Za poduk in kratek čas. Slovani ob neinškej meji. I. Matica slovenska nam je letos postregla s knjigo, o katerej želimo, da za njo tudi naše priprosto Ijudstvo zve in se iz nje nauči, kako se je našim slovanskim prednamcem godilo v dotiki s sosednimi Nemci. Knjigi je naslov: .,Germanstvo (nemštvo) in njega upliv na Slovanstvo v srednjem veku." Spisal jo je mož spretuega peresa, ki se skriva za črkama J. V. Iz te knjige hočemo svojim čestitim bralcem podati nekoliko črtic, o katerih se bode gotovo marsikdo in močno začudil. L. 658. so pokopali Slovenci svojega najmogočnejšega kralja. Slavni Samo bil je položen v tibi grob. Od tiste dobe je s Slovani ob italijansko-nemškej meji slo vedno dalje nazaj. Zgubili smo lepe kraje, rodovitne dežele. Sloveča sedaj italijanska in nemška mesta: Udine (Videm), Gradec, Dunaj, Linc, Ratisbor, Draždane, Vratislav, Lipsko, "VVeimar, Magdeburg, Braunscbweig, Luneburg, Hamburg, Ljubek stojijo na nekdaj slovanskej zemlji. Nemški cesar stari Viljelm in jegov železni Bismark stolujeta v Berolinu, ali ,,prve ko6e ondi stavil je slovenski kmet in slovanski plug je oral kraje, kder so se poznej rodili najslavnejsi nemški učenjaki." Toda ne samo lepe in velike dežele smo zgubili Slovani. Ob enem še nam je lastna kri se izneverila, potuj6ila, ponemcila. Številni slovenski narodi preminoli so popolnem. Mnogo junakov brane6ih narod svoj pozobal je sovražni me6, ostalo in onemoglo slovansko drobjad pa je tuja sila in zvija6a polahonila in ponem6ila. Veliko, da ne rečemo vse, zakiivila je to nesreco tudi domaca nesloga, stari slovanski greh. Pogosto trčimo v zgodovini na grdo izdajalstvo, da je brat pobijal brata držeč z potuhnjenim tujcem. Lahonsko in nemčursko judeštvo je pri nas zapadnih Slovanib uže več nego tisoč let staro. Kako globoko v Italijo in Nemčijo prodrl je slovanski rod ob času, ko je slavni naš Samo vU\daril, in koliko smo Slovani zgubili, povzamemo in si domjslimo lehko jz tega, da je takiat se unkraj 8rte po zemljo^idu iz Hamburga na Netuškeoi potegnene dn Beuetek ua Italijanskem bilo naseljeuib še muogo slovauskib rodbin. Sedanje italijansko kraljest^o pograbilo je Bene8ansko, kder je nekdaj ves se^erni del bil zajets slovanskiiiii ljudmi. Vkljub giasnim željain vigla je se 1. 1866. pri sklepanji miru zadnja .slovanska bet7a kakib 60.000 duš 7 Furlanjskem zakotji, brezmilostno italijanskemu žrelu 7 poitalijau8euje. Zapadna in seveina stran Eoroške, izhodni kos Tirolske, zlasti Bistriška dolina (Puatertbal), kder iz7ira naša deroča Dra7a, skoro 7sa Salcbuiška, 8rednji in gornji Stajer, gornje in spodnje A^strijsko ob Duna^u, 7se te dežele biie so alovanske, njib prebi^alci sami Slo^enci. Od Dona^a 7iše proti se^ei u naeeljen bil je česko-mora7ski Slo^au, ki je 87oja selišča raztezal globoko 7 sedanjo Bavaiijo, unkiaj Ratibora do reke Altmllbl, do mesta Wuizburga in 7 Turinski gozd. Ob Menu in Radanci ži^elo je gosto Slo^anov tako, da poročajo staii letopisci: ,,Wirzaburg in coufinibus Fraucoium et Sla^onim'' t. j. Wiiizbtirg je na meji med Fiauki in Slo^ani, Sosedi Čeliom bili so Sorbi ali Srbi razprostirajoSi 87oje naselbine do skrajuih višin Turinskega gozda. V sloviteni nekdaj nemškem gorovji ,,Harzu rudariii so takrat slovanski rudarji. Od teb pioti se^eru ob Labi do reke ,,Obre", Ilmena^e, Steknice in Trave in dalje ob pomorji Baltiškega morja stauovali so junaški Slo^ani, nesrečni Obodiičanje. Unkiaj 8rte od Hamburga do Benetek stanujo8i Slo7ani bili so najpr^lje ponemčeni. Vendar mnogo stotin let je preminolo, preden so Slo^ane popolnem iztrebili, poslednji slo^anski glas zadušili. Še le pred 200 leti zagrebli so 7 Hanoveranskem zadnjega moža slo^anske S7oje materinščine 7ea8ega. D7e sto in še nekaj let po smrti Samovej je franko^sko nemški cesar Earol Veliki ukazal frankovskim trgO7cem, naj ne kupčujejo s Slo^ani: le do nieje jim je do^oljeno iti. V iz7išite7 tega ukaza utaboril je cesar na iztočnej meji svojega cesarstva 7 močuib trdnjavab posebnih stnžarjev, kojim je dal ime: inejnih grofo7 ali ,,markežev". S teni je pa sam S7cta uaznauil uemško-slovausko mejo ob Baltiškega do Adrijanskega morju proglasi^ši kot mejne trdnja^e in kiaje: Bardenovik, Celje (ob Alleiji 7 Hanoveranakem), Erfurt, Hallstadt, Forcbcbeim, Breeinberg, Laureacum". Toda te meje so Franki iu Nemci scasoina piedrli in jili potisnoli daleč naprej med Sloveuce, Čebe iu severue Srbe, a nesrečne Veleeane iu Obodričane so popolnem iztrebili ali poae.mčili. Maogo sedanjih nemškib ljudij in 7asuic je še sedaj, ki s svojiuii šegami in običaji kažejo, da niso pravi Nemci, ampak pouemčeni Slovani. To priznavajo uže cel6 Nemški učcujaki zastran Bistriške doline ua TiroUkem in Longavskega okraja v Salcbuiškem. Na Hauoveianskeiu je deu deuešnji trduo ueuiška pokrajina, kder se pa nahajajo še sudaj obi6aji, ki spominjajo ua 8ea8euje slovanskega paganskega S^eto^ida. Ob piilikab ^odijo namie8 belca na vaseh; za vajeti držita 2 oženjenca, za rep 2 ne- oženjenca, a na lnbtu belcevem sedi dekle, manj uego 20 let staio. Ejer se pied hišo usta^ijo, ponudi gospodiuja konju iz snažno opranega pred-  pasnika nekaj zobauja. Ako niara za zobauje,  je dobro zuameuje, če ue, si inia žeua svojo si e8o s kakiin daroin odkupiti. Smešničar 17. Janeza tieso buda mrzlica, in zdravnik ga 7praša: Kaj pa ste storili, da ste to bolczen nalczli? — Glejte, to se je takole zgodilo: senjalo sc nii je od inastne svinjetinc s zeljem, ktero sem 7se saui bil snedel; pa s^injetiua je rnenda bila pogreta, ker, ko se zbudim, se po6utim na smrt bolenega.'' J. H.