DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Po-družnice: Ljubljana VII, Zadružni -dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Neiramkirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znala mesečno 10 Din, za in o-zemstvo mesečno 15 Di*.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda siane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasn-em delu stan« pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objaT popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacija s« ne frankirajo.
Štev. 99.	Sobota, 6. decembra 1930.	Leto V.
Kako delamo za mir.
Eksperimenti fašizma z mladino. — Duh socialne skupnosti bodi temelj vzgoje.
Vrše se drage mirovne in razoro-žitvene konference, na katerih diplomati majestetično govore in govore o nevarnosti vojne in o potrebi svetovnega miru. Vsi se zavedamo, da je vojna barbarstvo, vsi prav dobro vemo, da človeštvu vobče nobena vojna ne more koristiti, ker uničuje dobra kulture in dela.
To prepričanje je danes svetovno, je filozofsko utemeljeno.
Vidimo pa po svetu neki drugačen pojav. Zlasti v Evropi se vrši vzgoja mladine v duhu militarizma. Tako prihajamo do absurda, da fašistični diplomati v Ženevi in na raznih razorožitvenih konferencah pojo slavo svetovnemu miru, doma pa tajno ali javno pomagajo oborože-vati in ustvarjati generacijo, ki bo, namesto ds bi poznala zla in gorje vojne, poznala samo srednjeveško sovraštvo do drugih narodov in veličino vojn in junaških vojnih del.
Nenaravno je, da se ljudje koljejo in pobijajo med seboj. Niti roparske zverine ne delajo tega. V človeštvu se pa danes to zverinstvo umetno goji z vzgojo. Tako dela fašizem in boljševizem; tako dela njih šolska vzgoja, ki armira in formira mladino ter jo navdušuje za moritev v slučaju — potrebe.
Globlji vzrok te vzgoje, kakor pravijo, je dolžnost državljanov, da branijo domovino in se zato vežbajo v vojaškem orožju. Vprašanje pa je, če je to edina ali celo prava metoda vzgajanja k patriotizmu. Imamo danes kapitalistično družbo, ki je nekoliko podobna nekdanji fevdalistič-ni družbi. Gospodovati hoče; izkoriščati hoče ves svet. Toda ne nahajamo se danes več v fevdalistični dobi, marveč smo že v dobi nujno potrebne socializacije; to je, družba, človeštvo postaja med seboj odvisno, ima skupne interese. Zato moramo iskati interese celotne družbe v skupnosti narodov, držav in plasti človeške družbe. Razvoj je to prinesel. In človeštvo mora z razvojem, mladina mora biti vzgojevana v disciplinah nove družabne vede, da bo mogla, ko stopi v javno življenje, vršiti naloge kulture dalje in v duhu tega spoznanja.
Vzgoja pa, ki se vrši danes zlasti
v	Italiji, vodi v srednji vek, v dobo barbarstva. Moderna današnja vzgoja mladino iztrgava iz aktivnega življenja in jo prestavlja v srednji vek križarskih in drugih nepotrebnih krvavih vojn.
Posledice te vzgoje utegnejo biti grozne. Rod, ki bo vzgojen tako, ne bo razumel dobe; novi rod in doba bosta dva različna elementa, ki morata voditi tja, kamor sta zapeljala stare zgodovinske narode, to je, v propast.
Iz vsega tega je razvidno, da za pravi patriotizem ni potrebna več militaristična vzgoja, marveč le vzgoja k socialni skupnosti. Patriot je lahko patriotičen, če so tudi drugi državljani patriotični v zmislu socialnega sodelovanja ter v zavesti, da je človeška družba ena ter da se človeštvo med seboj vendarle družabno izpopolnjuje, pa naj bo v tej ali oni državi.
_ Duh socialne skupnosti bodi torej temelj vzgoje!
Avstrijski fašisti
Heimwehr
Dr. Ender je po napornih posvetovanjih sestavil vlado.
Zvezni kancler je dr. Oton Ender sam, podkancler in zunanji minister j je dr. Schober.
Ostala ministrstva so razdeljena takole:	notranje	Franc Winkler
(Landbund), finančno dr. Oton Juch, trgovinsko Eduard Heinl, prosvetno dr. Emerik Czermak, pravosodno dr. Janez Schiirff (Velenemec), vojno Karl Vaugoin, kmetijsko Thaler. Ministrstvo za socialno skrbstvo prevzame baje dr. Resch.
Nova vlada, dasi ni napredna, je vendar odločno proti fašističnim eksperimentom ter lahko računa z dobrohotno opozicijo socialne demokracije, dokler bo spoštovala politične in socialne pridobitve delavstva v Avstriji.
Najhujši udarec je nova vlada za Heimwehrovce, ki se kar tope kakor led ob toplem solncu. Vsi pomemb- j neišt voditelji se odrekajo politiki, i Nedvomno se je v svoji bedasti tak- | tiki tudi knez Starhemberg nekaj I naučil ter bo tudi on šel za drugimi i v pokoj, čeprav se je prej najbolj ' širokoustil.
Prva seja avstrijske zbornice. Zopet j kiofutr. krščanskim socialcem, — j Predsednika zbornice zahtevajo zase. 1
V torek, dne 2. t. m. je bil sklican j avstrijski parlament na prvo sejo po ;
izločeni iz vlade.
razpada.
volitvah. Predsedoval je prvi podpredsednik, soc. dem. Eldersch. V seji klubov so krščanski socialci zahtevali predsedstvo zbornice zase, socialni demokrati pa zase, ker so najmočnejša stranka v parlamentu. Pogajanja so se razbila, ker je bil tudi dr. Schober mnenja, da pripada predsedstvo najmočnejši stranki. Eldersch kot predsednik je izjavil, da se bo volitev predsednikov zbornice vršila šele na seji v četrtek, ker se klubi še niso zedinili. Krščanski socialci pa so zahtevali takojšnjo volitev. Schobrov blok je nato predlagal, da se volitev predsednikov odgodi do četrtka. Ta predlog je bil sprejet z glasovi socialnih demokratov in Schobrovega bloka.
Socijalist predsednik
avstrijskega parlamenta.
Na drugi seji novoizvoljenega parlamenta v četrtek, dne 4. decembra, je bil z 72 glasovi socijalnih demokratov in 8 glasovi Schobrovega bloka izvoljen Eldersch, dosedanji podpredsednik, za predsednika avstrijskega parlamenta. Prvi podpredsednik je krščanski socijalec dr, Ramek, tretji pa Straffner, poslanec Schobrovega bloka.
§ 48. v
Delo brez
Predsednik Hindenburg je v zmislu § 48. ustave uzakonil sanacijski program, ker ga v parlamentu ni bilo mogoče sprejeti.
Socialni demokrati so v načrtu uveljavili skrb za nezaposlene in načela o davčni obremenitvi. Ofenzive proti koraku vlade ne prično, ker ne
Nemčiji.
parlamenta.
morejo pospeševati anarhije v drža-
vi	z ozirom na politični in gospodarski položaj. Zavedajo se namreč, da je Nemčija danes vazal in suženj kapitala velike antante in bi poziciji države škodoval vsak notranji anarhični korak.
Razorožitvena konferenca 1932 na Dunaju.
Ali je diplomate vendarle postalo
Ženevska komisija za razorožitev je napravila sklepe, ki nimajo prav pozitivnega značaja. Celo angleški zunanji minister Henderson ni prav zadovoljen s sklepi, dasi je še vedno optimističen. V komisiji ni prave volje, ker so v njej zastopane konser* vativne vlade, katerim je vojna edino sredstvo za ohranitev avtoritete. Mednarodnemu haaškemu sodišču se je priključilo sicer že 36 držav, kljub temu je bil v komisiji odklonjen predlog, da se oboroževanje sploh prepove,
V	Ženevi, zlasti tudi Francozi čutijo, da se snuje fronta vzhodnih držav, ki jo zlasti forsirata Italija in Rusija ter izrabljata v ta namen tudi zahtevo po reviziji mirovnih pogodb.
V	tej fronti so Italija, Rusija, Bolgarija in Turčija, ki pa utegnejo priteg-
strah pred grozečo svet. katastrofo?
niti še druge državice in države, čim prično nastopati proti Franciji, Angliji m Zedinjenim državam kot politični faktor uspešno. Odtod torej izhaja upravičeni strah Francije in Društva narodov, ki z zanimanjem sprejema predlog, da naj se prihodnja razorožitvena konferenca vrši na Dunaju dne 1. februarja 1932, in sicer^ v prostorih dunajskih dvornih palač, ki so dovolj prostorne za delegacije 60 držav. Konferenca bo velikega stila, ker bodo navzoči predsedniki vlad in zunanji ministri ter 50 do 60 oseb drugih udeležencev iz vsake države.
Vprašanje razorožitve se je doslej obravnavalo premalo resno; razvoj politike pa kaže, da začenjajo tudi diplomatom vstajati lasje — grozeče vojne nevarnosti.
Novi ban.
Dr. Marušič.
2a bana Dravske banovine je bil imenovan ljubljanski odvetnik dr. Drago Marušič, Imenovani je stal svojčas v prvih vrstah Samostojne kmetijske stranke. S tem so definitivno propadle vse kombinacije o imenovanju dr. Ploja, oz. dr. Gosarja. — Zlasti za dr. Gosarja se je pred prihodom ministrskega predsednika v Ljubljano trdilo z vso go-
tovostjo, da je najresnejši banski kandidat.
Marinkovi! v Atenah
Važen zunanjepolitičen dogodek.
Zunanji minister dr. Marinkovič obišče Atene z namenom, da utrdi prijateljstvo med Grčijo in Jugoslavijo. Tudi mi smo mnenja, da bo zbli-žanje balkanskih držav utrdilo mir in pospeševalo konsolidacijo Evrope, zlasti pa izpulilo orožje hujskaškim in imperialističnim državam.
Vse za otroka!
Vzgojne metode nemškega fašizma. Zločinci vzgajajo otroke k zločinom.
Dunajska socialnodemokratična »Arbeiter-Zeitung« je objavila te dni sliko »tretjega voda« pete stotnije »srednješolske prostovoljne čete« wahringške zvezne realne gimnazije. Mladi ljudje, ki so podrejeni višjemu poveljstvu nemškega stotnika Krii-gerja, so vsi oboroženi s puškami. Da tem učencem ne dajo pušk zastonj v roke, dokazuje naslednji izpisek iz »instrukcij, kako se je ravnati ob notranjih nemirih,« ki so jim bile vročene: 1. Proti zbiranju množie po kratkem trikratnem opominu k razidu, če ni uspešen, je neobzirno porabiti puške (streljati), ker bi se sicer lahko zgodilo, da bi bila četa obkoljena in razorožena. Četa mora imeti prostor, da neovirano lahko rabi orožje vseh vrst. Nobenih pogajanj, nobenih strašilnih slepih strelov! Dosežete ravno nasprotni vpliv kakor ga želite. Nasprotnik mora zapaziti, da je stvar resna. Ročne granate proti vodjem in hujskačem, ki se navadno skrivajo zadaj, učinkujejo pogostokrat čudovito. Metati jih je čez množice, ker je spredaj prerivanje in gneča. 2. Napadi. V izogib lastnih velikih izgub je porabljati strojnice v boju. Čim hujša so sredstva, tem prej je uspeh. Šele po rabi strojnic, topov, oziroma metalcev min pohod infanterije, da izprazni cesto. Glavno sredstvo v čelnem boju so ročne granate, bajonet, bat. Najboljši učinek imajo metalci ognja, katerih porabo je pa predvsem treba obvladati.
Tak je nemški fašizem glede na vzgojo otrok.
Koroški Slovenci za socijalno demokracijo
Fiasko koroških slovenskih klerikalcev.
Voditelji takozvane koroške slovenske stranke, ki pa je v resnici čisto klerikalna, so izdali za volitve v avstrijski državni zbor parolo, da naj slovenski volilci volijo listo krščanskih socialcev in heimwehrov-cev.
Slovenski volilci na Koroškem pa so bili bolj pametni kakor voditelji koroške slovenske stranke in so volili socialne demokrate.
Po volilnih rezultatih, kakor jih priobčuje klerikalni »Koroški Slovenec«, je bil izid volitev v koroških slovenskih občinah naslednji:
Beljak: socialni demokrati 5515, koalicija krščanskih socialcev, heim-wehrovcev in slovenskih klerikalcev 2346, Schobrov blok 1945, Starhem-bergov Heimatblock 398, Hitlerjevci 441, komunisti 62. — Celovec (okolica): socialni demokrati 5206, koalicija krščanskih socialcev, heimweh-rovcev in slovenskih klerikalcev 2619, Schobrov blok 2687, Starhem-bergov Heimatblock 970, Hitlerjevci 402, komunisti 113. — Velikovec; socialni demokrati 4825, koalicija krščanskih socialcev, heimwehrov-cev in slovenskih klerikalcev 4098, Schobrov blok 3221, Starhembergov Heimatblock 1229, Hitlerjevci 631, komunisti 16.
Atentat na španskega predsednika vlade.
Atentat ponesrečil.
Nek žurnalist je streljal z revolverjem na španskega predsednika vlade, Berenguerja. Berenguerja ni zadel noben strel.
Ruski proces proti gospodarski stranki.
Objavili smo nedavno obtožbo sovjetske vlade proti zarotnikom ta-kozvane gospodarske stranke.
Državni zastopnik, oziroma obto-žitelj, je navajal, da so bili zarotniki v zvezi z angleško in francosko diplomacijo ter da so pripravljali protirevolucijo z duhovno in gospodarsko pripravo v Rusiji. Obtožnica trdi tudi, da je revolucionarna stranka dobivala v te namene kapital zlasti v Franciji.
Angleška in francoska diplomacija zavračata ta očitek sovjetske vlade in angleški zunanji minister je zahteval od sovjetske vlade pojasnila, oziroma dokaze.
Do sem bi bil ta proces razumljiv.
Nerazumljiv pa je nastop glavnih obtožencev, ki so skoro vsi opravljali v važnih pozicijah sovjetske uprave prav važne funkcije. Obtoženci priznavajo krivdo, razgaljajo vse podrobnosti, kako so snovali in organizirali zaroto, s kom so delali in sodelovali ter končno izrekajo kes nad svojimi zmotami. Niti olajševalnih okoliščin ne navajajo v svojih izpovedbah ti inteligenti, o katerih ne moremo misliti, da ravnajo v zmedenosti, strahu ali nezavesti.
Seveda nimamo nikakršnih avtentičnih poročil, da je vse to resnično, kar izvemo o procesu.
Dve stvari lahko ugotovimo. Sen-zacionelni proces je komedija, ki ali sloni na podatkih agentov-provoka-terjev in ki je bila nalašč organizirana po glavnih obtožencih, da se v zaroto zaplete protisovjetske elemente, ali pa je to znak, če je krivda obtožencev utemeljena, da se nahajajo na odličnih mestih sovjetske uprave moralno pokvarjeni korupcionistični elementi, ki izpodkopavajo moralo politike v javnih korporacijah.
Ne more se danes še izreči zanesljive sodbe o procesu in njega vzrokih, ker se na poročila ne moremo zanašati. Vsekakor pa je nekaj gnilega za tem procesom. To moramo priznati, ne da bi hoteli zagovarjati intrige svetovnega kapitalizma.
Delavstvo na cesti.
Cementna tovarna prenehala z obratovanjem. — 140 delavcev z družinami brez dela in zaslužka.
Mojstrana, 30 nov. 1930.
Tovarna cementa v Mojstrani je dne 1. decembra t. 1. ustavila obratovanje, ker ima baje toliko izgotovljenega blaga na zalogi, da zaloga zadošča za štiri mesece in ni treba obratovati.
V	današnjih časih je takšna časopisna vest že nekaj vsakdanjega ter gre mimo one javnosti, ki se ji dobro godi, skoro neopaženo. Drugače pa je to za prizadete in one, ki nesrečo brezposelnosti in nje posledice okušajo in poznajo. Brezposelnost upro-pašča ljudi fizično in moralno.
Naivno bi bilo, če bi pričakovali, da bi se gospodarji podjetja zanimali in vpraševali, kaj bo z delavci in njih družinami sedaj na zimo brez zaslužka. Ne, to ni njih skrb. Njih skrb je vse kaj drugega. Rentabilnost, dobiček!
Strokovna organizacija, ki se edina zanimi in briga za slične nesreče svojega članstva in delavstva sploh, je pred tednom dni sklicala zborovanje, na katerem se je razpravljalo o težkem položaju prizadetega delavstva. Na tem sestanku je bilo sicer poudarjeno, da, če bi podjetje hotelo, bi ta katastrofa za delavstvo lahko izostala. Trebalo bi le nekoliko dobre volje in obzira do delavstva, pa bi te nesreče ne bilo.
V	poletnih mesecih naj bi obratovala tovarna z nekoliko manjšim tempom; ne delati toliko zalog, pa bi bilo dela tudi za zimske mesece dovolj, in skrb in beda stoterim prihranjena. Toda, kakor rečeno, to ni v kalkulacijskih računih gospodarjev aktivna postavka in ni od tu ničesar pričakovati.
Mislimo pa, da so vendarle še drugi faktorji, ki jim ne more biti vseeno, ali je delavstvo v delu, ali pa je brezposelno in ki bi se za take nesreče in katastrofe morali zanimati. Tu pride predvsem v poštev tamkajšnja občinska uprava, ki ji ne sme biti. vseeno, če bodo njeni občani
JEDILNO ORODJE
v srebru, alpaka-srebru, alpaka v največji izbiri!
Samo prvovrstno blago!
6 žlic, vilic, nožev, kavinih žlic la alpaka s pismenim jamstvom, najmodernejše faf. samo Din 325*-PRODAJA SE TUDI POSAMEZNI: KOMADE 6 kavinih žličk z etuijem samo ....	Din	63**
1 otroško jedilno orodje, sestoječe iz noža, vilic, žlice in kavine žličice, samo Din 97**
URAR IN JUVELIR
M. JLGER1EV SIN, MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 15
Prodala tudi na obroke i
Prodaja tudi na obroka |
izgubili v štirih mesecih okrog 364 tisoč dinarjev na zaslužku. Saj vendar ne živi od tega samo v tovarni zaposleno delavstvo, ampak vsi: obrtnik, trgovec, gostilničar itd. Občina Dovje—Mojstrana bi se morala z vso silo interesirati za to zadevo. Ej, če bi uprava občine bila na mestu, tako kakor ni, bi pri nas lahko bilo marsikaj drugače. Koliko raznih del, ki opozarjajo vsakogar, zlasti tujca, ki pride v Mojstrano, bi bilo nujno potrebnih. Odkar je pred štirimi leti večja povodenj razdrla most, oziroma brvi čez Bistrico, smo tako* rekoč brez prehodov čez Bistrico. Občinska uprava bi se morala pobrigati, da se zgradi most čez Bistrico. Regulacija Bistrice je tudi nujna zadeva. Bistrica kot hudournik napravlja vsako leto občanom obilo škode. Tudi tu bi se morala občina pobrigati za potrebna sredstva na merodajnih mestih, da se regulacija izvede. Dalo bi se v Mojstrani, v znanem turistovskem kraju, za povzdigo tujskega prometa še marsikaj napraviti, od česar bi imelo tamkajšnje prebivalstvo koristi; to ni potrebno, da še posebej naglašamo.
Samo par stvari smo navedli, ki bi omilile brezposelnost in mnogo pripomogle, da se dvigne blagostanje občanov, in bi zlasti pri tujcih dvignilo naš ugled.
Pozivamo merodajne činitelje, zlasti pa občino Dovje—Mojstrano, da v tem zmislu za omiljenje bede brezposelnih potrebno ukrene, ker brezposelnost delavstvo upropašča. Pravtako pozivamo Javno borzo dela v Ljubljani, da te brezposelne in njih družine podpira, ker doslej so teh podpor v glavnem deležni le brezposelni, ki bivajo na sedežih Borz dela,®ali v bližnji okolici.
H koncu naj še omenimo, da je delavstvo, ki je kompaktno organizirano v Splošni delavski zvezi Jugoslavije, imelo s podjetjem kolektivno pogodbo, ki pa jo je podjetje sedaj odpovedalo. Kakšni so vzroki za odpoved, si še nismo popolnoma na jasnem; povemo pa, da bo delavstvo edinemu blagu, ki ga ima za prodajo, to je svojemu delu, ko se prične zopet z delom, postavilo svojo ceno.
Nov političen umor na ulici v Sofiji. V noči od 1. do 2. decembra t. 1. je bil v Sofiji ustreljen iz karabinke voditelj protogerovcev, Naum To-malevski. Maščevali so se nad njim najbrže pristaši Vanče Mihajlova zaradi zadnjih obsodb v procesu proti morilcem Pundeva. Mihajlovci pravijo, da so z obsodbo zopet dobili proste roke. Umorjeni je sodeloval z — notranjim ministrstvom. Na tak način ne more priti do pomirjenja med makedonstvujočimi. Oba morilca so ujeli.
Iv. Vuk:
NaS „MI“ je triumfiral
(Odlomek iz spominov na Varaždin.)
Delavski oder »Svobode« je zbran. Dekleta ,in fantje, žuljavih rok, vedrih lic. Življenje samo, nezastrupljeno, s hotenjem po ustvarjanju v očeh, z voljo po proletarski umetnosti v besedah.
Režiser odpira ipismo.
— Kdo ipiše?
— Dragi soidruigS! čita režiser. Praznujemo 25 letnico obstoja delavskega kulturnega društva »Slobode« v Varaždinu. Pridite, uprizorite v tukajšnjem .mestnem gledališču dramo! Za najo 25 letnico.
Režiser pogleda zbrane igralce.
— Gremo?
Glave vseh se za bet vic o dvignejo višje. Usta govore:
— Gremo!
Svoj vagon. Vlak drdra,. Mimo beže vasi, postaje, potoki... Megla se gosti, tam sc trga ... vlak drvi dalje, dalje... -solnce se pojavlja... Praigersko... Ptuj... Ormož. Nebo je jasno ,.. .Drava šumi.
Lokomotiva žvižga. Sope. Kolesa drdrajo ... V vagonu ipa žgole grla deklet in fantov:
Solnce v.zhodit i zahodit, a v tjurmč mojžj temn6.
Draiva vali svoje valove. Pesem pa objema stene vagonov in stopa iz vagona: Volga, Volga, mat j rodna ja,
Volga ruska ja reka,
Ne vidala Ji ti ipodarka od donskogo kozaka .. .
Drava ni Volga in .mi nismo kozaki. Vendar pesem objema srca kakor da smo
kozaki...
Varaždin...
Solnce stoji na zatonu, nebo je jasno. Jasni so tudi obrazi Varaždinčanov, Ivanuša pozdravlja, Marička stiska roke. Svoji smo prišli k svojim. Govorica je drugačna, a misli, pozdravi, stiski rok, smeh in blesk v očeh je naš.
Pozdravljeni .. .
Gledališče je polno. Tri vrste lbž v globokem polukrogu se vrste simetrično, parter je kakor greda rož. Skozi majhno luknjico zagrinjala vidim mične obraze Va-raždinčank. Ah, tudi tukaj imajo lepa dekleta.
—	Ne oviraj, scdruig.
Režiser me potrtka ipo rami. Na licu smehljaj. V očeh resnoba... delo. Zadnje priprave za življenje, ki zaživi na deskah. Vidim ljudi. Ne poznam jih. Nisem jih še videl. Odvrgli so svoj vsakdanji lik in se spremenili v ljudi drame, ki zdajci zaživi na odru.
Umetnost bo vstala na deskah, vzbujena ,po dekletih in fantih igralcih delavskega odra .. .
Godiba tam v dvorani že igra
Pred zastor stopi človek. Priproist, delaven človek... čelo visoko, vabočeno. Pogled zbeži po ložah po parterju.
Spregovori. V njegovih besedah je čuti-! ti misleca. Proletarskega misleca.
Petindvajset let dela .praznujemo danes, ! govori. Petindvajset let kul turne izobrazbe
delavstva pomeni danažnji .dan. Varaždinska »Sloboda« stoji .pred to številko.
Maksima Gorkega dramo »Na dnu« pokažejo ljubljanski »Svobodaši«. Proletarska kultura .pogleda danes z odra tega .gledališča, Proletarsko dramo proletarskega .pisatelja Gorkega igrajo .danies igralci proletarci. Velik je pomen teh besed. Globok je pomen teh besed.
— To je Kus-Nikolajev?
— To je naš mislec.
Mi smo, ki i prenavljamo svet."
Pisatelj Cerkvenik gleda zastor. Predsednik Ciril si otira potno .čelo,
— Kaj je?
— Skrbi me.
— Bogme, ni šala. Generalke niso imeli. Odru niso vajeni. Ne bo polom?
— Ne bo.
— Kako veš?
— Poznani jih. Volja je v njih, mogočna volja ustvariti umetnost.
Luči ugasnejo.
Zastor se dvigne. Mrak je na odru, ki je spremenjen v brlog, azil, v katerem so ljudje »dna«. Kvartajo, zabavljajo, se jeze. Psujejo, modrujejo. Vsaka beseda je tehtna, vsaka beseda ima svoj pomen. Gorkij je umetnik in vložil je v svojo dramo »Na dnu« simbol revolucije, ki ipride. Lastniki azila, ki žive, izkoriščavajoč zaiblodivše ljudi »dna«, so oblastni. Tako, kakor hočejo oni, mora .biti, če ne, gorje lumpenproleta-rijatu, ljiudem »'dna« ...
(Dalje prihodnjič.)
Doma in po svetu.
Za znižanje cen kruhu. V zadnjem času je cena moki znatno padla; krušne cene se pa niso znižale. Notranje ministrstvo je zaradi-tega naročilo banskim upravam, da ukažejo sreskim in občinskim upravam prfrnerne korake za znižanje cen kruhu. Pri teh akcijah bi najuspešneje lahko sodelovali konsu-menti na enak način kakor v Nemčiji. O tem smo nedavno poročali. Predvsem so za to poklicane strokovne organizacije.
Znižane cene kruhu v Zagrebu. Zagrebški odsek občinskega sveta je sklenil, da se morajo znižati cene kruhu. Peki so ostro protestirali. Magistrat je objavil dne 3. t. m., da je cena belemu kruhu 4 Din, pol-belemu 3.50 Din, črnemu 3 Din. Cene stopijo danes v veljavo.
Meiniove trgovine zaprte. Med zastopstvom Meinlovih trgovin kave in drugega kolonialnega blaga in nameščenci so se vršila že dalje časa pogajanja. Zahteve nameščencev so minimalne, vendar podjetje noče skleniti in podpisati kolektivne pogodbe. Zaraditega je nastala v sredo v teh trgovinah stavka.
Seja Trboveljske premogokopne družbe, ki se je vršila v Ljubljani dne 2. t. m., je dovolila iz čistega dobička en milijon dinarjev za podporo najpotrebnejšim rudarjem in rodbinam. Podpore bo razdelil poseben odbor pod predsedstvom rudarskega glavarja, inž. Stergarja.
m
Slovanska krstna imena v Italiji so državi nevarna. Vsa slovenska oziroma slovanska krstna imena v Italiji se morajo poitalijančiti. — Italijanski nacijonalistični fašizem je res pameten. Treba bi bilo posekati še vse lipe in hraste, ker so tudi kot simboli fašizmu nevarni, Čudno je le, da jedo rusko pšenico in kupujejo les, ki je tudi »slovanski«.
Smodnišnica zletela v zrak, V mestu Poretti v južni Italiji je zletela smodnišnica v zrak, v kateri je bilo 78 centov dinamita. Škode je sto milijonov lir. Italijanski listi molče o eksploziji.
Kako »volijo« pri občinskih volitvah v Budimpešti? Predsednik verifikacijskega odbora pri občinskih volitvah je odstopil, ker so mu opozi-cionalci očitali nepravilnost pri dostavljanju volilnih legitimacij. Dal je namreč dostaviti legitimacije najprej desničarskim volilcem, opozicional-nim volilcem pa le deloma v zadnjem hipu pred volitvami. Imenovan je bil nov predsednik, ki odklanja odgovornost za storjeno. Opoziciona-lec dr. Rassay je izjavil, da pomeni to postopanje bolestno propadanje sistema.	Nezaupnica	prejšnjemu
predsedniku in predlog na ugotovitev, kje se nahajajo še nedostavljene legitimacije, je bil odklonjen z diri-miracijo novega predsednika. Opo-zicionalci	trdijo, da	pošta blizu
100.000 legitimacij niti dostavila ni.
Višek	predrznosti.	Madžarska
vlada je prepovedala vsakršno kritiko Mussolinijevih del ali fašizma. Prepovedane so tudi vse knjige in brošure, ki obsojajo fašizem.
Prelat	dr. Seipel,	ki je menda
edini zvesti prijatelj fašistov v krščanski socialni stranki, pravi, da je Schoberjev blok, ker ne mara heim-wehrovcev v vladi, prekršil proti-marksistično fronto. Zato pa odklanja vstop v vlado. Tudi mi smo mnenja, da je dr. Seipel potreben počitka.
Hindenburg je podpisal vladni fi-nančnosanacijski program, ki je bil s podporo socialnih demokratov v parlamentu sprejet.
Češki železarski kartel je znižal cene vsem vrstam valjčnega železa za 1%.
Izrrdno nizke cene! Največja zaloga plošč! Popravila vseh instrumentov!
Tvornlca glasbil
MEINEL & HEROLD
Prodajalna: Trg Svobode Maribor.
raazi na
Oi oje lepe xob 4
f
W>
%
IH
%
kupuj prisrno iz- / 7 kušeno sredstvo
S a rgov
KALODONT
i • •	1	•
ep si zobje
Noblovo nagrado za propagando miru sta dobila primas švedske cerkve, Natan Soederblom in državni tajnik, Frank Kellogg. Soederblom pravi, da se je človeštvo ponižalo pod zverino. V človeški naravi ni, da mori svoj lastni rod. Ce je prišlo do tega, je kriv kapitalizem in njega družabni red. Čim se človeški rod vrne k svoji pravi naravi, ne bo več mogel doumeti, kako je sploh bilo mogoče vojno zverinstvo. Tako nekako misli ta prvi škof švedske cerkve.
Zagonetka ruskega procesa proti industrijski stranki. Kljub vsem odkritjem o zarotništvu in velikopotezni akciji, napovedujejo, da v tem procesu ne pride do usmrtitve obtožencev.
Rakovski, bivši ruski poslanec v
Parizu, je bil izgnan v Sibirijo, ker je rovaril proti sedanjim voditeljem komunistične stranke. Član komunistične stranke je bil Rakovski 26 let.
Zedinjene države v Ameriki nameravajo prepovedati vseljevanje tujih državljanov popolnoma.
Zaroto so odkrili v Perziji. V severni Perziji so odkrili boljševiško zaroto. Aretirali so nad 500 oseb. Zanimivo je, kar pravijo, da je imela večina zarotnikov ameriške potne liste.
•
Težka železniška nesreča se je
dogodila pri Anconi v Italiji. Vlak se je prekucnil po nasipu, pri čemur je našlo 7 potnikov svojo smrt, 11 pa je bilo težko poškodovanih.
Število žrtev zadnjega potresa na Japonskem. Iz Tokija poročajo, da je zadnji potres zahteval 259 smrtnih žrtev in 351 ranjenih; 2353 hiš je bilo popolnoma, 5654 pa deloma porušenih. Stvarna škoda znaša 20 milijonov jenov.
Starčki in starke, ki v Vaših starih dneh trpite največ vsled revmatizma, drgnite torej dnevno Vaše utrujene ude s preparatom »Alga«; počutili se boste prerojene in sveže.
Delavski oder „Svo-bode“ v Ljubljani.
Prva predstava v letošnji sezoni ljubljanskega delavskega odra »Svobode« bo v nedeljo, dne 7. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice.
Igra se znamenita 4 dejanka Maksima Gorkija
„Na dnu“.
Predprodaja vstopnic v pisarni Strokovne komisije in »Svobode«, Delavska zbornica. Na svidenje, so-družice in sodrugi!
Maribor.
Predavanja v mariborski »Svobodi«. Za
letošnjo zimsko dobo je organizirala »Svoboda« zopet predavanja, ki pa se vrše v mnogo večjem obsegu kot doslej. Otvoritveno predavanje se je vršilo 19. nov. v Kinu Apolo; predaval je Rudolf Golouh o politični in gospodarski zgodovini Italije. Predavatelj, ki dobro pozna italijansko zgodovino in narod, je orisal v globoko zasnovanem govoru ves italijanski politični in gospodarski razvoj od 1. 1860 do	danes;
dalje časa se je zadržal tudi pri vzrokih /postanka fašizma in njegovega razvoja. Navzoče delavstvo je napeto sledilo	zanimivim govornikovim izvajanjem, —	Drugo
'predavanje (26. nov.) je pokazalo	razvoj
obleke pri raznih narodih in v raznih časih. Predavanja, ki so ga pojasnjevale iprav lepe skioptične slike, se je udeležilo zlasti žen-stvo. — Tretje predavanje je bilo 3. dec. To pot je nastopil priznani mariborski pe-
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
Preureditev na strojni obrat.
Tam na Gilincah v viški občini, le nekaj korakov od tržaške železnice, stojita dve poslopji, starejše in novo, s pripadajočimi objekti; Zaviješ samo s Tržaške ceste na desno pri nekdanji Trav novi gostilni ali pa iz Rožne doline pri drugem prehodu železnice, pa se ti prijazno zasmeje dom Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev na Viču.
V nedeljo 30. novembra je imela zadruga svojevrsten jubilej. O tvorila je novo strojnico, ki jo je obenem opremila z desetimi novami modernimi stroji.
Ta mizarska zadruga je bila ustanovljena pravzaprav leta 1908. Takrat je bila v Ljubljani velika mizarska stavka in po ponesrečeni stavki je ostalo večje število mizarskih pomočnikov brez dela. V neprijetnem položaju so prišli na misel, da ustanove mizarsko zadrugo. Še isto jesen so otvorili majhno delavnico pri »Bttbenčkiu« na Tržaški cesti. S pomočjo organizacije so kupili zemljišče in ko so bila pravila zadruge v prvih mesecih potrjena od oblasti, so zgradili večjo preposto delavnico. Z ročnim delom so pričeli pridni mizarji in polagoma opremljali delavnico. Prvo ime si ja pridobila zadruga z velikim stavbno-mi-zarskrm delom za veliko novo obrtno šoki v Ljubljani, kair je povsem naravno, ker se je mlada zadruga predvsem hotela uveljaviti s preciznim, okusnim delom in s točnostjo v izvrševanju naročil. Od tedaj je zadruga izvršila mnogo stavbnih mizarskih del r.e le doma, nego tudi za Opatijo, Dalmacijo in druge kraije v državi ,za javne in privatne zgradbe in palače.
Razvojna pot zadruge pa vendar ni ibila postlana s cvetjem. Obratnega kapitala ni bilo. Mizarji so morali z nesebično požrtvovalnostjo ščititi svojo zadrugo in jo sami dvignili do današnjega razvoja, da je postala največja zadruga te vrste v državi. Mizarska industrija se razvija, kakor vsa druga, zato je bjil že skrajni čas, da je tudi ta zadruga modernizirala svoj obrat, ga opremila s tehnično dovršenimi stroji ter omogočila konkurenčno sposobnost, obenem pa oilaijšala trdo delo članom zadruge. Pohvalno bi bilo omeniti, da je predsednik zadiriuige omenil v svojem pozdravu, da hoče zadruga konkurirati na trgu v prvi vrsti s kvaliteto svojih izdelkov, ker to zahtevajo današnje socijalne razmere.
Ogleda nove strojnice se je udeležilo večje število zastopnikov korporacij. Talko žulpan viško-glinske občine, tajnik Delavske zbornice, zastopnik Zveze gospodarskih zadrug I. Tokan ter več drugih korporacijskih zastopnikov in prijateljev zadruge.
Mehanizacija obrata zadruge, dasi je zvezana s precejšnjimi stroškli, bo pripomogla k temu, da bo zadruga ohranila svojo pozicijo v javnosti.
Ogledavamje obrata in medsebojno prijateljsko kramljanje posetnikov je trajalo od 3. ure popoldne do preko 10. tire zvečer.
Tudi mi želimo in upamo, da si mizarska zadruga, ki si je z velikimi napori pridobila ugled v javnosti, ta ugled tudi v bodoče ohrani. Dela namreč s prvovrstnimi delovnimi močmi v stroki in je sedaj opremila svoj obrat razvoju in razmeram potrebno.
dagog in pobomik nove šole dr. Žgeč, ki je obravnaval temo »Ali ima človek svobodno voljo ali ne«. Na podlagi konkretnih zgledov se je razvila o tem vprašanju zanimiva diskusija, ki je pokazala, da človek nima svobodne volje in da je vsako njegovo dejanje določeno {determinirano) po raznih motivih in zmačaiju. Govornik se je dotaknil tudi vprašanja kazni, nato pa je pokazal, čemu trdi cerkev, da nima človek svobodne volje. Ta diskusijski večer je pokazal, kako živo se zanima delavstvo za taka vprašanja. Zato pa so vsi navzoči sklenili -ustanoviti f i 1 o z ofsko -so c i j a Ini seminar, ki ga bo vodil dr. Žgeč; organizirala bo tečaj »Svoboda«, že danes pa pozivamo strokovne organizacije, da pošljejo vanj zlasti svoje mlajše člane,
»Svoboda* ima na programu še mnogo zanimivih predavanj. Naloga vsakega zavednega proletarca pa ie, da se teh predavani in diskusijskih večerov stalno udeležuje! — Talpa.
Manufaktura, krzno, trenchcoati, Hubertus-plašči, usnjene suknje in pletenine. L. Ornik, Maribor, Koroška cesta 9. — Plačilne olajšave!
Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev v papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih!
Na tem shodu, katerega so se Za -gorjani polnoštevilno udeležili, sta ss. J. Arh in M. Cobal navzočim temeljito obrazložila pomen zadružništva in še posebno pomen ustanove zadružne mesarije. Navzoči so z odobravanjem sledili govornikoma, in končen sklep je bil: vsi v zadrugo; naj živi zadružna misel! Cel teden so se nato mesarji jezili in proro-kovali, kako bo to zadrugo vrag vzel (ki še niti ne obratuje) in do sobote so skuhali. Tako so po svojem sotovarišu dali v nedeljo, dne 30. novembra sledeči razglas pri cerkvi: »Sresko poglavarstvo je odredilo, da se mora goveje meso v Zagorju sekati po Din 18.— za kg. G. J. Barlič mesar na Toplicah v Zagorju daje javnosti na znanje, da bo on prostovoljno od danes naprej sekal goveje meso po Din 15.— za kg. Toliko v vednost vsej javnosti v Zagorju in okolici.« Takoj po tem razglasu so šli vsi mesarji s cenami navzdol na Din 16.—. Čudno pri vsem tem je, da so prej mesarji vedno tarnali, da delajo z izgubo, sedaj pa, ko so že cene toliko znižali, pa pravijo, da bodo znižali cene še pod ceno, ki jo bo določila zadružna mesarija. Sedaj ne pravi nobeden, da dela z zgubo, temveč koliko bo vsak še cenejši. Ali Zagorjani so že toliko pametni, da vedo, kaj je vzrok temu hitremu spreobrnjenju zagorskih mesarjev in pravijo: živijo ceno meso, naj živi mesarska zadruga!
V. P.:
O letošnjih knjigah »Cankarjeve družbe"
(Nadaljevanje.)
Načelo pasivnosti, ki je vladalo v stari šoli, se mora umakniti aktivnosti. Otrok se osvobojuje pritiska od zgoraj, začenja rasti iz sebe in to vse potom lastnega udejstvovanja — samodelavnosti. Pr-votnost samodelavnosti pa je igra. Proletariat ima v delovni šoli zaveznika, kajti oba stremita po duševnem in telesnem razvoju človeške družbe, zlasti delovnih mas.
—	».Saško« je gladko prelil v slovenščino naš znanec Talpa.
V	koledarju so se oglasili tudi naši pesniki. France Kozar nam je zopet izpod zemlje, kakor demon, ki se je zbudil iz sna, zamahnil s krampom in težki udarci so se pomešali med verze. Rudar je dvignil svoj glas in kakor prerok je stopil med množico: »Človek dela — glej pomlad!« Svoboda vstaja iz globin, a nosimo jo mi iz dna.
S Kozarjem se družijo še Seliškar, Maček in drugi. Tone Maček sc je poglobil v dušo ameriškega črnca — sužnja. Prinesel nam je nekaj cvetk iz njegove poezije, ki so sveže — res človeške.
O delavskem gledališču1 razpravlja Petre. To je tudi del proletarske kulture, zato za njen razvoj velike važnosti. — isto velja o Klopčičevem govorečem zboru.
Poleg tega je v koledarju še obilo zanimivega čtiva, kakor n. pr. o republiki otrok, o zadružništvu, o Indiji itd.
Poglavje zase so slike, lesorezi in karikature, ki oživljajo notranjost koledarja. O njih bo treba še kdaj posebej spregovoriti.
Koledar je uredil Talpa — priznati mu moramo, da je odlično rešil svojo naiogo.
Edino, kar ne soglaša z razvojem, se mi zde nanovo upeljana imena svetnikov. Ali bi ne bilo lahko tako kakor lani?
(Dalje prihodnjič.)
MAGGI”
zabela
za
vsa Ko Kuhinjo
lOD*Kll
Zagorje.
Občinstvo v boju z mesarji zmaguje. Že zadnjič smo poročali o silni razburjenosti naših tako mirnih Zagorjanov vsled previsokih cen mesa. Ko je srezko načelstvo v Litiji na pritožbo konzumentov odredilo, da se morajo prodajne cene mesa prilagoditi nakupni ceni živine, je bil ogenj v strehi pri naših mesarjih. Vendar so na zahtevo g. župana za malenkost popustili na cenah. Med tem je pa Splošna gospodarska zadruga Delavski dom v Zagorju dne 23. nov. sklicala javen ljudski shod na Toplicah z dnevnim redom:	Ustano-
Razpečava v kraljevini Jugoslaviji Fran Ks. Lesnik, Maribor, Cankarjeva ul. 26. vitev lastne mesarske obratovalnice
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAE3 OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po
najnižjih cenah !
CENA OBLEK ZA GOSPODE.
Din 240-—, 290--, 350-- , 390--, 490--, G90-—, 790-- ; ZA DEČKE:
Din 250'—, 290--, 330*—;
GAMBETA OD II DO 14 LET:
Din 230-—, 280-—, 2S0'—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:
Din 130-—, 150—;
OBLEKA Z/l OTROKE OD 3 DO 10 LET.
Din 110-—, 115*—, 130--, 135*—, 150*—, 170-—; RAGLAN:
Din 600-- ;
HLAČE
Din 90*—, 105-—, 130-	,	140*—,	150-—, 180--.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb, Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu! Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno!
Vrsta Tek. štev.
Pazite na gornjo ceno!
Pazite se pred ponaredbami!
Stalna priložnostna prodaja velike zaloge
nogavic, telovnikov, puloverjev,
vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno
karlovarjke porcelanaste pojode pri Kormann-u, oddelek ostankov, Maribor, Gosposka ul. 3
klobuki
iz žameta in klobučevine v modernih fa-fonah po najnižjih cenah kakor tudi klobuki za otroke v največji izbiri.
Popravila točna in po ceni!
MODISTINJA M. J AH N
MARIBOR,	STOLN
Izvrstno domačo hrano
dobite
v Javni kuhinji v Celju
vogal Razlagove, Vrvarske in Kolenčeve ulice (zgradba Delavske zbornice).
A hrana	(težaška) kosilo iti	večerja	Din	8*50
B „	(uradniška) „	„	„	12*50
C „	(z močnato jedjo)	„	„	14*50
Najboljše	naše priporočilo so naši zadovoljni abonenti
Prepričajte se sami!
	*5I
	Ml
	
	3"
5’ C/J	Gl
o	
o	
^ XI 03 O	^ ' i^Pn t/3 o
"c n 2	P** o
£ " S <	
n “• _r. a - n o ° ° O* m*	3 a mmam a.
£ o a c	B I
« 3 3 5'	
— •*	mmmm% §
^ M M O -§■ i* r r	- - - bimB £
o 1 1 | o	u*
cx co	ar
(O o	ca
m	
tmt	<3
3	mu
nS 01	S
■« ■	o
(O
O
M
V
JO
8
r%t
K
C
3
01
<
M
sr
0)
A
0 vi •*
01
w
<0
Nalagajte svoje prihranke
v Štajerski hranilnici In posojilnici o Mariboru, Rotovikl trt 6.
Reumatičarji
Nabavite še danes 1 steklenico
M
ZA MASAŽO
kajti že jutri Vas bo USPEH
IZNENADIL
Če Vas boli ali trga
V
| kosteh - rokah - nogah ’ sklepih - plečih - zobeh
| kolkih - žilah - glavi
DOBIVA SE POVSOD 1 steklenica
Din 16*““
M
PREMAGA BOLEZEN TAKOJ
LABORATORIJ „ALGA„ SUŠAK
4 steklenice „ALGE“ Din 77'— 8 steklenic „ALGE“ Din 131'— 14 steklenic „ALGE“ Din 205'— 25 steklenic „ALGA“ Din 320'—
RAZGLAS.
Mestno načelstvo mariborsko razpisuje za leto 1931 sledeča tekoča dela in dobave:
1. Zidarska in težaška dela,
2. tesarska dela,
3. betonska dela,
4. kleparska dela,
5. mizarska dela,
6. dimnikarska dela,
7. kovaška dela.
8. pečarska dela,
9. kolarska dela,
10. ključavničarska dela,
11. steklarska dela,
12. slikarska dela,
13. pleskarska dela,
14. sedlarska dela in
15. vzdrževanje stolpne ure.
Obrtniki mesta Maribora, ki želijo prevzeti gori navedena tekoča dela pri mestni občini v letu 1931, se vabijo, da predložijo tozadevne s 5 dinarskim kolekom opremljene prošnje ob navedbi enotnih cen do 9. decembra 193(1 12. ure v vložišču mestnega načelstva.
Prošnje je oddati v zaprti kuverti z označbo: »Ponudba za tekoča dela 1931.«
Enotne cene je vpisati v izkaz, opremljen z 2 dinarskim kolekom ter ga priložiti prošnji. Obrazci se dobe pri mestnem gradbenem uradu v Frančiškanski ulici štev. 8/II., soba št. I.
V prošnji se mora izrecno navesti, da je ponudnik pri mestnem gradbenem uradu razpoložene pogoje že pregledal ter na iste popolnoma pristaja.
Mestni občinski svet si pridržuje pravico, izvoliti ponudnika, neozi-raje se na najnižje cene ali na oddajo dela po določenem turnusu.
Eksportnu hiša „LUHfl“ lastnih Alhln Pristernlb
V., A
Samo na Aleksandrovi c. 19
MARIBOR
Samo na Aleksandrovi c. 19
Za Jesensko SOzOnO kakor tudi za bližajoči se božlt imam preskrbljeno veliko zalogo in sicer: noga-vice za otroke, par od Din 5'— naprej, črne, rujave, drap, sive in bele barve, molke nogavice od Din 5-— naprej, damske nogavice od Din 7'— naprej, flor-nogavice od Din 12.— naprej. — Za dobro blago jamčim! Nadalje nudim vezenino meter od Din 75 — naprej, tipke meter od Din 1— naprej, svilene trake meter od Din 1 — naprej. Vse vrste sukanca. Volnene pletenlne-vezenine, Šivanke, gumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje, po brezkonkurenčnili cenah. - Lastna pletllnlca In predtlskarija. - Otroški jopiči s čepicami Din 40 -, jopiči za dečke Din 45'—, jopice za dame Din 55'—, moški jopiči Din 75'— vse iz čiste volne.
Spedjalna Izložba vseh vrst okraskov za božltna drevesa.
v* v
in
ročne torbice, listnice, denarnice, aktovke, kakor tudi potni kovčki, nahrbniki, doko-lenice i. t. d. Vse to v največji izbiri pri
IVAN KRAVOS
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Kupujte v fliii Mov ligi
liska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.