182. štev.
V Ljubljani, sreda 30. julija 1918.
11. leto.
^elja v Ljubljani in po pošti:
«*!o leto ... K 84-— i?ol leta . . četrt leta . . mesec i .
42-
21--
7—
®a inozemstvo:
** celo leto naprej	K 95-
pol leta	.	.	50--
** Četrt leta	„	„	26-
** mesec	„	.	p>
'"'ijaJna knjižnic«
Na pismene narofibe brez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati.
-* -♦'»UJaJo
Ljubljana. ___
Ugiasi o« .....—. _ 3 porabljenem prostoru ln sicer l mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
Uredništvo je na Starem trsa Štev. 19. Telefon štev. 860- UpravniStvo je na Marijinem Irgn 5tev. 8. — Telefon štev. 44. :	-
Izhaja Tsak dan zjutraj, j
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vprašanjem glede Inseratov i. dr. se m.j priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — lloplsl naj se franki raj o. — Rokopisi se ue vrafiajo.
Resen memento.
. ... Zadnje dni se množe pritožbe in n . e 0 neumljivo brezglavem postopanju gtecle sprejenia gaslnikov v armado SHS tako silno, govore in ...V? 8e ,z vojaških krogov tako ne-ivi-?«* resnična dejstva, da je r.aj-kr	čas>	{ja viacja brez odloga
sm	toza<ievno v popolnoma novo
Čitamo o sprejetih in nesprejetih častnikih, Čitamo, da so bili sprejeti 'iudje, ki so vse drugo samo ne Jugoslovani, Čitamo, da debe ravno taki ‘kero trikrat višjo plačo nego oni, ki jih radi njih jugoslovanskega miš-»lenja i c vlačili po ječah. Kam to Pelje ? Kake morajo biti posledice tega nevarnega postooanja? Odgovor je jasen in strašen: vpropnstl Koliko se piše, tarna in jadikuje, da je naša država še slaba in neutrjena znotraj, obdana od sovražnikov okoli in okoli na zunaj I A naša vlada sama seje čim večjo nezadovoljnost in neti upornost najbolj ravno tam, kjer naj bi bila nje prva in zadnja opora. Dokazov za to trditev imamo neštevilno. Seči bi morali predaleč nazaj, če bi hoteli navesti vse. In sprva je vstkdo še ko~ likortollko potrpel, češ, naenkrat ne more biti vse tako kot bi moralo biti,
Sčasoma pa se bo že uredilo, da bo p?av. Ssdsj pa z grozo opažamo, da postaja položaj od dne do dne ne-vzdižljivejši in če poide Še nekaj časa tako naprej bo Italijanom, Nemcem in Madžarom š!toko odprta pot v državo SHS.
Januvarja so dobili poziv, da vsi Častniki vložijo prošnje za sprejem v armado SHS, ker bi nesprejeti morali °b ev. mobilizaciji odriniti k vojakom kot prostaki. Skoro vsak je vložil prošnjo, Slovencev častnikov je 2800,
°d teh okoli 500 aktivnih, doslej — torej po sedmih mesecih — je sprejetih okoli 197 samo aktivnih častnikov.
Kaki Slovenci pa so bili aktivni čast-a ki, žal po večini, vedo vsi rezervisti,
*i to imeli opravka z njimi. Ni najdbe da so med sprejetimi prosluli emškutarji, celo taki, ki niti slovensko znajo, taki, ki so imeli čista slo-
'bADlMlR LEVSTIK.	136	nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
Predsednik je napravil vstrežliiv obraz, •nama'	V1’ gospod grof, tako ugodnih misli, potem
ravno °e težko doseči zanj te malenkosti. Vidite, Va za.to sem želel govoriti z vami; pokazal sem Voriv8V? karte, in zdaj bi vas vprašal za svčt. Go-va kakor dva, med katerima ni več skrivnosti.«
»Prosim,« se je naklonil grof.
. »Smučiklasov ——	-	«-
®kselen< dejstev
venska imena, pa so se dali prekrstiti v čisto nemška, taki, ki so nas Slovence med vojno \zmerjali s svinjami in šufti — toda, če ste sprejeli že te, zakaj pa ne sprejmete onih, ki so bili Slovenci tudi takrat, ki so bili noč in dan pod policijskim nadzorstvom — zakaj? Mar se nas bojite radi našega odločno - jugoslovanskega mišljenja ? Da, edino to more biti vzrok — tu so na delu temni elementi in to v visokih krogih, katerim je na tem, da zanetijo v armadi nezadovoljnost in upor, tu imajo svoje roke vmes Italijani In Nemci, bojjševiki, komunisti in separatisti, ki samo čukajo, da pojde njihova pšenica v klasje in potem gorje tebi, dižava SHS!
In kaka neskončna pi.rvičnost vlada v naši armadi I Sprejeti in nesprejeti častnik Ima dolžnost, boriti se za domovino do zadnjega diha. A kako naj si razlagamo,' zakaj dobi sprejeti podporočnik 1625 K mesečne plače, nesprejeti pa 726 K, ko vendar oba vršita isto službo! Menda res samo zato, ker nesprejeti, recimo oženjeni, trpi gmotno škodo že vsled tegu, da mora gospodariti na dve strani, da je zgubil dobro civilno službo, dočini sprejeti vrši samo svoj poklic, pa še tega kako — samo poglejmo na fronto 1 Sami nesprejeti podporočniki in poročniki za 726 K, sprejeti pa lepo sede po pisarnah ln kavarnah za 1626 K/
Predaleč bi zašel, če bi primerjal piaco golobradega sprejetega podporočnika s plačo sivolasega uradnika družinskega očeta! Človeški razum tu odpove! In če bi človek pogoltnil tudi to, pa da bi se vsaj izplačalo to, kar mu gre. Znan nam je sledeči slučaj: nesprejeti podporočnik P. (z nesprejet je tudi že rečeno, da je P. odločen Jugoslovan) je bil začetkom maja težko ranjen, prestreljena mu je bila spodnja čeljust in je kot tak prišel v nemško ujetništvo, kjer je pretrpel neznosne muke. A niti glad, niti skleča rana ga nista potrla toliko, kot zavest, da se zanj in 860 njegovih sotrpinov domovina ni več zmenila... za te nesrečneže nima človekoljubja .. . Pobegnil
je iz nemškega ujetništva In se vrnil v domovino. Toda tu ga je čakalo novo razočaranje: tudi doma se domovina ni več zmenila zanj! Od maja pa do danes ni prejel še niti vinaija piače in za čas ujetništva je baje sploh ne bo dobil! Tako torej! Zato ker se je hrabro boril in bil vsled tega težko ranjen, ker ni prvi zbežal in je bil zato ujet, zato naj sedaj živi od zraka ali pa naj gre beračit! Od vojakov ga ne odpuste, sprejet ni, plačajo ga tudi ne — kaj preostane še?
Druga sličica: s koroške fronte odpuščajo sedaj one letnike, ki so odslužili orožne vaje, pa tudi take, ki so že od pečetka Jugoslavije prostovoljno stali na braniku domovine in tvegali zanjo svoje življenje. Med njimi je mnogo beguncev, ki nimajo nikegar svojih, nimajo doma, nimajo ničesar — vrženi na cesto, brez zaslužka. Tem ljudem odvzamejo pri kadrih vojaško obleko, jih slečejo ta-korekoč do nagega, in ker jim v mnogih slučajih ne morejo dati civilnih oblek, jim odštejejo — osemdeset kron — da se z njimi oblečejo! Tako prihaja ob takih prilikah do obupnih prizorov in vsa ona idealna ljubezen in požrtvovalnost, ki je te ljudi prevevala mesece in mesece, se bolj in bolj umika nezadovoljnosti, ogorčenju in gnjevu do tistih, ki tako lahkomiselno „viadajo“ našo državo. Tako se vzbuja in širi boljševizem!'Ali namenoma?!
Nič manj nesmiseln in docela krivičen je tudi ukrep, da morajo nesprejeti častniki vrniti že izplačano jim odpravnino oz. dnevnico v znesku najmanj nad 2000 K. Onim, ki še služijo, se to kratkomalo odteguje, drugi so dobili pismen poziv, da izplačani znesek nemudoma vrnejo v pristojno blagajno. Ubog študent, je svoja najlepša štiri leta moral
ki
tičati v vojaški suknji in je ob izstopu dobil tisto odpravnino ter si je kupil obleko, obuvalo in pokrivalo — ta naj čez tri mesece potem nemudoma vrne visoko svoto najmanj 2000 K! Ali naj jo ukrade, da bo mogel za-
dostiti takeru povelju? Vrhu vsega tega pa jo sc vedno v veljavi nekdanja avstrijska odredba,	da	se	pri
vojakih enkrat izplačani znesek nikdar ne vrne! Kdor je izdal povelje, naj se izplačajo dnevnice, tisti naj jih pa vrača, za vladine	kozle	pa	ubog
študent ali uradnik,	ki je	moralno	in
graotno že dovolj	trpel,	ne	bo	še
stradal povrh.
Najhujše pa je sledeče: Kakor tudi smo ujedinjeni, se vendar dela pri vojakih taka razlika med našim in srbskim moštvom! Srbski vojnik ima po dve in tri monture, naši pa so skoroda bosi in raztrgani, da jih je samih sebe sram! Srbski vojaki imajo višjo plačo nego naši, oni jo dobivajo redno, naši morajo čakati na tiste bore kronice po dva, tri tedne, cel mesec in tudi več! — Tu ne drži noben izgovor, da srbsko vojsko n. pr. plačuje antanta. Ali smo ujedir jeni in* imamo vsi enake dolžnosti, pa tudi enake pravice, ali pa je to frazs, 's katero slepijo gotovi ljudje v svoje grde, strankarske namene.
Niso pisane te vrste iz tega ali onega sebičnega ali morda celo osebnega nagiba, nikakor, nego ker nam jo dobrobit naše državo najvišji interes in zato opozarjamo vladne kroge, ki so menda s slepoto udarjeni, da spregledajo dokler Je še Čas ln nemudoma popravijo storjene krivice. Če tega niso zmožni, pa naj odidejo, raje danes nego jutri in napravijo prostor zmožnejšim.
Naše čete zapustile Temešvar.
Temešvar, 29. julija. Poveljnik banatskih čet, konjeniški polkovnik Branislav Lontkijevlč in načelnik štaba major Jankovič sta pp noči ob 24 kot poslednja zapustila Temešvar. Stbska vojska je pričela deloma zapuščati sporno ozemlje v Banatu. V Temešvaru je ostal le mal oddelek franaoske vojske. Romuni se boje u-pora delavcev, ki jih je okoli 30.000 in proglašenja sovjetske republike.
(Ldu)
prestop,« to besedo je izvedel »enca z ostrim poudarkom, »zakaj spričo danih
ne more biti govora o manjših uslugah Sjegov prestop tedaj bi bil “tar sem,
__ zame največjega pomena, si	moIa.leta so polno doslužena, in rad bi
kakr/ « • n J počitka, preden zatisnem oči. Toda oven* ?	stvari sedaj, me miče vzvišena naloga,
in ? atj. SV0Je delovanje v tej zanemarjeni pokrajini uarn/ Zmag0 avstriJ'ske ideje ter spraviti vse n?8.tne, muhe naenkrat s sveta. Obveljati v Nem * ijndstev je poklican le eden, in ta je
QarodnostV kaj Sne?nar0dn°St ^ Sama’ je nemška
dvomi?« je zategnil grof.
Polit,'l i c. Iep0 se uiemava 1 in skrivate, da ste velik
razmer*	’*-g,ejte’	ni nem°g°ča- Baš danes so
ere po vaši zaslugi takšne, da bi mogla krepka
in drzna roka enkrat za vselej utrditi nemško prvenstvo ; bilo bi slavno, večno dejanje, krona mojemu življenskemu delu.«
»Zelo vas je navdušil Smučiklas.«
»Priznam, da on. Podobni hipi odgrnejo človeku mahoma, kar se mu v letih ne zasvita. Le nekaj je, kar me trezni: ves moj račun stoji na predpogoju, da je Smučiklas močan. Ne morem ga porabiti, ako njegova beseda ne tehta več toliko kakor prejšnje dni, zakaj nemška politika je politika krepke roke — ona se ne opira na slabiče. Kaj mislite vi o njem, predragi grof? Meni se zdi in vse moje informacije kažejo, da peša; vera vanj se hladi, množica mu sledi samo iz lenobe in se upre, ako jo bo hotel pognati čez drn in strn.«
Grof je naslonil čelo v dlan, kakor bi globoko razmišljal. Gostobesedna predsednikova odkritja so ga bila prepričala, da mu zaupa skalno in ne pozna do te ure! — niti senčice sumnje o njem; ako bi slutil resnico, ga pač ne bi zanimalo, kaj misli o svojem oprodi, in ne bi tratil časa z izpovedjo svojih najskritejših mnenj.
»On veruje vame kakor v boga,« je rekel sam pri sebi. »Tako zabavljati Smučiklasu in ne pomisliti, da mu lahko povem ter skvarim vse! Ekscelenca je prismojenejši od vseh mojih meščanov in zrel, do-dobrega zrel.« Burna radost mu je zaplala v žilah: očividno, trenotek je bil pripraven, kakor nalašč, da potegne starega v svojo mrežo.
»Nerad bi stavil na slabega konja,« je povzel predsednik tisti hip, ves drgečoč od svoje »velike ideje«.
In grof je planil v naskok:
»Kdo vas sili, da stavite!« je vzkliknil s skrivnostnim, vzvišenim glasom. »Dandanes je igra nevarna reč; lehko se vse dobi ali pa izgubi —in vi, ekscelenca ne boste dobili, po tej poti'ne!«
Predsednik je zazijal, kakor bi se rušil svet okoli njega.
»Da, da,« je podiral grof. »Molčati bi moral, a vam povem, v dokaz prijateljstva in sočutja; pre-varili ste se, dragi moj, hudo ste se goljufali. Bodočnost Avstrije, državna misel, višji interes in kar je še drugih lepih reči, vse kaže drugam, ne tja, kamor merite. Jaz vem in moram vedeti, zakaj tisto o mojem poslanstvu je gola čista resnica. Velike sile so ca delu, ura zgodovine bije, ali vi ste šteli napak in zavili na krivo pot; zahvalite usodo, ki vam pošilja svarilca ter kliče v zadnjem trenotku: do tod in ne dalje!«
»Kako menite? je zaječal možiček, še vedno brez pravega umevanja; ves je bil zlezel vase.
»Menim, da bi vi radi izrabili razmere v svoj končni življenski uspeh in pogodili tisto, v kar stremč ravno zdaj tajne gonilne sile naše monarhije, da pa počenjate baš nasprotno .(Dalje prib.)
Nemško Avstrijo, odkoder so prišli! To je par nasvetov! Vprašali naj bi se pa tudi vsi slovenski zasebniki, katerih bivanje ni neob-hodno potrebno v Ljubljani, in ki niso hišni posestniki, aii ne bi hoteli prepustiti svojega stanovanja Slovencu-uradniku.
Končno pa najvažnejše! —
Opozarjamo nadalje na mnogoštevilne inozemske zavarovalne družbe, ki imajo deloma jako lepe uradne prostore na razpolago in celo svoie hiše. Zavarovalnic je itak preveč! Ali bi se ne dalo — seveda potom zakona — odiediti, da ima začasno vsak zastopnik izvrševati svoje zavarovalne posle na svojem stanovanju, naj se mu zato prideli morda ena soba več, druge sobe pa naj zavarovalnica odstopi p o trebil i m uradom aii za stanovanja urad • nikom, ki so brez strehe. Novih zavarovani se sedaj itak malo sklepa;
dokler se niih stroka ali letnik na domačih šolah ne predava. Znano je, da narn vobče manjka inženirjev, pokazalo se je pa še posebej izredno pomanjkanje na strokovnjakih za naše rudnike in plavžarne. Mnogo rudarsko-uradniških mest je ostalo nezasedenih, ie s težavo je mogoče upravljati podjetja, poslovanje rudarskih uradov je sila otelkočeno. Pomanjkanje monla-nistov je tern občutneje, ker je naša država bogata na podzemeljskih zakladih, na premogu in rudah. Ti čakajo v zemlji, ker ni veščih mož, da jih poiščejo in dvignejo, da jih pre-delajo v porabne produkte. Jugoslovani so se dosedaj le v prav pičlem številu posvečali rudarskim študijem, čemur je bi! poglavitni vzrok pač ta, da so bila skoro vsa rudniška podjetja v tujih rokah in so se nastavljali tuji inženirji, domačini pa so se pripuščali le k težkemu delu knapa in težaka. Položaj se je spremenil in
Stanovanjsko vprašanje.
Velecenjeni gospod uredniki
Cital sem mnenje g. dr. Žerjava in župana g. dr. Tavčarja o stanovanjskem vprašanju, čital tudi članek »Stanovanjska kriza v Ljubljani" v »Jugoslaviji"; sedaj pa dovolite še meni, staremu Ljubljančanu, rojenemu in pristojnemu v Ljubljano, čigar stari oče je že bil meščan in zaveden Slovenec — torej gotovo objektivnemu kritiku, ker se mi kot narodnemu hišnemu posestniku in tukaj zaposlenemu uradniku ni bati še tako strogih odredb, par besed.
Stanovanjska kriza ni samo v Ljubljani, ampak po celem svetu v večjih mestih; v naši domovini je stanovanjska kriza v Bal gradu, Zagrebu in v Ljubljani posebno občutna. Treba vsekakor'nekaj storiti, in to še pred jesenjo.
Zidalo se že pet let ni nič — takrat je imela Ljubljana 45.000 prebivalcev, danes jih je 70.000. Razumljivo je tedaj, da je nastalo pomanjkanje stanovanj. Novi uradi se ustanavljajo, pa vsi v Ljubljani. Saj je prav, ker Ljubljana je centrum Slovenije — toda začasno bi mogel marsikak urad poslovati v kakšnem drugem mestu. N. pr. poštno in brzojavno ravnateljstvo bi moglo biti v Celju, čekovni urad v Kranju, železniško ravnateljstvo — recimo — v Litiji, trboveljska družba bi imela lahko svoje zastopstvo in centralne urade v Trbovljah ali v Mariboru itd. To bi bilo eno sredstvo za zmanjšanje stanovanjške bede, in to posebno priporočamo.
Drugo sredstvo, ki se je nasvetovalo, in katero moremo tudi kar najbolj priporočati, je zidanje barak za urade. Po moji sodbi bi prišle barake končno tudi v poštev za skupna stanovanja srednješolskih in vseučiliških dijakov (seveda samo tistih, ki ne stanujejo pri starših), eventuelno tudi za nastanitev samskih moških uradnikov posameznih urad«/ (deljeno po uradih). Seveda bi morala biti taka baraka pa res solidno zidana (mešana stavba, t. zv. Riegel-bau). Iz svoje skušnje vem, da so bile n. pr. oficirske barake v Brucku ob Litvi v „logeru“ res prav udobne. Zato pa bi bil zadnji čas, da se kaj napravi, saj stavbenega materijala za barake imamo dovolj na razpolago, in delavci bi se tudi dobili. Za rodbine seveda, o3obito za ženske in otroke so barake res neprimerne; in tem moramo predvsem preskrbeti za zimo stanovanja po hišah.
Tretje sredstvo je odgon gotovih stanovalcev iz Ljubljane. V poštev pridejo predvsem odpuščeni uradniki nemške narodnosti, potem pa vsi drugi stanovalci nemške narodnosti. Razume se, da se najprej izženejo vsi pripadniki drugih držav, osobito podaniki neprijateljskih držav, in ti brez pardona. Drugače je z ljudmi nemške narodnosti, k i imajo tukaj domovinsko pravico, predvsem tudi s
starini penzijonistl, vdovami tn sirotami po uradnikih, ki so tukaj službovali, pri teh bi pač kazalo imeti nekoliko ozira. Večina teh je v skromnih razmerah, ali so sami službovali v naši domovini in si tako pridobili tukaj domovinsko pravico ali pa njihovi možje in stariši. Tudi je selitev jako draga, kdo bode tem revežem dal sredstva za preselitev, in kam naj gredo?!
Glede odpuščenih uradnikov nemške narodnosti soglašamo z izgonom iz Ljubljane, tudi če so pristojni v Ljubljano. Kaj pa se naj zgodi s številnimi nemškimi hišnimi posestniki in nemškimi trgovci? Hišnih posestnikov vendar ne gre siliti, da se izselijo iz svojih hiši Zagrizenci so že itak vsi odšli in prodali svoja pc-seslva; ti pa — ki so še tukaj — so z večine mirni ljudje. Kaj se naj naredi z nemškimi trgovci — ali se naj jim vzamejo koncesije? To vendar tudi ne gre. Tukaj se da edino na ta način kaj storiti, da se vse hišne posestnike in trgovce, ki so nemške narodnosti, pozove, da tekom 14 dnij izjavijo, ali hočejo biti lojalni podaniki kraljestva SHS in prosijo za naše državljanstvo z izrecno posebno udanostno izjavo, ki se naj protokclira — ali pa se stavijo hiše in trgovine pod sekvester in se trgovine prisilno likvidirajo. Seveda bi bil zanaprej tudi umesten zakon, da ne more nihče kupiti kakšne hiše in da ne dobi nihče nove trgovske koncesije, ki ni Slovenec ali Jugoslovan sploh; tudi Nemec, ki ima tukaj domovinsko pravico, ne. Tukaj bi nam dobro služili imeniki »SUd marke" in »Schulvereina" — saj so še v spominu. Kajti danes bode seveda hotel vsak Slovenec biti. — Kaj pa odvetniki nemške narodnosti? Na te tudi opozarjamo. Zanje velja, kar za hišne posestnike in trgovce nemške narodnosti.
Brezobzirno se lahko koncesije vzamejo filijalkam tujih firm, ako ni poslovodja Slovenec in ako nimajo izključno slovenskih nastav-Ijencev: prostori za urade.
Vzamejo naj se ljubljanska stanovanja (seveda proti odškodnini) vsem nemškim veleposestnikom, ki imajo gradove po deželi in hiše v Ljubljani. Zasebniki nemške narodnosti, ki so dovolj premožni, da lahko bivajo kjerkoli, naj se pozovejo, da zapuste Ljubljano, ter se jim naj nakaže bivanje v tem ali drugem mestu na deželi. Tako bi se dobilo precej stanovanj na razpolago.
Podružnice nemških bank naj bi se pozvale, da se združijo z eno ali drugo slovensko banko ali da ustanove novo banko, pri kateri bi bil udeležen tudi domač kapital. Ako nočejo, naj se jim vzame koncesija; njih nemški ravnatelji (in ti imajo večinoma prav udobna stanovanja!) pa naj gredo v Nemško Avstrijo. Tako bi se dobili tudi prostori za urade! Židovskim agentom naj se vzamejo trgovske koncesije, in naj gredo v
viti do igranja vloge, o kateri sem vedel, da mu bo v prid. Tako sera imel v ansamblu igralca, ki se karak ternih vlog nikakor ni upal lotiti, a prigovarjal sem mu, končno je verjel v moje prepričanje in tako je stal sicer večni ljubimec slednjič na odru kot prav imenitni Jakob Engstrand, ki se ga je najbolj branil in ki je bi! njegov največji uspeh. Isto sem doživel z igralcem kuzofkina v »Tujem kruhu” in Morettija v »Nepoštenih”.
Ko bi ne bil Laube kljuboval kritiki celi dve leti, bi Dunaj nikdar ne imel Leara, kakoršnega je bil postavil na oder Sonnenthal. In Reinhardt je preziral kritiko leta in b*ta v svoji veri \ Moisslja, dokler ni končno zmagal ž njim.
Naj si dovolim tudi iz svoje lastne prakse omeniti ie enega izmed premnogih slučajev, ki osvetljujejo jasno, kako se ne sme pustiti voditi igralec od kritike. Nastopil sem v Ljubljani pri »Tajfunu" kot Beinsky. Slovenčev kritik me je takrat silno raztrgal. Toda jaz se seveda za kritiko nisem zmenil niti najmanj ne in sem ravno v tej vlogi tekom vojne gostoval na zagreb-
škem gledališču na engagement in to s čisto izvanrednim uspehom, tako da sem imel biti na podlagi tega mojega nastopa takoj angaževan. Tudi osječki ravnatelj drame me je samo na podlagi tega zagrebškega gostovanja (b» je tisti čas tam režiser) povabil za pri' hodnjo sezono v Osijek v engagemem in sicer izrecno za vloge kakor Hamlet, Rihard III., Shjriock, Mefisto, Osvald itd. in to s tako visoko gažo, kakorŠfl0 do takrat osječko gledališče še ni pd' znalo, kar je imelo za posledico ce»0 revolucijo v ansambiu.
Torej prvo merilo za dobroto njegovega vstvarjanja je igra’« t njegov« lastna zavest. Drug va?t i faktor r njegov režiser in treiji občinstvo, ^e veda pride občinstvo kot merodaj^" faktor v poštev le v presoji etičneg človeka, ki ga je postavil igralec oder. Njegove estet črte gradnje figura zase in kot del celote pa 3P ne opazi, ker ni nikdac tako vzgojemo da bi uživala odersko umetnost turn pravim razumevanjem.	(Dali*)
za tekoče posle pa zadošča vendar ena soba! Seveda bi to ne bilo prijetno — ampak sila kola lomi, in zaenkrat so nam drugi uradi potreb-nejši, kakor pa tuje zavarovalnice (od katerih bi se nekaterim morda sploh lahko vzela koncesija). — Seveda bi se pa morala ta odredba glede rekvi -zicije prostorov tako izvršiti, da bi zavarovalnice (saj so vse bogate!) morale vkljub temu vse tukajšnje s/oje uradnike za čas te izjemne odredbe naprej plačevati.
Čimprej je treba pričeti z zgradbami novih hiš, ki naj bi bile na periferiji mesta (tramvaj naj se pa po_ dsljša na vse strani!), in dko privatni kapital tega ne zmore sli noče, je poklicano za to mesto z državno podporo. Tudi banke in denarni zavodi sploh naj bi se pritegnili k temu delu obnovitve in povečanja — saj denarja je dovolj! Prostoslav.
Visokošolcem — tehnikom in abiturijetom, poziv v rudarske in kemiške
študije.
Na jesen tega leta se otvorita na tehniški fakulteti v Ljubljani prva dva letnika oddelkov gradbeniškega, (elek tro ) strojniškega, rudarskega in zem-ljomerskega. Glede nadaljnjih oddelkov ni še veljavnih določil, vendar ni pričakovati, da bi se že letos osnoval kemiškl oddelek. V doglednem času se imajo sestaviti izpitne komisije tudi za II. državni izpit, tako da se absolventom tujih šol omogoči zaklju-čitev študijev s polaganjem sklepnih izpitov.
Deželna vlada za Slovenijo je z naredbo z dne 3/7. 1919 izdala usta novilo za tehniško-visokošolski fond in je novozasnovani tehniško-visoko šolski-študijski fond namenila v prvi vrsti za ustanove slušateljem tehniških visokih šol. Naravno je, da se podeljujejo ustanove najprej onim slušateljem, ki morajo študirati v tujini,
treba je, da vzamemo v lastne roke vodstvo in upravo domačega rud-ništva in phvžarstva. Težave, ki jih povzroča naši upravi pomanjkanje veščakov, montanistov je napotilo deželno vlado, da je po inicijativi podpredsednika gospoda dr. Žerjava započela akcijo tehniških fondov. Nujno potrebno je, da se razmere v rudarski stroki predrugačijo in da se naši vi-sokošolci v čim večiem številu odločijo za rudarske in plavžarske študije, v kar se prvo- in drugo« letnikom nudi prilika na 'ljubljanski tehniki. Da pa se odpomore temu ne-dostatku že v krajšem času, se poživljajo slušaielji-strojniki, da prestopijo v drugi letnik rudarskega oddelka, oziroma, če so položili I. državni izpiti v tretji letnik rudarske visoke šole v Pr bramu. Tako bi imeli že po dveh letih več novih absolventov-rudarjev. Slušatelji višjih letnikov rudarske visoke šole v Pf.bramu naj se v prvi vrsti upoštevajo za državne podpore oziroma ustanove. Ker je treba pri' glasiti število slušateljev iz Slovenije v najkrajšem času, da se Hm zasigura prostor na visoki šoli v Pribramu in ev. na dtugih rudarskih visokih šolal* se poživljajo vsi akademiki, ki nameravajo v jesen v Phbram ali sploh na tujo rudarsko šolo, da se nemudoma prijavijo kuratoriju za tehniško-visokošolski tečaj v Ljubljani.
Med akademičnimi poklici se je dosedaj z naše strani zanemarjala o-sobito tehniška kemija. In vendar moramo misliti na razvoj in napredek kemiške industrije. V tehniški kemiji nimamo danes niti toliko predstavnikov, da bi mogli z njimi zasesti z njimi le najpotrebnejša mesta. Želeti bi bilo, da se vsaj nekoliko naših abiturijentov zglasi za kemško-tehnniške študije v inozemstvu( ker na domači fakulteti ni kemiškega oddelka. Tudi slušateljem-kemikom je je najprej treba zagotoviti sprejem h* prostor na tujih šolah. Zato se vabijo abiturijenti, ki se hočejo z vnemo posvetltitl tehniški kemiji, da se nemudoma prijavijo pri kuratoriju radi
Milan Skrbinšek:
Igralec in kritika.
(Dalje.)
Jaz verujem v vas vse, v kolikor hočete delati z menoj pošteno. Kdor ni za oder, bo to od mene izvedel. V naprej ne sodim, a ne sodite se	tudi
sami.	Verujte in vztrajajte	in	če	vas
kritika raztrga, vprašajte najprej sami sebe,	a strogo, zelo strogo	in	potem
mene	kot vašega režiserja,	in	če	vas
hvali, bodite še nezauplivejši — f ana-tiki neizprosnosti napram samemu sebi. In vedite v naprej, da kritika ne more In ne sme stopiti med vas in mene. Bodite mirni, če vas trga. ne opirajte se nanjo, če vas hvali. Vaše lastno mnenje o sebi naj ostane vzlic temu isto, kakor bo ostalo moje — moje.
Bili so ljudje v ansamblu, ki so delovali že pred vojno pri tržaškem odru osem do deset let. Nekatere je bila kritika dvigala, druge vlačila k tlom, kakor jih je pač hvalila oziroma trgala. AH jaz sem raztrgal ono paj-čevinasto mreno neobjektivne ali pa nepoklicane kritike in vsi so stali enaki
pred menoj. Nobeden se ni nič več domišljeval, nobeden se ni več bal javne kritike, vsi so verovali v mene in po meni v vas in — tako smo pričeli.
Prvi vspeh te ločitve od vpliva kritike je bil la, da je šel po prvih lansko leto spomladi glas, da se zde igralci — kakor prerojeni. In koncem sezone je priznala javnost vsem neverjeten napredek, češ da so se posamezniki v tem enem letu razvili bolj, kakor preje tekom tolikih in tolikih let.
Tudi jaz kot ravnatelj sem ostal zvest svojim obljubam, da mi kritika za presojo mojih igralcev ne bo merodajna, in tako sem nekaterim, ki jih kritika ni hotela in ni hoteia pripo-znati, s svojo moralno oporo in s pedagoško pomišljeno razdelitvijo vlog, pripomogel do onega razvitka, ki so ga bili potrebni in ki so ga po mojem prepričanju bili tudi zmožni. Drugim zopet pa sem odprl oči, da so spregledali in sami prepodili oblačje svoje papirnate slave. Spoznali so svoje napake in se ravno radi tega začeli šele razvijati. Marsikateremu sem moral vero vase šele utrditi in ga siioma pripra-
zagotovitve prostora. Istočasna naj bi Pa priglašeni montanisti in kemiki, k' potrebujejo podpor ali ustanov iz javnih sredstev, uložiii tudi svoje prilijemo opremljene prošnje za delne ali celotne ustanove pri kuratoiiju za jenn ško-visokošolski tečaj. Kuratorij Po te prošnje odstopil upravni komisiji tehniško-visokošolskih fondov, kakor hitro se ta komisija konstituira.
Zlorab no žigosanje bankovcev.
.	_ V uradnem listu z dne 26. junija
J® izšla nova naredba delegacije mini-8tva financ o zlorabnem žigosanju in razpečevanju bankovcev ter o denarnem Prometu z inozemstvom. Iz te naredbe povzamemo sledeče: Zlorabno žigosanje ankovcev se kaznuje z globo do 50.000 t ”,u ali zaporom do 6 mesecev, ovenita D°x Z okema navedenima kaznima, zpefiavanje nežigosanib bankovcev se zuuje z globo do 20.000 kron ali poiorn do 3 mesecev. Dovoljenje za l‘e?8.anJe bankovcev izdajo slej ko prej vJr^ci.)a ministrstva financ. Naredba kot 7ei U,e natla|je uvoz nežigosanib,
koveev \/Zlorabno ž'g°sauil1 tujih ban-v , .T’ posameznih posebnega obzira v. lh slučajih, daje dovoljenje za uvoz žigosanih bankovcev delegacija ministrova za finance. Konečno se zabranjuje zvoz vsake vrste denarja, bodisi zernskega ali inozemskega, papirnatega a i kovanega. Prost je samo izvoz papirnatega- denarja v znesku do 1000 r°n v popotnem in obmejnem prometu, ^1'UgaČe pa je treba za vsak slučaj posebnega dovoljenja od ministrstva financ. Kdor se pregreši proti tej naredbi, temu : sc bode poleg omejene kazni zaplenil i tudi ves denar, ki je bil predmet kaz- i ujivega dejanja. — Ob tej priliki bodi Š® povedano, da je vsem državnim blagajnam naročeno, sprejemati tudi nejasno Žigosane bankovce, ako ni proti veljavnosti Žiga nikakih drugih pomislekov.
Celovška straža je govorila!
Malokedaj prinese koroški ,Mir' tako izborno novico, kakor je izjava celovškega SHS poveljstva. Celovec je naši Tako treba povedali vsem onim, ki že od novega leta rovarijo in smo jim navedli meseca prosinca in nič manj meseca maja s poganjanji v Kranju, katerih Dunaj ne pozna in so nam prinesli Italijane v Št. Vid, ko bi mi lahko stali Pred Beljakom. Zato pogum ni brezobzirno, dragi vojaki! Priznana tržaška Policija, ki sedaj v Celovcu izborno deluje, naj skrbno čisti temne elemente in jun z vso resnostjo pokaže, da kdor se našega kruha ne brani, sc mu tudijnaše uprave ni treba. Ako zabavljajo Pav-■tschi in podobni „Nemci“, da ni hrane, naj se izselijo; ako lažejo, da med Št.
mom in Celovcem ni prometa, jim povit’ e’o?a uitnai° onstran moje nič opra-, ' Slovanska straža se vendar ne bo veseli a na(Iutemu Nemcu, ki naj bo nas ni x8e ga upošteva. Celovec brez niki in «r j to Vedo meščani, oni urad-86 zase	ki	TO0 Pa kriče> ker
šili da h In kei ra vlado °pla" ne ’ «...p	8e umaknila. Ne samo, da
dokler n« nazaJ' še naPreJ P°jdcmo> Naši r zasedemo tega> kar je naše. diDlnJfr VOiaki> ual popravijo, kar so kore t ZagreSili’ — S hujskači treba trpK ' hrez pardona pomesti, uvesti notiiv r a. .. uprnvo, da nam ne bodo stvi -j I uradniki, kar v prid ljud-niPat 2 a“° In posvetiti treba v razmere lastne občine in poklicati komisarja, iroar. pokazal, kako so mestni očetje gjjodanh - O binkoštih je prišlo J‘cer uradmštvo iz Ljubjane, da poslo-
Šln iJ V^evzamC> p0 hinkoŠtih pa je od-‘o ! Kedo je to zakrivil; ali so se gos-P°dje vstrašili Nemcev, ali so se le na Prehod peljali? Na vsak način joliud-v° sito takih ljubljanskih nastopov, _ nr bil prvi, a želimo, da je bil zadnji!
Obnovite naročnino pravo-
asno> da se Vam pošiljanje lista n* ustavit
Prevarani.
Celovec, 29. julija. (Izv. por.) Nemško časopLJe ]e pozdravljalo Italijane kot njih rešitelje. Nadejali so šovinisti, da Italija zapodi jugoslovanske čele preko Drave. Toda Italijani so so lepo ugnezdili In jim mora koroška vlada plačevati lepe nagrade za njih reševalno akcijo. Gospodarsko In fiuancijclno izmozgana dežela mora še nositi vsa bremena Italijanske intervencije. Sedaj trezni nemški elementi uvidevajo težavnost položaja in odkrito žele čim prejšnjo ureditev meja v smislu Jugoslovanskih zahtev ter spoznavajo, da jih je Italija temeljito prev ar Ha.
Politični pregled.
p Splošna ministrska kriza. Belgrad, 29. julija. „Epoha" prinaša nastopno vest o ministrski krizi: Naša vest o krizi je točna in se kriza razvija dalje. K temu poročilu je naše nadalnje obvestilo: V krogih radikalne stranke sre pripisujejo krizi velike važnosti, a obstoji tendenca, da se po sestanku narodnega predstavništva izvrši nova form-cija kabineta. Včeraj je bila ministrska seja, na kateri se je razpravljalo vprašanje o krizi. Med tem se po našem viru pripisuje tej krizi velika važnost zato, ker je nastala v trenutku, ko ni bila tu niti krona niti narodno predstavništvo. Našo vest od nedelje izpolnjujemo v toliko, da kriza ni posledica spora med ministrskim predsednikom Protičem in ministri demokratske skupine, torej ni strankarska, temveč splošna. (Ldu) pPotovanjeminlstrskegapred sedniks v Zngrcb. Belgrad, 29. jul. Odlašanje rešitve ministrske krize je v zvezi s potovarjem ministrskega predsednika Stojana Protiča v Zagreb. Mnogo odvisi od tega, kake uspehe bo dosegla Protičeya pot v Zagreb. Danes potuje minister za notranje stvari Svetozar Pribičevlč v manastir Jarak, kjer se sedaj mudi regent prestolonaslednik Aleksander. Regent bo sprejel ministra Pribičiča v posebni avdijenci ter izgleda vse, da bo od ie avdijence odvisen nadaljnji razvoj ministrske krize. (Ldu)
v konstiuanto. Bel-gr<td, 29. julija, »Pravda” doznava, da se bodo vršile volitve v veliko narodno ustavotvorno skupščino našega krajjestva meseca marca 1920, ker je verjetno, da bo do tega časa definitiv no rešena naša zunanja in notranja vprasnja, kakor tudi vprašanja splošne demobilizacije. (Ldu)
p Osiješki boijševiki. Osjek, 29. julija. Pred nekaj dnevi je bilo tukaj aretiranih več boljševikov, pri katerih so dobili velike svote denarja. Ker dotični niso mogli navesti odkod imajo denar, sc je uvedla preiskava, ki še traja. (Ldu)
p Italija oborežuje Črnogorce proti nam. Belgrad, 28. julija. Italijanske oblasti dovažajo iz Italije in v Črnogoro pristaše bivšega kralja Nikite kot tudi druge razbojnike. To se je doznalo iz izjav ujetih roparjev, ki sami priznavajo, da so jih Italijani oborožili in speljali v Črnogoro. Iz Kotora javljajo, da so Italijani pred par dnevi piipeliaii v Bar in Boko Kotorsko preko 200 črnogorskih razbojnikov, ki so se napotili iz Bara v pmljiško okrožje, iz Risanja pa v o-kolico Nikšiča. Proti tem razbojnikom so bile izdane najstrožje odredbe. Preganjajo jih vojaške in civilne oblasti. Razbojniki se udajajo tudi sami in enoglasno izjavljajo, da so jih oborožili in v Črnogoro pripeljali Italijani in da jih je v Italiji še 700. (Ldu)
p Priklopitev Mohača Jugoslaviji. Osjek, 29. julija. V nedeljo se je vršilo v Mohaču veliko ljudsko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 10.000 oseb. K beseoi se je priglasilo mnogo govornikov, med njimi tudi veliki župan Baranje. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva pripojenje Mohača Jugoslaviji. — V najkrajšem času se preseli sedež baranjske žu-
panije iz Pc-čuha v Mobač. (Ldu.)
p Odstop ministra za verstvo. »Hrvat1* poroča iz Belgrada, da je minister za verstvo dr. Alaupovič v krizi napram celokupnemu kabinetu, ker je bil svoječasno obveščen od hrvatske vlade o imenovanju dr. Ak-šamoviča za djakovskega škofa.
p Ženska volilna pravica. Kakor poročajo beogradski listi bodo v naši državi dobile volilno pravico le tiste že.ne, ki upravljajo kakšen javen posel v naši držayi.
p Francosko - srbski napad proti Beli Kunu. London, 28. julija. (ČTU) Reuter poroča iz Pariza, da so izvedene vse priprave za francoski-srbski napad na krilo armade Belo Kuna. Napad se bo izvršil, ako se Bela Kun ne bo uklonil pogojem ali-irancev. (Ldu)
Pokrajinske vesti.
kr Domžale. Socijalno demokratična stranka je imela v nedeljo shod v Domžalah. Na ta shod so vabili »tovariše naše stroke* brez podpisa in brez firme in so seveda s tem ulovili precej delavcev, da so ae shoda udeležili. Bržkone so prišli do prepričanja, da internacijoualna firma ne vleče več in zato rajše v kalnem ribarijo. Na shodu sta poročala dva sodruga iz Ljubljane in sta priznala, da je njih namen delavstvo hujskati. Poveličevala sta boljševizem in se zavzemala za nemške in italijanske sodruge. Prav odkrito sta priznala, da je slovenski delavec vstvarjen samo za hlapca in da naši domači delavci niso zmožni postaviti niti jednega stroja. Pravita, da je zato nujno potrebno, da je pri nam v službi čirnveč tujerodnih delavcev. Čudno, da so delavci to mirno požrli in se pustili sramotiti in poniževati, ko je vendar znano, da je slovenski delavec zelo nadarjen in zmožen. Dob 1 je besedo tudi zastopnik Narodno Socljalne 'Zveze (NSZ) kateri je povdarjal nujno potrebo po strokovni organizaciji. Ovrgel je njih trditve in dokazal, potrebo Narodno-socijalnih organizacij. Svaril je delavstvo pred politično internacionalo in omenil Štrajk 20. in 21. t. m., kateri ni bil prav nič dru-zega, kakor navaden boljševiški poizkus, za katerega se je delavstvo izrabilo kot stafažo. Delavstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem govornika NSZ. ter jih odobravalo. Prav zmedeno je odgovarjal še neki sodrug kateri je trdil, da je NSZ. kapitalistična organizacija, za kar je žel buren krohot. Ker mu je zmanjkalo besedi, pravi, da zaključuje shod, in na to se oglasi neki delavec „no hvala Bo|u, amen'*. Po shodu so se delavci razšli, gospoda sodruga sta pa brezuspešno Čakala in vabila delavce naj vendar pristopijo kot člani. Za stroške nista zaslužila. Večje nesreče ni bilo.
kr Kamnik. Vpokojeni dvorni iolec ima v Kamniku hišo z 11 (enajst) sobami, v kateri stanuje sam g svojim sinom in eno postrcžnico. Radi pomanj-kanja stanovanj mu je občina zasegla 2 sobi in 1 kuhinjo za nekega semkaj prestavljenega uradnika. Poleg najemnine mesečnih 80 bron zahteva gsp. dvorni svetnik še sledeče: 1.) da plača najemnik hišnonajemni davek z dokladami, osebno dohodnino, ki bo odpadla na ta dohodek ter vsled slučajnega predpisa davka na samec odpadajoči znesek.
2.) da najemnik izvrši vsa popravila v stanovanju na svoje stroške in slednjič, da mu plača v slučaju ureditve valute toliko dinarjev ko sedaj kron. Ako bi torej obveljala od vlade predlagana ureditev valute v razmerju 1:5 bi stalo to stanovanje mesečno 400 kron. Oceno takega ravnanja prepuščamo sodbi javnosti.
kr V Kranju se je v proslavo Petrovega dne priredilo nabiranje, cvetlični dan in veselica v prid invalidom. Uspeh je bil, zlasti, če vpoštevamo malo število prebivalcev, izvanredno lep ; nabralo se je K 15'024'94 in 5 dinarjev — vsota, ki gotovo priča o darežljivosti in milosrčnosti meščanov.
kr Kam vodi alkoholi V nedeljo 27. t. m. je v gostilni pri Ko-
marju na Jesenicah popivalo več fantov premogarskih delavcev iz Krmela. Ko na večer gostilničar ni hetel več ustreči njihovi želji po vinu, so ga navedeni napadli, ga podrli na tla in bili po njem. V silobranu je gostilničar pričel streljati in pri tem enega fanta usmrti, tri druge pa težko ranil. Celo stvar je sedaj vzelo v roke sodišče.
kr Premenitev voznega reda po Gorejnskem. Dopoldanski vlak, ki odhaja od Jesenic ob pol lih dopoldne, prihaja v Ljubljano šele ob 12-40 h. Sedaj ko grativira cela slovenska Koroška v Ljubljano, in imamo Ko-rošči tam pri vladi mnogo posla prosimo, da se spremeni nujno vozni red tega vlaka štev. 1713 tako, da bi dospel ta vlak ob pol lih dopoldne že v Ljubljano, da se lahko še opravi kaj pri raznih uradih, ker ob 12 h dopoldne ni več mogoče. Nadalje bi imel ta vlak lahko potem direktno zvezo na vlak južne železnice, ki odhaja iz Ljublane ob 10-45 h, direktno zvezo iz Koroškega in Gorenjskega v Zagreb, Sisek in Beograd. Bilo bi vsem ustreženo, če se ta vlak štev. 1713 tako preloži, da bi prihajal, kakor omenjeno, preje v Ljubljano, radi opravkov in izbernih zvez po Jugo-slaviji. Sedaj pa je obstoječi vozni red tega vlaka brez pravega pomena. Ravnateljstvo drž. železnic bode to gotovo drage volje upoštevalo.
kr Novi dobi v Celju. Dobili smo sledeči dopis, in ker nam je ležeče na tem, da se ne vstvarjajo po nepotrebnem nesporazumljcnja, ga priobčujemo. Evo ga: „Nova Doba“ od dne 26. junija 1.1. prinaša notico, v kateri so nekdo spodtika v tem, da prireja zveza voj. invalidov svoj »zborovanja* v »Nemški hiši*. Opozarjam na dejstvo, da se prireditev, na katero se omenjena notica nanaša ni priredila od Zveze, temveč od meščanstva na korist Zveze — vršila pa se je v hotelu Union, kamor zahajajo tako slovenski kot nemški gostje. Žulibog pa je zveza voj. invalidov navezana na podporo vsacega, ki prispeva v olajšavo naše bede in zato sc ne moremo postaviti na šovinistično stališče. Hvaležni smo vsacemu, ki nam pomaga. V Zvezi poznamo samo invalida — reveža — politika in strankarstvo mora biti že po naravi našega udruženja iz Zveze izključeno. Toliko v vednost!	Koštonaj	Fran.
kr Sokol v Šoštanju slavi letos svojo 10 letnico in priredi 7. septembra javno telovadbo z veliko ljudsko slavnostjo. Prosimo vsa bratska in narodna drušiva sploh, da uvažujejo to naznanilo pri določitvi lastnih prireditev. Svet je bil in ostane naš boj za svobodo naroda in čistost narodne misli, zato pričakujemo ponosen polet Sokolov v naš kraj in soudeležbo vseh narodnih društev, da krepko podnetimo sveti, večni ogenj domovinske ljubezni! Na zdar! A. K.
kr Mariborski napisi. Vsled tega, ker je imela ena ulica v Mariboru nositi Ime generala Maistra, osvoboditelja Maribora, so užaljeni častihlepni ljudje, in »Slovenec** piše, da je ljudstvo z razpisi nezadovoljno. V resnici je nezadovoljen le nekdo drugi. Stvar je smesna in žalostna. Mi vsi vemo, kdo je general Maister, o drugih pa vemo le, da so naši politiki in imajo do smrti še dovolj časa, da si slavo pribore. Naši sosedje se smejejo tej javni debati. Žalostno, da jim damo, za to povoda, ker zdaj izgleda tako, kakor da smo osvobodili Maribor samo zato, da bodo na njegove ulice naši politiki pritisnili svoja imena. Treba je počakati, da izpregovori zgodovina, sedaj je to naravnost otročje. Ako je kdo res tako slave lakomen, naj napiše na svojo hišo spominsko ploščo z napisom: V tej hiši je živel za časa prevrata slavni Jugoslovan X. Y., ki je kmalu po osvobojenju zaklical: živel jugoslovanski Maribor. — Gospoda, več resnosti I Saj pridete vsi na vrsto!
kr Ziet Mariborske Sokolske župe v Ptuj. Po petletnem odmoru, po zadnjem župnem zletu v Rušah na Vidov dan leta 1914 oživelo je zopet v Sokolskih društvih Mariborske župe smotreno sokolsko delo. Da pregledamo
svoje vrste, vrši se v nedeljo 7. septembra 1.1. v Ptuju župni zlet. Vse predpripravo je prevzel Ptujski Sokol. Delo je porazdeljeno na posaraezue osebe; posluje že tehnični, reklamni, prehranjevalni in veselični odsek. Podravski Sokoli se snidejo z bratskimi društvi na zgodovinskih ptjuskih tleh. Prepričani smo, da bo prireditev nad vse impozantna. Sosedni Varaždinci so že obljubili svoje sodelovanje. Isto pričakujemo tudi od vseh Srbskih in Ilrvats-kih sokolskih društev. Pokazati hočemo, da dviga tudi Sokol ob severni meji mogočna svoja krila.
kr Roparski napad v Velenju. Komanda V. orožniške brigade ugotavlja, da storilcev niso izsledili celjski policijski agentje, ampak je bil uspeh in zasluga orožniškega moštva postaje Ve-enje in Šoštanja.
kr Iz Velenja. Nekateri delavci v državnem premogokopu v Velenju se pri prečitanju imen pred delom izključno oglašajo samo s „hier“. Ali se jim zdi to tako lepo ali pa siore to vslcd nadutosti in mržnje do vsega kar je slovensko. Gosp. svetnik in g. oskrbnik naj vendar že enkrat to odpravita, ker radi tega trpi ugled države in tako obnašanje žali narodni čut drugih delavcev.
Narodnjak-delavec.
kr Popolnoma pravilno. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru se bodo morali zagovarjati radi hujskanja proti državi znani rdcčkarji Grosek, Urh, Kancler, Brus in Perdan, ki so obletnico smrti svojega tov. Strmška praznovali na ta način, da so rovali proti obstoju države.
kr Braslovče. Pri nas se jc ustanovilo televadno društvo „Sokolice“. Ta velepomemben korak srčno pozdravljamo. Oziraje sc na vstrajnost in zadovoljno disciplino naših sester, pričakujemo krasen vspeh. Vsem tistim pa, ki so si pridobili pri tej ustanovitvi kakoršne koli zasluge, bodi iskrena hvala; isto g. J. Bauerju, ker je dal iz prijaznosti telovadnico na razpolago. Našim vrlim Sokolicam želimo tudi napredka, odboru pa intenzivno delovanje. J. K.
kr Gasilska žups Žalska je na svojem izrednem občnem zboru v Št. Petru sklenila priporočati tovar. društvom naročbo »Gaeilčar za članstvo proti naročnini neposredno pri J. G. Z. L.“ v Ljubljani prirediti v tek. leta 2. zlet v Laški trg ali v Trbovlje. Načelstvo poživlja društva k mnogobrojni udeležbi povodom posetaNj. Visočanstva prestolonaslednika v Celju ter polnoštevilno zastopstvo. celega zveznega odbora v Ljubljani. Za dobro vspelo gasilno vajo se izreka tam. društvu priznalna pohvala. Vsem društvom se naroča prijav datuma prireditev župnemu načelstvu. Odbor.
kr Šmarjeta v R. Dne 20. t. m. se je pri nas vprlzorila ljudska veselica v pri Invalidom Spodnjega Roža. Župnik Hraha je aranžiral celo prireditev skupno z narodnim! dekleti. Slavnostni govor je imel velezaslužni g. kapetan Potočnik. Udeležba je bila sijajna. Odlikovalo se je posebno že 30 iet staro pevsko društvo v Šmarje!!. Cela prireditev je imela lice pristno slovenske veselice, kjer sodelujejo vsi sloji, prlprosto ljudstvo in inteligenca. Čistega dobička je bilo nad 3000 kron. Le tako nap.ej.
kr Sveče v R. 20. t. m. se je vršila v Svečah pri Bistrici velika ljudska veselica v prid jugoslovanskim invalidom, zlasti onim iz Bistriškega okraja. Naval k tej prireditvi je bil z vseh strani velikanski. Slavnostni govor, kterega je govoril gosp. prot dr. Mišič, je izval veličastno manifestacijo tisočere množice za Jugo-slavijo. Tudi govor gosp. sodnika dr. Wte8erja je bil z navdušenjem sprejet. Izredno zaslugo za vspeh pii-" e vrgla nad 4000 K či-ta, so si stekli naši neu-ovanski železničarji. Koroška narodna pesem je ob tej priliki odmevala od Gorjancev do Ru-tarjanov.
reditve, ki stega dobič morrd jugos
Mahi&vajt® 'Jugoslavijo'1 po vse.h gostilnah, kavernah m brivnicah; Pridobivajta novih naročnikovi
cčfomoč slovenskim visokošolcem !
Vsi čutimo, da je vsled izredne podraibe iivil in staniSč nastala za naše visokošolsko dijašlvo nevarna kriza. Zlasti se imajo za svoj obstanek boriti tisti dijaki, ki imajo od doma le malo podpore in morajo v tuji, četudi prijateljski de&eli obiskovati visoke šole, kakor eksportni in rudarski akademiki, veterinarci, deloma tudi medi-cinci, tehniki in drugi. Ti potrebujejo nujne in izdatne pomoči, ker resnica je, da premnogo naših dijakov na visokih šolah strada.
Zato se je podpisani odbor odločil, z vso vnemo prevzeti nalogo, lajšati bedo naših revnih, a marljivih visoko-šolcev iti jim nuditi sredstva, da nadaljujejo in dovršijo svoje študije. Saj vidimo vsakdan, da nam primanjkuje na vseh straneh javnega Življenja narodno zavednih strokovnjakov. Akopa nima mlad človek nobene pomoči, mu gine navzlic vsej marljivosti in vztrajnosti pogum, dokler ne omahne.
Apeliramo torej predvsem na radodarna srca vseh mladinoljubov, ki jim je mar bodočnost slovenskih visoko-šolcev in naše mlade kraljevine, podpirajte nas v našem rodoljubnem delovanju ter pošiljajte obilnih prispevkov, da se uresničijo naši načrti.
Za odbor podpornega društva za slovenske visokošolce:
inž. Sito ho včič, Silo vib or
blagajnikov namestnik.
—— —_____________________________________________—i._
Dnevne vesti.
dn Zn slovenske ujetnike v Linču in Marhtrenku je vsied našega članka v Jugoslaviji preteklo soboto takoj interveniral general Smiljanič ter so se storili koraki, da se v kratkem zamenja nemške ujetnike za naše. Veseli nas ta uspeh, a zadeve ne bdmo izpustili izpred oči, dokler ne bodo rešeni naši junaki nemškega robstva.
dn Nabori letnikov 1888—1889. Iz Osijeka javljajo: Osiješka polkovna komanda je proglasila nabore za one vojne obvezance leta 1888 in 1889, kateri so bili med vojno oproščen! ali na katerikoli način saperarbitrirani.
dn Srbski emigrant?, ki so v soboto potovali preko Llubljsne so dospeli v Bclgrad.
dn Pisemski promet z Nemško Avstrijo in Čehoslovaško je zopet otvorjen za sledeče poštne pošiljke: navadna odprta pisma, navadne in priporočene dopisnice, nepriporočene vzorce in navadne tiskovine. V inozemstvo naslovljena pisma se morajo rad! cenzure oddajati odprta.
dn Čevlji za dijake in siromake. Ministrstvo za trgovino in industrijo je poklonilo za revne dijake 1000 parov čevljev, za siromašno prebivalstvo po vojni opustošenih krajev pa 10.000 parov.
dn Kupčije z vojaškimi avtomobili. Oblasti so na sledu večini osebam, ki so poneverjali vojaške avtomobile, jih prodajali in si »služili* na ta način lepe tisočake. Več oseb je že aretiranih, druge pridejo še na vrsto. Počasi se bo že napravil red, in spravili brezvestneži tja, kamor spadajo.
dn Odpust letnika 18&9 Iz vojaške službe. Komandant dravske divizijske oblasti je odredi!, da se imajo 31. t. m. odpustiti iz vojaške službe vsi vojaki letnika 1899 in sicer na nedoločen čas z c2irom na to, da so boji prestali.
dn Dopusti za poljedelska dela.Letnikom 1895—1898 so dovoljeni 25 dnevni dopusti za poljedelska dela.
dn Imenovanja v poštni službi. S 1. avgustom t. 1. bo imenovanih 98 poštnih aspirantov in aspirantinj poštnim oficijantom oziroma oficljantinjam. Dne 31. julija dobe še staro plačo, začetkom meseca avgusta pa se jim nakaže nova plača, kakor tudi nove draginjske doklade za mesec julij in avgust.
dn »Zveza postnih organizacij
v Ljubljani'1 vabi vse člane k širši odborov! seji, ki se vrši v petek, dne I. avgusta ob 19. uri v pismonoški dvorani na glavni pošti. Tudi člani, ki niso odborniki naj se udeleže te seje. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe.
dn Legijonarjl Iz Rusije se vračajo. V nedeljo je prišlo v Zagreb okoli 100 mož jugoslovanskih legionarjev, ki so se do zadnjega časa borili skupno 7. zavezniškimi četami na murmanski obali.
dn Srbska modra knjiga. Pres-bureau ministrstva za zunanje stvari potrebuje brezpogojno srbsko modro knjigo, ki jo je ministrstvo za zunanje stvari izdalo leta 1916 v Nišu. Oni, ki bi imeli slučajno io knjigo, naj jo pošljejo presbiroju ministrstva za zunanje stvari na razpolago.
Brezplačna vožn|a po državnih železnicah. Ministrski svet je na predlog ministra za promet sklenil, da se nikomur več ne izda dovoljenje za brezplačno vežnjo po državnih železnicah v ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, marveč, da mora vsakdo zase plačati voznino, cdn. da jo plača eno oblastvo oziroma zavod, za čegar račun in potrebo dotična oseba potuje. Ministrstvo notranjih del je odredilo z ukazom P. br. 25.100 z dne 5. julija 19.191, da se v bodoče več ne predlagajo ministrstvu za promet prošnje za brezplačno vožnjo in da nobeno oblastvo, ne priporoča niti ustmeno nti pismeno, takih prošenj.
dn Osebna vest. Inženirski izpit iz arhitektonike je napravil na dunajski tehniki gosp. Kregar Rado. Če-i slitamo!
dn Lastnikom avtomobilov in motornih koles. Opozarjajo se vsi lastniki avtomobilov in mot. koles na nsredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 16. aprila 1919, štev. 452 (Uradni list LXXV1). Po mestu in deželi je še mnogo motornih vozil brez predpisane nove evidenčne številke. Varnostni organi imajo ukaz počenši s 1. avgustom 1919 nastopati ] najstrožje v smislu gori navedene na-redbe.
Ljubljanske vesti
1 Društvo slovenskih zobo tehnikov vabi svoje člane na izvan-redsii občni zbor, kateri se vrši v sredo dne 30. t. m. ob pol 18. uri v restavraciji Novi Svet na Marije Terezije cesti,
1 Slovensko farmacevtsko društvo- vabi svoje člane k sestanku, ki se vrši v četrtek, dne 31. t. m. ob 20. url v restavraciji „pri Roži* v I. nadstropju.
I Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani. Končno je vendar rešeno vprašanje samostojnega obratnega vodstva za jugoslovansko ozemlje. Za obratnega ravnatelja je imenovan g. Viktor Bračič, za njegovega namestnika pa g. Andrej Vrečko, ki je bil obenem povišan za centralnega nadzornika. Za predstojnike posameznih oddelkov so določeni višji nadzorniki dr. Fatur, Pregelj, inžener Šega, Fr. Arko, in dr. Maurer. Upamo, da se bode pod novim domačim vodstvom počutilo dobro tako uslužben-stvo kot tudi občinstvo.
I So še nekateri spomeniki,
na bivšo Avstrijo med nami, na katere vas tem potom opozorim. Ako gre človek na sodišče, opazi takoj pri glavnem vhodu na desno neko spominsko ploščo, na kateri se šopiri še Franc Jožef. Po mostvožih na sodišču so razne deske, na katerih so nabiti razglasi s podpisi Schvvarzs, Klimenta in drugih, Čas, da pose« naše kraje regent ni več daleč, zato je skrajni čas, da zginejo take stvari, ki so nam žalostni spomin na naše suženjstvo.
I Oni dijaki, ki so sodelovali kot reditelji pri sprejema „Kluba be~ cgradskih mafuransta", se vabijo, da se udeleže danes ob 11. uri sestanka, ki se vrši v fizikalni dvorani I. drž. gimnazije.	Odbor.
1 Odličen gost. Delegat francoskega ministra zunanjih del g. P.
de Lanux, špecijalist v jugoslovanskih vprašanjih, ie včeraj v posebni službeni misiji prispel v Ljubljano. Posetil je predsednika deželne vlad® g. dr. Janka Brejca, nakar se je delj časa razgovarjal z ing. L. C, Meuf-vlllom, da se čim najbolje ir.foifflk® o naših razmerah. Ker se hoče nekaj dni odpočiti, se g. de Lanix napot' na Bled, ki je sedaj, kakor se kaže, zaslovel tudi v Parizu kot eno nai* lepSih letovišč. Z Bleda odpotuje v Zagreb, Belgrad in Dubrovnik. Odličnega gosta, ki je znan kot dobe! naš prijatelj, prisrčno pozdravljam® na naših tleh.
—  ,     ^
Kulturni pregled.
ki Pevsko društvo „LjubIjanskl Zvon“ je meseca maja razpisalo nagrade za najboljše izvorne mošitf zbore. Iz glasbenikov strokovnjako'1 sestavljena jury je društvu vposlan® skladbe pregledala in prisodila nagrado 500 kron zbom „Solnce v z* nifu“, nagrado 300 kron pa zbofl „Kam si šla“. Skladatelj obeh je l-Janko Ravnik, bivši kapelnik Narodnega gledališča v Ljubljani. Ostal® skladbe ne odgovarjajo pogojem razpisa in se v kratkem vrnejo gz. skladateljem.
S bor zaupnihov $Ia' rodno-'soc. stranke.
se vrši v nedeljo dne
10. avgusta 1919 v Ljubljani, v dvorani Mestnega doma ob 9. dop>
s sledečim dnevnim redom: i. PoroČtb predsedstva pripravljalnega odboO•
2. Načela Narodno-socijalne slrankp
3. ■Strankina organizacija. 4. Stranki tisk. 5. Resolucije. Vabila za zbor ***' upnikov sepričtio razpošiljatiprihodnj dni. Strankina pisarna je začasno V prostorih Narodno-socijalne zveze ^ Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropji desno. Uradne ure vsaki dan od 5. do 7. ure zvečer. Tam dobi lahko vsakdo, kdor se zanima za nov političnipokrč pojasnila, kakor tudi vabilo za čof zaupnikov.	^
Zadnje vesti.
Kombinacije k n inlstrski krizi.
Zagreb. 29. julija. (Izv. pot.) „Jutarnji List" javlja iz Belgrada: P° vseh znakih kaže, da pripade ponovfl® sestava kabineta Demokratski zajed-nici. Prevladujejo razne kombinacije, ena, da namerava Demokratska za-jednica skupno z Jugoslovanskim klubom in člani socijaino demokratične stranke pieosnovati kabinet in da bo sestavljena koncentracijska vlada, katere predsednik naj bi bil član Demokratske zajednice.
Protič v Zagrebu.
Zagreb, 29. julija (Izv. por) Prihod ministrskega predsednika Stojana Protiča pričakujejo danes ponoči
Železnica Gdansko—Jadran.
Bruselj, 29. julija. (Pos. pof.) Medzavezniška železniška komisijavie odobrila in sprejela jugoslovanski &c' Iezniški projekt Gdansko—Jadran.
Odstop celokupne vlade.
Beogrd, 29. julija. V včerajšnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da celokupna vlada odstopi. Dali se ta sklep izvrši, še m gotovo in je odvisno od rezultata potovanja ministrskega predsednika P*°' tiča v Zagreb in od razgovora ministra za notranje zadeve Priblčeviša z regentom. (Ldu)
Dr. Bauer odstopil.
Dunaj, 28. julija. Dr. Baueh kol poverjenik zunanjega ministrstva je odstopil. Kot razlog navaja neuspehe pri mirovni pogodbi z Nemsk0 Avstrijo.___________________________^
Izdajatelj hi odgovorni urednik: Anton Pesek,
Tiuka »Zvezna tiskarna" v Ljubija^'
»lovi
osel
bljai
: vil
ie
Me«
OlBli
ne
nap
i k
o« pol c. do rij*
#
0
n»
S
1
v
{<
laf1
3s|
I
si*
i
0
tli
if
'.hit
J
■J
f
lit
•tli
tl
Ml
H
'M
0
tH
M<*li oglasi
stanejo prvih JO based 4 vsaka nadaljna basada 30 vin. - Dopisovanje In janltne Ponvdbe pa vsaka beseda J Jj.
Sokolski kroj sc proda. Naj v c nnravništvo.
Tinska sode SO—500 i vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod »Vinski
sodi .
Pekarno vzamem v najem na prometnem kraju. Event. stopim tudi v delo. Vpraša se pri podružnici „Jugos!a-vije‘- v Celju	1065
Kdo posodi 8 do 4000 K
obrtnici za dobo dveh let, proti dobremu jamstvu in visokim obrestim Cenj. ponudbe pod „Visoke obresti1* na upravo lista.	1063
Komisijska trgovina
ao: ($
Proda so prvovrstni cello,
^oska zlata ura z verižico,
»etika potna košara, nepremočljivi lov3ki škornji št. 42,
•odHaste hlače za turiste, 4 •2S. »Lovca*1 ter več lov-Jn športnih knjig. Na ogled med l. in 4. uro pop.
!!i£o]iauski cesti 19/11. 1072
Preda se popolnoma nov fin> p0 najnovejši odi izdelan kostim za bolj
8kikro0illbtiP°KOČnIIC’	!	FlUp Pečenko, Ljubljana,Du-
 roia^Selenburgova ul. C. j najs^a c. s> prip0roča svojo
Štedilnik iz bel« sline se : bogato zalego manufaktur-ceno proda. Naslov nove 1 i nega blaga: cefirja, tiskovine, Jugoslovanski anončn? in in- hlačevine, nogavic, robcev,
tormačni zavod Besel ak & sukanca, gumbov, pritiskačev,
Rožanc, Ljubljana Frančevo rinčic za čevlje in drugih iz-nabrežje 5. 1	’ ioe9 Jelkov čeških tvornic, katere
k°l° dobro ohra-si ce"0,Prodam. Vpraša v Ptu?u nici -Jugoslavije*
-  -u- 	1065
kaknr>lvlx z?. 8Pulno sobo Židnvd P.°bižtva se proda “ovska ulica 3/m. io?«
zastopa.
1043
(»u ’jPnJen> smrekov les, i,	urastov in bukov bodi
i okrogel ali rezan. Cene za ualožen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNET1, P*rna žaga za drž. kolodro-r°m v Ljubljani.	419
Sveže maline se kupujejo ’ vseh množinah. Ponudbe us: Destilacija esenc, in izdelovanje sokov. Potnik Srečko, Ljubljana, Stomškova ulica 27.
H Službe:
l/t
1
it
‘i
lil'
0
Gimnazijski abltnrijent išče primerne službe. Ponudbe pod A- D. na upravo -.Jugoslavije1* vNovemmestu.
... AbBulvontka tr*. tečaja išče 3luŽbe. Cenj. ponudbe pod .Marljiva** na upravo.
Službe kot gospodinja išče vdova, 46 let stara, snažna, vajena vsega hišnega dela in tudi šivanja. Najraje bi šla k samostojnemu gospodu ali k mali družini. — Naslov v upravi.	1071
Za takojšuji nastop iščeta jnesta dva strojnika. Najraje k parnim lekomobilam ali mlatilnicam na paro v Sla-Joniji, Banatu ali Srbiji — Naslov v upravi. 1066
. Sprejmemo takoj uradnika z večletno prakso v lesni "Kovini veščega slovenskega, "iškega in nemškega jezika J govoru in korespondenci. Hudovernik & Komp., Radovljica.	106T
Y dobro trgovsko hišo » deželi se sprejme služ-nja, srednje starosti, vajena J*!?, domačih del. One, ki
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
Traverze
28 cm/9 m dolge, 10 komadov prodaja F. Rudi, posestnik v Podlehniku pri Ptuju.
»■■TOUjKgaa^irPOTiMiiH
I
KEFIR
Filip Pečenko Ljubljana, Dunajska cesta 6
naznanja sl. občinstvu, da je otvoril Prvi jugoslovanski zavod za izdelovanje Kefirja in Joghnrta Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi, anemiji, želodčnim boleznim itd. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke kakor odrasle. Kefir uniči vse človeškemu organizmu škodljive bacile. Pri rednem vživanju istega se doseže visoko starost. Vspeh zajamčen s 1000 K. Razpošilja tudi na deželo.
sA®5sklT*3alk°S|)^i“
Pirich v PtT? trf?ovina Josip " v Pt«iu. Več istotam.
1055
me takn7“6“ ?ozdarJa 3prej-uiškega in ?skrbništv0 rud" v m o-v i tužinskega obrata Prošmi na Koroškem. -dospril •?, preP‘si spričeval o kovnfh s11! .službah in stro-uai i ? ter o zmožnosti, nad™ "aslov,io na Državno
MežicCkr°SHSUpraVniŠtV0V
____
bil Razno; jS
Kdo posodi 80.000 K za nakup hiše s trgovino prati '•sokim obrestim. Pismene Ponudbe na upravuištv« pod »Sigurno posojilo**. 1074
Išče se družabnik ali dru-‘abnica s 40-50 tisoč kron n«rfl30P0lnoma sigurno trg. ir„ .*ie a slovenskem delu koroške. Cisti dobiček letno ?~lb ,ti80č kron. Sodelo-n“e,ni Potrebno. Pismene “mn
mjio
rizling in črno dalmatinsko od 56 1 naprej ter sadjevec in kislo vodo se razpošilja po najnižji ceni od podjetja
Kupijo se stari zamaški.
KONTOIIISTiNJO
ki mora biti absolventinja trgovskega tečaja, vešča sirojepisja, stenografije in knjigovodstva išče Josip Rajšter, tovarnar kanditov in slaščic v Šoštanju. Reflektira le na samostojno moč. — Ponudbe naj se opremijo z izpričevali o do- j sedanjem službovanju in j šolski izobrazbi ter za- ‘ htevki plače. Nastop takoj, j
Priporočamo edino toyarniško zalogo
5 i l>ci I n i 3^ ^trojei*
za rodbino in obrt ter njih posameznih delov.
Dobijo se potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko
in manufakturno blftgo.
za vodo
desne.
jOS. P ETE LIN C, Ljubljana, Sv. Petra nasip,
UP Rdeče maline
za eksport kupuje „BALKAN“, trgovska, spedicijska in komisijska del. dr. v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 33. Prosi se natančne pismene ponudbe.
$
m
a»
Sirite med narod
sledeče knjige in brošure:
V najem se išče
s 3—4 sobami brez pohištva in vrtom na prijaznem, zdravem kraju, po možnosti ob železnici
1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvah | Koroške. Cena 4 K.
2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko j polje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K.
3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K.
4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K.
5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Alre. | Cena 2 K.
Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vpra-
skem.lponudbe na upravo ; šanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih 'med ljudstvom! lista pod „B. H*“	Dobivajo se v upravništvu „Jugoslavije“ v Ljubljani in pri
" j njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter v 1 vseh knjigarnah.
Kupim vsako množino
Josip Jug
stavbeni In pohištveni pleskar in ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev tečna. Zmerna cena.
Za vsa izvršena dela Jam čim 2 leti.
javorjeva
spalna soba
popolnoma nova, se takoj ceno proda. Naslov pove 1 Jugoslovanski anončni in in-formačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
L
eleva ten. se proda.
Srt~-(lijak, Ljubljana •Kolodvorska ulica 31
kakor tudi 420 ;
jabolčnega kisa. j
Ponudbo * navedbo množino in najniže cene na Ljubljana I., poštni predal štev. 163.
Malhnličtffc nsPe-he imai° °8la®i \
luflCIJLfVŽJOV’ dnevniku »Jugoslavija
1
imate
Ako iščete službe, ali pa če
Si £35? V Jugoslaviji
naprodaj oziroma hočete kaj
<
Pozor
Za prodati imam večjo množino konopelj. — Vpraša se pri YifetorJu Iladakovič, vi var, Zlatar na Hrvaškem.
(J	Trgovci z barvo in	11
s11	kolonijalnim blagom
! Oferiram vsako količino temeljne krede (Grund-! kreide, Stritzl, „bilis“); oddam cele vagone poželo ugodnih cenah. Iščejo se dobro vpeljani zastopniki. Zahtevajte vzorec. Brata Berger, Brod, poštni predal.
Razpošiljam lepa
bukova drva
žagana, cepljena in me-terska, franko na dom. Cene nizke, dobava točna.
Srebotnjak, Kolodvorska utica, štev. 31,
POZOR! Moderno opremljena
parna pralnica
s fino kemično čistilnico se ceno proda. Kje, pove uprava »Jugoslavije" v Mariboru.
Prima svinjska mast, Suho meso, Slanina, Braunšvajgerce,
Fižola,
Prženi ječam
a la Kneipp,
Kavin nadomjestak
prodaje na veliko i malo
Prva slavonska tvornica
suhomesnate robe i masti
Jovo Gigouič
Nova gradi ška.
Podružnica:
Maribor, Glavni trg 21.
za stvarno demobilizacijo
v Ljubljani
razpolaga še s sledečimi automobili nahajajočimi se:
L 3	tonski	Nesseldorfer A XI 458 v Lescah pri pivovarni,	cena	6700	K.
2. 3	tonski	Marta A X 272 v Lescah pri kolodvoru, cena	8700	K.
3.	2 tonski	Spa A XVIII 179 v Tržiču pri pošti, cena 10 000 K.
4.	li/2 tonski Fiat v Kamniku, v	smodoišnici, cena 10.000 K.
5.	2 tonski	Btissing A VII 823 v	Domžalah pri Krtini, cena 7500	K.
6.	3 tonski	Nesseldorfer B IV 58	v Trebnjem na dvorišču gostilne	Pav-
lin, cena 15.500 K.
7. 2 tonski Fross & Btissing na Vrhniki, dvorišče g. Lenarčiča, cena 2000 K.
8. 3 tonski Nesseldorfer na Vrhniki v pivovarni, cena 9000 K.
9. 3 tonski BUssing- Danubis A XI 492 v Kamniku, v smodnišnici, cena
5000 K.	.
10. 3	tonski	Fross & Btissing v Gorenji vasi pri Skofjiloki,	cena	3000	K.
11. 2	tonski	Fross & Btissing A VII 835 v Skofjiloki pred	mestno klav-
nico, cena 7000 K.
12. 3 tonski Nesseldorfer B IV 49 v Borovnici, cena 2500 K.
13. 3 tonski Praga A XII 270 v Šovodnjah pri Žirih, cena 2000 K.
14. 2 tonski Waf A IV med Lukavico in Trojanami, cena 1300 K. Interesentje se opozarjajo na pogoje razglašene v listih 10. maja t. L,
ki se glase: 1. Komisija za stvarno demobilizacijo si pridržuje pravico dodeliti tudi nižjim ponudnikom, ako je isti oziravreden. 2. Kupec sme auto-mobil prodati šele po preteku 2. let brez dovoljenja deželne vlade, v kar se pismeno obveže. 3. V slučaju potrebe ga mora staviti voj. oblastim v teku 48 ur na razpolago proti postavni odškodnini. Pismene ponudbe je poslati do 15. avgusta 1.1. na automobilni referat v Ljubljani, hotel Ilirija. — V ponudbi je navesti ponudbeno ceno v kakšne svrhe se ga bo rabilo in natančen naslov ponudnika.
RazHrinkani_Habsburžani.
Moja preteklost.
pisala gio.lc* LAR1SCH, nečakinja cesarice Elizabete In njena dvoma dama.
(44. nadaljevanje.)
Nato je stopila k pisalni mizi, jo zaklenila in vtaknila ključ v žep. Razen uhanov, železne zapestnice in prstana ter zlatega križca okrog vratu ni imela drugih draguljev na sebi. Omenila sem ji to, ona pa se mi je nasmehnila, odgovorila pa ni nič.
Neža ji je prinesla klobuk iz zelene klobučevine, okrašen s črnimi nojevimi peresi, Marija pa sl je nadela črn pajčolan, ki si ga je spela pod brado. Nosila je plašč iz kože pomorskega psa in enak muf; nikdar se mi ni zdela zaljša kot takrat. Mirno je poljubila mamo za slovo, ko pa je bila zunaj budoarja, je njena vnemarnost izginila; zletela je po stopnicah navzdol in skočila v kočijo. Jaz sem šla bolj zložno za njo, ko pa sva se odpeljali, sem opazila, da je bila mrzlično razburjena.
»O moj mirni razgovori« sem si mislila, ko sem ji položila roko na ramo. »Marija, nekaj ti hočem povedati. Ali pa ti docela razumeš, da jaz ravnam izdajsko zoper svojo teto in strica s tem, da te peljem na sestanek s prestolonaslednikom na dvoru?« Molčala je. »Poskusi spoznati v tej moji slabosti čin čistega prijateljstva,« sem nadaljevala. »Ne morem te videti nesrečne, prepričana pa sem, da ti Rudolf pove, kaj je najboljše zate. Stori, kakor ti on poreče in — vzemi si moj svet k srcu — končaj to epizodo, kajti sicer se bojim, da bodo posledice lega usodepolnc za nas vse.«
Marija me je pogledala, in jaz nikdar ne pozabim izraza v njenih lepih očeh; malone vzvišena ljubezen je sijala v njihovih modrih globinah; vendar še vedno ni izpregovorila in samo stisljaj roke mi je pričal, da je čula moje besede.
Izvošček se je ustavil pri ,Beii mački', prodajalni, ki je slovela zaradi vezenine in čipk; izstopili sva in jaz sem začela nakupovati; Marija pa je bila tako nepotrpežljiva, da ni kazalo drugega, kakor vrniti se k izvoščeku. Naročila sem kočijažu, da se ustavi v ulici za palačo nadvojvode Albrehta, in potem, ko sem mu velela čakati, da se vrneva, sva odšli z Marijo proti vhodu na dvoru.
Očividno so nas pričakovali, kajti mala železna vrata so b:la priprta. Marija jih je odprla in ugled:li sva Loscheka, Rudolfovega komornega služabnika, ki je stal v veži. Rekel ni ničesar, pač pa nama je dal znamenje, da mu slediva po temnih stopnicah.
Le iztežka sem videla, kod sem stopala, in sem bila malone brez sape, ko se je najin vodnik nenadoma ustavil ter odprl neka vrata, ki so slednjič pokazala dtjevno svetlobo.
Znašli smo se, kakor sva spoznali, -na ravni strehi dvorca; z nekim zanimanjem sem ogledovala okolico, kajti iz našega stališča smo imeli prekrasen razgled na Dunaj; mrzli, močni veter, ki je pihal tam gori, nas je malone odnesel.
Loschek je naju peljal preko strehe; obšla me je nekam blazna želja, smejati se, ko sem si rekla, kaj bi dejala teta Cissi, ko bi vedela, kdo je stopal po tej visoki poti proti sobanam njenega sina. Ozrla sem so na Marijo; veter ji je idečil bleda lica ter ji razrahljaval male krasne zavoje njenih las. Kar se me je iznenada polotil neki strah, ki si ga nfeem mogla raztolmačiti, in moja notranjost me je začela svariti pred neko neznano'nevarnostjo. Obstala sem. Ali je bilo prepozno, da bi se vrnila?
Marija je opazila moje obotavljanje in me je krčevito prijela za roko. »Ne, ue, ne 1 Videti hočem Rudolfa; sedaj mi ne boste onemogočili tega.«
Loschek je naju nebrižno opazoval. Brez-dvomno je popeljal že marsikatero obotavljajočo se žensko čez streho in to mu ni bilo nič novega. Vodil je naju do nekega okna, skozi katero smo zlezli v nek hodnik spodaj, in zopet smo bili v temi: Bila sem strašansko nervozna. »Kam pa gremo?« sem vprašala. Tedaj mi je pa naenkrat šinila misel v glavo, da je bilo videti, kakor da Marija prečudno dobro pozna to pot.
V srcu sem se togotila nad svojo nespametnostjo, da sem se udeležila te pustolovščine, kar je Loschek odprl neka vrata koncem hodnika in sledila sem Mariji noter. Iz sence je nekaj prififetalo in mi prhutalo okrog glave. Pridušeno sem zakričala, ker izprva nisem mogla videti, kaj je bilo. Zatem sem začutila dvoje ledenomrzlih krempljev na svojem vratu in hripavo krokanje je pretrgalo tišino.
»Samo krotak krokar je,« je rekla Marija nepotrpežljivo. »Semkaj pojdi,« je rekla in je vzela ptiča raz mene, poklicavši ga po imenu.
»Revež,«je rekla, božajoč ptiča; »vi stepa res boječi, Marija, saj ni nemalo nevaren in je jako prijazen.«
»Nemara res ni nevaren,« sem rekla zlovoljno, »ali jaz si nočem nič več razburjati živcev. Zaupam pa v nebesa, da smo že skoraj pri Rudolfovih sobanah.«	(Dalj«	prihodnjič.)
Vizitnice lične in po nizkih cenah | PozOf!!
priporoča ,Zvezna tiskarna, v Ljubljani, Stari trg štev. 19.
S- Potočnik
krojaški atelje za dame in gospode
Selenburgova ulica 6, t. nacžstr. na desno, v Parizu akademično izprašan.
izdeljuje najmodernejše kostume, jesenske plašče za dame, najmodernejše obleke za gospode na zahtevo v osmih dneh.
Posebna delavnica za obročanje površnikov in oblek za gospode!
Radi prevelikega dela v sezoni se prosi cenjene dame in gospode svoja naročila že sedaj vposlati.
3« Ucrbetjs
trgcuino clel^trcteljn. predmeteu
dobavlja
vse v to stroko spadajoče blago po primernih cenah.
Ljubljana, Linhartova ul. 4.
Jos. Rajšter
Pozor!!
Generalna reprezentanca.
za kraljestvo SHS
za baterije, žarnice | elel^trete^nil^c
Izdelki svetovnih angleških in slovanskih tvrdk.
Janko Pogačar, Ljubljana.
Skladišča, pisarne in razstavni lokal
Mestni trgr 25.
r apno
dobavlja takoj
Simon Stossl, apnenica
Galicija (Koroška).
tvornica kandit in slaščic y Šoštanju, Slovenija
ima v zalogi raznovrstne kanditc in slaščice, kakor maline, limone, roks-drops, jačaliee, sadje, m* dene Itd. ter slaščice vseli vrst, kskor čajni kek^ biskvit, mandeljnove Izdelke, medene koLčkc po nizki ceni. — Na željo prospekti.
Ko trohe ?
Pšenice, kukuruza, zobi (ovsa), ječtf« kaše (Gerstl), pržena ječma, pakovafl{ po uzorku Kneipa i otvoreno, masti, suhog' mesa, sve vrsti zemaljskih proizvod«
Jovanovič 1 Tomič, Mitroviči
(SRE M.)
SNG. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni inžener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železo^ tonske in vodne zgradbe v LJnbljani, Eilierjeva ulica št. 7.
Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarn*1 betonske in železobetonske jezove, mostove, želez0,j betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske l* zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse dw betonske in železobetonske konstrukcije. 933
Prevzema v strokovno izvršitev vse načrt* stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških zadeva'1'
*wwaw$' x
Traže se tvorniCki stražar! (čuvar!)
za veliko tvorničko poduzeče u Bosni. — Primaju se Čili, neoženjeni, ne preko 36 godina stari muževi slavenske narodnosti, koji su sposobni za službu stražara (čuvara) te za vatrogasnu službu. —
Prednost* imadu oni natjecatelji, koji su služili u vojsci i članovi vatrogasnih četa ili društava.
Nudja se konačenje (stan) kao u vojarni (kasarni), dobava životnih namirnica uz jeftine ci-jene, te mjesečna plata od K 450.
Za zajedničku kuhinju tvorničkih stražara stav-lja se besplatno na raspolaganje jedan kuhar.
Samo potpuno zdravi, snažni natjecatelji neka pošalju svoje ponude sa prepisima svjedodžaba odnosno iskazom o dosadanjem radu na upravu ovoga lista pod brojem 1586.
METLE
z metlišči, krtače iz sirka za ribanje nudi trgovcem postavljeno
VELIKA GORICA
Prva Hrvatska Tvornica metala, Velika Gorica.
DRVA
cele vagone in tudi na m3 oddaja
Gospodarska zveza v Ljubljani*
ENSKO ZDRAVILIŠČE
drž, toplice Dobrna pri Celju
(preje Neuhaus bel Cilli, Stelermark)
vrelec izredno bogat na radiju in ogljikovi kislini'
MAJ—OKTOBER.
BARVA In KEMIČNO — ČISTI
vsakovrstno blago	obleke
iiiPERE in SVETLOLIKA
domače perilo	ovratnice,	zapesnico
(pošilja po isto na dom)	in	srajce
tovarna Jos. Reich
Ljubljana, Poljanski nasip št. 4.
Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3*      «
Novo otvorena fabrika
šeširaikapa
a<=r ■ u Sarajevu.
Javlja pošt. trgovclma Iz mesta i sa straue, da je otpočela svoj rad, i da imadc na stovarištu uvek gotove letuje kao i zimske robe. JSaruebe izvršuje brzo i tačno. Cene solidne. Moli za po veren je kao i naručbe. S poslovanjem
Nikolič i Papaj
Mašičeva ulica broj 3, Novo Sarajevo.
9