12 Didakta 201 ZA UVOD: Izhodišča našega projekta Osnovna šola Franceta Prešerna Ma- ribor, podružnica Staneta Lenardona Razvanje je v obdobju od 10. avgusta do 15. decembra 2018 sodelovala v projektu Zdrava narava, zdrav člo- vek! (z dodatnim širšim imenom Vzpostavitev Eko-kneipp programa in doživljajskega gibalnega poligona za spodbujanje zdravega življenjske- ga sloga). Projekt, ki ga pripravila Lokalna akcijska skupina Toti LAS 1 , je bil sofinanciran iz Programa ra- zvoja podeželja in je vključeval 4 partnerje – podje- tje Verus d. o. o. (prijavitelj, vodilni partner), našo šolo Staneta Lenardona Razvanje kot podru- žnico Osnovne šole Franceta Prešerna Maribor, Športno društvo Razvanje in Združenje za ekološko kmetovanje SV Slovenije. Temeljni namen tega projekta je bil spodbujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga za vsa starostna obdobja, še posebej za mlade in sta- rejše. Glede na posebno pozornost, ki jo je usmeril k mladini, torej tudi k osnovnošolskim otrokom, je bil projekt za našo šolo odlična in res dobrodošla pobuda, da v njem so- delujemo in da vanj, seveda poleg učencev, aktivno vključimo vse ge- neracije v kraju in širšem okolju. 1 Prim. http://www.toti-las.si/. Učitelji v današnjem načinu učenja za življenje namreč pogrešamo po- dajanje znanja in veščin, pravzaprav povsem ˝navadnih˝, vsakdanjih, ki bi učencem omogočile možnost sa- mostojnejšega preživetja. Menimo, da bi s svojim lastnim konkretnim delom otroci/učenci tudi lažje iz- oblikovali svoj odnos do narave, sadja, zelenjave, njihova ekološka ozaveščenost bi skozi neposredno delo zanje postala bolj samoposebi- umevna: želeli bi si zdravih plodov iz narave, iz čiste zemlje, iz čistega okolja. Vključenost učencev v pride- lavo in predelavo sadov in plodov v zdrave obroke hra- ne namreč usmerja njihovo pozornost tudi k varovanju narave: tako se na ohranjanje čiste- ga planeta ne bodo spomnili le ob dnevu zemlje, ob različnih letakih, predvolilnih obljubah, vsebinah iz učbenikov, pač pa bo njihov odnos do čistega okolja zanje samoposebi- umeven, vsakodneven, postal bo del njihovega vedenja. Žal smo znanja, povezana z obdelo- vanjem zemlje in pridelavo hrane, ki so se stoletja prenašala iz roda v rod z neposrednim delom domačih, dru- žinskih skupnosti, v sodobni družbi naenkrat skoraj zavrgli in skrajni čas je, da pri otrocih obudimo zavest, da je ta znanja potrebno ohranjati in z njimi dejavno živeti. Starše svojih učencev in učence večkrat opozarjam, da je še kako po- membno, da vsaj nekajkrat tedensko doma skuhajo kosilo. Vsaj občasno naj bodo v delo vključeni tudi otroci. Tako predajamo znanja, veščine, odnos, za- dovoljstvo na svoje družinske člane. S tem jih navajamo na neodvisnost od kolesja prehranske odvisnosti. Pred leti me je eden izmed dobro situira- nih staršev prosil za nasvet, kakšno dodatno znanje naj ponudi svojim otrokom. Predlagal sem mu, naj kupi nedaleč stran od doma vrtiček, kjer naj postavi manjšo leseno uto. Sku- paj z otroki naj se učijo pridelovati svojo zelenjavo; glede na obdobje, v katerem živimo, bo lastno pridelana hrana pomenila tudi košček zdravja. Nekaj gredic na vrtu je povezalo dru- žino, učili so se vsi. Delo na vrtu jim je pomenilo druženje, zadovoljstvo. Ti starši so mi še po nekaj letih hvale- žni za nasvet. – Takšna neposredna, vsakdanje potrebna znanja so iz več razlogov koristna in dragocena: tudi če otroci v svojem življenju morda ne bodo imeli dovolj denarja za na- kup hrane, si jo bodo lahko s svojim znanjem in rokami pridelali sami. Znanje, ki so ga v dobili v otroštvu, bodo lahko nadgradili, obogatili. Zadovoljni ljudje so lahko največje bo- gastvo v našem okolju! Projekt Zdrava narava, zdrav človek! sva na šoli vodila učitelja Marjet- PROJEKT ZDRAVA NARAVA, ZDRAV ČLOVEK! NA PODRUŽNIČNI ŠOLI V RAZVANJU Boris Györköš, prof. razrednega pouka, vodja šole, in Marjetka Goljat, učiteljica razrednega pouka, Podružnična šola Staneta Lenardona Razvanje – Osnovna šola Franceta Prešerna Maribor V letošnjem šolskem letu smo na naši šoli v Razvanju, podružnici Osnovne šole Franceta Prešerna Maribor, v obdobju od 10. avgusta do 15. decembra 2018 izpeljali projekt Zdrava narava, zdrav človek! Otroke želimo naučiti praktičnega dela, kako živeti in preživeti s samooskrbo. Znanja so jim predajali starši, stari starši, občani, učitelji, strokovni sodelavci. Učenci so začutili, da je potrebno vložiti kar veliko dela, če želimo kaj pridelati ter pripraviti zdrav obrok. Pri svojem delu smo lahko tudi zadovoljni … V prispevku v besedi in fotografiji predstavljamo različne delavnice, ki smo jih izvedli v okviru tega vzgojno spodbudnega projekta Programa za razvoj podeželja. Vključenost učencev v pridelavo in predelavo sadov in plodov v zdrave obroke hrane namreč usmerja njihovo pozornost tudi k varovanju narave. S tem jih navajamo na neodvisnost od kolesja prehranske odvisnosti. Didakta 201 13 ka Goljat in Boris Györköš, vodja podružnične šole. V pripravo, orga- nizacijo in izvedbo projekta smo se z veseljem skupaj podali vsi sodelavci šole in k sodelovanju pritegnili tudi starše, stare starše, sokrajane … in se- veda učence naše podružnične šole (od 1. do 5. razreda, 42 učencev), ki jim je bil projekt v osnovi namenjen. V prireditev Športna jesen, ki je bila organizacijsko zasnovana širše, pa so bili vključeni vsi učenci naše podru- žnične in tudi matične šole, skupaj s starši in prijatelji, … – okoli 1200 aktivnih udeležencev! ZDRAVA NARAVA, ZDRAV ČLOVEK! – PREDSTAVITEV DELAVNIC NA NAŠI ŠOLI O delavnicah, ki smo jih na šoli iz- vedli od avgusta do decembra 2018, vam bomo nadaljevanju z besedo in fotografijo poskusili povedati malo več. Delavnica kuhanja marmelade iz eko sadovnjaka (9. 8. 2018) V času poletnih počitnic se je skupi- nica nekaj učencev, staršev, kuharice, zunanjih sodelavcev in učitelja zbra- la na šolskem dvorišču, kjer smo potresli slivo, slive oprali, izkoščičili in ob stalnem mešanju kuhali mar- melado. Prava mojstrica kuhanja in mešanja marmelade je bila učenka Lara, ki se je tega naučila pri svoji mami. Marmelado smo prelili v čiste kozarce, jih zaprli in opremili z na- lepkami, ki smo jih med kuhanjem izdelali sami. Ker je ostalo še nekaj izkoščičenih sliv, smo jih zavili v listnato testo, jih potrosili z drobtinami in spekli slivov zavitek, s katerim smo se na koncu posladkali. Obiskali so nas tudi otroci iz sose- dnjega vrtca. Predstavili smo jim, kako smo se lotili kuhanja domače slivove marmelade in jih pogostili z nabranimi izkoščičenimi slivami. Sledilo je čiščenje in pospravljanje. Malo volje in malo časa je bilo po- trebno, da smo bili srečnejši, bolj zadovoljni. V delavnici smo združili prijetno s koristnim. Slika 1: Nabiramo slive v šolskem sadovnjaku. Slika 2: Slive smo oprali in izkoščičili. Slika 3: Še malo zmešamo, pa bo marmelda skuhana. Slika 4: Naša zadovoljna kuharska ekipa ob skuhani slivovi marmeladi Predstavitev projekta Športna je- sen na 1. roditeljskem sestanku (10. 9. 2018) Gospa Tanja Verhovnik, koordina- torka in pobudnica projekta Športna jesen, je na prvem skupnem roditelj- skem sestanku OŠ Franceta Prešerna Maribor podrobneje predstavila ci- lje in pripravo na največji jesenski dogodek, na zdaj že tradicionalno prireditev Športna jesen, k sodelo- vanju pri kateri je spodbujalo tudi vabilo (Slika 5). Aktivno sodelovanje na tej dobrodelni športni priredi- tvi je bilo tudi pomemben sestavni del našega projekta Zdrava narava, zdrav človek! Dobrodelna športna prireditev za zbiranje sredstev za otroke! Spoštovani, Gibanje je osnova zdravega ži- vljenja, zato ga je potrebno spodbujati pri vseh generacijah. Še posebej pomembno pa je, da to privzgojimo otrokom in smo jim odrasli dober zgled. V ta namen Osnovna šola Franceta Prešerna in Športno društvo Raz- vanje organizirata: 6. 10. 2018 v Razvanju dobrodelno športno prireditev Športna jesen. Osrednji cilj prireditve je zbrati sredstva za poletno in zimsko šolo v naravi, torej za smučar- sko šolo in za plavanje otrok na morju. Žal si danes vedno več otrok ne more privoščiti, da bi se naučili smučanja, ali celo, da bi preživeli nekaj dni ob mor- ju. Z zbranimi sredstvi pa lahko 14 Didakta 201 to omogočimo prav vsem učen- cem. Vljudno vas vabimo, da se pridru- žite donatorjem in podpornikom dogodka in finančno podprete našo akcijo. Kot podpornika vas bomo omenili na dogodku, lah- ko pa se tam tudi predstavljate, saj je to izjemna priložnost za po- zitivno promocijo. OŠ Franceta Prešerna je s 700 učenci največja mariborska osnovna šola in že lani je do- godek pritegnil preko 1.300 obiskovalcev, kar ga uvršča v eno izmed največjih športnih priredi- tev na območju. Pestro športno dogajanje zajema preko 18 raz- ličnih športnih aktivnosti, ki so namenjene vsem generacijam, od teka, nordijske hoje, joge, borilnih veščin in vse do doži- vljajskega poligona. Slika 5: Z vabila k sodelovanju Obiranje sadja v eko šolskem sa- dovnjaku in njegovo shranjevanje (september 2018) V mesecu septembru, ko so dozo- rela jabolka v šolskem sadovnjaku, so učenci skupaj z učitelji poskrbe- li, da so bila pravočasno in pravilno obrana in shranjena. Previdno smo jih polagali v zabojčke, da se ne bi obtolkla. Namenili smo jih sprotni uporabi, saj učenci na naši šoli zelo radi jedo sadje. Slika 6: Na jablano moramo tudi splezati. Slika 7: Pazljivo odtrgamo jabolko in ga položimo v zaboj. Slika 8: Naša jabolka so res sočna! Športna jesen – Zdravo za zabavo 2018 (6. 10. 2018) V soboto, 6. oktobra 2018, se je v Razvanju odvijala dobrodelna špor- tna prireditev za vse generacije. Udeležence je povabila s trojnim na- menom – skrb za zdravje, zabava in dobrodelnost. Njen osrednji, dobro- delni cilj je bil zbiranje sredstev za družine, ki zimske in poletne šole v naravi otrokom ne morejo finančno omogočiti, določneje za otroke OŠ Franceta Prešerna Maribor za smu- čarsko šolo v naravi na Pohorju in poletno na morju. Letošnja dobro- delna Športna jesen je bila že tretja, prvi dve, lanska in predlanska, pa sta omogočili, da so se vsi otroci četrtih razredov udeležili smučarske šole v naravi in se naučili smučati. Žal si danes vedno več družin fi- nančno ne more privoščiti tega, da bi njihovi otroci lahko šli v šolo v na- ravi, skupaj pa jim to vendarle lahko omogočimo! Prireditev Športna jesen sta organi- zirala Športno društvo Razvanje in Osnovna šola Franceta Prešerna sku- paj s številnimi partnerji iz kraja: • Bar Škorpijon in mizarstvo Florjan- čič • Čebelarstvo Cesar • Društvo upokojencev Razvanje • Glasbena skupina Vroči cilindri • Kmetija Šle- gl • Kmetija Černe • KS Razvanje • Prostovoljno gasilsko društvo Razva- nje • Plesna šola Sebastian • Rdeči križ Razvanje • Šola zdravja, KS Raz- vanje • Turistično društvo Razvanje • Lestro – Ledinek d.o.o. • Agencija Sonček • Verus d.o.o. • Trinko so- und & light MIBRA d.o.o. • OMW bencinski servis Bohova • Aleksan- der Petrovič • Medved Bojan s.p. Svoje dejavnosti so predstavile tudi kmetije in čebelarji, na prosto smo kuhinjo preselili tudi iz osnovne šole. Na razpolago je bil tudi krvoda- jalski avtobus centra za transfuzijsko medicino mariborskega UKC. – To je naša skupnost, ki ve, kaj je dobrodel- nost in sodelovalnost! Kot rečeno, so dogodki na prireditvi Športna jesen dobrodelnost združili s spodbujanjem gibanja in zdravega življenja otrok, družin in starejših ter spodbujanjem medgeneracijske- ga druženja. Večina dogajanja je bila namenjena športu in seveda gibanju sploh. Po- nudba je bila raznovrstna – od vaj na prostem, teka, pohoda, nordijske hoje, odbojke, nogometa … do plesa in joge ter vse do keltskega poligona, kjer so lahko otroci za en dan postali Kelti, s čimer so v življenje obudili davne spomine na keltska bivališča, kot jih izkazujejo arheološke najdbe v naši Pošteli nad Razvanjem. Veliko zanimanja med otroki je bilo za ke- gljanje, igro, ki je (skoraj) ne poznajo več. Seveda niso manjkale tudi razne ustvarjalne delavnice na temo jesen- skih radosti. Osrednji dogodek prireditve je bila vzpostavitev programa Eko-kneipp in otvoritev doživljajskega gibalne- ga poligona za spodbujanje zdrave- ga življenjskega sloga v Razvanju. Otvoritev doživljajskega gibalnega poligona je bila na Športni jeseni za vse udeležence še posebej razvese- ljujoč dogodek. Doživljajski gibalni poligon si je zamislila in z veliko pro- Didakta 201 15 stovoljnega dela ustvarila skupina nadobudnih Razvanjčanov ob ma- terialni pomoči krajanov (hlodi, de- ske, skale, ...). Hvala vam vsem! Prav obiskovanje doživljajsko gibalnega poligona otrok in staršev je obudilo druženje v tako majhnem kraju. Slika 9: Bosa hoja po eko- kneippovem poligonu Slika 10: Jutranje skupinsko ogrevanje Slika 11: Otroci so tekli na 200 in 400 m. Slika 12: Joj, koliko kegljev sem podrla! Slika 13: Skupinska fotografija Šole zdravja Slika 14: Previdna hoja po skalah Slika 15: Bojevanje Keltov v Razvanju Saditev eko sadovnjaka pri naši podružnični šoli (13. 11. 2018) Petošolci so skupaj z učiteljem Bo- risom Györköšem, gospo Tanjo Verhovnik, gospodom Matjažem Be- brom in starimi starši sadili drevesa. Obnovili so že obstoječi sadovnjak. Najprej smo izkopali in odstranili sadna drevesa, ki so se posušila in zbolela. Pri izbiri sadnih dreves smo mislili tudi na to, da bi bila na novo zasajena sadna drevesa čim bolj odporna proti različnim boleznim, sadeži sočni in sladki ter da bi do- zoreli v jesenskem času, ko smo že vsi v šoli. Tako si bodo učenci lahko sadeže odtrgali kar z drevesa in jih pojedli. Glede na te naše želje smo se posvetovali z gospodom Bebrom in posadili jablane elstar, carjevič, si- rius, merkur in sansa. Na novo pa smo pripravili gredo za jagodičevje. To pomeni, da smo beli in rdeči ribez ter ameriške borovnice vsadili v njim primerno zemljo. Tudi ti plodovi bodo vsako leto dozoreli, ko se učenci v jeseni vrnejo nazaj v šolo in jih bodo tako lahko sproti zo- bali. Ob ograji, ki meji na vrtec, pa smo zasadili jagodičevje. Naj se tudi na tem mestu iskreno za- hvalim vsem sodelujočim, posebno gospodu Matjažu Bebru, mag. kmt., za strokovno pomoč in svetovanje. Slika 16: Kako moramo pravilno posaditi jablano? Slika 17: V slogi je moč: učenci, dedki in babice. Otvoritev doživljajskega gibalnega poligona je bila na Športni jeseni za vse udeležence še posebej razveseljujoč dogodek. Tako si bodo učenci lahko sadeže odtrgali kar z drevesa in jih pojedli. 16 Didakta 201 Slika 18: Priprava grede za jagodičevje Slika 19: Korenine drevesa si zaslužijo najboljšo zemljo, šoto in humus moramo premešati. Slika 20: Nova podoba šolskega sadovnjaka Naravoslovni dan Zdrav duh v zdravem telesu (16. 11. 2018) V okviru »Dneva slovenske hrane« je najprej potekal projekt Tradicional- ni slovenski zajtrk, ob katerem smo se z učenci pogovarjali o pomenu zajtrkovanja in prednostih lokalno pridelane hrane. V projekt Zdrava narava, zdrav člo- vek! smo vključili več zanimivih dejavnosti, ki so vse zelo pritegnile in navdušile naše osnovnošolce: jutra- nje razgibavanje, delavnica Križ-kraž, Čajanka, zanimive kuharske delavni- ce, kot so priprava jabolčnega soka in jabolčnih kroglic, zelišča in njiho- va raba, peka prekmurske gibanice, peka medenjakov … Poglejmo. • Jutranje razgibavanje smo izvedli na prostem kot medgeneracijsko sre- čanje učencev s skupino Šole zdravja Razvanje, po metodi dr. Nikolaja Grischina “1000 GIBOV”. Srečanje je vodila gospa Minka Donik. Druženje je bilo zelo prijetno in srčno. Članice skupine so učencem v znak pozor- nosti izdelale in podarile ogrlice ter ponudile možnost, da se bodo odzva- le na povabilo k sodelovanju tudi še v prihodnje, ob katerikoli priložnosti. Slika 21: Obiskala nas je Šola zdravja iz Razvanja. Slika 22: Skupaj z babicami, ki se vsako jutro družijo ob telovadbi, smo se dobro razgibali na šolskem igrišču. Skupaj si želimo, da bi bili naši šolski odmori večkrat namenje- ni skupni medgeneracijski vadbi. • Delavnica Križ-kraž – zdrav obrok 5 x na dan, sproščanje (izvajalka Ta- nja Verhovnik, Verus d.o.o.). Učenci so ob glasbi za pomirjanje na blazi- nah izvajali vaje sproščanja v dvoji- cah, nato so po skupinah poskušali v zaprtih škatlicah prepoznati rastline, ki se skrivajo v njih, in jih prepozna- vali tudi po vonju ter rešili izpolnje- vanko. Na papirnatem krožniku so z lepljenjem (slik) hrane nanj sestavljali zdrave dnevne obroke. Slika 23: Kakšen bo moj današnji zdrav obrok? Slika 24: Poduhaj, katero zelišče je v tej škatlici! • Delavnica Čajanka (izvajalka Ire- na Novak, Verus d.o.o.): Učenci so uživali na čajanki ob okušanju sveže pripravljenega čaja iz žajblja, mete in kamilice. Sami so si izdelali filter vrečico čaja – vanjo so si dali žličko posušenih zdravilnih rastlin in jih prelili z vročo vodo. Usedli so se okoli miz in v umirjenem vzdušju z radove- dnim užitkom počasi srkali in okušali svoj čaj. O okusih in občutkih ob pitju čaja so izmenjavali svoja mnenja. Slika 25: Melisini listi dišijo, čaj pa pomirja. Didakta 201 17 Slika 26: Majhna domača lekarna Slika 27: Čajanka v družbi sošolcev •Priprava jabolčnega soka, pri- prava jabolčnih kroglic (izvajalka Amela Memović, ŠD Razvanje) Sveži sokovi so izjemno koristni za naše zdravje in dobro počutje, a njihova priprava pošteno umaže ku- hinjo. Svojo improvizirano kuhinjo smo postavili kar na prostem. Do- mača neškropljena jabolka, ki smo jih nabrali v šolskem sadovnjaku, smo narezali na manjše koščke in jih iztisnili v pravi stari leseni preši. Rezultat je bil odličen in osvežilen ja- bolčni sok polnega okusa, učenci so ga z veseljem popili. V drugi improvizirani kuhinji na prostem so učenci pripravljali sočne presne jabolčne kroglice. Pripravljene so bile en, dva, tri, seve- da po receptu: Za 50 kroglic potrebujemo 4 skodeli- ce suhih jabolk, 2 skodelici dateljev, 4 sveža jabolka, 200 g mletih orehov, 2 čajni žlički cimeta, 2 čajni žlički va- nilijevega sladkorja (po želji). – Vse sestavine smo z roko mešali v posodi tako dolgo, da je bila masa mehka. Iz mase smo oblikovali kroglice. Soč- ne in osvežilne. Lahko in preprosto – vendar treba se je najprej naučiti, da dobiš korajžo in veselje! Slika 28: Jabolčni sok je pricurljal iz preše. Slika 29: En, dva, tri in jabolčne kroglice so tu. Za vse učence naše podružnične šole je bil ta dan nepozaben, deloven, ak- tiven, poučen, družaben. V enem sa- mem dopoldnevu so skupaj telovadili, pripravljali zdrave obroke, se sprošča- li, poklepetali v umirjenem ambientu ob srkanju zeliščnega čaja, občutili osebno zadovoljstvo, saj so sami s svo- jimi rokami in kladivom tolkli in mleli orehe, z nožem lupili in rezali jabolka, mešali in oblikovali presne kroglice. Strah pred uporabo kladiva in noža v kuhinji je izginil pri marsikaterem učencu. Ko sem svojim učencem na- ročil, da naj v šolo prinesejo kladivo in majhen nož, so to, najprej kar malo nejeverno, sprejeli z mešanimi občut- ki. Da ne bi prišlo do nesporazuma, sem o namenu uporabe kladiva in noža v šolski dejavnosti predhodno obvestil tudi starše. Nož in kladivo za kuhinjo seveda nista orožje, temveč sta v kuhinji pač nujno orodje. Delavnica: Zelišča in njihova raba (22. 11. 2018) S košarico zelišč (bezeg, timijan, žaj- belj, drobnjak, melisa, meta, ognjič, regrat, …) nas je v naši podružnični šoli Razvanje obiskala gospa Francka Čuk iz Društva Kneipp, ki je preda- vala in nas seznanila s Kneippovo filozofijo zdravega življenja, z vrsta- mi in rabo zelišč in drugih rastlin v vsakdanji prehrani ali ob določenih vrstah težav (bolezni dihal, razkuže- vanje telesa, čiščenje krvi in telesa, prehlad, visoka telesna temperatu- ra). Ker vstopamo v (zimsko) obdobje prehladov in črevesnih viroz, smo iz- vedeli, katera zelišča nam pomagajo pri okrevanju: posušeni listi žajblja delujejo razkuževalno; žajbljev čaj uporabljamo za izpiranje ust in grla, saj deluje dezinfekcijsko; čaj iz timi- jana blagodejno deluje na bolezni dihal, astmo, pljučnico in oslovski kašelj. Skozi vse svoje predavanje je poudar- jala, da zdrav način življenja temelji na petih stebrih zdravja, in to so voda, gibanje, zelišča, uravnotežena pre- hrana in življenski slog – seveda pa mora vsak izmed nas najti svoje pravo ravnovesje med vsemi petimi stebri. Svojo improvizirano kuhinjo smo postavili kar na prostem. Lahko in preprosto – vendar treba se je najprej naučiti, da dobiš korajžo in veselje! Seznanila nas je s Kneippovo filozofijo zdravega življenja, z vrstami in rabo zelišč v vsakdanji prehrani, … 18 Didakta 201 Po prijetnem druženju sta nam ostali v spominu tudi dve njeni misli, ki sta postali že kar pregovor: »Vsi ljudje si želijo zdravja, vendar pogosto dela- jo vse, kar škodi njihovemu zdravju« in »Dobro zdravje je več kot največje bogastvo«. Za zaključek nam je, ob bližajočem se 6. decembru, pričarala še malce Miklavževega vzdušja! Slika 30: Gospa Francka Čuk Slika 31: Kmalu nas bo obiskal Miklavž. Peka prekmurske gibanice (29. 11. 2018) V okviru projekta Zdrava narava, zdrav človek! so učenci 5. d pekli prekmursko gibanico, ki je praznič- na in obredna jed. Najprej je učitelj Boris predstavil učencem recept in postopek pripra- ve sladice. Sledila je priprava štirih nadevov (makov, orehov, skutin, ja- bolčni) in zlaganje nadevov v pekač. Po štiridesetih minutah peke je zadi- šalo iz pečice. Sladico smo razrezali na petdeset kosov in z njimi pogosti- li vse učence naše podružnične šole in seveda tudi učitelje in kuharico. Okus in vonj prekmurskih dobrot je polepšal vsakdanji šolski dan. Slika 32: Zal riba jabolka, Marcel in Jaka jih lupita. Slika 33: Mihael in Nika dodajata jabolčni nadev. Slika 34: Prekmurska gibanica je pečena … pridite in jo poskusite! Peka medenjakov (3. 12. 2018) V okviru tehniškega dne Izdelajmo darilca sreče in projekta Zdrava na- rava, zdrav človek! smo z učenci 3., 4. in 5. razreda v krožnih delavnicah pekli medenjake, ki smo jih nato ponudili kot darilce na božičnem bazarju. Učenci so se seznanili s se- stavinami za testo, jih zgnetli ter iz testa oblikovali kroglice v velikosti oreha. Občudovali so jih, ko so med peko narasle v prave medenjake. Izrazili so željo, da jih bodo pekli tudi doma. Zato tudi vam prilagamo recept – za sestavine in postopek pri- prave: MEDENJAKI SESTAVINE – 50 dag moke – kavna žlička sode bikarbone – 15 dag masla – 15 dag sladkorja v prahu – 2 jajci – 15 dag medu – ščep cimeta POSTOPEK Iz naštetih sestavin zamesi- mo testo. Počiva naj 1 uro ali več v hladilniku. Nato iz testa oblikujemo kroglice poljubne ve- likosti (npr. oreha) in jih dajemo v pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo pri 180 stopinjah okoli 12–15 minut. Pečene in ohlajene hranimo v dobro zaprti posodi. In seveda … ob prazničnem čaju ali kavici … ponudimo! Slika 35: Ročno oblikovanje medenih kroglic Tudi svečke, svečniki in voščilnice so pripravljene za bazar. ZA SKLEP Menim, da je glede na namen in cilje projekta Zdrava narava, zdrav človek! za mojo sklepno besedo najpomembnejša ugotovitev tale: Didakta 201 19 Otroci so bili med delom pri projek- tu zadovoljni! Tudi tak je vzgojno- -pedagoški utrip na naši podružnični šoli Razvanje, po- vezan je z naravo, konkretnimi de- lovnimi veščinami in običajnim vsak- danjim življenjem – veseli smo, da nas naša matična Osnovna šola Franceta Prešerna Maribor pri naših pedago- ških prizadevanjih in pri vseh naših dejavnostih polno podpira in nam je omogočila tudi sodelovanje pri pro- jektu Zdrava narava, zdrav človek! Menimo, da je projekt Zdrava nara- va, zdrav človek!, ki smo ga izvedli v času od avgusta do decembra, po- memben prispevek k funkciji šole, ki je šola za življenje – saj je izpostavil pomen povsem praktičnih delov- nih veščin, nujnih za naš vsakdan, vsakdanjih veščin, ki so pri učenju žal tolikokrat spre- gledane ali pa jih jemljemo kar za sa- moposebiumevne, brez dejanskega ob- vladanja in znanja. Potrebno in nujno je za življenje in poklicno usposa- bljanje znanje in vedenje, ki ga šola posreduje otrokom pri posameznih učnih predmetih, potrebne so so- cialne in čustvene veščine, ki jih v šoli privzgajamo otrokom, vendar ob tem je še kako pomembno tudi obvladanje konkretnih veščin za vsakdanje življenje – vse to pa gre lahko tudi z roko v roki, kar je pose- bej razveseljujoče in obetavno. Naj v tem kontekstu izpostavim po- men šolskega vrta in sadovnjaka – te naravne šolske učilnice na prostem! Kot privilegij manjših primestnih, podeželskih šol! Nič nam in našim učencem ne bo pomagalo vse znanje o ekologiji in okoljski problematiki, o trajnostnem razvoju in še čem, če bo naravni pro- stor okoli nas namenjen le parkovnim ureditvam. Praktična znanja o delu na vrtu in sadovnjaku so pomemben temelj za možnost samooskrbe, v šir- šem smislu pa lahko rečemo tudi, da prispevek k trajnostnemu razvoju. Kaj pomeni, če v trgovskih centrih kupujemo sadje in zelenjavo, ki jo marketinški oglasi promovirajo z ˝domače˝, lokalno, doma pa imamo neobdelan vrt ali sadovnjak in niti ne znamo delati v njem! Učenje teh navadnih delovnih veščin – tudi to je del vzgoje in šole za življenje. Ob projektu Zdrava narava, zdrav človek! so se med našimi učenci in vsemi sodelujočimi pri neposre- dnem delu v številnih delavnicah, od priprave slivove marmelade, dela v šolskem sadovnjaku, do peke me- denjakov, uresničevala seveda tudi načela medgeneracijskega sodelova- nja, participacije in sodelovalnosti – saj brez tega pri skupnem delu pač ne gre: nastajajoči rezultati so otro- ke še dodatno spodbujali k skupni aktivnosti, svežina povezanosti z na- ravo pa seveda vselej tudi prispeva svojo moč! Naj bo tako tudi v priho- dnje: to želimo našim otrokom in učencem. Slika 36: Naši medenjaki v vrečkah dišijo! Tudi tak je vzgojno- -pedagoški utrip na naši podružnični šoli Razvanje, povezan je z naravo, konkretnimi delovnimi veščinami in običajnim vsakdanjim življenjem. Naj v tem kontekstu izpostavim pomen šolskega vrta in sadovnjaka – te naravne šolske učilnice na prostem! Kot privilegij manjših primestnih, podeželskih šol.