Novosii na Rnfisnem trgn —k Konec Alardov, romain spisala Sheila Kaye - Smith, založila Ju^goslovanska knjigarna v Ljubljani 1935. — Leposlovna knjižnica 20. — Strani 425. — Cena kartoniranemu izvodu Din 68.—, vezanemu pa Din 80.—. Iz angleščine je iprevedel ta roman Griša Koritnik. Roman Konec Alardov nosi motto: »Mi samo vemo, da se vozijo iposlednji klavmi graščaki počasi proti morju; in novo ljudstvo prevzema deželo.« (G. K. Chesterton). Pisateljica slika v tem romanu propad stare, v tradicionalnem formalizmu zakorenrnjene rodbine Alard, ki vse žrtvuje zunanjemu videzu in rodbiniskemu ugledu. Svetovna vojna je sprožila nova socialna in gospodarska vprašanja. Usoda prekriža račune starega Alarda. Njegov sin se zaradi namišljeTiega rodbinskega ugleda odreče svoji ljubezni do idealne Stelle in se poroči z lepo, bogato Judinjo. To zamaje v njem moralne temelje in rodbina začne propadati. Stari miselni in gosipodarski svet se začne rušiti, da se na razvalinah dvigne novo življenje. — Roman rešuje žive življenjske probleme z vso iskrenostjo in pTepričevalnostjo. —k A. Fersman — P. Janez Žurga: Iz življenja kamnov. — Založba Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani 1935. — Strani 232. — Cena v platno vezani knjigi Din 85.—. V zbirki »Kosmos« je izšla navedena knjiga, ki predstavlja ipopolno novost v prirodoslovni vedi. Pisatelj pravi sam v uvodu: »V prirodoslovju je že dolgo časa zijala široka vrzel, ki so jo ljubivci naroda neprijetno ob- čutili. Pogrešali smo zlasti primernih knjig \z mineralogije, ki bi bravca previdno vodile v čuda mrtve narave mimo »toliko kamnov« ne da bi se spotaknil.« — Iz tega razloga je P. Janez Žurga 'priredil za naše razmere knjigo »Zanimateljnaja mineralogija«, ki jo je spisal ruski pisatelj A. Fersman. Pisatelj A. Fersman razpravlja o raznih mineraloških vprašanjih — tudi najtežjih. — na tako zanimiv način, da jc mogoče brati knjigo kakor prijeten roman. Knjiga je opremljena s 101 sliko, ki zanimivo knjigo še bolj poživljajo. Snov je razdeljena na osem poglavij in ni prav nič slična suhoiparnemu opisovanju v učnih knjigah. Prav zaradi razdelitve in zanimrvega opisovanja bo knjiga zelo dobrodošla tudi kot pomožna knjiga za učiteljstvo. —k Modra piica leposlovna revija. Izšla je 11 številka z naslednjo vsebino: Božo Vodušek: Soneti. — MileTia Mohoričeva: Simon Jenko. — Bogomir Magajna: Francka Srobotova. — Ivo Grahor: Zgodba o ncsrečnem avtorju. ZapiskL in Razno. — Uredništvo in uprava lista v Ljubljani, Rimska cesta št. 3. —k Gruda, mesečnik za kmetsko prosveto priiobčuje v septembnski številki: Iv. Albreht: Noč na vasi. — Venceslav Winkler: Potoška mladost. — Dr. Viktor Maček: Politika in politična vzgoja. — Franc Artnak: Zapuščenost. — Iv. Albreht: Cvrsta dekleta, čvrst rod. — Tine Jankar: Kako naj gcispodaTimo? — R. Kos: Na prazniku- žetve med Belimi Kranjci. Iz zveze kmetskih fantov in deklet. —¦ Zapiski. —k Misel in delo, kultuma in socialna revija. Izšla je 11.—12. štcv. 1. letnika z naslednjo vsebino: Stvarno jugoslovanstvo. — Ing.. I. Mačkovšek: Ob 50 letnici Družbe sv. Cirila iri Metoda. — Dt. J. Mihelak: Problem brezposelnosti in industrializacije v Jugoslaviji. — Dr. S. Bajič: Za stanovanjisko lastnino. — Dr. A. ZalokaT: »Naša politika«. — Poleg navedenih člankov ima ta številka tudi bogat obzornik v katerem nas zanima predvsem članck »Učiteljišča in učiteljska izobrazba v problemu nameravane reforme,« v katerem ciitira pisec tudi stališče k temu vprašanju, iznešcna v »Učiteljskem tovarišu«. — Uredništvo in uprava lista je v Ljubljani, Gosposvetska ce^ sta 4/1. —k Šilihov mladinskl roman »Beli dvora bržkone ne bo mogel iziti, ker se je, skoro gotovo pod vplivom usodnih redukcij uradniških plač, doslej javilo premalo predplačnikov. Izdaja knjige bi se v zadnjem trenutku omogočila le še, ako bj se prijavila kot naročnica vsaj vsaka šolska knjižnica, ter ako bi učiteljstvo pTidobilo za naročnice tudi druge v območju šole obstoječe javne knjižnice. Plačevanje v mesečnih obrokih (5 krat po 12 Din) bo to nabavo gotovo omogočilo. Knjiga bo obsegala nad 500 strani, bo vezana in ilustrovana ter bo po svoji vnanjosti, vsebini in ceni posebnost v našem mladmskem slovstvu, ki za odraslo miadino itak nima mnogo primernega čtiva. Vsi šolski upravitelji in vse učiteljstvo se torej tem potom še enkrat naprošajo, da omogočijo izdajo Šilihovega mladinskega romana »Beli dvor«. S tem bodo tudi služili med mladino ugledu svojega stanu, ki ga roman v liku vzornega slovenskega učitelja pravično ocenjuje, odrejajoč mu najvažnejše mesto mcd izobraženstvom. Založnica, Podravska tiskarna v Mariboru, Gregorčičeva ulica 6, sprejema prijave za predplačilo do 30. oktobra 1935.