osrečila dušo ne samo v tem, ampak tudi v prihodnjem življenji. Naj bi bil naš mali, verni slovenski narod ves tudi kmali posvečen po svojih viših pastirjih, kakor je tirolski rod mu posvečen ! Velika devetnica na čast sv. Frančišku Ksaverju. Kje so časi srečni, blaženi, ko je slavni apostelj Indov in Japoncev, neumerljivi Frančišek Ksaverjan, iz nebes gledal neštevilne trume pobožnih očetov naših, zbrane na g;rnjegranskem holmci svojem okoli lepe in bogate cerkve svoje v doljnem Štajerji, kjer je storil toliko slavnih in preslavnih čudežev, Bosebno narodu našemu?! Zginili so, slava Ksaverjeva se le v knjigah spominja se, — od velike devetnice Ksaverjeve narod danes le malo kaj tu in tam š« ve. — Že od nekdaj mi je slika sv. aposteijna indiškiga, ko zamorčika kerščuje, dopadla, rad sem jo povsod gledal ko deček še. In ko sem od velike devetnice njegove 1. 1*61 pervič pri sv. Andreji na Koroškem slišal in poslušal v nekdanji vla-dikovi kapelici zvečer pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom mogočne akorde dramiti sveto tišino klečečih sinov sv. Ignacija v molitvi in serčnih dibljejih utopljenih in ogledoval sorojake svoje, sobrate v Gospodu z živo vero in z zaupanjem globokim, da jim bo Jezus usiišal hrepenenja njih — — sem dobil sam tolik^ vero in tolik zaup do sv. Ksaverjana, da še danes, čez celih 10 let pozneje, nepremakljivo terdno zaupujem sv. Frančišku v vsaki potrebi, da me bo usiišal, ko ga bora česa poprosil s terdno vero ln reči moram, vse vse mi je do.danes storil, mi sprosil od presv. Serca Jezusovega, česarkoli sem ga bil prosil; Repnje so le njegovo delo, sv. Ksaverij nam je hišo zidal, cerkev postavil, vse oskerbel v hiši in svetišči repnjiškem. Želel sem zatorej sv. Ksaverjanu na čast v Krajni veliko devetnico enkrat slovesno napraviti, kar bi se dalo. — Kako sem bil toraj vesel, ko mi prevzvišeni knezovladika 1. 1869 spet pišejo v Požego, da bi postne govore kakor 1. 1SGS v stolni cerkvi prevzel koj drugo leto. Mislil sem, zdaj imam lepo priložnost voditi devetnico Ksaverjevo v njegovi kapelici pri sv. Jakopu, v nekdanji^ cerkvi družbe Jezusove, jo prav svetično obhajati. Ce sem ravno zavoljo nekterih pomišljal, jeli bi šel ali ne šel, sem vender sklenil v večo Božjo čast in zveličanje duš knezu voljo spolniti in spet v Ljubljano iti; ker sv. Frančiška devetnica, da bi se tudi kranjskim Slovencem obznanila, me je sosebno gnala iz Požega, kjer še ljudstvo zanjo ni hotlo vediti. O. deržavnik, ker je premalo bilo časa za pisanje sem in tje, mi ber- zojavi is Beče, ako ne grem, da naj se sam izgovorim pred knezom. In glej, človek obrača , Bog pa oberne: prednik požeški pravi, naj grem ad mojorem Dei gloriam namesti 5 tisučem, kakim 100 graničarjem v Gjurgje-vac „prodikat" — in devetnica sv. Ksaverja je proč. Svetla zvezda zasvetila, svetla zvezda ugasnila! ! Zato pak mi je Gospod v Repnjah dal svetično / obhajati devetnico sv. Ksaverjana. Dale so se natisniti male bukvice svetniku na čast, »Milostna devetnica" imenovane — in glej — ko pride 3. sušeč, začnem devetnico slovesno kar se di v cerkvi naši. Napravil je naš izverstni brat Markovič lep, zal, krasen altarček na mestu, kjer sedaj stoji Frančiškov darilnik. Naj lepše cvetke so mi poslali sredi merzle zime v Repnjah še iz Ljubljane. Dekleta so nabirale zvončike izpod snega sproti, tako da je imel Ksaverij vedno sveže cvetje okoli sebe. Frančiškova podoba je bila vsa v zelenji in cvetkah — rudeča lučica je celi dan gorela na njegovem altarčeku. Zjutraj pa po sv. maši sem šel vsaki dan s knjižico k temu altarčku in sem molil na glas molitve Ksaverjeve in litanije njegove. Ljudstva sleherni dan cerkev polna, bil je zdaj v Repnjah veliki praznik. Spo-vedovanja tolikanj, da niso mogli ljudje nikakor na versto priti, po celi dan ne. K sreči pridejo očetje iz sprelepega misijona kamnogoriškega domu. Ljudstvo jih vse obsuje in bilo je kakor o misijonu zdaj v Repnjah. Iz vsih obližnjih vasi hitč skup, vse kupuje knjižico devetdnevnično in ginjenega serca molijo in prosijo sv. Frančiška, kar jim je na serci, ter se skesano spove-dujejo, da bi jih Gospod na prošnjo sv. Frančiška potem toliko raji uslišal. Nekteri, celo iz domače vodiške du-hovnije radi v Repnjah prenočujejo, da bi tolikanj go-tovše k spovedi prišli drugi dan. In tako se je prigo-dilo, da je neka uboga žena, ki je imela edino kravico za-se in za otročiče v hlevu, od ktere so živeli, v de-vetdnevnici ob kravo prišla, ko je v Repnjah naslednjega dneva spovedi čakala. — Britko je jokala hčerka in klicala sosede, naj grejo za tatom, ki jim je ukradel ravnokar kravico, vse življenje njih odvzel. Prosi dvanajstletna, naj se nje in matere in njenih bratcev in sestric usmilijo, naj grejo za kravico po sledi. Res, ob 9 zvečer je grejo iskat, grejo za sledjo — ali ko do velike ceste pridejo, ne vejo ne naprej ne nazaj kravice iskat. Grejo čez Savo tje v en dan — in le j čuda — ravno ko tat kravo v hlev pelje, ga najdejo, par ur pod Ljubljano. Veselo pridejo z najdeno kravo domu, pripovedujejo čudni dogodek, in žena, ki je devetnico opravljala, pravi: sv. Ksaverij jo je najti dal, ni se pustil osramotiti v svoji devetnici veliki svetnik — in nesreča je ženi še bolj vterdila zaupanje do svetnika. Koliko je Ksaverij v tej pervi devetnici ljudem sprosil posamezno, ne vem — le toliko rečem, da je zaupanje veliko do sv. Frančiška zdaj v Repnjah po tej devetnici. Nepozabljiva mi ostane ta perva svetičnost v Repnjah na čast sv. Ksaveriju, vesel sem slave nje gove med kranjskimi Slovenci. Čeravno sem bil bolan, ves zavezan po obrazu in sem neprenehoma kašljal — sem bil vender sredi bolezni te devetnice tako vesel, da še nikoli nobene ne tako. Se le hvalil sem Gospoda, da mi je dolgo bolezen poslal, ker javaljne bi bil jaz imel to devetnico v Repnjah, ko bi bil zdrav. Ta bolezen mi je tudi pomagala k p< stnim govorom v cerkvi naši. Nisem mogel z očeti na misijon — in tako sem doma službo Božjo vse postue r.edelje opravljal. In spet sem vidil vsako nedeljo natlačeno cerkev pri postnih govorih ob četert na devet. Iz Ljubljane, celo iz Smarije, spod Ljubljane, so hodili pobožni ljudje v našo repnjUko cerkev. Spovedovanja pa od ranega jutra do temne noči toliko, da so nove žagradne vrata podreti hotli. In to ne samo par dni, to je šlo dan za dnevom naprej, nepretergoma. Prišel je praznik Oznanjenja Marijnega. Želel sem veliki altar ozaljšati za pervi pomladnji praznik Matere Božje, a manjkalo mi je zelenja živega zanj. Berž ko to zvejo v Ljubljani pobožne duše — že pošljejo cvetko za cvetko gori. Sama predstojnica uršulink, mati Ivana, nalašč pošlje deklo z rožami v Repnje dan poprej. Zdaj je brat zares živi, zeleni vert sredi puste zime na veliki altar postavil in Marijo sredi cvetek miljenih — bil je to v resnici lep, ljubeznjiv pogled. Ljudem je ta praznik naša ljuba cerkvica postala tako draga, da so se marsi-kterim veselja solze na licih lesketale. In kdo bi si mislil, da se v malih Repnjah toliko ljudstva vedno viditi more. Nenehoma cinglja, zvonček bratu iz vrat v kuhinjo poje, da časi revež ne ve, kje mu glava stoji. Brat Markovič pravi, toliko nima pri sv. Andreji vratar pri vratih opraviti, ko tu v Repnjah jaz. Od petih zjutraj do 7, 8 zvečer vedno zvončka. Zares viden blagoslov Božji počiva nad Repnjami. — V naši cerkvi nihče ne govori, celo mali dečki in deklice ne, ker vejo, da ima brat naš na to paziti. Lepo je gledati, kako dekličice in dečki ali molik ali pa knjižico v rokah derže in molijo ter prebirajo, ali vsaj pre-mišljevajoče gledajo. Nimamo stolov v cerkvi, zato žen-stvo večidel vse kleči po njej, moški pa na glas rožni-venec molijo, ali pa ckoli spovednic, sosebno o nedeljah in praznikih, nagnjeteno kleče. Ljudi pa je v naši cerkvi od vsih krajev nabranih, z vsih vetrov, Notranjcev in Dolenjcev, sosebno pak obližnjih Gorenjcev. Celo iz nekdanje ipavske dubovnije, iz Cernega verha so ljudje v naši cerkvi ob sabotah in praznikih. V resnici, presv. Serce Jezusovo dobiva čast od pokrajin kranjske zemlje, cel6 daljne Stajerke ga pri nas časte. Razgled po »vetu. Avstrijansko. Deržavni zbor je sklican na 22. tega mesca; deželni zbori sc prično mesca sušca. — Denarni stan v pruski deržavi, kakor je kaz;.l denarni minister, ni cveteč. — Francozi bodo, kakor vse kaže, dotlej rudečkarstvo pestovali, da jih bo Bizmark še do kosti enkrat premlatil! Prasko. (Marpimke dogodbe.) (Konec.) Ker se lu-terani in brezverci po mnogoterih potih prizadevajo, da bi prikazen presv. Device etoiili neverjetno, sem sklenila sledačo naznanilo oznaniti. L. 1^0«», v 53. leta moje starosti, mi je bila desna noga tako oslabela in popolnoma odmerla, da sem se zamogla le s pomočjo palice kaj malega premikati. Zdravnik Braunek, ki me je leto in dan ozdravljal, je mojo bolezen proglasil za protin, in mi je vsled moje starosti odrekel vsako upanje do ozdravljenja; potem mi je dohtar Herman zdravila dajal, ktere je pa čez 8 mescev nclu.l dajati, češ, da je moja bolezen neozdravljiva. Tako >em se celih D let vlačila ob palici s težavo, za daijne hoje sem bila nezmožna; v cerkev so me morali voziti, in sa. zakramente tudi večkrat na dom prinesti. Dan popred, preden so biii vojaki oblegli Marpingen, sera se dala na čudežni kraj prenesti. Ondi sem pokleknila, in nar mlajši izmed treh znanih deklin mi je položila mojo roko na ravno tisto mesto, kjer ko, kakor je rekla, počivale noge pre-blažene Device; in potem mi je ukazala, naj * dni molim molitvi: „Pridi sv. Duh*' in „Pod tvojo pomoč", vsak dan enkrat. Otrok me je še popred opomnil, da sem svojo palico naslonila na glavo svete Device, in toraj je precej odmaknil moj zraven stoječi sin palico. Potem so me zopet na vozu domu prepeljali, kjer sem ukazani molitvi opravljala, in tretji dan me je bolezen popolnoma zapustila, tako da sem zamogla brez palice hoditi, in od tistihmal nisem občutila najmanjše bolečine. Brez palice sem šla v cerkev in nazaj, kar mi ni bilo moč že 9 let. Ta resnični dogodek spoznam jaz in vsi, ki me poznajo in so vidili moje ozdravljenje, za čudež Božji, ki ga je Bog storil na priprosojo njegove presv. Matere, in kličem vsakega, kdor tega noče poterditi, naj dokaže, da ni to čudežno ozdravljenje. — Podpisane priče poterjujejo, da ao poznale moj bolehasti stan, in da so zdaj prepričane mojega popolnega ozdravljenja. Priče: Frid. Kramer, Janez Schoneberger, Peter Kiefer. V Mainzweiler-u, 15. sept. 1876. Marija Zimmer, vdova Jochem. Katarina Sult je terpela osem tednov bolečine v desni roki, ktera ji je bila posiednjič čisto oterpnila, kakor bi bila mertva. Zdravnik je imel to za mertudni napad. Drug zdravnik ji je deval roko po trikrat na dan na električni kolovrat, tako da ji je bi:o desno pleče močno zateklo in ji je delalo velike bolečine. Ker so bile vse zdravila zastonj, je sla 12. julija v Marpingen k milostnemu studencu pit vodo in si zmivat roko. Ko ao ji deklice (ktere ao imele sicer Marijno prikazen) roko pošlatale, je začutila v nji gorkoto in življenje, in štiri dni potem je bila popolnoma zdrava. Sedem in štirdesetletna Marija Kritmer je imela 17 let terganje po udih al: protin. Večidel je bila v postelji, zdravilo jo je pet zdravnikov, vai brez vspeha. 13. julija t. 1. se je peljala v Marpingen in je bila v gozdu, ko so vojaki prišli. Pila je iz studenca in bolečine so ponehale. Ko je prišla domu in se vlegla zvečer v posteljo, je čutila grozne bolečine, kakor bi se bile tergale vse kosti po nji. Od takrat ni imela nobene bolečine več in je čisto zdrava. Nemško-Ruslo. (Narod zoper narod!) Znati je, pravijo, da prijaznost med Kusijo in Nemčijo prihaja hladna. Berlinski dnevniki tarnajo, da več Nemcev, ki so imeli alužbe v Rusiji, je odpravljenih samo zato, ker so Nemci, n. pr. g. Keutern, ki je bil denarni minister. Meržnja naroda zoper narod je res gerda reč. Treba pa je, da so sami do druzih prijazni iu postrežni, predenj drugim kaj očitajo; ako bi n. pr. kdo protestanške in judovske berlinske časnike poprašal: koliko ima Prus ruskih slovanskih deiž*vlja*iov v svoji službi, kdo ve, kakšen bi dobil odgovor? Naj se Prus iu Kus postavita na katoliško podlago in naj se keršanski nauk spolnuje, potlej se nobenemu ne bo pritoževati. Sploh je pa v resnici dandanašnji prežaloatna reč, da čedalje huje narodi zoper narode vstajajo. To pa počenjajo naj bolj tisti, ki taje podobo v človeku. Pa čemu to? Ako ste vsi opičjega ali žabjega rodu, je pač malo na tem, naj je kdo Turk, Nemec ali Slovan: opice in pufji ste. — pa je vse! Drobne novice. V ok-ajim Sutčuenski v Kini ie akipe.o n< \ preganjan e krist'arov. Pomorjenih je 30-4«) ljudi in njih ve.iko ranjenih. Če se bo ,,barbarska" m , < iikar.a*- svoboda taao ao»a:ila, se utegne kmali prašati, če i" še kaki kot na ,.svobodni4' zemlji, kjer je se kaj sv. bode! — Bosenšk vst«;n:ki zahtevajo v spomenici do ci.riirra Uga sv-ta: 1. naj se bosen-škim kristjanom polovica vsega zemipša da v lastino; 2. požgane hiše in cerkve a 20U.HM čez mejo p beg-lira Turk zopet pozida; 3. . B sni naj se postavi ker šanska vlaua: 4. naj se re-no str*hiij«»jn vai Turki, kteri ao s kristjani gerdo deiaii; 5. vsim Turkom v Bosni naj sc orožje uzame. Enaka spomenica se pripravlja v Bulgariji. — Pruske volitve v deržavni zbor kažejo, da na Nemškem se splčta šiba za bizmarkovske grehe. Veliko rudečkarjev dobiva silno število glasov v Berlinu in po druzih mestih. — Kardinal Morichini, nadškof v Bolonji, je postal tajnik spomenikov pri Nj. Svetosti, in na njegovo mesto je izvoljen dosedanji škof v Veroni, milgsp. Al. Canossa. — Napoleonovci v Parizu so 10. t. m. s posebnim blišem hotli obhajati v Parizu obletnico po Napoleonu III, pa nobeden župnikov se ni našel, ki bi bil vero hotel obračati v službo strančarstev; v ponedeljek potlej je bila sv. maša v cerkvi sv. Avguština, opustilo pa se je vse, kar bi dalj cerkvenemu opravilu kako politiško lastnijo. Cvet in h m t zveste molitve. Zahvala. Prav aerčno zahvalo Naši ljubi Gospej presvetega Serca naznanuje za mater M. B. njena hči A., ker precej, ko so bili mati bratovšini priporočeni, se jim je zlajšalo in zdaj že spet zamorejo delati. Prošnje. St. 1. A. Z. iz Ljubljane je priporočena bratovšini Naše ljube Gospe v velikih dušnih in telesnih potrebah za pomoč in polajšanje, ako je Božja volja. St. 2. Neka žena priporočuje svojega moža v bra-tovsko molitev v velikih dušnih in telesnih potrebah. St. 3. Neki mlad bolnik iz Ljubljane, ki ima veliko zaupanje na prošnjo Naše ljube Gospe, se priporočuje v bratovsko molitev, da bi bil tudi zdaj uslišan in se ozdravil, če je Božja volja. St. 4. Postaren človek je zlasti v oziru na um in zdravje v bratovsko molitev priporočen. St. 5. Enako je prav živo priporočen bratovšini Naše ljube Gospe pre-v. Serca neki bolnik, da bi ee spreobernil in z Bogom spravil. St. 6. Neka družina z Gorenjskega se v dušnih in telesnih potrebah živo priporočuje priprošnjam bratov-skim Naše ljube Gospe in sv. Jožefa, po kterem so bili že večkrat ulišani v svojih potrebah. Družbine zadeve. Mesca novembra in decembra je bilo zopet na novo zapisanih 1539 novih udov v bratovske bukve Naše ljube Gospe presv. Serca; vsih skupaj je tedaj le pri naši podružnici vpisanih že 55.965 udov, in to v dveh letih od 1. prosinca 1875 do 1. prosinca 1877. Naša ljuba Gospd presv. Serca na3 v resnici sama vabi, da jo pod tem naslovom častimo. Hitro razširjanje te bratovšine, ne številne milosti, ktere se v „Daniciu in v ,,Monat-Rosen" bero, in še več druzega nam glasno spričuje, da Marija želi, raj jo tako imenujemo, in nam poterjuje zaupanje do Nje, ko nas kliče k sebi, rekoč: Pridite k meni, ki vas težč grehi in stiskajo nadloge, pridite vsi, ki ste žalostni in brez tolažbe, ki sem upanje brezupnih. Za-tecite se k meni, ker jaz 3em tista pot, ki pelje do studenca žive vode. Listek za raznoterosti. Hvala duhana. Duhdn! duhan! predraga vseh rastlin! Kolumbu *) hraniš ti povsod spomin, Po tebi Pane, Hernandez slovi, Nikot-u**) ime nikdar se ne izgubi. Vseh enoletnih ti rastlin si čast, V palači, v koči ti imaš oblast; Povsod slove tla novega sveta, Kjer želišče prežlahtno si dom&. Zato povem, kar mislim, brez strahu, Da terta s sadom, brez sadu Mi toliko nikoli ne velja, Kot ti rastlinica preblažena! Brazilija za barvo les rodi, O Moki se po svetu govori, Da kave dobre res imd dokaj, Ponuja tujim kupcem jo v prodaj : A Kuba***) slavniše je še ime, Kot uni bili ste kedaj obe, Naj godnejša so tu duhanu tla, Od tega Kuba slavo vso ima! Kdor je prijatelj tebi mnogo let, Bo vredno čislal te, predragi cvet! Bo vedel, kaj ti vse dobrčt deliš; Da glavo, včasi še serce zvedriš. Da vedam si prijatelj davno znan, Je svetu jasno kakor beli dan; Da mračne muhe ženeš iz glave, Učeni že od nekdaj govore. Ce tudi nosom tenkim berco daš, Moj lastni nos k<> dimnik mi kobraš, Če mi po knjigsh, rutah delaš gnoj ; Si vendar vselej le tovaršek moj! Če v škatlici, duhan. je tebe dost', Enaka vsaka mi je narodnost: Če si Tirolec, Oger ai' Hervat, Si mi priljubi|en, kot edini brat. **»*) *) Kolumb je iznašel Ameriko in s tim bil vzrok, da je prišel tobak v Evropo. Spanjci so na otoku Hajti vidili ljudi, ki so tabak pili, tako tudi po druzih otoeili večerne Indije. Služile so jim pri tem nekake smodke, ki so jili imenovali „tabak". **) Nicot, francoski poslanec, je to zelišč 1. 15»30 prinesel iz L:sabona v Pariz in je tabak razširil po Francoskem. Po njem se imenuje v latinskem to zeliše Nicotiana (namreč h e rba). ***) Kuha, otok, daje po «310.oOO centov tobaka na leto. ****) Italijani, Francozi, Angleži, Nemci tobak kadij j (fummare, fumer, to smoke, rauchen); Arabci in Slovenci ga pijejo (ešreb dohan, pijem tobak), Rusi, Cehi i. d. ga kurijo (kurit', kauriti) ; Hervati p u * i j o ; Madjari kade (fii&tolni), pipcajo (pipazni), ali pa tabakajo (dohanjozni). — Kmali potem ko so tobak znali puhati, piti, jim to ni bilo dosti, temuč jeli so ga celo v nosnice, in nekteri še celo v usta tlačiti: nosljati, čikati; poslednji izmed teh so naj veči pujsi! Vr. Iz Ljubljane. (Zastran volitve v odbor .,slovenske Matice".) Na posebno prošnjo Matičinih udov naznanimo, da je mnogostranska želja ta: Naj se pri volitvi odbora 24. tega mesca gotovo voli v Matičin odbor čast. gosp. Karol Klun, srenjski odbornik ljubljanskega mesta itd. Duhovsko podporno društvo ljubljanske škofije ima svoj veliki zbor 24. t. m. o l(l'5 dopoldne v Virantovi hiši. Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani ima svoj 4. občni zbor 23. t. m. ob 2 popoldne v dvirani katoliške družbe v Virantovi hiši. Podobe naše ljnbe Gospe presv. Serca Jezusovega, prav lepe, v barvnem tisu, 16 palcev visoke in 11 palcev široke, po 55 kr. smo vidili pri bukvarji g. Gerberji. Pri Zidanem mostn, 15. pros. Strašna nesreča se je pripetila danes v našem obližji. Pod hribom blizo postaje stale so tri hišice, v kterih so prebivali delavci tukajšne olarice s svojimi družinami. Danes zjutraj o 1 25 porušil se je hrib vsled vednega deževanja in pokopal uboge reve pod težko odejo, čvetero odraslih in devetero otr6k. Do poludne izkopali so še le enega otroka, se ve, da vsega zmečkanega, — tudi eno kokos, ktera je bila — čudo — še živa. Bog daj umerlim večni pokoj. Anton Baštijančič, župnik pri sv. Ivanu v Ver-deli, poleg Tersta, ie 13. t. m. po kratki pa mučni bolezni, katero je preterpel z občudovanja vredno vdanostjo v voljo Božjo, previden s ss. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal v 68. letu starosti. — Žalujoča rodbina raznanja britko zgubo pokojnega velečestite^a gospoda prijateljem in znancem in priporoča jim njegovo dušo v molitev. Pogreb s sv. maso je bil v torek, 16. t. m. ob 9 zjutraj. V Maribora, 14. pros. (Birmovanje.) Milostljivi gosp. knezo-škof Lavantinski bodo v t. 1. v Sraroterški, Ve-likonedeljski, Zaverčki, Mariborski dekaniji — ob desnem dravskem bregu (izjeraši predmestno faro sv. Magdalene v Mariboru) in v Hočih delili zakrament sv. birme, in sicer v Hočih in poslednje imenovanih dekanijah v drugi polovici mesca aprila in v pervi polovici mesca maja, v Staroterški dekaniji pa pozneje. Posamezni dnevi se bodo o svojem času naznanili. Časaiška knga. „Gospodar" v Mariboru pravi, da se ljudem po deželi vsiluje frajmavraraki list ,,l)orfbote". Mavtarskih listov se je ravno tako bati, kakor .,mavtar-skih ljudi" v hiše, družbe, družbine odbore, ker taki, ki so sami okuženi, nimajo druzega namena, kakor da bi vse okužili. Pij IX vedno svare pred „belijaloro", ki se pod raznoterimi podobami vmuzuje med poštene, da bi jih oskrunil. Tolovajski junci V Brašiovicah , kakor pripoveduje ,»Gospodar", so štirikrat v eni noč", planili na hišo nekega kmeta, mu pobili vse okna, in bili bi ga zaklali, ako bi ga b it dobili. „Ant' že vedo tepci, da leskova mast več ne teče!" V Verbovici je pa sv. Štefana dan pasterk avoiega očma s sekiro ubii! — Zijalasti in hudovoijni IjuU e imajo navauo, da pastorke na vso moč hujskajo zoper mačehe, morebiti tudi zoper očrae (< čuhe); potlej ni Čudo, ako se kaka nesreča zjiodi. Očmi iu mačehe naj pastorke ljubijo kakor svojo « troke; pastorki pa naj jih spoštujejo kakor svo;e lastne starše, — to je keršansko. Kolika ravnopravnost! Bilo je une dni po dunajskih libetalnih listih veliko lagoja zarad nekoliko — boje „nedo!žnih" — judov , ki so neki morali pribežati s Rumumje na Avstrijansko. Sedaj ravno tisti listi na-znanujejo, da so presil"vali, in to ni bilo vredno tolikega kriča. — Piašati pa bi se smelo, zakaj ti časniki nimajo besedice za terpljenje katoličanov po bizmarkov- •tvu? Ne le škofe in duhovne v ječe zapirajo in preganjajo iz dežele, tudi tri nedolžne otročiče bo zaperli v neko napravo za bolehne, ker so rekli, da se jim je Marija prikazala. Naj bi kdo terdil, da se mu je Lu-trova „Katerca" prikazala, — čisto gotovo bi se mu las ne skrivil zato. BČ8D08t zopei mir merličev. V mladolaški zbornici je nasvetoval nekak Bertani, naj se izkopljejo vse kosti po italijanskih pokopalisih, in naj se mu za gnoj prodajo, kdor bi zanje največ ponujal. Ta ,,zali predlog" je res vzet v pretres. — Naj bi se pa raji malo počakalo, da še Bertanov ,,koš" zraven pride, ki utegne gnojiti za več druzih! Zopet maslo poštenjakov. Večkrat nam je na uho bilo, n. pr. Garibaldi, Gambetta ali kteri tacih, je se eden redkih ,,poštenjakov". Kavno zdaj pa poroča eden rudečkarskih listov — „L)efense Social"— sam, da francoska vlada pogreša izkazov za več kot 247 milijonov frankov iz leta 1870. Ravno takrat so gospodarili gospodje: Gambetta, Esquiros, Gent, Delpech in drugi možje „s čistimi rokami", ali kakor jih sicer liberalci radi imenujejo: ,,poštenjaki". Kje je tedaj 247,950.355 fr. in 74 centezimov, za ktere ni pobotnic? O tem bodo sodnije dajale svoje glase, pravi „Unita catt.". Iz Jeruzalema pišejo, da pretekle dni je bil ondi don Pedro, braziljski cesar. Pozdravit so ga šli nekteri konzuli, dasiravno je želel kakor neznan ostati. Ostal je v Jeruzalemu 9 dni; on in pa cesarica sta se obnašala spodbudljivo. Cesar je peš prehodil ,,Via dolorosa" (križev pot); n* Kalvariji (v cerkvi Božjega groba) so mu ponudili sedež, pa ga ni sprejel; bil je pobožno pri sv. Obhajilu. Pota brezvercev, v Filadeltiji je umeri neki razvpit Curletti, grizen od tork svoje hude vesti, kakor piše „Eco". Le-ta je bil priserčen pajdaš Kavurjev, ki ga je rabil v naj težavniših početjih prekucijskih, da sta delala lačno „edino Italijo". Toda pajdaštvo brezbožnih je kratko; prijatla sta se sperla in Curletti se je umaknil v Belgijo. Tam je dal na svit!o bukve, v kterih je razodel Kavurjeve skaze in povelja, ki jih je dobival od njega, da bi se bolje naredila „edina Italija", t. j., da bi se hu.e sterpinčila in izstradala Italija. Liberalci pa so pokazali, kako sladko ljubijo tiste, ki so jim poprej služili, in so rekli, da Kavur je zato odpravil Curletti a, ker je spoznal, da je tolovaj (assassino)! To je prav „liberalsko opravičenje"! Curiettovih razkritij pa tudi s tem ne morejo utajiti. Kavurjeva reč ima dve strani. Vojno stran je izveršil Napoleon III, zato ga je plačai njegov učenec Bizmark pri Sedanu: mišjo stran pa politika in diplomacija Kavurjeva, plačo so mnogi že prejeli, drugi jo imajo v grizenji vesti. Poslednje novice. Shod keršanskih pooblaščencev za mir v Carigradu prijenjuje, Turk pa muhasto odbija. Misli si blezo: za odjenjanje je še zmeraj čas. 15. t. m. v seji niso zopet nič opravili, in pravijo, če se ta teden v dve glavni zahtevi (zarad volitve nekterih poglavarjev in nadzorstva tujih vlad v zboljševanji) Turk ne vda, da bodo poslanci zapustili Carigrad. — Med tem pa Turk iz Dobrudže Bulgare zopet zapira in v Azijo vlači. Iskrice Ignacijanske za drugi mesec. 24. ' V j t trtba od Boga znamenj izprositi, jih je več iu svetlejših izjirofiti ar olj o zgolj spolnovanja zapo- vedi, kakor zavoljo spolnovanja evangeljskih svetov. (S. Ignat. apud Guartem. cap. 22.) Živalski človek ne zapopade, kar je duhovnega; če sliši Kristusove svete, jih ne razume; on gleda na breme in se ne meni za duhovno mazilo; vidi sicer lupino, ne pa zerna, do kterega slabota njegovih oči ne seže. Zato jih je tako malo ginjenih od evangeljskih svetov. To je veliko znamnje ljubezni Božje do tistih ljudi, ktere svojih svetov vredne stori. Kolikor je razmera sinov boljši, kakor razmera hlapcev; toliko veči je pre-dobrotljivc-ga Boga ljubezen do tistih, ktere povabi k sreči, da so njegovi sinovi. Vedno so dela manjši, kakor sklepi. Ce se samo jarmu postav podveržeš, si blizo tega, da boš premagan od skušnjave tudi ta jarem otresel. Naj boljše si izvoliti, kjer je dovoljeno, nad tem si ne bo noben pameten pomišljal. Gotovo imamo raji, kakor negotovo; in zakaj naj bi bila tedaj skerb za dušo manj i in za njeno zveličanje niži? 25. Za Čednost nekoliko neukreten duh si bo pridobil dvojne zasluge, Če se hrabro samega sebe premaguje, in bo potem tiste prekosil, kterim njih krotka in počasna duša ne dd čisto nič opraviti. (S. Ignat apud Bart. 1. IV. SLbo sodi tisti, kteri po navadi obnašanja sodi čednost. Ne kako se Kdo zunanje dela, temveč kako se notranje premaguje, na to je gledati, da se dobi prava mera čednosti. Velika dobrota narave je, hoteti si prizadevati; če se pridruži potem delo, se bo v kratkem času toliko doseglo, da prizadevanje izverši, kar je bila narava odpovedala. Nobeno serce ni tako terdo, da bi se po prizadevanji ne omečilo. Pomočnica narave je navada; ona znd prirojeno lastnijo tako prikrivati, ali tako predrugačiti, da je že jagnjeta naredila iz levov. Nekaj se je treba derzniti... ki tivršile #:»re<: he+ V Ljubljanski škofiji: Č. g. Kozma Pavlič, kaplan v Šentvidu pri Ljubljani, je dobil duhovnijo Šmartno pri Kamniku; na njegovo mesto pride č. g. F. Marešič, kaplan na Brezovici. V Teržaški Škofiji: Č. g. AJojz Brozovič gre za duh. pom. v Operto (Portole). — Č. g. Andrej Hrovat za namestnika v Pasjo vas. — Č. g. Anton Bastijančič, župnik v Vendelu pri Terstu, je umeri 13. t. m., tako tudi 8. t. m. č. g. Jože Kutnar, dekan v pokoju. R. L P. V Lavantinski škofiji: Prestavljena sta čč. gg. kaplana: Pavel Hrovat k sv. Jakobu v Dolu, in Lovro Obran k sv. Emi. Dobrotni darovi* Za pogorelet v Logatcu: Č. g. Prim. Subic, kurat v Koprivi, 2 gl. 88 kr. Za sv. Očeta: Neimenovana roka iz Vodic 5 gl. — Gnja. L. R. po g. J D. 1 tol. za 1 gl. 50 kr. — Neimenovan 1 gl. v dober namen s prošnjo sv. blagoslova. — Iz Mavčič po čast. gosp. fajmoštru 8 gl. Za afrikanski misijon: Z Zaliloga 3 gl. Za sv. Detinstvo: Iz Železnikov 2 gi. Odgovorni vrednik: Loka JeraD. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaziiifeovl dediči v Ljubljani.