Kmet, delavec in obrlniic naj bodo naročju vodnik i jT JH. Izhaja vsako sredo. Naročnina: 2a celo leto Din 30 — za pol lota „ 15"— za inozemstvo za oelo leto Din 50'— Inserati po tarilti. - Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Vsakdo vžlvaj vse sadove svojega dela ln marljivosti 1 zzzmi 8» Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke". Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava |c v LJubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Teleton inter. št. 2506. — Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Velesrbski hlapel. Ko je pred štirinajstimi dnevi stavil naš kmetski klub nujen predlog za izenačenje davkov, so klerikalci glasovali zoper ta predlog. V svojem časopisju so pisali, da tak zakon potrebuje dolgotrajnega študija in da se ne more rešiti to vprašanje na brzo roko. Tako niti velikosrbski radikali niso branili svojega glasovanja. Po kmetsko-demokratski koaliciji je nastal vsled glasovanja zoper izenačenje davkpv tak odpor in ponekod vihar, da se je vlada ustrašila svojega glasovanja. Ta odpor se je rodil zlasti v Vojvodini, a najmanje seveda v Sloveniji. Slovenija je srečna, pa če ji makar klerikalci kožo potegnejo čez glavo! In ta silni odpor je prisilil vlado, da se je premislila in že čez 14 dni predložila oni isti zakonski osnutek za izenačenje davkov, kakor smo ga ml zahtevali. Samo par malih sprememb brez; pomena! In v soboto je bila temu j davčnemu zakonskemu osnutku iz-' glasovana nujnost. Še več! Celo skrajšano postopanje v narodni, skupščini! Vidi se, da klerikalci v tej vladi j nič ne znajo, nič ne zaležejo in nič' ne štejejo, ko so še pred 14 dnevi branili svoje ubogi Sloveniji škodljivo glasovanje »z dolgotrajnim študiranjem«. So pač peto kolo in samo trepetajo, kdaj jih bodo sneli z osovine. Zato pa so poslušni in pokorni in potrpežljivejših hlapcev cincarska čaršija nikjer ne bi mogla dobiti, če bi jim dala stokratno plačo. Naši klerikalci pa hlapčujejo zastonj. Klerikalci proti znižanju taks in pristojbin na kmetske pridelke. V soboto je prišel na glasovanje nujen predlog zemljoradniškega poslanca Voje Laziča, da naj se takse in pristojbine, ki jih pobirajo mesta na kmetske pridelke, odpravijo. Predlog je v imenu našega kluba utemeljeval sam predsednik Radič. Tudi slovenski kmetje trpimo na tem in človek bi pričakoval, da bodo klerikalci glasovali zanj, ko se delajo po svojih Kmečkih Zvezah celo kmetska stranka. Toda ne! Kot pokorni in ponižni hlapci beograjske cincar-ske gospode so poslušno glasovali proti in mesta imajo še naprej pravico odirati kmete po mili volji iz hvaležnosti, da jim v mesta vozijo živila. Klerikalci proti občinski avtonomiji. Nekdaj so klerikalci strašno usta odpirali, kako so oni vneti za občinske avtonomije in samouprave. V soboto je bil pred narodno skupščino nujen predlog, da vlada takoj vzpostavi te občinske samouprave v Vojvodini, kjer se gazi in tepta zakon. Naši klerikalci so kot pokorni sluge radikalije glasovali proti. Klerikalci proti odpravi kazni in glob kmetom. Na vrsti je bil tudi nujen predlog, da se brišejo šumske kazni in škode. Samo v Liki je siromašnemu narodu naloženih 6 milijonov dinarjev takih kazni. Klerikalci so glasovali tudi zoper ta predlog. Klerikalci proti stradajo-čemu kmetskemu ljudstvu. Radič je predlagal, naj se odpošlje takoj tri poslance v Belje na državno posestvo pogledati, koliko je tam koruze in pšenice na razpolago in naj se to hrano odpošlje takoj v one siromašne kraje, kjer ljudje umirajo od — lakote. Klerikalci so kot pokorni radikalski hlapci glasovali tudi zoper ta predlog. Kakor pa da ni bilo že to dovolj greha za en sam dan v radi-kalskem hlapčevanju, so jo za poslednji žegen užagali še naslednjo: Klerikalci proti cenenemu kmetskemu kreditu. Naš tov. Jože Predavec je stavil nujen predlog, da se nekateri členi kmetijskega kredita tako spremene, da se naše dobro delujoče zadrugarstvo ne oškoduje in celo podpre. Stavil je oni isti predlog, kakor ga je izdelal Glavni Zadružni Savez, kateremu je predsednik sam. g. dr. Korošec, a glasno govoreči člani g. Pušenjak, pa menda Basa j in drugi. Tam je denarja 1Q0 milijonov dinarjev. Ta denar leži po 4% v Hipotekami banki, naše zadrugarstvo pa nima cenenega kredita. In naši klerikalci tudi tukaj* niso odrekli ponižnega hlapčevstva cincarskim radikalom, pa so strumno glasovali zoper predlog, ki ga je izdelal Glavni Zadružni Savez pod vodstvom g. dr. Korošca in ob sodelovanju mnogih klerikalcev. Kmetijski kredit ostane torej še nadalje naperjen proti postoječemu zadrugarstvu. Ali si moremo misliti večje sramote in ponižanja? Ali more kdo izračunati škodo, ki jo delajo klerikalci dan na dan Sloveniji? In če se zoper takšno bando borimo, se še najde pri obč. volitvah kje hribovski fajmošter, ki si upa z vero agitirati! Ivan Pucelj. Seja ljubi;an§kega odbora Predsednik ljubljanskega okrožnega odbora SKS tov. Albin Ko-man je sklical za sredo, dne 18. t. m. odborovo sejo, na kateri so poslanci stranke poročali o delu v parlamentu in oblastni skupščini ter o političnem in gospodarskem položaju v državi sploh, posebno pa še v Sloveniji. Seja je bila izredno lepo obiskana in so bili navzoči zastopniki vseh okrajnih odborov. Predsednik je v svojem pozdravnem i govoru naštel poglavitne dogodke, ki so se zgodili od zadnje seje do danes ter je med drugim z zadovoljstvom ugotovil, da naša stranka v ljubljanskem okrožju stalno napreduje, kar so nam potrdile tudi občinske volitve, na katere moramo največjo pozornost obračati. Kajti kakor hitro bomo zainteresirali vse naše kmečko ljudstvo za občinsko gospodarsko politiko in za občinske volitve, potem bodo ljudje z mnogo večjim umevanjem stopili v borbo tudi za oblastno in državno politiko. Mogočnim sredstvom nasprotnikov smo v volilni borbi postavili nasproti disciplinirane in strnjene vrste kmečkega ljudstva. Odpadli so slabiči kakor Kušar in Urek, toda nasprotnikom se tudi s to grdo in ostudno igro ni posrečilo razbiti kmetske stranke. Mi rastemo in napredujemo. Za Vaše požrtvovalno delo, zborovalci, hvala vam. Nato je podal predsednik besedo tov. poslancu Puclju, ki je med viharnimi klici »Živijo Pucelj« izvajal sledeče: Govor tov. Puclja. Svoje poročilo bi moral začeti z 11. oziroma z 12. septembrom, ko se-je že vedelo za izid volitev. Ali tako poročilo ne bi bilo popolno. Zato idimo dalje nazaj. Spomnimo se, kaj so govorili tisti, ki so dobili volilno vlado v roke, o vzrokih volitev. Rekli so, da imajo namen razbiti Radiča in Korošca. Obenem so govorili, da hočejo ustvariti novo, takozvano »četrto« stranko. Kmalu pa so uvideli, da posebno Radiča ne morejo razbiti in začeli so na drug način. Uvideli so, da pride Radič v novo skupščino še močnejši, kakor je bil poprej in to je vzbudilo pri njih velik strah pred prečani. V tem strahu so skušali prečane oslabiti, in to se jim je posrečilo na ta način, da so s Korošcem napravili »blejski pakt«. Spaho je bil itak že pri DavidoViču in vsled tega za prečansko politiko ni več prišel mnogo v poštev. Isto velja za one prečane, ki so že pri radikalih. Z i>blejskim paktom« so vpregli v srbijansko politiko proti prečanom še Korošca. Pravi vzrok za nove volitve ni v tem, ker stara skupščina ni delala, nego v tem, ker so srbijanske stranke po Pašičevi smrti doživele v svoji notranjosti velik debakl tako, da je prišla nevarnost, da utegne vodstvo državne politike priti v roke prečanov. V tem je pravi vzrok za volitve. No, ali tudi po volitvah posebno radikali nimajo nobene take glave več, kakor je bil Pašič in tudi Davidovičevi demo-kratje niso na boljem. Zato so srbijanske stranke, posebno radikali, i nadaljevali z loyom na prečane, ki ' bi jih vpregli v svojo srbijansko protiprečansko politiko. Nasilne volitve. Vsi veste, da volitve niso bile svobodne, zato tudi poslanci ne morejo biti enaly. Ne more biti n. pr. sinček predsednika vlade, katerega so v Macedoniji volili na očetovo komando in na pritisk policije, enak onemu poslancu, ki je s poštenim delom združil na sebe recimo deset tisoč glasov zavednih, neustrašnih volilcev. Eni so dobili j mandat zastonj in ne odgovarjajo i volilcem za svoje delo, drugi so do-ibili mandat od volilcev in so volil-;cem tudi odgovorni. Klerikalci v vladi. Ob molčanju g. Davidoviča ima vlada še vedno večino vsled ponižnosti gg. Korošca in Spaha. Vsa ponižnost Koroščeva se vidi že po tem,, da se je moral zadovoljiti z najneznatnejšim ministrstvom, z onim za socialno politiko. Razen tega mu privoščijo le še to veselje, da njegovi stranki na ljubo preganjajo kakega uradnika ali učitelja. NiČ drugega ne dosežejo. Zunanji položaj. Značilno je, da so s sedanjim stanjem visoki krogi prav zadovoljni. Vendar pa so nastale zunanje težave. Vloga Anglije v zunanjih težavah za našo državo ni baš najbolj prijazna, radi tega je moralo nujno priti do prijateljskega pakta s Francijo. V ta naš krog bodo prišli še drugi, kar bo za nas le dobro. Toda Anglijo odbijati tudi ni v našem računu. Da jo bolj zainteresiramo za Jugoslavijo, smo tam iskali posojilo in za to je prišel nedavno v Beograd angleški finančnik Bark. Zanimal se je za naše finančno in politično stanje. Glede slednjega n. pr. je povedal, da je posojilo na Angleškem nemogoče, ako ni Hrvatov v vladi. Močna opozicija. Še eno okolnost moramo upoštevati, namreč to, da je sedanja opozicija v narodni skupščini duševno zelo močna, kakor še nikdar v Jugoslaviji ni bila. Kar se posebno Radičeve stranke tiče, ima ona na razpolago celo vrsto prvovrstnih moči, a na prvem mestu je Radič sam. Ravno tako ima Pribičevičeva skupina odlične moči in tokrat je| tudi delegacija zemljoradnikov kari najbolja. Taka opozicija je za vlado j stalna nevarnost in zato si je vladna večina izmislila dve intrigi: Radikali vabijo Radiča v vlado, demokrati pa Pribičeviča. Radi bi dali Radiču tudi pet minitrstev, samo da ne zahtevamo več menjanja političnega sistema! Ta njihova intriga, na katero ne bomo nasedli, je samo dokaz slabosti vladine večine. Kmetsko-demokratska zveza. Najbolj je vlado iznenadil skupen nastop Radiča in Pribičeviča. Nihče ni pričakoval, da bi se mogla napraviti fronta tam, kjer je bilo doslej največje brezdno, med Ra-dičem in Pribičevičem. Toda mi smo se vsa ta leta nekaj naučili. Spoznali smo srbijanske namene in zato sedaj vidimo, da smo bili vedno tepeni le prečani, kadar je Beograd tepel Radiča s Pribičevičem ali Pribičeviča z Radičem. Tej srbijanski igri smo sedaj napravili konec, kar bo le na korist prečanov. To pa ne pomeni spajanja obeh strank. Obe stranki obstojita naprej, vsaka ima svoj program, vsaka svoje organizacije, toda le v Beogradu nastopamo skupaj, ker tako zahtevajo naši prečanski interesi. Beograd je na to takoj rekel, da smo prečanska fronta. Radič je lepo odgovoril: Nismo prečanska fronta, nego zveza za ohranitev demokracije in parlamentarizma. Smo pripravljeni iti tudi z vlado, toda le pod pogojem, da iz temelja menja ves sedanji beograjski politični sistem. Koroščeve laži. Za vladno zadrego je tudi Ko-roščevo držanje zelo značilno. Vsi se spominjamo njegovih volilnih Radiča iz vlade samo, da ne bi bilo govorov, ko je trdil, da so kuglice, j treba izenačiti davkov. V tistem ki jih damo Radiču, vržene v vodo.! trenutku je priskočil radikalom na Ko pa je Radič skupno s Pribičevi-\ pomoč proti prečanom Korošec. In čem nastopil za koristi prečanov in s tem za koristi cele države, takrat se je Korošec menda spozabil in dejal v zadregi: »Škoda, da gre Radič s Pribičevičem, ker bi brez njega lahko šel v vlado!« Seveda, ako bi potem tudi Radič bil v vladi tako ponižen, kakor je sedaj Korošec! En dokaz več, da smo na pravi poti. Dejanja nasprotnikov dokazujejo, da prav delamo. Napravili smo, kar smatramo za najkoristnejše za prečane in s tem za celo državo. Korošec je napravil s Srbijanci »blejski pakt« in je trdil, da ga je naredil z namenom, da bo to koristno za Slovenijo. Mi nismo napravili nič drugega, kakor »blejski pakt«, razlika je le v tem, da je naš sporazum sklenjen v Beogradu in da ga nismo delali s srbijanski-mi radikali, nego s prečansko stranko Pribičeviča. Bomo kmalu videli, od katerega pakta bo Slovenija in bodo prečani imeli več koristi: Od našega ali od Korošče-vega. Vlada brez dela in programa. Kar se tiče bodočnosti in dela v parlamentu, vidimo pred vsem, da vlada nič ne dela. Šele na pritisk opozicije je izročila skupščini nekaj zakonskih načrtov, toda niti enega ni izdelala sedanja vlada, nego so nekateri stari že pet let. Vlada za pravo delo tudi nima nobenega programa. Vedno se sklicuje le na pismo kralja o priliki razpustitve prejšnje skupščine, toda v tem pismu samo našteva zakone, ki so jih naštevale tudi že mnoge prejšnje vlade, nikjer pa ne pove, v kakšnem duhu bodo posamezni zakoni izdelani. Naštevanje še ni program. Delo opozicije. Zato pa je opozicija prišla vsak dan s kakim novim predlogom. Največ nam je bilo za izenačenje davčnega zakona. Tudi predsednik vlade je ta zakon obljuboval, ko je med volitvami hodil po prečanskih krajih in lovil prečanske volilce za srbijansko protiprečansko politiko. 4 načrti so izdelani: Četrti načrt je ko smo sedaj stavili predlog za izenačenje davkov, je zopet Korošec s svojimi ljudmi — razen Vrečka — glasoval proti. Posledica bo ta, da bo v Sloveniji na eno osebo še nadalje prišlo letno 1035 Din davka, v Srbiji pa na eno osebo samo 407 Din, a tam še 407 Din ne plačajo, med tem ko se iz naših davkoplačevalcev iztisne vse do zadnjega ficka. Klerikalci proti enakopravnosti in proti slovenskim ln hrvatskim kmetom. V tem duhu gre dalje. Vladna večina za prečane nima smisla, nego skrbi le, da bi Srbija v državi imela še vnaprej ugodno izjemno stališče, ko ne nosi skoraj nobenih inž. Fr. Zupančič. Njegovo poročilo je bilo zanimivo zato, ker se je dotaknil vseh vprašanj; ki jih naše kmetsko ljudstvo vsakodnevno občuti in ki jih bi morala rešiti oblastna skupšči-; na, v katere delokrog vse te zadeve spadajo. Mnogo smo pričakovali od naše] samouprave, toda današnja klerikalna večina ni nobenega teh pel rečih vprašanj rešila, nasprotno! smo v mnogočem na slabšem kot preje. Ogromno večino imajo v ob-' lastni skupščini in pri tem vso podporo radikalne stranke in vlade, kakor sami zatrjujejo, toda Slovenija je bolj zapostavljena kot kdaj preje. Mnogo koristnih smernic je podal naš kmetski klub, nebroj potrebnih in važnih predlogov je stavil oblastnemu odboru, toda od te točke naprej se ničesar ne gane. Naše ceste kričijo po zboljšanju, toda cestne doklade gredo še vedno v centralni proračun. Razna meli- bremen, uživa pa največ dobrot od j joracijska dela, uravnava potokov, države. To protiprečansko politiko i podpore prizadetim po toči, po po-najbolj ponižno podpira Korošec,I PIavi in vsled raznih nesreč pri pri tem pa ne more niti tega do- i živini, vse to ne najde odmeva pri seči, da bi Smodej postal vsaj pod-' oblastnem odboru. Oblastni prora-tajnik v prosvetnem ministrstvu, čun je sestavljen tako, da bo služil dasiravno je »Slovenec« to imenovanje že neštetokrat napovedal. Na tem slučaju se najlepše vidi, da klerikalci vkljub svoji ponižnosti ne dosežejo ničesar. Kakšen bo nadaljnji razvoj? Mnogo je odvisno od Davidoviča. On je odločno za nas, toda v njegovem klubu je dosti poslancev, katerim je mandat istotako bil podarjen. Taki poslanci, ki niso svobodno izvoljeni, ne morejo razumeti svojih svobodno izvoljenih tovarišev. V tem je težava v Davidoviče-vem klubu. Ljudstvo pa je za Davidoviča in posebno še demokratska mladina. Prihodnji tedni morajo prinesti odločitev tudi pri Davidoviču. Mi bomo vztrajali na našem kmetskem programu. Kar se nas tiče, bomo v boju vztrajali. Zahtevamo enake pravice za prečane, sploh enake pravice za vse v celi državi. Posebno pa zahtevamo, da se v naši državi vse javno gospodarsko, kulturno in socijalno delo vrši v duhu kmetske- bil gotov januarja 't. 1. Že je bilo 8* programa ker je to edina ga- dogovorjeno glasovanje o tem načrtu, takrat pa so radikali izrinili GRAMOFON: 575.—, 365.— . HARMONIKA: 740.—, 360.—, 200.—. VIJOLINA v etulju: 545.—, 315.—. MANDOLINA: 220.—, 160.—. KITARA: 320.—, 270.—. Gramofonske plošče, strune, ustne harmonike in okarine. — Vodi se samo blago naj-boljše kakovosti. Veletrgovina A. STERMECKI, CELJE. Velika božična prodaja. Irancija za boljšo bodočnost našega naroda in države. Zahtevamo svobodne volitve, da ljudstvo brez kakršnegakoli pritiska izvoli svoje poslance, da morejo neovirano izvrševati dolžnosti napram svojim volilcem in napram ljudstvu. Zahtevamo torej z drugimi besedami popolno menjanje sedanjega političnega sistema in v tem boju ne odnehamo!« Po tem govoru se je razvila živahna debata, katera je pokazala jasno sliko v odnošajih Slovenske kmetske stranke do parlamentarne kmetsko-demokratske zveze. Poročilo tov. Puclja so člani okrajnega odbora oduševljeno odobravali. Za tem je podal obširno in izčrpno poročilo o delu v ljubljanski oblastni skupščini kmetskega kluba tov. kot strankarski fond in oblastni odbor stane več kot cela skupščina, čeprav se nikjer nič ne dela. V svojem govoru je nadalje omenil spremembo v kmetskem klubu. Sedanji demokratski poslanec Urek je odložil oblastni mandat in na njegovo mesto je prišel od pristašev Slovenske kmetske stranke in z njene liste izvoljeni Ari je pa vstopil kot redni in pravi član v meščanski kapitalistični klub samostojnih demokratov, s kateremi je moral tudi takoj glasovati v zadevi ljubljanskega teatra proti kmetskemu predlogu za interese ljubljanskih meščanov. To treba povedati odkrito in jasno kmetskim pristašem, ki so ga volili, da bodo vedeli, pri čem da s sleP° volijo njihovi posebni predlogi obravna- naPrei'_dasiravno vedo, da ni klerikalcem. Naši bodo imeli"odlo- posestnik in ključavničar, Ribnica; čilno vlogo, ki gredo samostojno v j Franc Bartol, posestnik in pek, boj proti nesposobnemu klerikal- j Ribnica; Ivan Kerže, obodar, Rib-ncmu gospodarstvu. Na skupni na-'niča; Josip Kalčič, brivski mojster, Ribnica; Miha Jerina, posestnik in krojač, Gorenjavas. Sodražica. Občinske volitve za in zdravo gospodarstvo. Možje S^iražico vrse v nede- 'nntif»! Nastopimo odločno ter ljo' dne 27' novembra L Vloze" ši listi so izbrani možje vseh stanov ter iz vseh štirih podobčin. To so napredni možje, ki streme za dobrobit vseh občanov ter za pametno in fantje! polnoštevilno v boj za kandidate, j "l*1 f » kandidatnih list. Sloven-Iri smn ei Uh Kmetsica stranka je napravila vajo na kongresu, naj pošljejo iste najkasneje do konca t. m. strankinemu načelstvu. Za glavno tajništvo Slov. stranke: kmetske Milan Mravlje, geometer. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani registrovana zadruga i neomejeno zavezo Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1. Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po Q% ; na trimesečno odpoved po 8%; vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru. Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev. dopisi. Volilcem občine Sv. Gregor v premislek! Le še nekaj cini, pa se bomo poskusili koliko mož da ima vsaka lista za seboj. Domoljubov v dopisnik se je razkoračil in izjavil, da ima 261 bojevnikov in še rezerve. Ne vemo ali je bil g. dopisnik vinjen ali kaj, ker je zapisal: 66 kmetijcev s'i drzne sestavljati dve kandidatni listi.« Na vsaki listi mora biti 34 podpisov, torej na vsak način dva zmanjkata; tako je računal. — Ah pa se je zmotil, kajti Gospodarska lista sama je dobila do 40 podpisov. Nekdo je nam tri izreklamiral v nadi, da ne bodemo mogli izpopolniti liste, pa smo jo, in pri tem dobili nad 20 volilcev. Da, g. župan, mnogo ste se trudili, da bi nam onemogočili listo, pa ni prav. Pridejo volitve, pa se boje ^nekomu« zameriti. Čemu strah, kjer ga ni, le korajžo pa po svoji pameti in razumu voliti. Da, ko bi se zavedali vsi, zakaj da volijo in koga naj volijo, bi bilo pač boljše kot sicer je. — Volilci! Na Vas je ležeče kakšne zastopnike boste izvolili, ali take, da se bodo šole plačevale, ali pa take, da se ne bodo. Kdor od vas bo oddal svoj glas za SLS, je za novo šolsko palačo pri sv. Gregorju, in zapomnite si, če bomo plačali lahko to šolo, bomo morali tudi Dvorsko brez pardona. In kdor bo volil Dvorjance, je pa za Dvorsko šolo. Vsak kdor je pa proti šolam in za gospodarski napredek občine ne pa za politiko, naj odda svojo kroglico v 2. (drugo) škrinjico, t. j. Gospodarska lista. Do 27. t. m. imate gas za premišljat: ali šole, ali ne, doklade plačevati 20 let ali pa nič. Posebno Vi mlajši, ki boste postali gospodarji, premislite dobro. Kajti že danes je težko za denar, a tega ne vedo gospodje, ker ga dobijo nalahko, in kako bo čez 20 let? Kdor ima pamet naj misli in razsodi, da ne bodo rekli gospodje še nadalje: Ho, še imamo kmete trdete! Na-svidenje 27. t. m. — Zastopniki Gospodarske liste. * * * Sodražica. Za občinske volitve, ki se vrše v nedeljo 27. t. m., je volilni boj v polnem teku. Vloženih je osem kandidatnih list! Združeni zavedni kmetje, obrtniki in delavci so postavili skupno listo, katere skrinjica je prva. V boju stojijo v glaVnem tri stranke: klerikalci, klerikalni disidenti ter močna fronta kmetijcev in demokratov. Župnik ima štiri kandidatne liste vložene, razdeljene na podobčine, ostale tri liste so pa razdeljene na razne združene vasi v hudem medsebojnem boju proti oficielnim ki smo si jih izbrali in kateri vam dajo popolno jamstvo za nesebično občekoristno delo, napredek in procvit občine. Pozivamo vse naše somišljenike, da vzdrže popolno disciplino ter korporativno v nedeljo dne 27. t. m. odidejo na volišče ter oddajo svoj glas v prvo skrinjico. — Kraj. organizacija SKS v Sodražici. Vače. Dne 28. oktobra ob 7. uri zvečer je šel na Vače v trgovino, »Mrva« posestnikov sin, 17-letni mladenič Franc Sevljak iz Vrtač po dva litra špirita. Ko se je vračal domov, sta ga napadla na cesti v Rožnicah nad Vačam s kolmi dva vaška fanta, katera je napadeni dobro poznal. Ko je prišel Sevljak do njih, jih je večerno pozdravil, kar sta mu tudi odzdravila in zahtevala, da jima pove, kaj da nese. Ko je povedal in hotel oditi, sta ga napad- tičnTdogodkr"sose"odigravaTi do dala s kolom. On ju je opozoril, da naj nes ^ bodoče občinske volitve'. Tu-ga pustita pri miru, da mu ne po- kajšnjj gosposki stranki, demokrat-bijetai steklenice s špiritom. Toda ska in klerikalna, ste zbirali vse napadalca nista prenehala ter sta sile, da onemogočite naš kmečki razsula steklenico. Napadalca je pokret, da bi napravile jez, da ne pregnal sele po cesti pnhiteči sin bi prišli do razmaha ter bi še za- kompromis z demokrati, in sicer je naša skrinjica prva. Vsi zavedni kmetje, obrtniki in delavci so se združili v boju proti klerikalnemu terorju. Naša krajevna organizacija Slovenske kmetske stranke s tem poziva vse svoje pristaše, da vsi kakor eden, glasujejo za prvo skrinjico. Mnogo naših somišljenikov je bilo umetno pritegnjenih na druge, nam nasprotne liste in to seveda na taka mesta, kjer sploh ni upati, da bi bili izvoljeni. Pozivamo zato, kakor že gori omenjeno vse pristaše, da vzdrže disciplino stranke in korporativno v nedeljo, dne 27. novembra odidejo na volišče in oddajo kroglico v prvo skrinjico. — Krajevna politična organizacija Slovenske kmetske stranke, Sodražica.-Kozje. Pomembni in važni poli- trgovca Antona Mrva. Za kaj je šlo napadalcema, se ne ve. Zadeva je pred sodiščem. Ribnica. V nedeljo dne 27. t. m. se vrše v naši občini volitve občinskega odbora. Naša krajevna organizacija gre to pot sama v volilno borbo, to pa zato, da bodo njeni zastopniki unesli v občinsko gospodarstvo tako delo in duh, ki odgovarja dejanskemu razpoloženju in potrebam občanov. Na naši kandidatni listi so možje, katerim lahko mirno zaupamo, da bodo vestni tolmači naših želja ter dobri in sposobni občinski gospodarji. Pozivamo vse pristaše, da neumorno in požrtvovalno agitirajo za našo listo, tako da se bo naš glas odločujoče slišal v prihodnjem občinskem odboru. Naši kandidati so sledeči: Franc Križman, posestnik in trgovec, Ribnica; Alojzij Klavs, posestnik, Gorenjavas; Ivan Marolt, posestnik in kolar, Gorenjavas; Anton Jeras, posestnik, Ribnica; naprej tlačanili naši davkoplačevalci gori omenjenima strankama. De-mokratska stranka, danes po ttsR nazvana Trško-okoliška gospodarska lista, je že, še preden so bile razpisane volitve, zbirala in sestavljala listo in lovila kjerkoli je mogla. Naši pristaši so jim uhajali, ker se niso hoteli podpisati. Sigurna mesta so dali tržanom, a ona, ki so še v božjih rokah, so oddali kmetom, da bi jim tako oni pripomogli na konjička, katerega mislijo zasesti. — Klerikalna stranka ima listo združenih občanov, to je najnovejša firma nekdanje slavne stranke. S to se bomo malo obširneje bavili. Za dan 23. oktobra je naša krajevna organizacija sklicala javen sestanek, da se .sestavi kandidatna lista. Tega sestanka se je udeležil tudi predsednik klerikalne organizacije g. Maček, pos., mlinar, Žagar, po naročilu g. Podlinše-ka. Razložilo se je navzočim pomen volitev itd. Oglasil se je k besedi Anton Pele, posestnik in trgovec,: tudi Maček ter stavil predlog, da Ribnica; Štefan lic, posestnik in1 naj napravimo skupno listo. Naši so Žagar. Goričavas; Josip Kozina, po-J takoj pristali na to, da se to lahko sestnik in gostilničar, Breg; Ivan izvede in najlepše bo, ako vsi kmet-Novak, posestnik, Ribnica; Fortu-' je nastopimo skupno. Pristali smo, nat Klinar, gostilničar, Gorenjavas;| naj bi se lista imenovala samo Filip Štupica, posestnik in mizar,: Kmečka. Takrat je pa začel litanije Hrovača; Peter Šmalc, posestnik in 'g. Maček. Kaj, naša klerikalna mizar, Dolenji Lazi; Ivan Pucelj stranka ne bi imela niti svoje liste, stareji, posestnik in kovač. Ribni- j nekaj tako starega, tako imenitne-ca; Leopold lic, posestnik in lesni ga, mi ja imamo oblastno skupšči-trgovec, Goričavas; Anton Češa-^no v svojih rokah. Samo v kleri-rek stareji. posestnik, Ribnica; kalnem občinskem odboru se bo Tvan Levstik, posestnik. Breg; dr. dobivalo podpore. Mi smo kljub Josip Lavrič, advokat, Gorenjavas;:vsemu sestavili svojo listo. Že drugi Karol lic. posestnik in mizar, Go-'dan smo prejeli pismo od Podlin-ričavas; Alojzij Oražem, posestnik, išeka, da naj napravimo skupen na-Ribniea; Mihael Arko, delavec, 1 stop proti demokratom. G. Maček se Dolenji Lazi; Ignacij Klun, posest-' je obrnil brzojavnim potom na tajnik, Gorenjavas; Jakob Oražem, ništvo v Maribor, če sme na&topiti ti Mm poiitlcne msv drugim imenom, kar »e mu je ugo ilo in napravili so listo združe . ih občanov. Pri tej listi, na občin- j d deski, je vedno živahno razpo- rirtfe )ženje radi njene sestavitve. Pre-eklo nedeljo so sklicali volilni se-tanek v Podlinšekovo gostilno, kjer se je hvalil nekdanji župan, aj je vse storil, koliko dobrega laredil, najlepše vse uredil, nato e pa moral izročiti posle gerentu, ;eprav ni tisti, katerega je on predlagal. G. Podlinšek je imenoval irvo listo, dr. Kloar-Dekanovo, da e le samo prevarljiva, da preslepi -olilce, naj ja nihče teh ne voli. Od laše strani se jim je povedalo, da ljihova je istotako prevarljiva. Mi mamo tretjo listo. Nam ne bo treba lapisati nove firme. Ostali smo sta-i pod pristnim kmečkim imenom, iestavljeno s samo kmečkimi ljud-ni. V najbližnji bodočnosti bo tre->a nam kmetom v občini marsikaj »praviti, obnoviti, zato bo treba, ia se vsi pobrigamo in zberemo čim največ glasov naši listi. Na obl ju-, - oh Ljubljani bo >e klerikalcev in demokratov se ne iem »ol.„n£ltQ ; -moremo zanašati, kajti kakor hitro i^lovna^Uilteta^ dobe ti glasove, nato pa za tri leta do novih volitev. Klerikalci obetajo regulacijo potoka Bi zgodilo, ali bojimo se, da pridemo , čla sredstva, ki jih ima naša skupi-z dežja pod kap, ker bi potem po- i ščina na razpolago, vporabljala za stali Pašičevi hlapci, podporniki to, da bi se ž njimi plačevali stro- . • • J _ • i • „ olri »n r^rvT\r«o\r/-\ rrloH iSlrorra nnclrvnipi Boj za ljubljansko j vseučilišče. ^omp^jonistov iiTizdajalcix Ce je ški za popravo glediškega poslopja. misce v i.juuijmu vim « w odom pri »Slovencu« spomin svoje ustanovitve dalje med nebom ga jjm lahko ogvežimo. Oj ta »Slovenski Gospedar«! Gotovo je, da se s »Slov. Gospodar- in zemljo, ker se vsako leto poja vijo govorice, da bo ukinjeno ali celo vseučilišče ali pa vsaj ena ali druga fakulteta. Navadno je medicinska fakulteta tista, ki leži nasprotnikom našega vseučilišča najbolj v želodcu. Tako kakor vsa leta, je tudi letos in bo še naprej. »Slovenec« je sicer poročal v nedeljo, »da so vsi krediti za ljubljansko vseučilišče za letos zasigu-rani«. Toda v projektu finančnega zakona, ki ga objavlja isti »Slovenec«, se nahaja tudi neki paragraf, ki je za ljubljansko vseučilišče silno nevaren za bodočnost. Proti tistemu paragrafu klerikalci doslej niso protestirali. Zakaj ne? Ni izključeno, da gre tu za veliko kravjo kupčijo, in sicer za sledečo: klerikalcem je jako mnogo ležeče na jem«," kar se tiče lažnjivosti, naj- Popolnoma ja9no je, da je tu predvsem dolžna država storiti svojo dolžnost in da mora država prispevati za naše slovensko gledišče prav toliko, kakor za gledišče v Zagrebu ali Beogradu. Dokazano ostudnejsega obrekovanja n izrn s- davkov najbolj krvavi ljotm ne more kosati niti erlist J S plačamo v Slo- cele Jugoslavije, še do nedavno je ^ . š{ir'ikratKto!iko1Jdavkov kakor razglašal, da nase - j drugJod. Zato imamo pa tudi pra- cevcev« — ni yec, da je mrtvai za ; * zahteVamo štirikrat toliko S' »Slov 6 Gospodar ja« polna ■za ^ kulturne in prosvetne po najgrših laži in najbesnejših napadov na SKS in posebno na Puclja in Radiča. Zakaj ne pusti »mrtvih« na miru? strica, kanalizacijo trga in bogve Ikaj še, samo to je, da denarja ni trebe. N Opozarjam tudi na to, da je finančni odsek pristal na naš predlog, da se obdavčenje glediških obiskovalcev prilagodi socialni struk-»Slovenski Gospodar« je posve-; turi našega naroda. Večina je pri-til »radičevcem poleg drugega ze jsta]a na ^ da tega davka ne bodo v treh številkah celo rubriko »Da ;plačevali dijaki. Sprejela je tudi bomo nasprotnike spoznali«, ram predlog) da so vse ]judske, delav-oravi, da je zanimivo, da radicevci. gke in dijaške predstave te takse ko so bili v vladi, niso me kaj vpili proste. InL) gospodje, meni je bilo po izenačenju davkov. — Če mso bag do teg^ da go takge proste ti_ »nič kai vpili«, pa so tem vec de- jgte predstaVe, katerih se lahko ude-7h('^om !ne Ljubljana središče duhovniške, lali in bi bili tudi spravili ta za-j ]ežuje yes narod brez raziike. ^ vzgoje ne samo za Slovenijo, am-;kon skozi, če bi ne bih klerikalci L|udske predstave se prirejajo zla-pak tudi za Hrvatsko. Na Hrvat- to že v odseku onemogočili, ker so gt} ob nede]jah. Takrat smo vsi poslali Pušenjaka radikalom v pri- enaki udeležuje se jih lahko kmet prego. Sedaj pa, ko so v vladi, pa Jn de]avec iz Device Marije v Po-so zopet pokazali kako delajo za izenačenje davkov, ker so glasovali — proti. Klerikalci pač hočejo, da Slovenci popolnoma osiromaši in da posta- skem imajo sicer tudi »lemenate« pri vsaki škofiji, kjer se vzgajajo jod nikoder, čeprav je njihova ime-i^jmanj tako krščanski duho^iki nitna stranka vsepovsod sedaj na kfk°r v Sloveniji, toda v hrvaških vladi. V nedeljo boste pa odirali >>le~ ~ ™ l fT. l iS " «Mani sami o bodočem občinskemikalm P« gospodarstvu s krogljicami, samo tlc™m klerikalcem m P^ ^er bi glejte, da jih boste prav uporabili. I™1™™0 tako radi Hrvasko tud. Ponikva ob juž. žel. V nemi boli politiko ^osvojili kakor so Slovem- se je rodila borba za ponikovško! J* Zf> ze J* s°la£ L čina. šest let so vladali klerikal-1^slovce v Ljubljamkjersene ci. In v šestih letih so se strahovitoi^s^bogodovnih ved ampak zvišale občinske doklade. Za vsa-predvsem nam znanih klerikalnih političnih metod. V Ljublja- ko delo je treba denarja, toda nek do potroši za isto delo trikrat več nego drugi, kar vsi vemo. Drugod so si znali oskrbeti druge vire dohodkov, pri nas se je le davke navijalo. Če bi se nova šola zidala, bi plačevali desetkrat toliko. Odkod bi neki vzeli? Zdaj pa še Beograd misli na novo priviti davčni vijak. "Vedite, ljudje božji, da so klerikalci tudi tam na vladi v trenotku, ko se davki zvišujejo, naši žepi pa sušijo. Kje so obljubljene olajšave? Namesto njih so Vam poslali čeke. Železničarje odpuščajo, plače reducirajo, ne zinejo pa niti besedice k strahovitim številkam, ki kriče ob dražbah naših kmetskih domov. Vodovod nam obetajo. G. Vrečko pa pravi, da ga dobi le g. župan in pa farovž. Prav. Saj so ti tudi najbolj potrebni čiste vode. ni šolani duhovniki naj bi zanesli naše klerikalstvo tudi na Hrvaško. In za dosego tega cilja so klerikalci pripravljeni žrtvovati magari vse šole v Sloveniji, samo da obdrže bo-goslovce v Ljubljani. Letos je v jezuitskem kolegiju v Ljubljani nastanjenih baje nad 20 bogoslovcev iz hrvaških dežel! »V okrilje SLS« je povabil SLS pretečeno nedeljo »Slovenec« nas, oristaše Slovenske kmetske stranke. Odgovor se glasi: To bi se že ker bodo raje ver- 10, bodo varali jeli. - Kameleoni. (Prosto po »Slovenskem Gospodarju«.) šušteršič je rodil Korošca Esterajharja, Krek je rodil Korošca Jugoslovana, Korošec je rodil Korošca avtonomista, Korošec avtonomist je rodil Korošca centralista, ki je rodil Korošca srbskega radikala itd. Delo Vukičevič-Koroščeve zveze. (Prosto po »Slov. Gospodarju«.) Skupaj večerjata, skupaj pijeta, skupaj streljata (Vukičevič zajce, Korošec pa kozle), to je vse njiho lju ali pa magari iz Trbovelj. Seveda pa tudi meščanstvo lahko ob-obiskuje te predstave. „ Ker je torej večina v finančnem ker čim revnejši bodo, lažje jih, odseku te predloge sprejela, bo naš klub glasoval za predlog. (Odobravanje.) (Demokratski poslanec Bogovic. ki so sa izvolili naši kmetje, je glasoval proti Zupančičevemu pfedlogu.) Naročniki! Ko boste prejeli položnice, nakažite naročnino, ki znaša kakor doslej 30 Din za celo leto, še istega dne, ker prihranite upravništvu s tem veliko dela. Med naročniki so nekateri, ki ! kljub večkratnemu opominu še do vo delo. Srbi se smejejo, ker kle-1 danes niso lista plačali za letošnje rikalci glasujejo proti izenačenju j i3t0. Kdor je prizadet, naj stori davkov, Slovenci pa bodo še dolgo svojo dolžnost! trpeli in preklinjali svoje dične za-! stopnike. Iss oblastne skupščine. Razprava o gledališču. (Govor poslanca Frana Zupančiča.) Na zadnji seji oblastne skupščine so sklenili, da se pobira nov davek od gledaliških vstopnic. Pri tej loma v nasprotju z gospodom pred-govornikom. Ni namreč res, da služi gledišče v enaki meri vsemu na-. , rodu. Resnica na je, da imajo pri- ? !iko obiskovati gledišče samo tisti, ~ bivajo v Ljubljani in v neposre- dni okolici, in od teh predvsem tisti, katerim to dopušča njih gmotni položaj. Podeželsko prebivalstvo zamore posečati glediške predstave samo v najredkejših primerih. Kot zastopnik podeželskega ljudstva moram stati na stališču, da mora oblastna skupščina skrbeti za to, daljša razprava, v katero je pose gel tudi naš tov. Fran Zupančič, ki je rekel med drugim: ^■Visoka skupščina! Vsi se pač strinjamo v tem, da nam je gledališče s kulturnega stališča neobhodno potrebno. Vsem nam je tudi garnitura: 560.-, 3so.-, 290.-. odeja, kiot: j ™ano, kako so doslej merodajni j30.-, 2io.-, 186.—. zastori: 2«o.-, 'igo.-, faktorji vprašanje našega gledali- 96.-. Preprog«, linoiej, namizno perilo, posteljno gča zanemar jali. Naše gledišče se j da bo tudi podeželsko prebivalstvo Blago najboljše kakovosti, ne zanemarja geie od včeraj, am- j deležno kar mogoče istih gospodar-_ . ... (pak od leta isi 8. Imam nekaj znan- j skih in kulturnih dobrin, katerih Veletrgovina j.cev in prijateljev pri gledišču in j po deležna mesta. Če pa vidimo, da A. STERMECKI CELJE isem (lostikrat cul. iz njihovih ust, dežela nima najpotrebnejših cest in » "j pritožbe, kako se nič ne stori za j drugih gospodarskih ustanov, pač naše gledišče, če pa govorimo o ne morem biti za to, da bi se ta pi- porilo, obrisače. cene nižje kakor povsod. Prodaja na debelo in drobno. KMETIJSKA MATICA. Vse kmetovalce opozarjamo, da je žepni »Kmetijski koledar« za leto 1928 že skoro popolnoma razpro-vprašanju. kako naj sedaj popravi- dan in v kratkem ne bo več za do-mo glediško poslopje, pa moram biti. Kdor ga hoče imeti, naj ga ta-spregovoriti nekaj besed, ki so de- ko j naroči pri Kmetijski tiskovni zadrugi« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Cena v platno vezanemu izvodu Din 10-—, po pošti 1 dinar več. Knjige »Kmetijske Matice« bodo v kratkem gotove, na kar začnemo z razpošiljanjem. Nabiranje naročnikov je zakl jučeno.. Kdor bi pa kljub temu rad dobil knjige »Kmetijske Matice«, naj jih takoj naroči. Od sedaj stanejo vse štiri knjige Din 30-— in 5 Din za poštnino. Po novem letu se pa knjige ne bodo oddajale več skupno, temveč vsaka zase ter bodo stale vse štiri še enkrat toliko. Zato je v interesu vsakega, da si knjige čimprej naroči. kmetovalci! Če rabite katerokoli knjigo, obrnite se na Kmetijsko tiskovno zadrugo v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Novice in razno. Proslava 50-letnice nešnika Otona Župančiča. Slovenska kulturna javnost pripravlja splošno narodno praznovanje 50 - letnice pesnika Otona Župančiča. V ta namen se je ustanovil reprezentacijski in akcijski odbor v Ljubljani. Mariborski škof dr. Andrej Kar-lin 70-letnik. Dne 15. novembra t. 1. je dopolnil mariborski škof dr. Andrej Karlin sedemdeseto leto. Rojen je bil v Stari Loki, katera je postala z zadnjimi občinskimi volitvami zavedna kmetska občina z našo večino, po srednješolskih študijah se je posvetil duhovskemu poklicu in postal 1. 1900 stolni kanonik ljubljanski, a že leta 1911 je bil imenovan za škofa v Trstu. Ko so po svetovni vojni Italijani zasedli naše Primorje, je moral bežati v Ljubljano in koncem 1. 1923 mu je bila podeljena mariborska škofija. Ljubljanski vseučiliščniki so imeli te dni volitve v Svet slušateljev univerze. Zanimivo je bilo to, da so SLSarji šli v boj za svoja »večna načela« pod slovensko narodno zastavo, iz boja so pa prišli pod katoliško versko zastavo. V »Slovencu se je volilni odbor Slovenske liste pristašem zahvalil, da so volili po »našem« programu, »Slovenec« Bolgarska kmetska (zemljedel- ska) stranka je obdržala v dneh 21., 22. in 23. novembra svoj redni letni kongres (občni zbor) v Plov-divu. Kongresa sta se udeležila v imenu zemljoradnikov Voja Lažič in dr. Tupanjanin. Predsedstvo Slovenske kmetske stranke in tov. Pucelj sta poslala brzojavno pozdrave bratski, mučeniški kmetski stranki, iz katere srede je izšel veliki Aleksander Štambolijski, drugi mučenik slovanskega kmetskega pokreta. Velika špijonska afera v Ljubljani in Subotici. Ljubljanska policija je že dalj časa zasledovala nekega lesnega trgovca in slikarja, bivšega avstrijskega stotnika, ki je vzbujal sum, da vrši špijonažo v korist Italije. Špijon se je zlasti zanimal za naše vojaške zadeve. Te dni je dobila policija dovolj dokazov v roke, da je njen sum upravičen ter je v pondeljek 14. t. m. tega gospoda aretirala. Pri njem so niki vrtov in sadovnjakov ne po-[našli spisek pomagačev, katere je zabite, da ste s tem privabili ptice policija vse polovila in zaprla. Pre-v bližino domovja, ki bodo Vam iskava bo v kratkem končana, na-spomladi in poleti zatirale škodljice kar bodo vsi skupaj izročeni sodi-na sadnem drevju in vrtnih rastli- šču. Istočasno javljajo o špijonski nah. Tudi vrabcev ne glejte po- aferi tudi v Subotici, kjer so areti-strani; opazujte jih enkrat, ko rali več oseb, ki so zbirale podatke gnezdijo, koliko stokrat stara dva ° naši vojski v prid Madžarske, prinašata na dan mladičem razno I Nesreča z elektriko. Pretekli to-mrčeš, potem tudi njim ne boste; rek je bil smrtno zadet od električ-oponašali drobtinic kruha. j nega toka falske elektrarne v La- Lovci in Sv. Neža. Razun nedelj-, škem Ivan Pomih, ko je snažil od Ljudska samopomoč, podporno društvo za Slovenijo v Mariboru, je ustanovljena zato, da za člane izplača dedičem posmrtnino, ki znaša tolikokrat po 25 para, oz. 1, 2, 5 dinarjev, kolikor ima društvo članov. Pravila in pojasnila saje društvena pisarna v Mariboru, Aleksandrova cesta 45/11. Tragična smrt mlinarja. V vasi Repne pri Tržiču je zagrabil trans-misijski jermen mlinarja J. Ribni-karja v njegovem mlinu in ga vrgel med kolesje. Kmetje so potegnili izpod kamnov strahovito razmesarjeno truplo. Varstvo ptic je varstvo rastlin. Sneg je zapadel, zato ne pozabite na- lačne in koristne ptice-pevke sedaj pozimi. Vsaka drobtinica kruha, različno seme in odpadki semen pridejo prav. Zlasti posest je pa dal to zahvalo pod naslov »Si- i skih lovcev poznajo gotovo vsi dru- i sne?a preobtežene žice. in mn vt n *-v »>n<-l nlv — 1--,1 ^ i . . . _ — ______W i I v -! 1. .. —_ 1___ M * jajen napredek katoliških akade-|gi resnejši lovci dan Sv. Neže. Ta mikov«. Ko bi dr. Mahnič še živel, j datum jim je poznan zato, ker se postopanje imenovan hi- že desetletja vrše v Ljubljani na bi tako navsko. Nov planinski dom na Kovcah. Preteklo nedeljo se je izvršila slovesna otvoritev novega planinskega doma na Kovcah v Tržiških planinah. Dom je ena največjih planinskih zgradb v Sloveniji. Mala Nedelja. — Ljudska knjižnica v Društvenem domu bo v najkrajšem času prejela več novih zelo zanimivih njig, med temi tudi knjige »Kmetijske Matice«. Poravnajte naročnino 10 Din ter pristopajte k Ljudski knjižnici. Kmetijski koledar se dobi v trgovini Sen-čar, Mala nedelja in Ljutomer. Auerspergovo palačo na Valva-zorjevem trgu je kupil oblastni odbor za 800.000 Din. V palači bodo nastanjeni uradi ljubljanske oblasti. Več posestev je na prodaj v okolici Gcrečnice in Grubišnega polja. Posestva imajo po 5 do 15 oralov. prvi pondeljek po Sv. Neži kožni sejmi. Zadnja leta pa je Ljubljanski velesejem te kožne sejme reorganiziral in izboljšal. Do 15. januarja namreč zbira kože vseh vrst divjih živali, jih sortira in povabi domače in inozemske kupce na dražbo in nakup kož, ki se vrši že omenjenega dne, t. j. na prvi pondeljek po Sv. Neži. Pri teh auk-cijah so se lovci prepričali že ponovno, da se tu in na ta način do- TEDENSKI KOLEDAR. 27. nov., nedelja: Vigilij. 28. nov., ponedeljek: Sosten. 29. nov., torek: Saturnin. 30. nov., sreda: Andrej. 1. decembra, četrtek: Eligij. 2. decembra, petek: Bibijana. 3. decembra, sobota: Franc Ks. SEJMI. 28. novembra: Št. Rupert. 30. novembra: Goče, Kočevje, Tržič, Turjak, Vače, Sv. Andraž pri Ptuju, Rogatec, Celje. 3. decembra: Jesenice, Planina na Štaj., Konjice. VALUTE. Berlin 13*55, Curih 10*94, Dunaj 8-—, Newyork 56 64, Praga 1'68, Trst 3 07, London 277, Pariz 2 22. Volnene nogavice, žepne robce, žemperje, ovratnike, kravate in naramnice najfinejše kvalitete po solidnih cenah za Miklavžna darila pri Franc Pavlin-u, Gradišče 3. Letalska nesreča v Sarajevu. — Letalske eskadrile so se zadnje čase vežbale v skupnem letanju. Pri tem sta dva aeroplana trčila skupaj in popolnoma razbita padla na zemljo. Izpod ruševin so izvlekli dva letalca, ki sta bila na mestu mrtva, a dva sta bila težko ranjena. Starec ustrelil sedemletnega otroka. V vasi Bileticu pri Sinju je Silovit vihar v brežiški okolici. Pred nastopom sedanjega hudega mraza je divjal v brežiški okolici i Damjan Džafič hotel ustreliti pra-in po Gorjancih silovit vihar, ki je j šiča in je naslonil puško ni n #VTYrt TT 11 lrm /-.(/-.vvt *v> V. — » ^ __J _ _ _ O Ir /~\ l/\ T 1 fi-f«/-iT?T T napravil kmetom mnogo škode po , toda ko jo ustrelil, je zadeL strehah in kozolcih. Posebno so netnega otroka, ki je bil na licu bili prizadeti kraji Žejno, Kame-nica in Stojdraga. Smrtna nesreča med vožnjo ba-liža. V soboto 12. t. m. so vozili fantje iz Svetja pri Medvodah baliž bogate neveste v Dravlje. Po nesreči je padel z voza g. Kane iz Dravelj in prišel pod kolesa. Težko naloženi voz mu je šel preko Zemlia je prvovrstna in leži ob že- okolici Skopi ja v Macedoniji so te lezniški progi. Eno posestvo v vasi dni kmetje ubili dva nevarna raz- VeMki Grdjevac ima n. pr. 12 ora- bojnika, ki sta že več let ropala in lov niiv in travnikov in novo hišo morila po tamošnjih vaseh. Kmetje in htov. Drugo slično posestvo leži so ju več noči zaporedoma čakali 15 minut daleč od kolodvora in ve- v zasedah s puškami, dokler ju ni- lia 100.000 Din. Takih posestev je so dobili na cilj ter oba ustrelili, v tej okolici za 50 rodbin. Kdor bi | yiomi v Mariboru in pri Sv. se za ta posestva zanimal, naj se Magdaleni. Spreten vlomilec je vlo- obrne na občinskega načelnika g. mil 9. t. m. ponoči v župnišče pri Josipa Pavlecic-a, Veliki Grdjevac, Sv. Magdaleni in odnesel okrog ah pa na g. Miška Račana. narod- 1300 Din Na Teznem pri Mariboru sežejo najboljše cene. Zato naj tudi telesa, in ga tako poškodoval, da je letos nikdo ne zamudi prilike, ki kmalu potem, ko so ga pripeljali v mu jo nesebično nudita Ljubljanski velesejem in Lovska zadruga v Ljubljani. Pošiljajte kože na upravo velesejma in s posebnim pismom razpredelbo. Letošnje kože bodo dobre in zdrave, ker je pravočasno pritisnil mraz. Vsem onim, ki ne poznajo tega važnega termina, javljamo, da je to 23. januar. Kmetje ubili dva razbojnika. V nega poslanca v Vel. Zdenčinah, ozir. v Beogradu. Izpremembe sedanjega taksnega zakona. Finančno ministrstvo zbira gradivo in podatke k novemu taksnemu zakonu, na podlagi katerega bodo mnoge takse znatno znižane. so neznani vlomilci vlomili v prostore delavskega konsumnega društva in odnesli manufakturnega blaga v vrednosti 14.331 Din. Pri bolnico, umrl. Na smrt obsojeni pobegnili iz zapora. V zaporu bihaškega sodišča so čakali štirje na smrt obsojeni razbojniki izvršitev smrtne kazni. Vklenjeni so bili v močne okove. Smrtna sodba bi se morala izvršiti prihodnje dni. Pred par dnevi so mesta mrtev. Petrolejski vrelci v Hercegovini. Kmet Rado Pudan iz vasi Cošina blizu Mostarja je odkril v Dubra-vah v paleškem okraju močne vrelce nafte. Obvestil je o tem rudarski urad v Mostarju, ki je poslal inženirje, da preiščejo vrelce ter ugotovijo njihovo velikost in moč. Razbojniška tolpa prijeta. V okolici Subotice je pri belem dnevu vdrla v neko gostilno večja oborožena razbojniška tolpa ter začela streljati in težko ranila gostilničarja, nakar je s pokradenim plenom izginila. Močne orožniške pa-trole so še isti dan večino razbojnikov polovile. Ušlo jih je kakih deset. Sodnik obtožen razžaljenja Ve- ličanstva. Pretekli teden se je vr- nika, ga razorožili ter na to zaklali, nakar so vsi štirje z okovi na nogah pobegnili. V Hercogovini so pričeli volkovi ropati po vaseh. Ker je zadnje dni zavladala v Hercegovini silno ostra zima, so pričeli volkovi kar v celih čredah prihajati v vasi ter napadati zlasti ovce v stajah ubogih kmetov. Boj med hercegovinskimi kmeti. šila v Tuzli v Bosni razprava proti sodniku dr. Boršiču radi razžaljenja kralja. Po zaslišanju prič je bil sodnik oproščen. Nevaren zločinec aretiran na Hrvatskem. V bližini Zagreba so te dni aretirali orožniki v koči nekega cigana zloglasnega zločinca in roparja Vinka Možino, ki je v Šmarjefi na Dolenjskem umoril 131etnega dečka Josipa Peternela že leta 1923, a leta 1925 je umoril Kmetje iz vasi Gorjanci in Graho va Draga so se že dalj časa med1 v Grčevju pri Sv. Petru na Dolenj-seboj prepirali radi žensk. Zadnje,skem 751etnega posestnika Antona čase je vladalo med njimi tako na- iMoharja in njegovo ženo ter ju napeto stanje, da je prišlo do odprte; to oropal. Po teh zločinih se je _ bitke, v kateri je bilo več kmetov' spretno skrival po Hrvatskem ter Sv. Barbari v Halozah je bilo vlom-1 težko ranjenih, eden pa je obležal neprestano kradel, dokler se ni po-ljeno v gostilno Rudolfa Debeljaka mrtev. Ranjence so odpeljali v mo- prečilo orožništvu, da ga je zalotilo ter pokradeno za več sto dinarjev starsko bolnico, a zdrave bdjevnike j in ujelo. Pripeljan bo v novomeške cigaret. je orožništvo aretiralo. I zapore. 59 kandidatov za krvnika. Na Češkoslovaškem je bilo razpisano mesto krvnika, ker je dosedanji izvrševalec te obrti umrl. Število kandidatov za krvniško mesto dokazuje, da niso razni brezposelni nič kaj izbirčni pri izbiri poklica. Kajti za razpisano mesto je bilo vloženih nič manj kot 59 prošenj. Med prosilci je celo neka ženska. Turški policaji ne smejo imeti brade. Prefekt carigrajske policije je odredil, da ne sme več noben policaj imeti brade ne brk. Vsi se morajo briti. Zaro aga, starosta policije v Carigradu, ki je sto let star in se ponaša z gosto sivo brado, se je prvi uprl tej odredbi. V arest, ali pa v zakonski jarem. V Berlinu je obsodilo sodišče nekega mehanikarja na eno leto zapora, ali pa, da se mora poročiti s svojo nevesto, kateri je iz ljubosumnosti razrezal in spačil lepi obrazek. Eksplozija največje plinarne na svetu. V Pittsburgu je pretekli teden iz dosedaj še nepojasnjenih vzrokov eksplodirala največja plinarna na svetu. Katastrofa je zahtevala preko 50 mrtvih in 300 ranjenih. Vse okolišne tovarne, hiše in druga poslopja so do tal porušena. Na več krajih je izbruhnil ogenj, in vsled popokanih vodovodnih cevi so nastale v nekaterih delih mesta cele povodnji. Na tisoče ljudi je brez strehe. Pod ruševinami je pa še mnogo mrličev, katerih imena ni mogoče ugotoviti. Oblasti so uvedle obširno preiskavo, da u gotove vzrok katastrofe. Zopet katastrofa na morju. Pred tednom se je pripetila težka nesreča na morju blizu Bombaya v Indiji, pri čemur je ponesrečilo 118 oseb. Vsled silnega viharja se je potopil parobrod »Tuturan«, ki je vršil obalno službo. Parobrod se je potopil v treh minutah in je večina posadke in potnikov utonilo. Ogromna dediščina. Na Angleškem je nedavno podedovala žena milijonarja Hourtona 9 milijonov funtov šterlingov (šterling 276 dinarjev). Davčna oblast tudi tam ne pusti nobenega človeka pri miru, pa so »ubogo« vdovo obdavčili z velikansko vsoto od 1,750.000 funtov šterlingov, ali 483 milijonov dinarjev. Umetni gumi. Na slavnostni seji društva za zaščito kemične industrije v Frankfurtu o. M. na Nemškem je bilo sporočeno, da se bo pričelo v nemških tvornicah v najkrajšem času z proizvajanjem umetnega gumija. Predor pod reko. Te dni so dokončali v Newyorku orjaško tehnično delo. Javnosti so izročili 3 kilometre dolg predor pod reko Hud-son, ki spaja mesti Newyork in Newyersey. Zgradba tega tunela je stala okrog 60 milijonov dolarjev. Tri leta so vrtali globoko pod reko in na tisoče delavcev je bilo zaposlenih. Ta predor bo služil samo avtomobilnemu prometu in za pešce. Dnevno pasira skozi tunel od 50 do 100 tisSč avtomobilov in na tisoče pešcev. Pod reko je sicer že obstojal tudi preje poseben predor, toda ta je služil izključno le železniškemu prometu. Linčanje 18-letnega zamorca. V Kolumbiji (Amerika) so te dni aretirali 18-letnega zamorca, ker je oskrunil neko deklico. Ko je zločinec stal pred sodniki, so udrli v dvorano oboroženi mladeniči ter iztrgali iz stražnikovih rok zamorca, ga vlekli v prvo nadstropje in tam obesili na zunanji strani sodišča-. j Koliko imajo italijanska mesta i prebivalcev? Iz italijanske uradne statistike posnemamo, da ima Neapel 941.00, Milan 916.000, Rim 800.000, Genova 612.00, Turin pa 512.000 prebivalcev. To so italijan-, ska mesta, ki imajo največje število prebivalcev. tJbogi Irci! Sledečo sliko, ki kaže, kako je irski kmet v življenju in smrti odvisen od vsega sveta, je narisal te dni zdravstveni uradnik v Carrickon - Shannonu v svojem poročilu: Kadar irski kmet umrje, ga umijejo z angleško žajfo, obri-jejo z nemško britvijo, oblečejo v srajco iz Manchestra, v roke mu položijo razpelo in rožni venec iz Italije, njegova krsta je iz norveške smrekovine in okrašena s kor-niškim ali nemškim niklom, v grob ga polože na vrveh iz Indije in končno ga zagrebejo s kanadsko lopato. Velikansko ponarejanje vrednostnih papirjev v Parizu. V Parizu so te dni odkrili tajno družbo, katere člani so bili sami »boljši« ljudje in ki se je pečala na veliko s ponarejanjem vrednostnih papirjev, katere so vnovčili pri neki francoski banki. Policija je ugotovila, da je bilo spravljenih v obtok 60.000 ponarejenih komadov, ki predstavljajo vrednost 30 milijonov frankov. Glavni vodja falsi-fikatorske družbe je bil neki zid Blumenstein. Z njim vred je bilo aretiranih več uglednih Parižanov, ki so hoteli na lahek in sleparski način obogateti. Po osemnajstletili zapora izpu-; cvetenje, odpornost proti boleznim ščen kot nedolžen. Iz neke angle- itd. Odbira se pa seveda lahko v ške ječe so te dni izpustili kaznen-ca Oskarja Slaterja, nemškega ju-da, ki je bil pred 18. leti obsojen na dosmrtno ječo, ker je bil ob-dolžen, da je ubil neko ženo. Sedaj se je dognala njegova nedolžnost. Vinska razstava in vinski sejem v Ljutomeru. Kakor že znano, je vinska razstava v Ljutomeru, dne 3. in 4. marca 1927 dcbro uspela. Zategadelj je razstavni odbor sklenil, prirediti v prvi polovici najpoljubljenem pravcu. Odbiranje pa mora biti smotreno in vstrajno. Nikakor ne zadostuje opazovati ter na osnovo tega delati zaključke o kaki trti samo nekaj časa, mogoče komaj eno leto. V tem slučaju seveda z rezultati takega odbiranja ne bomo popolnoma zadovoljni, kajti trta zamore kako leto izjemoma obroditi, čeprav je sicer nero- januarja 1922 drugo vinsko razstavo, ki dovitna. Pravilno odbiranje je to-naj prvo po možnosti Se izpopolni in raz-lrej ge opazujemo gotove trte točno širi.' Ker je stvar v rokah agilnega od- " £ , ,' ° d g , te_ hnrp smemn 7. irntovnstio nričakovati. da SKOZI vec lei zaporeuoiud, be ie e daj si lahko napravimo jasno sliko o kakovosti te ali one trte. Da si odbrane trte lažje zapom- bora, smemo z gotovostjo pričakovati, da bo tudi ta prireditev uspela v polni meri. Razstavila se bodo ljutomerska vina več letnikov in vrst. Opozarja se zlasti na iz-boren letošnji pridelek, ki bode interesentom na razpolago. Čas prireditve je primeren, ker se bode vino do takrat ščistilo in ga bode lažje spoznati in oceniti po svoji aromi, ki je za dotično vrsto vina značilna. Na to prireditev se vabijo že danes kupci, ki reklektirajo na pristno ljutomersko kapljico. Listnica uredništva. Več dopisov smo morali radi pomanjkanja prostora prihraniti za prihodnjo številko. Odbiranje (selekcija) v vinogradu. Pravilno, smotreno odbiranje v vinogradu se pri nas v splošnem le redko izvaja. Boljše se razumejo v tem n. pr. živinorejci: oni odbi-rajo svoje blago, t. j. izločajo slabo, a najboljše goje v naprej. Pa nimo, moramo si jih nekako zaznamovati. Najboljši čas za tako zaznamovanje je jesen, ko že tudi grozdje zori. Tako smo imeli priliko motriti določene trte skozi celo dobo njene rasti (vegetacije), posebej še v dobi cvetenja, ker jemljemo sedaj v obzir še, katera trta ima največ in najbolj zdravo grozdje. Trta, ki odgovarja približno vsem našim zahtevam, mora sedaj biti primerno zaznamovana. Za smotreno selekcijo najbolj rodovitnih trt naj bi se zaznamovale na primer .s primernimi ploščicami pocinkane pločevine, katere se pritrdijo na trto s pocinjeno žico. Po možnosti napravimo na take ploščice še letnico, ki nam zamore dobro služiti pri ocenitvi kake trte, opazovane ter zaznamovane skozi več let. — Tako zaznamujemo trte zopet drugo leto — če sicer odgovarjajo našim zahtevam — in tako ne le samo v živinoreji ter v drugih sličnih panogah, ampak tudi v vi- naprej. Materijal za cepiče pa jem-nogradništvu zasluži ta posel vsejijemo tedaj le od onih trt, ki smo uvaževanje, ker od dobre, smotre- jim dali že največ takih znakov. Ta ne selekcije zavisi v najvišji meri rentabilnost kakega vinograda. — Kakor je dokazala veda, prenosi vinska trta, kakor sicer tudi vsak drugi živ organizem na svetu, vse svoje dobre, kakor slabe lastnosti na potomstvo. Tako smo lahko sigurni, da bo trajno rodovitna trta — taka tudi v potomstvu; nasprotno zopet: nerodovitna, sicer mogoče bujno rastoča, trta bo tudi razmnožena ostala nerodovitna. Ravno tukaj je tudi velika napaka mnogih vinogradnikov, kateri pri dobavi cepičev pazijo samo na močno rast trte, a še-le v drugi vrsti — ali pa sploh ne — na rodovitnost matične trte. S takim ravnanjem zvišuje se v nasadu odstotek nerodovitnih trt. Pri odbiranju jemljemo v obzir navadno nekatere dobre lastnosti trte, kakor: ve- posel torej ne zahteva posebnih sredstev in stroškov, a po drugi strani zamoremo s trajnim, umnim odbiranjem prihod (rentabilitet) vinograda najmanje podvojiti. Ne manj važen posel pri odbiranju v vinogradu jeseni je tudi zaznamovanje malo — ali sploh nerodovitnih trt; take trajno nerodovitne kratkomalo pri prvi priliki vržemo ven iz vinograda. Tako se ne bo zgodilo, da bi od takih jemali cepiče za razmnoževanje, pa tudi sama taka trta je pravzaprav popoln parasit v vinogradu. Za te vrste zaznamovanja nam služijo lahko primerne barvaste cunje, ali navadna oljna barva. — Obenem zaznamujemo lahko tudi v čistem nasadu druge neprave, ali v čisto belem nasadu črne vrste, ter jih odstranimo in nadomestimo z od- lika, redna rodovitnost, dobro od-,govarjajočo trsno vrsto. Posavec. KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON poltne hranUalo* B. 14857 , r«ff. BaOT. I neomej. «OV. Broojavk« .Kmetski dom«. Telefon It. 2S4T v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje reg. sadr. s neomef. Braojavk« .Kmelikl dom". Telefon It. 2S47 Vloge na knjižice Daje. Posojila na vknjižbo, proti poroStvu ier sastavi premičnin ln vrednostnih papirjev ier dovoljuj« kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec sreCk državne razredne loterije. Obrestuje e% »stili brez od« povedi VeCJe stalne vloge ln vloge v lekoCcm raCunu po dogovoru. Preskrbuje: Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. Uradne ure: Vsak delavnik od 8. —12.1/, in od 5, — 4.V,. Podružnica v KAMNIKU na 6lavnem trgu. D. V CELJU Stanje hranilnih vlog nad Din 65,000.000-— v lastni palači Narodni Dom i Stanje glavnice In rezerv Din 8,OOC.OOQ* — Sprejema hranilne vloge. Izvršuje vse denarne, kreditne In posojilne posle. Kupuje in prodaja devize In "valute. Podružnici: -- ŠOŠTANJ fcsa Najboljši ln najtrpe2nej£l ŠIVALNI STROJI so: »GRITZNER" In „ADLER" m dom. obrt ln Industrijo, v raznih opremah. - Istotam švicarski pletilni stroji „DUBIED". Pisalni stroji „UHANIA". Ugodni plačilni pogoji. Večletna garancija. TovarniSka zaloga: JOSIP PETEUNC, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Km*-tovdlci! Alt hočete dobiti zastonj -nt -m patentirani jilroj za klepanje Nikaka goljufija! Sporočite svoi točen naslov tvidki H. N E;M i T Z, Železna Kaplja (Eisenkajpei), Avsirija. Sladko smetano (Centrifugenrahm) in SKUTO stalno kupuje po najvišjih dnevnih cenah — Mlekarna ADOLF BERNHARD, MARIBOR Aleksandrova cesta 51. Violine od 95 Din, gramofoni od 3« Din, ročne harmonike od 85 Din, mandoline od 136 Din, citre od 192 Din, gitare od 207 Din, lesena in pločevinasta pihala, tamburice itd. v prvovrstni kvaliteti, po izredno nizkih cenah, direktno s tovarniškega skladišča. 8 dni na ogled. Instrument, ki Vam ne bi ugajal, vzamemo nazaj VELIKI ILUSTROVANI CENIK ZASTONJ. Zahtevajte ga takoj od tvrdke: Skladišče MEINEL & HEROLD 4 tovarna glasbil, gramofonov in harmonik Maribor št. 108. DENAR •I prihranite, ako kupite dobro blage z* obleke In perilo; to pa le zate, ker najdete v obino znani, nad H let ebstojeftl trgovini R. Miklauc »Pri škofu«, LJubljana zelo veliko strokovne odbrano zalogo prvovrstne, ga kamgarna za J®^ molke obleke, 1HC lino svileno, volneno In perllno blago za Uff- ionske obleke, kakor tudi vse druge vrsta blaga, — Postrežba zanesljivo poštena. — NaroČila po pošti se takoj Izvršijo. 1 Fabiani i Jurjouec j Ljubljana, Stritarjeva ul. 5 Velika zaloga SUKNENEGA BLAGA za moške in ženske obleke. — Lepa izbira svilenih rut in šerp. — Krojači in šivilje, pišite po vzorce! Prodam Irtišo s pritiklinami, kovač-nico, vrt in dve njivi j za ceno 20.000 Din. Hiša leži ob državni cesti na Dolenjskem, od kolodvora oddaljena samo 20 minut. — Anton Jarc, Male Doie, p. Št. Vi& pri Stični. Kmetje \ Kadar kupujete v mestu svoje potrebščine, podpirajte v prvi vrsti trgovce, ki v našem listu nudijo svoje blago. Svoji k svojim! ttajte Grudo! i \ v • v P» v 1 Pšenico, rz, iizol (mandalon, ribničan in prepeličar) ter vse druge poljske pridelke kupuje po najvišjih cenah K O N O M" SSESSSS:. LJUBLJANA, Kolodvorska 7. Telefon St. 2149, 2968 Pošt. tek. rač. 13.853 (Ziro-raiun pri Narodni banki) sprejema hranilne vloge in izdaja trg. kredite pod naiugodnefSimi pogoji; eskompt in inkaso menic ter trg. cesij. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut in deviz po najugodnejših tečajih.