Pavtin
Št. 36 (1311)	Leto XXV
NOVO MESTO,	četrtek,
5. septembra 1974
TAVČAR IN PINTARIČ RAZSTAVLJATA V TREBNJEM
Jano/ Mihevc, direktor podietja. Treles, ho jutri oh 18. ui. v trebanjski (I;tleriji likovnih samorastnikov oilprl ra/stavo, na kateri se bosta predstavila kipar Franc Tavčar i/ Čabrač in slikar Josip Pintarič iz Nove ('.radiške. (lovoril ho dr. Mirko Juteršek. umetnostni kritik in član umetniškega sveta lahora. Sodelovala hosta Dolenjski oktet i/ Novega mesta in pihalni orkester i/. Trebnjega. Prireditev ho v čast trebanjskega občinskega praznika.
il
Danes in jutri bo prehodno izboljšanje vremena. Ob koncu tedna pa pričakujemo nov val atlantskih frontalnih motenj in z njim poslabšanje vremena.
Darjan Pavlin iz Novega mesta o regijskem povezovanju dolenjske mladine - Poslej: odgovornost predvsem tudi v mladinskih vrstah
Božidar Jakac:	portret
pesnika Mirana Jarca
V Dolenjski galeriji bo nocoj odprta razstava portretov kulturnih delavcev v umetniški upodobitvi slikarja - in grafika Božidarja Jakca. Otvoritev razstave, ki je zasnovana kot počastitev našega rojaka, umetnika in častnega občana Novega mesta ob njegovi 75-letnici, bo odprta ob 18. uri. Več o tem na 4. strani.
Včeraj, na dan, ko je bila pred 32. leti v gozdu pod Trebelnim ustanovljena Gubčeva brigada, slavijo občani trebanjske občine svoj praznik. Letošnja slavja so pričeli s športnimi tekmovanji. Jutri zvečer bodo v Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem odprli razstavo slikarja Josipa Pintariča in kiparja Franca Tavčarja, zatem pa bodo podelili še letošnje občinske plakete, proglasili narodnega heroja Franca Kreseta-Čobana za častnega občana in izročili Tonetu Svetini posebno priznanje. Tako so sklenili delegati občinske skupščine na seji minuli četrtek. Vrhunec letošnjih prireditev bo odkritje spomenika Toneta Svetine „Steber upora od Matije Gubca do Gubčeve brigade*4, ki bo v soboto ob 15. uri pred osnovno šolo Trebnje. Tam bo govoril član predsedstva SRS Janez Vipotnik. Več o uspehih in naporih občanov trebanjske občine in letošnjih slavljencih pišemo na 7. in 8. strani. Na sliki: V ponedeljek so delavci TRIMA in STANOVANJSKEGA PODJETJA postavljali veličasten spomenik.
Današnja priloga je posvečena kulturnemu življenju v pokrajini. Na tretji strani P objavljamo pod naslovom ŽIVE OBLIKI’ FORM K V1VF daljši zapis o ko-stanjeviškem simopziju in pogovore s peterico kiparjev, ki so pred nedavnim končali delo.
Druga Stranje posvečena zapisu s tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem - naslov je SAMORASTNIŠKA TRDNJAVA in pa pogovoru s sevni-škim rojakom Zorkom, ki že desetletje kipari v Parizu; naslov je: SLOVFNFC V PARIZU.
J
Kaete Strobel, znana politična osebnost ZRN, gostja Dolenjske
organiziranosti mladine, kmetijstvu in podobnem. Se posebej se bodo pripravili na razpravo o
(Nadaljevanje na 4. str.)
POMURSKI UMETNIKI RAZSTAVLJAJO V RIBNICI
Petkova galerija v ribniškem gradu je sprejela v goste slikarje, ki delujejo v Pomurju. Prcdsinočnjim so v lem hramu umetnosti odprli pod pokroviteljstvom I I l’P in Inlesa razstavo del osmih umetnikov:* Ladislava Danča, Stefana (ialiča, Karla Jakoba. Štefana liauka, Zdenka Huzjana. Lojzeta Logarja. Franca Mesariča in I udovika Pandurja Recenzent Aleksander Bassin je oh razstavi zapisal, da omenjeni pomurski umetniki slikarji in gral iki prizadeto sooblikujejo strukturo sodobne slovenske likovne umetnosti v vzhodni Slovenili
Sreča na obrazih domačinov in gostov, ki so se v nedeljo zbrali na slovesnosti pred novim šolskim poslopjem v Koprivnici. Po osvoboditvi je bil to najbolj vesel dogodek v rudarskih revirjih na obronkih Kozjanskega. Novo šolo so postavili z deležem samoprispevka prebivalcev koprivniške krajevne skupnosti, z občinskimi in drugimi viri. Ključe zanjo so izročili sedanjemu predsedniku občinske skupščine inž. Niku Kurentu in bivšemu predsedniku Jožetu Radeju, ki sta nato simbolično odprla šolska vrata. Šola bo sprejela pod streho okoli 200 učencev. V novem poslopju imajo pouk v eni izmeni. Za višje razrede so že vpeljali kabinetni pouk. Na otvoritveni slovesnosti so pripravili bogat kulturni program šolarji, godbeniki s Senovega, pevci iz Brestanice in folklorna skupina ,,France Marolt** iz Ljubljane.
PRILOGA
Pristna enotnost šele prihaja
»Neverjeten napredek!«
Stroblova je bila vrsto let poslanka v Bundestagu, bila je dolgoletna sodelavka prejšnjega predsednika ZRN Will> ja Brandta in do nedavnega v njegovi vladi ministrica za mladino, družino in zdravstvo. Kaete Strobel je zdaj"predsednica mestnega sveta v Nuernbergu in podpredsednica napredne SPD stranke v tem mestu.
V Slovenijo je prišla na zaseben obisk, vendar je imela vsak dan najmanj dva službena pogovora ali obiska. Kot pobudnica sodelovanja med Trubarjevimi kraji se je tu- sešla s starimi znanci, med katerimi velja posebej omeniti Maro Rupeno-Osolnikovo. Stroblovo so najprej „prestregli** Mariborčani, bila je v Ljubljani, največ dni pa je prebila na Dolenjskem in v Beli krajini.
V minulih dneh si je Kaete Strobel ogledala vrsto kulturnih zanimivosti naših krajev, imela je več razgovorov z družbenopolitičnimi delavci, kar vse je v njej pustilo neizbrisne vtise.
Oh odhodu z Otočca je za naš list 29. avgusta dejala:
Kaete Strobel
„Preseneča me vaš neverjetni industrijski napredek, vaša izredna pozornost in smisel za kulturne vrednote. Navdušila meje Kostanjevica s Formo vivo in Jakčevo razstavo. Naravnost ganjena sem nad zanimanjem, ki ga kažete pri vas za nemško politiko in napredno smer Wi!lyja Brandta in sedanjega predsednika Schmidta. Tudi vaša mladina je zainteresirana za stike z nami. Sploh pa: čez vse je vaša gostoljubnost. To je edinstveno!**
RIA BAČER
Marjan
, »Delegatom dolenjske regije naročili, naj na jesen-^nt kongresu slovenske mladi-ne spregovorijo o vprašanjih v*goje in izobraževanja, sred-*yetn šolstvu, dijaških domovih, vPUvu religije na delo mladih,
V NEDELJO: MOTOKROS PRI ČRNOMLJU
V nedeljo, 8. septembra, se bodo belokranjski motoristi spet pomerili: ob 15. uri se bo v Dragovanji vasi pri Dragatušu začel motokros z mednarodno udeležbo. Na zanimivo športno prireditev vabijo vse ljubitelje motorizma.
UHANOVA DRŽAVNA PRVAKINJA
Padalska ekipa Slovenije je že drugič zapored zmagala na državnem prvenstvu, ki je bilo v Senju. V rePubliški reprezentanci se je tudi tokrat izkazala članica novomeškega Padalskega kluba Darinka Uhan, ki je prepričljivo zmagala v skokih na Cilj.
Priznanja mirenski Dani na jubilejnem vinskem sejmu v Ljubljani
V petek in v soboto je bilo v Novem mestu republiško atletsko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke. Na sliki: tekmovalec v skoku s palico premaguje višino treh metrov. Več o prvenstvu najdete na športni strani.
Zlato za ribez
Na dvanajsjtem, jubilejnem mednarodnem sejmu vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme, ki ga je zvezni sekretar za kmetijstvo inž.
Ivo Kuštrak odprl v petek popoldne na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je kot že vrsto let doslej vidno mesto pripadalo mirenski „Dani", tovarni rastlinskih specialitet in brezalkoholnih pijač in sadnih » sokov. Za svoje dolgoletno sodelovanje je kot edini proizvajalec z našega območja dobila tudi posebno priznanje.
„Dana" pa se je izkazala tudi s svojimi izdelki, s katerimi se je pomerila v kvaliteti. Vsi vzorci, predloženi v ocenjevanje, so bili nagrajeni. Ribezov sok, s katerim je tovarna spomladi v Brnu (ČSSR) osvojila „zlato šalimo", "je tudi v Ljubljani dobil zlato kolajno. Nov Danin izdelek, po imenu juniper gin, je dobil srebrno kolajno, srebro pa so prejeli še borovničev sok, vodka in sadno 'žganje-. N:č čudnega torej, čejeDa-•>m razstavni prostor na sejmu, ki bo trajal do 8; septembra, med najholj obiskanimi.	M.	L.
TREBNJE: POZIV BORCEM
Družbenopolitične organizacije in občinska skupščina Trebnje vabijo borce Gubčeve brigade in drugih partizanskih enot, ki imajo domicile na območju občine, da ob občinskem prazniku skupno praznujejo in da se udeležijo številnih prireditev, ki so se pričele včeraj in bodo končane v soboto z odkritjem spomenika pri trebanjski osnovni šoli, popestril pa ga bo še Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, pihalni orkester in recitatorji.
KRŠKA GALERIJA SPET ODPIRA VRATA UMETNOSTI
Jutri ob 18. uri bodo v krški galeriji odprli razstavo 22 del Darinke Pavletič-Lorenčak, akademske slikarke iz Celja. Kakor je zapisal Janez Mesesnel, bodo obiskovalci videli na tej razstavi primer socialno angažirane umetnosti. Razstava bo odprta do 20. septembra.
Dleta so utihnila
Po zaključni slovesnosti Forme vive v Kostanjevici je govoril predsednik UO dr. Hočevar
Mednarodni simpozij kiparjev Forma viva „Kostanjevica 74“ se je v soboto, 31. avgusta,
DBH
NOVO MESTU
JE VAŠA BANKA
dr. France Hočevar
končal s slovesnostjo, na kateri je govoril predsednik upravnega odbora dr. France Hočevar in pel Slovenski oktet.
Potem ko je dal letošnjim udeležencem priznanje za nove stvaritve (v zavetrju kostanjeviškega kloštra so delali kiparji: Karl Kessler iz. Avstrije, Bata Marianov iz Romunije, Koichiro Shimada iz Japonske, lan VValtcrs iz Velike Britanije in v Parizu živeči Slovenec Janež Zorko), je dr. Hočevar pred občinstvom razgrnil širši pregled na delovišča Forme vive. Tako je v minulih
letih 145 kipatjev iz 23 dežel ustvarilo 175 plastik iž. lesa, marmorja, železa in betona, ki stojijo v Kostanjevici, Seči, Ravnah in Mariboru. Kostanjeviška zbirka v galeriji na prostem ima že 90 lesenih skulptur vseh izraznih smeri.
Nadalje je dr. Hočevar poudaril že znano skladnost kostanjeviškega okolja, kjer se romanika, gotika, barok zlivajo z okolico in sodobnimi stvaritvami v celoto. Forma viva je prešla v obdobje zrelosti: na simpozij prihaja čedalje več kvalitetnih umetnikov iz vsega sveta. Kajpak bi Kostanjevica ne bila, kar je, ko bi ne imela ljudi, kot je l ado Smrekar s sodelavci, in to je govornik posebej poudaril. Hkrati je menil, da bi morali taka kulturna žarišča še bolj podpirati, saj je Kostanjevica tudi lep primer kulturnega delovanja „iz liudi za ljudi**.
• •
tedenski
mozaik
Vitka črna pošast je sredi tega tedna drvela prek Atlantskega oceana s hitrostjo, ki je bila trikrat večja od hitrosti zvoka. Bila je tako hitra, da bi prehitela svinčenko, izstreljeno iz puške. V njej sta bila dva pilota, odločena, da dosežeta nov rekord. Po manj kot dveh urah sta ga tudi dosegla. Ameriško izvidniško letalo SR-71 je preletelo Atlantski ocean od New Yorka do Londona v eni uri in 56 minutah in s tem izboljšalo tri leta star rekord nekega mornariškega letala britanske mornarice. Na višini 24 kilometrov je letalo trikrat vmes načrpalo gorivo (zaradi tega so morali hitrost zmanjšati za dve tretjini, kajti letala - tankerji, ki so jim natakala gorivo v zraku, niso tako hitra) in naposled varno pristalo na pristajalni stezi na britanskem letališču Fam-borough. Tam je ta teden velika mednarodna letalska razstava, na kateri sodeluje okoli 400 podjetij iz 13 držav. Mimogrede rečeno se je zgodila na razstavi tudi nesreča, ko je strmoglavil ameriški bojni helikopter in se je ubil en član posadke, drugi pa je bil nevarno ranjen. Sicer pa je SR-71 naslednik znanega letala U-2, ki je opravljal nešteto vohunskih nalog, med eno njih pa so enega izmed teh letal tudi sestrelili nad Sovjetsko zvezo. Američani so na razstavi izjavili, da „SR-71" absolutno ni naprodaj“. . . vohunstvo samo zanje...
Medtem v Mehiki še vedno iščejo ugrabitelje tasta mehiškega predsednika Echeverrie, za katerega so zahtevali 20 milijonov dolarjev odškodnine. Ugrabila ga je neka tolpa, ki se sicer izdaja za podtalno politično skupino, ki pa s politiko nima nobene zveze - razen, da ugrablja ugledne politične osebnosti in zanje zahteva visoke odkupnine - donosen posel, dokler traja, traja pa ne dolgo, zakaj vsakdo se na koncu vendarle ujame na limanice...
Zdravje kitajskega premiera Ču En Laja pa je še vedno bolj slabo, toda zaradi tega ni njegov položaj nič slabši, zatrjujejo tisti, ki so blizu verodostojnih virov informacij... vsaj oblast, če že zdravja ni...
Me spet v nelikvidnost!
Preprečiti, da ne bi zaplavali v star tok
Prav vseeno je, od kod prihajajo opozorila o težavah glede plačila, dejstvo je, da jih je vse več. Kjerkoli v Jugoslaviji se bo začel zapirati krogotok denarja, bodo vsi takoj čutili verižno reakcijo. Če kje, potem se ravno tu pozna, kako pomembna je enotnost jugoslovanskega trga.
Uspešen izhod iz nelikvidnosti imamo za eno najuspešnejših dosedanjih stabilizacijskih potez. Nikakor ne smemo dovoliti, da se bomo znova znašli v položaju porušenega, sicer tako težko vzpostavljenega, čeprav ne povsem zadovoljivega blagovno-denamega ravnotežja. Zato, ker vemo, kaj nelikvidnost pomeni. Dobri gospodarji so bili prizadeti, slabši so lahko ribarili v kalnem in ne glede na poslovanje marsikdaj celo izplačevali visoke osebne dohodke. Neredko so bili izplačani ob političnih investicijah. Včasih je že naravnost cvetela naturalna menjava — blago za blago. Milijarde so bile zapravljene s pristojbinami za sodno izterjavo plačil. Pojavljale so se pregrade znotraj jugoslovanskega trga. Čvrsti poslovni odnosi med starimi partnerji so se krhali. Edina pozitivna posledica nelikvidnosti je bila vidna preusmeritev
na izvoz, kjer so bila plačila iz tujine zagotovljena v sprejemljivih običajnih rokih.
Ta čas natančnejšega pregleda o likvidnosti ali začetkih nelikvidnosti še ni. S strani gospodarstva je slišati opozorila, da je na žiro računih manj sredstev, da se zopet pojavljajo začasno blokirani žiro računi in da so do sedaj vplačane družbene obveznosti veliko večje, kot je bilo predvideno. Glede teh obveznosti je izvršhi svet obljubil temeljito analizo za septembrsko zasedanje republiške skupščine. Narodna banka Slovenije pa v svoji zadnji mesečni informaciji navaja, da je stopnja likvidnosti poslovnih bank v naši republiki v prvih sedmih mesecih za četrtino nižja kot v istem obdobju lanskega leta, čeprav se je v juliju znova nekoliko popravila. Kljub temu so povprečna sredstva na žiro računih slovenskih poslovnih bank za 15 odst. nižja kot
(Iz zadnjega PAVLIHE)
- Veš, žena, dinar bo drugo leto praznoval že svojo stoletnico!
- Bo že držalo, saj ni nič več kaj posebno trden.
ZAGREB — Jugoslavija je še vedno pod vtisom katastrofalne železni&e nesreče na zagrebški železniški postaji, ki je terjala po dosedaj znanih podatkih 122 mrtvih potnikov, medtem ko so uradno sporočili, da sorodnflci v domovini in tujini iščejo vsega skupaj 175 ljudi, za katere menijo ali trdijo, da so se odpeljali z nesrečnim vlakom iz Beograda proti Zagrebu. Vseh trupel še niso mogli identificirati, pa je zato treba jemati število mrtvih s pridižkom, saj za zdaj še nikakor ni dokončno. Medtem pa so opravili na zagrebškem kolodvoru tudi rekonstrukcijo nesreče, pri čemer so uporabili najsodobnejše naprave in opravili vse potrebne meritve. Rezultat rekonstrukcije še ni znan. Sodni organi so zahtevali zdravniški pregled priprtih strojevodje Nikole Kneževića in njegovega pomočnika Stjepana Varge. Oba sta stara 41 let. Še vedno ni znano zakaj nista ustavila vlaka pred rdečim signalom — ali sta spala ali pa je bilo vmes kaj drugega, denimo, trenutna slabost. To so seveda še vedno samo ugibanja. Odgovore na ta vprašanja bo lahko dala šele preiskava. Promet se je v zadnjih 24 urah že normaliziral. Na sliki: razbitine na zagrebški železniški postaji, na kateri je še vedno mogoče videti sledove te doslej najhujše nesreče v zgodovini jugoslovanskih železnic. — (Tdefoto: Tanjug)
ob koncu lanskega leta. Na drugi strani so se v juliju zmanjšala sredstva na žiro računih gospodarstva in so zdaj za 15 odst. nižja kot ob koncu lanskega leta. Po vsem povedanem ni čudno, če sploh ne pojenjajo pritiski glede povišanja cen, ker gospodarstvo pač želi po tej poti nadoknaditi pomanjkanje denarja za nemoteno poslovanje in razvoj. Vendar ta izhod lahko pelje samo do zapletov na višji ravni
Doslednost pri uresničevanju programa protiinflacijske akcije, čvrsta plačilna disciplina in poslovanje ter investiranje v okviru možnosti, dosledno nagrajevanje v skladu z delovno storilnostjo in gibanje splošne ter skupne porabe v dogovorjenih okvirih, druga sredstva pa vrniti gospodarstvu — to so najnujnejše naloge, če nočemo znova zaplavati v vode nelikvidnosti.
TONE KRAŠOVEC
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Spomnili se bomo še, da smo lani - po Hkrati s tem pa se kaže še en problem - koruze (in sicer 8,370.000 ton). Letošnji pri-vsesplošnih opozorilih - posvetili izjemno tudi ta je finančne narave, samo v drugem delek pšenice bo tako zadovoljil domače po-pozornost posebni težavi našega gospodar- smislu. Kaže se namreč, daje naše gospodar- ^ trebe in nam je ne bo treba uvažati. Za ko-stva, naraščajoči nelikvidnosti, in da smo po- stvo (sedaj pa govorimo predvsem o gospo- ’ ruzo pa računamo, da je bomo letos lahko še tem po dosti učinkovitih ukrepih pristojnih darstvu v naši republiki) še vedno preveč celo nekaj izvozili. Nekoliko manj kot lani forumov (zveznega izvršnega sveta in izva- obremenjeno z raznimi dajatvami — navzlic bomo sicer pridelali sončnic - vendar še ialcev po republikah) uspeli to težavo toli- zagotovilom, da se bodo te dajatve ustrezno vseeno računamo, da bo pridelek te kulture kanj premagati, da smo nanjo lahko skorajda zmanjšale. Obremenitve gospodarstva z na- znašal kakšnih 410.000 ton, tako da nam pozabili. Prav sedaj, ko je tako rekoč že mi- raščanjem zakonskih obveznosti in prispev- tudi olja ne bo primanjkovalo. Rekordna le-nilo poletno počitniško obdobje, pa spet sli- kov iz osebnih dohodkov so navzlic spreje- tina se nam obeta še pri sladkorni pesi -Šimo opozorila, da se obnavlja ta kronična tim načelom (resolucije o ekonomski poli- ocene so, da jo bomo pridelali kar 4,250.000 težava našega gospodarskega poslovanja. Sre- tiki za leto 1974) še večje od rasti družbe- ton in iz tega bo mogoče narediti do 54.400 di prejšnjega tedna je na to še posebej opo- nega proizvoda v dveh republikah - v Slove- vagonov sladkorja. Tega živila pa navzlic zoril generalni direktor SDK Jugoslavije Anton Polajnar, ko je razčlenjeval polletne finančne rezultate gospodarske dejavnosti v državi.
Medsebojne terjatve so znašale (podatki veljajo za vso državo) ob koncu letošnjega polletja kar 200 milijard dinarjev, je opozoril Anton Polajnar in pripomnil, da so torej te terjatve sedaj kar za 55 milijard večje kot v enakem obdobju lanskega leta. Vrednost zalog v gospodarstvu znaša skoraj 170 milijard dinarjev (za 42 milijard več kot lani ob koncu prvega polletja) in denarna sredstva gospodarstva so relativno precej zmanjšana.
To je — sodeč po Polajnarjevih besedah
Nelikvidnost spet kaže zobe
niji in ožji Srbiji - drugod so jih uskladili z načeli omenjene resolucije. Rečeno pa je pereč problem za našo gospodarsko poslov- (tudi o tem vprašanju je namreč govoril di-nost in po njegovem mnenju smo vprašanje rektor SDK Jugoslavije), da se v obeh repu-nelikvidnosti (po začetnih uspehih pri nje- blikah že pripravljajo konkretni ukrepi, ki bi govem reševanju po izraziti zaostritvi konec slednjič le privedli do zagotovljene (in nuj-lanskega leta) vse prehitro odstranili z dnev- ne) razbremenitve gospodarstva, nega reda. Vse namreč kaže, daje disciplina Podatki o letošnji letini so nadve spod-na tem področju (poravnavanje medsebojnih budni - lahko rečemo, da bo pridelek kme-
obveznosti med kupci in proizvajalci) znova popustila, in če ne bomo znova ustrezno ukrepali, bo gospodarstvo znova občutilo tolikanj pereče pomanjkanje denarja.
tijstva v mnogih pogledih letos zares rekorden. Poleg rekordnega pridelka pšenice (ki znaša približno 6 milijonov ton!) računamo letos v naši državi tudi na rekorden pridelek
rekordnemu pridelku ne bo dovolj za vse domače potrebe, zato ga bomo tudi letos še morali nekaj uvoziti.
Prejšnji teden so se v Mariboru sestali predstavniki slovenskih poljedelcev ter gospodarske zbornice in poslovnega združenja za kmetijstvo (posvetovanje je bilo v četrtek), da bi se dogovorili, kakšno je stanje glede bližnje jesenske setve ozimnih žit v naši republiki. Rečeno je bilo, da bomo tudi letos na jesen zasejali z ozimnim žitom tolikšne površine polj kot lani (kar nam je tudi dalo letošnji rekorden pridelek pšenice). Trgovci s semeni in proizvajalci gnojil so poljedelcem zagotovili, da bo semen za jesensko setev dovolj, prav tako pa tudi, da bo zagotovljenih dovolj umetnih gnojil za polja. Prav pa bi bilo, so poudarili, ko bi jih kmetijski pridelovalci čimprej naročili in prevzeli.
Po sporočilu re^ štaba za odstranjevanje posle na Kozjanskem (o tem so razpravljali tudi na seji republiškega izvršnega sveta ta torek) je bilo v solidarnostni akciji doslej zbranih v Sloveniji blizu 75 milijonov dinarjev pomoči za prizadete.
Od tega so delavci v gospodarstu zbrali 46,5 milijona dinarjev, zaposleni v negospodarskih dejavnostih pa nekaj nad 13 milijonov dinarjev. Re-p'jbliSki koordinacijski odbor je ponovno pozval vse delovne ljudi in občane, naj pomagajo prizade-u mu območju. Občinski koordinacijski odbori naj bi solidarnostno akcijo tako organizirali - je bilo rečeno - da bi bilo zbiranje pomoči za Kozjansko končano letos do 1. oktobra.
:publiškega koordinacijskega nie posledic nedavnega potresa
tedenski zunanjepolitični pregled"]
mmm - ■ V ■
Zatišje
Po dolgem vrelem poletju, v katerem so se senzacije kar vrstile, je na mednarodni politični sceni zavladalo zatišje. To kajpak nikakor ne pomeni, da se je svet nenadoma in kar čez noč znebil svojih problemov, temveč zgolj, da so na nekaterih ključnih točkah nastopila obdobja začasne nedejavnosti, tihega merjenja sil.
Tako je, denimo, na Cipru, kjer so po burnih dogajanjih zadnjih tednov postale razmere v nekem smislu normalne - gledano kajpak zgolj površno in primerjaje sedanjo podobo mest ter vasi s tisto izpred nekaj tednov, ko so bobneli topovi in odmevale eksplozije letalskih bomb.
Toda ta navidezna normalnost skriva v sebi vse elemente nevarnosti in potuhnjene možnosti, da se sovražnosti obnovijo, kajti vsi razlogi, zaradi katerih se je ciprska drama začela, so še vedno prisotni
Trenutno se nadaljujejo izredno previdna pogajanja med predstavniki ciprskih Grkov in Turkov, ki pa, kot poročajo, zadevajo zgolj „humanitarna“ vprašanja, se pravi begunce in njihovo usodo, ne dotikajo pa se bistvenih osrednjih problemov otoka.
Medtem se seveda nadaljujejo tudi stiki in pogajanja drugod, vendar prav tako previdno, prav tako za kulisami in za zdaj prav tako tudi brez kakega posebnega uspeha. Zato ostaja na Cipru navidezno vse po starem in dnevi, ki minevajo, ne prinašajo nič novega.
To pa v bistvu pomeni, da se drama Cipra nadaljuje.
ZAČETEK POGAJANJ V LUŠA KI
Medtem pa so v Dar El Salamu sporočili, da se bodo v Luša ki v četrtek začela pogajanja med predstavniki portugalske vlade in osvobodilnega gibanja v Mozambiku o priznanju neodvisnosti v tej portugalski koloniji.
To je po že doseženem soglasju o priznanju neodvisnosti Gvineji-Bissao drugi odločilni korak novega portugalskega režima, da izpolni obljube, ki jih
je dala vojska v Lizboni ob prevzemu oblasti letos spomladi
Toda pogajanja o podelitvi neodvisnosti Mozambiku bodo veliko težja in zapletena, kot so bila tista, na katerih so sklepali o umiku portugalskih čet in podelitvi neodvisnosti v Gvineji-Bissao. Razlog je predvsem dvo-jen: medtem ko je bilo v Gvineji-Bissao razmeroma malo Portugalcev in njihovega kapitala (samo nekaj tisoč ljudi z razmeroma skromno finančno udeležbo), jih je v Mozambiku vet sto tisoč, tu pa je tudi bistveno več portugalskega denarja in zato tudi interesov.
Mozambik je bogata dežela, iz katere je portugalski kapital (in posredno tudi mednarodni) črpal visoke dobičke - temu pa se bo veliko težje odpovedati Zato že govorijo o možnosti, do bi bela manjšina po vzgledu rasistične sosede Rodezije „proglasih neodvisnost“, s čemer bi se kajpak formalno končala portugalska prisotnost, v bistvu pa nadaljevalo zasužnjenje tegt ozemlja.
Možnosti, da se to zgodi, resda niso kdove kako velike, so pa in to je nekaj, na kar bo treba resno računati - in nedvomno P vrstah osvobodilnega gibanja FRELIMO tudi računajo.
Mimogrede rečeno se širijo govorice o možnostih, da bi belci prevzeli oblast tudi v Angoh< tretji portugalski koloniji na afriških tleh. Tudi tu so namreč razmere podobne kot v Možat# biku, se pravi, da je nekaj sto tisoč belih naseljencev življenj sko zainteresiranih za nadaljevanje starih kolonialnih odnosov< ki omogočajo izkoriščanje vek kih in bogatih naravnih viroV-
TELEGRAMI
i :f
HANOI - V Hanoju je bila sl^
vesnost ob 29-lctnici ustanovil
DR Vietnama. Na njej je o severnovietnamskega ljudstva pri voini graditvi in o današnjem žaju naroda ter o možnostih za s cialistični razvoj v prihodnje govo^ premier Pham Van Dong.
MOSKVA - V Moskvi z zanifli* njem in zadržanim optimizmom Pr^ čakujejo nadaljevanje evropske k° y ference o varnosti in sodelovanja Ženevi, ki bo po letnem dopustu n daljevaia svoje delo. Moskovski f soplsi opozarjajo na izjavo Leon*0. Brežnjcva, ki jo je pred kratkim o poljskem sejmu. Kot je PovC Brežnjev, je velik dosežek že to, so to zborovanje sploh sklicali.
BUKAREŠTA - Romunska munistična partija je objavila osfl . tek svojega „programa o vsestransko razvite socialisti^ družbe in o romunski poti v kon1^ nizem“. Omenjeni program naj sprejeli na 11. partijskem kong*®5
Mnogo grmenja, toda premalo dežja
Sejmišča
predtio ^
Veselje in ponos nas pre-šinjata, ko beremo najnovejša poročila z „žitne fronte“: letos smo pridelali okrog 6 milijonov ton zelo dobre pšenice, skoraj 400.000 ton več kot v doslej najugodnejšem 1971. letu. Številni družbeni in zasebni proizvajalci so se približali svetovnim rekordom hektarskih pridelkov, nekateri pa so segli celo čeznje. Dolgoletno delo domačih znanstvenikov je rodilo bogate plodove: vztrajna selekcija domačih sort, kot so ,,sava“, „biser-ka“, „zlata dolina“ in še nekatere druge, ki dajejo poprečno nad 60 metrskih stotov pšenice, je pokazala vso vrednost tega potrpežljivega in tako koristnega prizadevanja.	_____________
Sram ob ponosu
Rekordno žetev pa nam
kalijo grenki občutki, da še vedno nismo dovolj skrbni gospodarji. V razglasu Socialistične zveze Jugoslavije, ki smo ga prvega avgusta letos lahko brali v dnevnih listih, nas naša osrednja druž-beno-politična organizacija kar najbolj resno poziva k vsestranskemu varčevanju. Tam lahko med številnimi podatki o nepotrebnih mi-Ijardnih izgubah (slab izkoristek delovnega časa, izgubljene vrednosti zaradi prepočasnih investicij, slaba kakovost izdelkov, razsipavanje pri uvozu nepotrebnih predmetov, uničevanje surovin zaradi malomarnosti in neznanja in še in še!) preberemo tudi tale pretresljiv podatek:
Na leto zavržemo v Jugoslaviji toliko kruha, kot ga poje vsa Črna gora v dveh letih ali kot ga porabi Beograd v enem letu! - Pa ni treba tako daleč po podatke: samo v eni tovarniški menzi v Novem mestu zavržejo na dan toliko kruha, kot ga ves teden porabi hotel srednje kategorije na Češkem. Smetnjaki v naših krajih so spričevalo našega odnosa do truda kmečkih delavcev po vsej državi: na tone kruha zmečemo stran, ker z njim nepravilno ravnamo in ga ne spoštujemo kot osnovno živilo. Presitost in objestnost, ki je poprečna delavska družina seveda ne pozna, sta marsikje krivi, da se do kruha, pšenice iz žuljev kmečkih delavcev ponašamo tako nekulturno.
___________TONE GOŠNIKJ
Kmetijski kotiček
Pripravljeni, ko vdre voda?
Tudi štabi CZ pri krajevnih skupnostih bodo morali biti oskrbljeni z najnujnejšim osnovnim materialom oziroma opremo. Tako je na primer splošno znano, da v klet v Dolgi vasi hitro vdere voda, in takrat pribite v Kočevje prosit visoke ribiške škornje, ker jih pač sami nimajo.
Take naravne nesreče, čeprav so manjšega obsega, pa je treba izkoristiti tudi za preverjanje discipline in učinkovitosti štabov in enot CZ. Žalostno je namreč, če se v kaki krajevni skupnosti ob poplavi ne zbere niti polovica štaba.
J. PRIMC
OBJAVA STATUTA OBČINE BREŽICE
V novi, 28. številki Uradnega lista SR Slovence, ki je izšla 23. avgusta, je objavljen tudi statut občine Brežice, ki ga je brežiška občinska skupščina sprejela letos 26. marca.
Kunaver, Končar in Bobovčan (od leve proti desni) so se uvrstili na prva tri mesta na tradicionalni kolesarski dirki po Beli krajini. Na cilj je prvi privozil Končar (Rog), za njim pa Kunaver (Part. Bg.) in Bobovčan (Met. comm. Zg.). Poročilo na športni strani. (Foto: B. P.)
Te dni se bodo morali v Sevnici odločiti, komu avtobusne prevoze na območju občine. Med počitnicami je vozil avtobus tudi na Bučko. Doslej je bilo dosti težav tudi zaradi iztrošenih avtobusov. Temu na sliki pri Impoljskem potoku je bilo že treba pomagati. (Foto: Železnik)
V	soboto, 31. avgusta, pred Kovinarsko v Krškem. Na jubilejno slovesnost so prišli gostje iz tujine in predstavniki tistih domačih kolektivov, s katerimi se tovarna poslovno povezuje. Po svečanem zasedanju DS so jim razkazali delovne prostore. (Foto: M. Vesel)
Ob zadnjem tridnevnem dežju konec septembra je Krka spet prestopila bregove, poplavila travnike in polja in ponekod tudi ceste. Pri Soteski (na sliki), kjer se Krka rada razlije, so bili kar trije rečni rokavi. Spet je precej škode. (Foto: Ria Bačer)
Med 7 elektrarnami, ki naj bi začele obratovati do 1. januarja 1979, je na prvem mestu navedena plinska elektrarna Brestanica. Ta naj bi poslala prve kilovate v električno omrežje že 1. septembra letos, zato so zdaj oči obrnjene vanjo, saj ni nevarnost mrkov nič manjša, kot je bila lani.
Zal tudi brestaniška investicija ni izjema med zamudniki, vendar njena zamuda ne bo velika. Predvidevajo, da bo pri plinski turbini mesec dni zamude, pri parni pa nekaj več. Vzrok: zamuda dobavitelja opreme, delno pa tudi prepočasno napredovanje gradbenih del, ki so jih zaupali novomeškemu Pionirju. Tako trdijo predstavniki ljubljanskega Elektro-projekta, odgovorni za gradnjo. V Brestanici menijo, da bo kljub vsemu elektrarna zgrajena v rekordnem času.
Pomanjkanje električne energije priganja zlasti še zato, ker bo brestaniška elektrarna s svojimi megavati, ki bo stala skupno 439 milijonov dinarjev, pomemben vir energije prav v konicah, ko bodo druge elektrarne delale z zmanjšano močjo.
Preizkus poplave
Zadnja poplava v Kočevju in okolici, ko je voda zalila mnoge kleti in skladišča, je pokazala, da tudi delovne organizacije niso dovolj pripravljene na manjše in večje povodnji. Tako so od povsod prosili, naj jim pridejo gasilske brizgalne črpat vodo - ti pa sta v Kočevju le dve. Vsem ni bilo mogoče ugoditi.
Vendar črpalke niti niso drage in edino prav bi bilo, da bi si podjetja, ki so na ogroženem območju, kupila svoje brizgalne. Štab civilne zaščite (CZ), tudi če bi hotel, ne bi mogel vsem pomagati. Vsaka delovna organizacija se bo morala sama usposobiti za obrambo pred poplavo ali drugo nesrečo. Štab CZ pri krajevni skupnosti bo delo na svojem območju le usklajeval, saj ni mogoče, da bi povsod reševal in pomagal, medtem ko bi člani prizadetih delovnih kolektivov stali bolj ali manj ob strani.
TRAKTORISTI SO TEKMOVALI
V organizaciji Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Novo mesto ter Društva kmetijske tehnike in Kmetijske zadruge Novo mesto so se v soboto, 26. avgusta, na posestvu KZ Novo mesto v Šentjerneju pomerili traktoristi v sektorskem tekmovanju. Nastopilo je 22 traktoristov kooperantov. Zmagal je Ivan Čolnar iz Lešnice z 205 točkami, za njim Pa sta se uvrstila Tone Jordan iz Draškovca in Franc Zalokar iz Vinice pri Škocjanu. Prvi trije so Pojeli pokale in denarne nagrade.
Hkrati s tekmovanjem so prikazali tudi pripravo zemlje za setev s kultivatorjem.
Svoj čas je bilo potiskanega precej časopisnega papirja o pobudi kroparskih kovačev za delo za stabilizacijo. Čeprav se tovarna imenuje Plamen, stvar ni kaj prida vžgala, če izvzamemo prvotno „navdušenje".
Nad talne škodljivce
Mirenska tovarna za predelavo krompirja v kosmiče (pire) in ^ ^ge oblike vnaprej pripravljene hrane, ki je v letošnji predelo- £ yalni kampanji predelala rekordnih 8.000 ton gomoljev, bo ^ ^alu še podvojila svoje zmogljivosti. Pridelovanje krompirja ^ P?staja tako za Dolenjsko še važnejše, ta poljščina bo v prihod- s nJe deležna še večje skrbi.	£
Ker se z večanjem površin krajša čas premora na krompirjevi £ |.J|yi> se pridelovalci lahko nadejajo hujših napadov talnih škod- £ Jivcev, ki so za krompir, ki je namenjen industrijski predelavi ^ rtrojno lupljenje) še posebej nezaželeni. Tovarna odkupi in lah- £ 0 predela droban krompir, zavrača pa debele gomolje, če so ^ R^luknjani od strun, ličink hroščka, po imenu poljska pokalica. £ krompirju sć rade redijo razen strun še sovke in ogrci, ti 4 ^°dljivci pa napadajo še druge rastline.	£
Najbolj zanesljivo, čeprav drago, je kemično zatiranje teh £ ^odljivcev. Svoj čas so priporočali zelo učinkovite organske Orove spojine (gameksan), s katerimi je bilo treba seme pred
‘V^vc bpujllie VgdlllCK^dli;, 5 KdlCIlil 11 U11U Utud	picu	^
rfvijo močno zaprašiti. Zdaj je iz zdravstvenih razlogov večina	J
n . njih prepovedanih in ostaja vprašanje, s katerim sredstvom	^
se pridelovalci krompirja, pa tudi drugih kmetijskih pridel-	*
°v postavijo po robu talnim škodljivcem.	S
^ ^ strokovnih krogih znova zelo hvalijo basudin, sadjarjem in	£
•/^gradnikom že dolgo poznani pripravek, ki je v obliki zrnja	^
. Prahu učinkovit strun za vse vrste talnih škodliivcev. Niecove	#!
Prahu učinkovit strup za vse vrste talnih škodljivcev. Njegove rednosti so nesporne: dobro učinkuje, ni strupen za ljudi, se ^ tr° razkraja in ne vpliva na okus pridelkov. Uporaben jc v Spjedelstvu in v vrtnarstvu, kjer delajo talni škodljivci veliko 4 ^°do.	£
basudin dan pred setvijo potrosimo po vsej površini, tako da ^ Pr>de ob setvi ali saditvi nekaj centimetrov v zemljo. Tako ga 4 Porabljamo tudi na vrtovih.
Inž. M. L. V
— Zdaj pa so stanovanja že tako draga, da jih ne bomo več merili v kvadratih, ampak v karatih . .(Karikatura: Marjan Bregar)
BREŽICE - Na sobotni sejem so rejci pripeljali 483 prašičev. Prodali so 336 živali, starih d° tri mesece, po 19.00 do
20.00 dinarjev kilogram žive teže in 23 prašičev, starih nad tri mesece, po 16.00 dinarjev kilogram.
NOVO MESTO - Od 623 prašičev, kolikor sojih rejci pripeljali na ponedeljkov sejem, so jih kupci kupili 389. Cene prašičem, starim od 6 do 12 tednov, ^0 se gibale med 310,00 in
420.00 dinarjev, prašičem sta-run od tri do 6 mesecev, pa n^d 430,00 in 650,00 din. Na ^jmu je bilo zelo malo goveje živine, cene pa so bile: Za vole
12,00 do 13,00, krave od '>00 do 8,50 in za mlado živino ' °d 10,50 do 13,00 din«
Danes je podobno, časopisi naredijo „anketo“, kjer vprašajo nekatere (beri velike!), kako delijo ,,draginjski“ dodatek, na kraju pa se začudijo, ker jim ni nihče ob skrbi za delitev povedal nič o dvigu delovne produktivnosti!
Pisali smo že o pobudi mladih v Trebanjski industriji montažnih objektov, ki so se ob polaganju temeljnega kamna za novo tovarno fasadnih in strešnih plošč zaobljubili, da bodo pomagali graditi s prostovoljnim delom. Novo tovarno bodo te dni že pokrivali. Tisti, ki rad računa, bo zlahka ugotovil, kakšen prihranek za mlado podjetje je prostovoljno delo na
gradnji industrijske dvorane z nad 3.000 kvadratnimi metri.
To pa še ni vse. Delavci so se na kolektivnem sestanku odločili, da poleg dela na prosto soboto za prizadete po potresu na Kozjanskem delajo za stabilizacijo na prosto soboto 14. septembra. Akcijo bodo ponovili že oktobra. Imamo namreč že dosti tovarn, kakršna je tudi Trimo, kjer pri produktivnosti ni mogoče več kaj prida pridobiti, pridobi pa se, če se, čeprav morda za nekatera ušesa ne zveni preveč blagoglasno, več dela.
A. Ž.
Več kot veselica
Zaustaviti nazadovanje zadnjih let, obrniti tok, kije v svetu že tako cenjeni ljubljanski vinski sejem počasi, a vztrajno spreminjal v sicer imenitno slovensko veselico in se s tem odrekal svojemu osnovnemu poslanstvu - podpiranju razvoja vinogradništva in vinarstva pri nas, to je bil poglavitni namen organizatorjev letošnjega jubilejnega sejma.
na Gospodarskem razstavišču začela velika javna tribuna „Vino 74‘„- za katero je po zaslugi Kmečkega glasa, ki je že več mesecev zbiral pismena vprašanja bralcev, med vinogradniki veliko zanimanja. V Ljubljani pričakujejo tudi obisk dolenjskih vinogradnikov, saj prevzema naša pokrajina s svojim cvičkom, metliško črnino in bizeljčanom pomembnejše mesto v slovenskem vinogradništvu, kot ga je imela nekdaj.
Če upoštevamo še vse tiste dobre ocene in predvidevanja, ki jih jc ob odpiranju sejma povedal in napovedal o splošnem razvoju vinogradništva v Jugoslaviji zvezni sekretar za kmetijstvo inž. Ivo Kuštrak, potem ni razlogov za malodušje. Zato kaže izkoristiti vse, kar utegne pomagati k razvoju te gospodarske dejavnosti, tudi javno tribuno, ki je ena od oblik tako nujnega vinogradnikovega izobraževanja.
M. LEGAN
Gradbišče elektrarne v Brestanici
Žejni kilovatov
Lanski september je s svojimi temnimi večeri, ki so spominjali na vojno stanje, postal mesec streznje-nja naših gospodarstvenikov, nas vseh, da dolgoročnih nalog, četudi mnogo stanejo, ni mogoče nikomur predložiti na njegova ramena. V„ Oceni gospodarskih razmer", ki je sledila, je bilo takrat zapisano, daje energetsko ravnotežje v prihodnjem letu (letos), še bolj pa v naslednjih letih povsem odvisno od tega, ali bomo sposobni v predvidenem roku zgraditi nove proizvodne zmogljivosti in prenosno električno omrežje.
Priprava na oktober
Po tem, kar je sejem prinesel, lahko rečemo, da so v tej zahtevni nalogi organizatorji sejma uspeli. Razstavo in pokušnjo vin, sadnih sokov in drugih izdelkov je spremljal mednarodni simpozij o rezi in vzgojnih oblikah vinske trte, na razstavi-ščnem prostoru pa je dr. Lojze Hrček, nekdanji vodja grmske kmetijske šole, s sodelavci postavil poučno vinogradniško razstavo. V soboto, 7. septembra, se bo ob 9. uri
Uspehi nas osrečujejo
Zbor borcev in aktivistov Bele krajine - Počastili so obletnico ustanovitve »petnajste«
„Uspehi, ki smo jih dosegli pri graditvi naše družbe, nas osrečujejo, potijujejo pravilnost naše poti, dajejo nam novega poguma,“ je med drugim dejal predsednik metliške občinske skupščine Franc Vrviščar, ko je na nedeljskem srečanju borcev in aktivistov Bele krajine, pripadnikov slavne belokranjske XV. brigade, ki ima domicil v metliški občini, predstavnikov partizanske enote, civilne zaščite in gasilcev pozdravil udeležence.
Zborovanja na Trgu sc je udeležilo več kot dva tisoč udeležencev, ki so z enominutnim molkom počastili spomin na žrtve katastrofalne železniške'nesreče v Zagrebu. Med udele-
ženci praznika „petnajste" so bili tudi predstavniki sosednje belokranjske in hrvatske občine. Petnajsta belokranjska brigada je bila ustanovljena v septembru 1943 pri Metliki. V spomin na ta dogodek se preživeli pripadniki slavne brigade vsako leto zberejo v Metliki, kjer ima brigada domicil.
Franc Vrviščar jc med drugim opisal dosedanji razvoj med vojno opustošene Bele krajine. Pri tem je poudaril, da so dosegli delovni ljudje in občani tega območja velike uspehe, čeprav zaradi bremen preteklosti na nekaterih področjih še zaostajajo za republiškim povprečjem. Menil je tudi, da je nadaljnji razvoj tega področja odvisen predvsem od prebivalcev, poudaril pa jc, da pričakuje Bela krajina več pomoči republike pri reševanju težav nekdanjih borcev s tega področja.
B. PODOBNIK
m
Pripadniki partizanske enote, civilne zaščite, gasilcev, preživeli borci „petnajste4* in številni občani so se udeležili slavja belokranjskih borcev in aktivistov. (Foto: B. Podobnik)
Jakčevi portreti kulturnih delavcev
Ob umetnikovi 75-letnici v Dolenjski galeriji izbor portretov kulturnikov
Danes, v četrtek, 5. septembra, bo ob 18. uri v Dolenjski galeriji v Novem mestu odprta razstava portretov kulturnih delavcev v umetniški upodobitvi Božidarja Jakca. Razstava je zasnovana kot novomeška počastitev našega rojaka, umetnika in častnega občana Novega mesta ob njegovi 75-letnici. Obenem pa je razstava tudi prva kulturna prireditev v nizu proslav občinskega praznika Novega mesta v letu 1974.
Pred petinsedemdesetimi leti, na dan 16. julija 1899, se je takratnemu najemniku Brunnerjeve gostilne na Bregu Antonu Jakcu in njegovi ženi Josipini roj. Colarič rodil najmlajši sin Teodor - Božidar. Sojenice so mu v zibel položile predragoceni dar velikega umetniškega ustvarjalca. Z njim so mu dale tudi nenehni nemir duha, ki nikdar ne zastane ob že doseženem in dognanem. Kot njegov sošolec in prijatelj iz mladih novomeških let pesnik Miran Jarc je tudi Božidar Jakac neutruden „skrivnostni drzni iskalec”. Kar se jc enemu prelivalo v besedo in pesem, je drugemu zapelo v črti in barvi in v vseh raznolikih vrstah in odtenkih izraznih možnosti, ki jih v sebi skriva slikarska umetnost.
Kamorkoli gaje v življenju pehala zla usoda ali ga je gnala neutešna žeja po spoznanju in doživetju lepote ter po izpopolnitvi lastne umetniške tvornosti vse do današnjega dne, je - tako, kot mimogrede - nastajal ogromni umetniški opus, ki ni samo dokument njegove umetniške rasti in veličine, ampak, kot pri vsakem pravem umetniku, dokument in zrcalo časa, v katerem in za katerega živi.
Božidar Jakac je v svojem skoraj šestdesetletnem ustvarjanju zadržal in prihodnjim rodovom ohranil pre-nekateri zunanji, človeški obraz, zlasti iz našega javnega in kulturnega sveta. Pri tem jc treba močno podčrtati, da je ogromna večina teh portretov nastala na pobudo in željo umetnika samega prav zaradi dolžnosti, ki se je stalno in globoko zaveda: ohraniti tudi tovrstni dokument časa, v katerem živi.
V KOSTANJEVICI PODALJŠANA JAKČEVA RAZSTAVA
Zaradi velikega zanimanja za retrospektivno razstavo „Avtoportreti 1915-1974“ mojstra Božidarja Jakca, ki so jo slovesno odprli 13. julija v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici ob Krki, je vodstvo Dolenjskega kulturnega festivala ponovno sklenilo razstavo podaljšati do 21. septembra. Jakčevih tako plodnih 75 let življenja in umetniškega ustvarjanja bo Dolenjska dostojno počastila, zlasti še, ker odpira drevi tudi Dolenjska galerija v Novem mestu novo Jakčevo razstavo. Izbor Jakčevih portretov znanih slovenskih in jugoslovanskih javnih delavcev bo v Novem mestu odprt do 6. oktobra.
Njegovi portreti so danes raztreseni po mnogih deželah in so razstavljeni v mnogih galerijah, zaseb-
&fSšr
Božidar Jakac:
Avtoportret, bakropis
nih zbirkah ali so v lasti portretirancev. Za svojo 75-lctnico nam Božidar Jakac v naši Dolenjski galeriji v
Novem mestu razgrinja izbor portretov kultur .ih delavcev, ki jih še hrani v svoji zavbni lasti. Razstava je dopolnjena le z nekaj deli, ki so bila lažje dosegljiva in jih hranijo pred: vsem ustanove v Novem mestu. Pri tem se vsiljuje misel, naj bi mojster slovenskega portreta v enem naših osrednjih velikih umetniških razstavišč zbral in prikazal portrete svojih sodobnikov iz domovine in zamejstva, mnogih znanih in neznanih, ki so nastajali doma in na njegovih številnih potovanjih, predvsem pa izpopolnjeno zbirko upodobitev naših javnih, političnih in kulturnih delavcev.
Kot je v juliju letošnjega leta Kostanjevica počastila našega umetnika z razstavo njegovih avtoportretov, tako naj bo razstava „Portreti kulturnih delavcev" v naši novomeški galeriji vezilo, ki ga Novo mesto daje svojemu velikemu rojaku in častnemu občanu, človeku in umetniku, ki je z vsemi najintimnejšimi vezmi povezan s svojim rodnim mestom.
Dragemu prijatelju Božidarju Jakcu pa za njegovo petinsedemdesetletnico iz srca voščim, da bi se teh vezi stalno zavedalo tudi njegovo Novo mesto!
V koncertnem delu otvoritve razstave sodelujejo: altistka lju-
bljanske opere Milka Evtiniova, violinist Rok Klopčič in pianist Andrej Jarc. jANK0 JARC
Kozjanci niso sami
Pomoč Kozjanskemu iz vse Slovenije - Delež dolenjskih občin - Akcija kmalu zaključena
Potres, ki je prizadel Kozjansko, je povzročil občutno škodo, ki so jo ocenili na okoli 681.400.000 dinarjev. Vsa slovenska javnost se je zavzela in obvezala, da bo prizadetemu območju pomagala. Koordinacijski odbor za odpravo posledic potresa v občinah Šmarje in Šentjur je obvestil, da seje v solidarnostni akciji po podatkih službe družbenega knjigovodstva do 23. avgusta nabralo skupaj 74,915.236 dinarjev.
Akcija seje začela 13.julija in naj bi bila zaključena do 1. oktobra letos.
V akcijo za pomoč Kozjanskemu so se vključile tudi dolenjske občine. V vseh program pomoči dobro poteka in bo skoraj povsem izpolnjen, kolikor pa še ni, pričakujejo, da bo v kratkem. V metliški občini so do 30. avgusta zbrali skupno
za okoli 100.000 dinarjev. Do tega dne program pomoči še ni bil izpolnjen, ker so nekatere delovne organizacije imele kolektivni delovni dopust in bodo delale na prosto soboto, takoj ko bo mogoče. V črnomaljski občini je program skoraj povsem izpolnjen, zbrana sredstva pa znašajo okoli
430.000 dinaijev, tudi v občini Trebnje je akcija dobro stekla in je skoraj povsem zaključena s skoraj 400.000 dinarji zbrane pomoči. Čeprav v krški občini program še ni izpolnjen, kaže zbranih 787.83fr dinaijev, da bodo načrtovani znesek celo presegli. V novomeški občini denar že zbirajo, toda do sedaj se je zbralo za pomoč iz solidarnostnega sklada
500.000 dinaijev, medtem ko so delavci iz organizacij združenega dela prispevali
2.500.000 dinaijev.
SOZD Polifar je pred rojstvom
V sestavljeno organizacijo združenega dela naj bi se vključili: Krka, Lek, TOK, Kremen, Opekarna Zalog in novomeško gostinstvo - Novomeški komunisti tako povezovanje odobravajo in ga spodbujajo
Občinski komite ZK v Novem mestu je na avgustovski seji v vsem podprl prizadevanja komunistov v Krki in Leku za ustanovitev sestavljene organizacije združenega dela (SOZD). V to SOZD naj bi se poleg Krke in Leka vključili še: novomeško podjetje Kremen, zaloška opekama in tovarna organskih kislin TOK in Ilirske Bistrice.
Iz politično-ekonomskih izhodišč za povezovanje v SOZD je razbrati, da bodo pod skupno streho razvijali: bazično industrijo (biosinteza, organska sinteza, ekstrakcija, steklarstvo, silicijevi izdelki), rudnike nekovin, zdraviliški turizem in gostinstvo ter kemijsko predelovalno industrijo (zdravila, kozmetika, dro-
ge. krmila, gradbeni material).
SOZD naj bi že prihodnje leto ustvarila več kot 2 milijardi dinarjev celotnega dohodka, samo delovne organizacije iz novomeške občine pa kar četrtino občinskega dohodka v industriji in gostinstvu. Nova združba - nadeli so ji ime Polifar -bo odprta in se bodo vanjo lahko
vključile še druge delovne organizacije.
Nova SOZD bo z združitvijo dela, znanja in sredstev postala močna nosilka razvoja na Dolenjskem.
Kot so poudarili člani komiteja ZK, gre pri teh prizadevanjih za začetek dejanskega uresničevanja policentričnega urbanega sistema in resolucije o dolgoročnem razvoju Slovenije, ki jo je sprejela republiška skupščina, potrdil pa VII. kongres ZKS. Dolenjska ima razvojno pot gospodarstva pretežno že oblikovano, niso pa izčrpane vse njene možnosti. V okviru SOZD - ta pa gotovo ne bo hkrati prva in zadnja - bo možno razvoj še pospešiti.
KOČEVJE - Ob pripravah na oba mladinska kongresa so razpravljali na torkovem posvetu predsednikov in sekretarjev mladinskih aktivov.
SEVNICA Danes popoldne se bodo delegati občinskega sindikalnega sveta pogovorili o predkongresni aktivnosti v občini.
KOČEVJE - Kemična tovarna bo še ogrevala stanovanja v Kidričevi ulici, jc bilo sklenjeno v torek na sestanku vseh prizadetih.
BREŽICE - Občinski sindikalni svet bo na današnji seji obravnaval predlog statutarnega dogovora o organiziranosti sindikatov v Sloveniji.Nato sc bodo udeleženci seznanili z akcijo za ublažitev socialnih posledic podražitve življenjskih potrebščin.
BREŽICE - Danes se bodo sešli na skupnem zasedanju zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbeno-politični zbor. Med drugim bodo določili kraj za osrednje praznovanje občinskega praznika in imenovali odbor za pripravo proslav in prireditev v počastitev 28. oktobra.
Kaj je narobe v novomeški gimnaziji?
Poskus analize razmer, ki jo je izdelala komisija gimnazijske delovne skupnosti, aktiv ZK pa podprl, je občinski komite ZK zavrnil, podprl pa je odstop ravnatelja Rudija Piletiča
Ravnatelj novomeške gimnazije Rudi Piletič je odstopil in zaprosil občinsko skupščino, naj ga s 1. septembrom razreši ravnateljske dolžnosti. V sporočilu, ki ga je poslal tudi političnim organizacijam, je navedel, da se čuti nemočnega ob razmerah, ki so nastale na gimnaziji. Občinski komite je 29. avgusta podprl njegov odstop in predlagal, naj začasno prevzame ravnateljske dolžnosti Jože Škufca iz Zavoda za šolstvo.
Razmere na gimnaziji je poskušala osvetliti komisija štirih članov, ki jo jc marca letos izbrala gimnazijska delovna skupnost. Štiri tipkane strani obsegajoči zapis tc komisije je aktiv ZK na gimnaziji, potem ko se je sam strinjal z njegovo vsebino, poslal komiteju kot tako imenovano analizo razmer na novomeški gimnaziji. Člani komiteja so sc seznanili z vsebino in menili, da to gradivo niti približno ne more biti analiza, saj je v njem preveč enostranskega prikazovanja in celo natolcevanja.
Poglejmo vsaj bežno, kakšne navedbe so v tej „analizi14. Naj kar takoj povemo, da je v njej vseskozi govor o ravnatelju, kakšen da ta je oziroma ni. Tako očitajo ravnatelju krivdo za dvotirnost v vodenju šole, kar naj bi slabo vplivalo na samoupravljanje na gimnaziji. Zamerijo
mu, da se je neprestano izdvajal iz delovne skupnosti, zlasti pa tedaj, kadar je imel drugačna stališča. Ravnateljeva napaka naj bi bila tudi slabo poznavanje finančnega poslo-
ATLETI V MARIBORU - DOBRO
Na 28. slovenskem atletskem prvenstvu za posameznike, ki je bilo v Mariboru, so nastopili tudi novomeški atleti in dosegli naslednja mesta in rezultate: 100 metrov: 5. Keržan 11,4; 400 m:
5. Bajer 54,9; 4 x 100 m: 4. Novo mesto 46,5; kopje: 3. Špilar 65,60; 200 m: 5. Keržan 22,9; troskok: 5. Križman 13,02.
V.--------------------------------- S
vanja šole, saj so, kakot trdi „anali-za“, lani skoparili z denarjem za učila in opremo, letos pa so ga pretirano trošili. Nadalje se komisiji ne zdi prav, da na ustanovni sestanek sveta staršev niso bili vabljeni predstavniki učiteljskega zbora, ampak je šolo predstavljal sam ravnatelj. Slednjič ravnatelju zamerijo tudi to, da je podpiral izjave o neizpolnjevanju 42-urnc delovne obveznosti učiteljev itd. Torej o ravnatelju same slabe reči, dobrih malo oziroma nič.
Komite tc „analize" seveda ni sprejel. Po njegovem mnenju so avtorji v njej izpustili vrsto ocen, ki
bi bile najbrž bolj bistvene kot sveženj „nedorečenih ugotovitev1*. Tako ni v „analizi11 niti enkrat omenjeno, kaj je z gimna2ijo kot socialistično angažirano šolo, kakšni tokovi prevladujejo med učitelji, kaj so v tem zavodu napravili v zvezi s partijskimi sklepi in stališči itd.
Komite pričakuje, da bo o razmerah na gimnaziji tehtneje spregovorila prava analiza, taka, kot pac morajo biti analize. Predvsem pričakuje od aktiva ZK na gimnaziji, da si bo pri tem prizadeval in poskušal poiskati tudi rešitve.
I.Z.
Pristna enotnost
\\0 /e/
©stn©
Znova presenečenje. Za vas, za nas, za vse!
Med prireditvami, ki jih pripravlja Ljubljanska banka-podružnica Celje v okviru meseca varčevanja oktobra, bo tudi proslava 110-letnice ustanovitve Celjske mestne hranilnice in v njenem delu razstava jubilejnih kovancev in drugih starih bančnih dokumentov in predmetov.
Da bi razstava v resnici zajela vse, kar je na voljo, zlasti pri občanih, vas celjska podružnica Ljubljanske banke vabi in prosi, da ji posodite ali prodate stare jubilejne kovance vseh vrst in izdaj in drugo arhivsko oziroma zgodovinsko gradivo, ki kakor koli govori o hranilništvu na celj-
skem območju. Če pa bo to gradivo vezano na Celjsko mestno hranilnico, bo dobrodošlo toliko bolj.
Da bi vedeli, s kakšnim gradivom bomo lahko razpolagali pri ureditvi razstave, vas vabimo, da nam pripravljenost o sodelovanju z nami sporočite najpozneje do 15. septembra letos na naslov: Ljubljanska banka-podružnica Celje, odsek za pospeševanje denarnega varčevanja in propagande, Celje, Trg V. kongresa 10.
Že vnaprej hvala za sodelovanje in pomoč.
/O ljubljanska banka
podružnica celje
(Nadaljevanje s 1. str.)
vprašanjih nerazvitosti in organiziranju pomoči najbolj potrebnim predelom, kot je na našem območju Suha krajina.“
Sicer meni Marjan Pavlin iz Novega mesta, predsednik občinske konference ZMS in kandidat za profesionalnega predsednika medobčinskega sveta ZMS, ki so ga ustanovili letošnjega aprila, da bo kongres velika prelomnica v delovanju mladinske organizacije. Pričakuje, da bo kongres z resolucijami in stališči omogočil, da bodo tudi v Zvezi mladine dokončno ločili zrnje od plev. Gre za to, naj bi naposled tudi v tej organizaciji „stehtali11 posameznega člana in pred vse postavili osebno odgovornost.
„Kaj je predvsem narekovalo medobčinsko povezovanje? 11
„Območje, ki ga poznamo kot dolenjsko regijo, je bilo v mladinski dejavnosti do zdaj vse preveč prepredeno z občinskimi mejami in mejami drugih lokalnih interesov. T iste prave in pristne enotnosti kajpak ni moglo vselej biti. Spoznali pa smo, da smo lahko le združeni dovolj močni, da naš glas zaleže le tedaj, kadar se sklicujemo na regijo.
„Kaj ste zapisali v programu?
„Poudarim naj, da smo precej iz programa že uresničili, lako smo pripravili nekaj skupnih akcij (pohodi, seminarji), poslali mladino na
medrepubliško mladinsko delovno akcijo na Kozjansko, razvili nekaj posebnih izobraževalnih oblik, ka mor sodi tudi politična šola. Pos ej bomo priredili posvet o problematiki srednjega šolstva, še tesneje sodelovali na vseh področjih, ki z? nimajo dolenjsko mladino itd. I u J tudi predlog, da bi skupaj z mco* občinskim sindikalnim svetom budili ustanovitev aktivov mladin delavcev, na skupni seji z medobčinskim svetom ZK pa bi reševali neK«' tere naloge, ki zadevajo tako mlad . no, kot mlade člane ZK. Tako spregovorili o sprejemanju mladin ZK, delovanju mladih komunistov ZM in najrazličnejših specializiran mladinskih organizacijah in kon rencah. Omenim naj, da je med ok li 21.000 mladinci v štirih doiejv. skih občinah že okoli 850 mla članov ZK; od tega je bilo letos
l.Z
ZK sprejetih nad 200.“
LOJZE RATAJC SEKRETAR OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE
V četrtek so delegati občinske skupščine Trebnje razrešili danjega sekretarja skupščine JoZL'11 Godnjavca, ki gre na novo delovn dolžnost za pomočnika direktorj „TRIMA11. Za novega sekretarja oo činske skupščine so izvolili 1 °J/ll Ratajca, študenta tretjega lc|n' pravne fakultete, družbeno političnega delavca v Zvezi mladi
DOLENJSKI LIST
t. 36 (1311) - 5. septembra 1974
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali samiI — To stran ste napisali sami!
Sindikati o ozimnici
Stališče izvršnega odbora predsedstva.republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije
Izvršni odbor predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je 30. avgusta obravnaval uresničevanje v sindikatih sprejete politike o ozimnici. Pri tem je ugotovil, da je lanskoletna akcija v zvezi z ozimnico uspela kljub raznim pomanjkljivostim, ki so se tu in tam pojavljale. Jo narekuje, da * v letošnjem letu še bolje organiziramo in da poiščemo še učinkovitejše rešitve.
V sindikatih poudarjamo, da smo glede politike o ozimnici že lani večkrat poudarili, kako nabava ozimnice ne more in ne sme biti enkratna, Kampanjska akcija. Naša stalna skrb mora biti taka organiziranost v družbi (povezanost proizvajalcev, trgovine in potrošnje, organiziranje
PONOVNO:
KAJ BO S CESTO?
Ze dvakrat sem v Dolenjskem listu zastavil vprašanje, kdo bo vzdrževal makadamsko cesto, ki pelj^f 'od Malega Slatnika skozi Veliki Slatnik v Hrušico in Gabrje. Ker pa do sedaj na moje vprašanje ni nihče odogovoril, cesta pa je čedalje slabša, v sedanjem slabem vremenu pa tako Polna samega blata in luž, se še tretjič obračam na odgovorne organe v skupščini občine Novo mesto z istim vprašanjem. Prosim za javen odgovor!
JOŽE BLAŽIČ Novo mesto '  >
potrošniških svetov, odprava verižnega povečevanja cen itn.), da sindikatom ne bo treba za nakup ozimnice tudi v družinah z najnižjimi prejemki vsako leto vedno znova neposredno ukrepati.
Skrb za stalen dvig življenjske ravni delavcev je ena izmed temeljnih nalog sindikatov. Zaradi tega morajo imeti vse sindikalne organizacije, predvsem osnovne, natančne preglede nad gmotnim položajem svojega članstva, se pravi preglede o tem, v kakšnih razmerah živijo njihovi delavci. To je nujno, da bodo sindikalne organizacije vodile ustrezne akcije, med drugim tudi za ozminico.
Tudi letos mora biti politika v vseh osnovnih organizacijah sindikatov taka, da ne bo prezrla niti enega svojega člana, kar še zlasti velja za delavce z najnižjimi osebnimi dohodki!
Izvršni odbor predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije meni, da je treba v vseh osnovnih organizacijah sindikata na osnovi razmer, v katerih živijo njihovi člani,	določiti sestav	potrebne
ozimnice, načine možnega kreditiranja za njen nakup in predlagati organom samoupravljanja izvedljive načrte za preskrbo z ozimnico. Občinska vodstva sindikatov in Zveze sindikatov pa morajo ugotoviti razmere v preskrbi prebivalstva z ozimnico in zagotoviti, da bodo pristojni organi in organizacije — vključno trgovina in denarni zavodi — opravili svoj del nalog na tem področju.
Izvršni odbor predsedstva RS ZSS je prepričan, da se bodo tudi letos v akcijo za ozimnico obenem s sindikati aktivno vključili tudi drugi odgovorni dejavniki in da bo vsak storil vse, kar je njegova dolžnost!
10 predsedstva
RSZS Slovenije
Počitnic je konec in otroci se spet vsako jutro odpravljajo v šolo, da si naberejo znanje, potrebno za življenje. Nekaterim je to prva, drugim pa že znana pot, a vsem je skupna radost prvega šolskega dne. Na sliki: otroci iz Zabrdja pri Mimi so zakorakali v novo šolsko leto. (Foto: Zdravko Kramar)
CVIŠLERJI: VODO ONESNAŽUJEJO
V Cvišlerji pri Kočevju dan za dnem :zlivajO' v kraško vrtačo odpadno olje delovnih strojev ZKGP Kočevje. Olja s pronicanjem v zemljo onesnažujejo talno vodo. Prav zaradi onesnaženosti podzemnih voda so pred leti v bližnjih jamah Mestnega loga množično poginile človeške ribice, kot so ugotovili kočevski jamarji. Prav bi bilo, da bi uprava kmetijskega obrata v Cvišler-jih prenehala onesnaževati podzemne vode.
F. BRUS
Tudi Kolpa zasmetena
Do kdaj bo Kolpa veljala za edino čisto reko?
Ob Kolpi na območju Vasi-Fare je bilo v nedeljo, 18. avgusta, dosti obiskovalcev, predvsem mladih kopalcev domačinov in ljudi iz sosednje Hrvatske. Voda je bila primerna, vreme pa sončno, celo vroče.
Marsikateri obiskovalec pa je bil lahko razočaran nad početjem ljudi, ki v Kolpo mečejo vse, ^esar ne potrebujejo več. V obrežnem grmovju in na drevju vidijo kosi raz-
Štipendije po novem: kako in koliko
Štipendije zagotovljene v domačih občinah - Učni uspeh določa višino štipendij
Dosedanja štipendijska politika je bila neustrezna, kar se je pokazalo tudi v socialni sestavi študentov. Vse manj otrok iz socialno šibkejših družin se je šolalo naprej. Delovne organizacije so sicer pri podeljevanju razpisanih štipendij včasih upoštevale tudi socialni položaj prosilca, pozabljalo pa seje na nekaj: socialno razlikovanje se ^ začenjalo že po končanem obveznem šolanju, saj so delovne organizacije le izjemoma podeljevale štipendije za gimnazije in prve letnike srednjih šol.
To nazorno kažejo tudi rezultati ankete, ki ugotavlja, da sc v novomeški občini otroci, ki so letos končali šolo, odločajo takole: iz kme-Kih družin gre skoraj polovica otrok v uk in samo 15 odstotkov v 8'mnazijo, medtem ko od otrok iz aružin staršev z visoko izobrazbo ne 8re nobeden v uk in kar 77 odstot-K°v v gimnazijo.
Da bi se tako stanje prekinilo in ij . * resnično imeli možnost nada-Jnjega šolanja vsi, ki so sposobni, eglede na socialni položaj, je bil ^Prejet družbeni dogovor o štipendi-anju. Dogovor določa, da vse de-ud*16 ?rganizacije podpišejo samo-Pravni sporazum in na podlagi tega JeJ° 0,5 odstotka od bruto oseb-
nih dohodkov v sklad združenih sredstev za štipendiranje. Iz tega sklada naj bi prejemali štipendije vsi, ki sojih resnično potrebni.
Novi način štipendiranja se bistveno loči od prejšnjega. Iz sklada bodo dobivali štipendije otroci tistih družin, v katerih je dohodek rta družinskega člana dovolj nizek, namenjene pa so štipendije iz tega sklada za štipendiranje študija, ki za same delovne organizacije ni kadrovsko zanimiv in za štipendiranje dijakov gimnazije in prvih letnikov ostalih srednjih šol, ker je ravno za te vedno primanjkovalo štipendij. Kasnejše šolanje naj bi štipendirale delovne organizacije v skladu s svojimi potrebami.
Višine štipendij so odvisne od učnega uspeha štipendista in od socialnega položaja. Delovne organizacije bodo dajale štipendije, katerih višina bo določena na podlagi učnega uspeha po točkovni lestvici: boljši uspeh - večja štipendija. Tako se bo štipendija za višje in visoke šole gibala v skladu z učnim uspehom med 450 in 850 dinarji, za srednje šole pa med 350 in 500 dinarji.
Socialno šibkim te štipendije ne bodo zadoščale za kritje življenjskih stroškov, zato imajo pravico, negle-
de na to da sprejemajo štipendije v delovnih organizacijah, do poravnanja razlike med štipendijo in višino življenjskih stroškov. To razliko bodo dobivali na podlagi predloženih potrdil osebnega dohodka staršev iz sklada za štipendiranje. Višine življenjskih stroškov so zaenkrat preračunane takole: 1200 dinarjev za študente in 900 dinarjev za dijake, ki žive zdoma in sc ne vozijo redno k pouku. Po 1. januarju prihodnjega leta bo tako višina stroškov kot točka za učni uspeh višje ovrednotena.
MiM
trganega in nerabnega perila, klobuki, hlače, suknjiči, plastične oziroma polivinilne vrečke, razna druga navlaka in odpadni predmeti pa leže med grmovjem na obeh straneh reke ali celo v strugi
Le kako naj taka umazanija privlači goste? Kako si ljudje zamišljajo turizem v takšnem onesnaženem okolju? Ko bo dograjena cesta, bodo te kraje obiskovali številni tujci, vendar bodo tudi. razočarani odhajali, saj bo nesnaga slehernega obiskovalca odbijala. Krajevna skupnost in društvo za varstvo človekovega okolja ne bi smela pustiti, da sc tako lepi kraji še naprej neodgovorno onesnažujejo. Morda bi bilo prav, ko bi organizirali celo kakšno akcijo za čiščenje Kolpe in njene okolice.
VILKO ILC
Alojzija Vovk
Jože Fortun
jakaj tolikšne podražitve?
košnje podražitve umetnih gnojil in škropiv izrazito prevelike - Karavana gre dalje
ni
'e smo bili v preteklih letih vaje-Um .^° 20-odstotnih podražitev jnetnih gnojil in škropiv, potem reči, d
Sai smo posekali vse rekorda s je, da brez podražitev ne gre, narekujejo gospodarska gi-
čen^° reči, da smo letos presene-r> ' sai smo nn<a»k:ili vu' rekorde.
keS ^e>
ban nareKujejo gospouarsna gi-sei-kP° vscm svetu, upravičeno pa Pod -° vPrašamo, ali so tako hude dražitve še upravičene. Ko smo eJemali družbenoekonomski na-
TEKMOVANJE
harmonikarjev
Letošnje tekmovanje harmo-Karjev, ki bo že sedmo po tcnlk v nedeljo 15. sep-nom ’ Pr* gostišču ,,Ob tabor-let ,ognju" na Pokljuki. Novost osnjega tekmovanja je v tem, In lniaj0 pravico do nastopa tudi j^fnionikarji, mlajši od 45 let, Pl. tudi harmonikarji na kla-naf harmonikah, vendar zu-teb konkurence. Pogoji movalcc so naslednji: r ni-^orajo z diatonično harmo-Vc ° |n v največ 6 minutah iz
i za nasto-
Pesrn^ naro^no ‘n ^ partizanski
d^JJavite se lahko najkasneje u *0. septembra na naslov: nin °nikarji - Pozdrav s pla-pjj,]c Goreljek 31, 64247 “
Zg.
črt, smo med drugim tudi zapisali, da letošnje podražitve ne smejo preseči lanskih.
Pšenica je letos dobro obrodila. Iz izkušenj vemo, da dober pridelek ni odvisen le od semena in vremena, ampak tudi od gnojenja. Mnogi kmetovalci pa letos ne naročajo za jesensko setev toliko gnojil kot lani iz enostavnega vzroka: gnojila so predraga, saj so cene narastle tudi za 80 odstotkov. Medtem ko proizvajalci umetnih gnojil gotovo kujejo dobiček, se kmetje bore z velikimi težavami zaradi naraščajočih stroškov. Gnojila so se pri nas v primeri z drugimi državami le preveč podražila. Običajen izgovor proizvajalcev je, da cene rastejo zaradi inflacije, pozabljajo pa, da inflacijo povzročajo tisti, ki pretirano zvišujejo cene.
Kljub poudarjanju sporazuma o dogovarjanju o cenah se nihče ne ozira na potrošnike. V našem delegatskem sistemu bi morala že po določilih ustave priti do izraza stališča neposrednih proizvajalcev, žal pa nam tega v kmetijstvu ni uspelo postaviti na trdna tla. Menim, da bi moral zvezni zavod za cene ostreje presojati zahtevke po podražitvah, posebno tistih, ki zadevajo kmetijstvo.
Kako dolgo bomo pri raznih podražitvah ravnali po izreku: „Psi lajajo, karavana ga* dalje . . .“?
H. DEBELAK Krmelj
24. avgusta 1974 je prenehalo biti plemenito in revolucionarno srce znanega belokranjskega junaka Jožeta Fortuna iz Damlja. V rodni vasi je bil tudi pokopan.
Življenjska pot Jožeta Fortuna se je začela 7. marca 1891 v revni sedemčlanski družini v Damlju. Med prvo svetovno vojno se je Jože znašel v 17. regimentu, se boril pri Celovcu in Judenburgu. Kmalu je padel v rusko ujetništvo in si v ruski revoluciji pridobil prve politične poglede na svet. Po vrnitvi seje 1919 vključil v vrste koroških borcev in se pod Maistrovim vodstvom boril za severno mejo. Po končanem bojevanju se jc Jože posvetil svoji mali kmetiji. Poznala ga je vsa okolica, prijatelji so ga cenili in spoštovali, saj ni bil razgledan samo na političnem, ampak tudi na kulturnem področju. Dobro je znal nemško in rusko in bil stalen gost v čitalnicah.
Politično je začel Jože delovati v napredni Radičevi stranki. Potem pa je bil nenehno v opoziciji z vladajočimi strankami. S tovariši, predvsem Francem Špeharjem, ki je bil kol kmečki voditelj prva žrtev fašizma v Beli krajini, in Juretom Špeharjem so se uključili v napredno delavsko kmečko zvezo in .našli pot v KPJ, stike pa so imeli tudi s KP Slovenije, saj jim je navodila prinašala celo Vida Tomšič. Zaradi širjenja napredne litarature je bil Jože Fortun pogosto preganjan in zaprt.
Začetek NOV je Jože pričakal dobro pripravljen ne samo v političnem pogledu, ampak tudi v vojaškem, saj sta z Juretom Špeharjem aprila 1942 izročila viniški skupini precej orožja. Jože Fortun j c imel ves čas politične zveze z osvobodilnim gibanjem in po svojih močeh pripravljal oborožen upor v tem delu naše dežele. V juliju 1942 je bil aretiran in odpeljan v taborišče na Rabu, kjer se je takoj povezal z odporniškim gibanjem v taborišču in sodeloval pri organizaciji znane rab-ske brip.ade. Po kapitulaciji Italije se
je vrnil v domači kraj in takoj spet deloval pri osvobodilnem gibanju. 21. maja 1944 je bil izvoljen za predsednika NOO okraj Vinica-Stari trg, 1. oktobra istega leta pa za predsednika OLO Črnomelj. Po uspešnem delu na tem področju je bil poslan na politično delo v Mokronog, po reorganizaciji ljudske oblasti pa je bil izvoljen za predsednika OLO za Belo krajino. S tem jc Jože Fortun prevzel veliko odgovornost in je s svojimi sodelavci uspešno vodil akcije za vsestransko obnovo med vojno prizadete Bele krajine.
Naj omenimo tudi to, da je Fortun v prvih letih izhajanja Dolenjskega lista postal njegov sodelavec, saj je v listu objavil vrsto spominov „starega revolucionarja", pa tudi sicer jc redno sodeloval z novicami iz svojega kraja.
Zadnja leta je živel kot skromen upokojenec in tako tudi umrl, nikoli pa ga ne bodo pozabili ljudje Bele krajine, saj jc vse svoje življenje posvetil ideji socialističnega razvoja, ki je končno dobila zaključek v naši samoupravni socialistični družbi.
JANEZ VITKOVIC
V Ljubljani so 14. avgusta pokopali Vovkovo mamo iz Kočevja, ki je 20. junija praznovala 87. rojstni dan.
Alojzija Vovk se jc rodila na Krvavi peči v družini gozdarja Tiegla, ki je leta 1880 prišel iz Češke v službo k Auerspergu na Turjak. Oče je leta 1911 umrl in družina se jc preselila v Velike Lašče. Tam se je Alojzija 1913 pročila z davčnim upraviteljem Petrom Vovkom. Ko pa je bil 1914 premeščen v Kočevje, se je z njim preselila tudi žena. Rodili so se otroci Slavka, Peter, Mara in Savo, sedanji predsednik občinske skupščine Kočevje. Leta 1924 je oče umrl in mama je ostala sama z malimi otroki, katerim jc posvetila vse svoje življenje.
V Kočevju je preživljala leta prve svetovne vojne, medvojna^ leta in leta NOB. Doživela je vzpon in propad nemškega fašizma na Kočevskem.
Po osvoboditvi jc bila srečna, ko sta se iz vojne vrnila njena sinova Peter in Savo, ki sta se takoj vključila v obnovo in izgradnjo mesta in Kočevske kot celote. Mama je lajšala življenje pomoči potrebnim ljudem in je bila po svojem srcu pravi vzor slovenske žene in matere. Ljudje sojo cenili in spoštovali.
PETER ŠOBAR
To so trije belokranjski revolucionaiji, ki so se udeležili judenbur-skega upora leta 1917 in pripravljali osvobodilno gibanje v Beli krajini. Od leve: Janez Radoš, Jože Fortun in Janez Šegina.
USTAVNA PRAVICA DO OBVEŠČENOSTI!
Kaj človeku pomeni časopis
Pismo 76-letne M. K. iz Suhe krajine, ki je zgovornejše od komentarja
Te dni - bliža se jesenska izterjava naročnine za naš časopis — smo prejeli naslednje pismo, napisano z okorno roko 76-letne ženice. Zaradi njegove prijetne neposrednosti ga objavljamo, ne da bi ga spreminjali - z vsemi njegovimi pravopisnimi napakami in suho-kranjskim narečjem vred.
MAJSTRI
DOLENJSKEGA LISTA
jastsem brala dolenski list vzačetku novega lejta daste novim naročnikom tri mejsee zastoj pošilali nam kasmo žedolgo naročeni stepa podražli nato nimate prav jastsem že zmiraj naročena ker dolenski list ishaja od-začitka lista zdaj pavas prav lepo prosim da mi vsaj nekaj odnehejte kjer sem ena revca 76 lejt stara panimam nič pokojnine panoge me bolijo na vrtu sedim pa dolenski list berem jest biga odpo-vejdala pasemse tako na-vadla denebi prebila prezenjga je zmirej kej novega hišca imam slaba denej preskrbi notri bit vsak večir sekej podre pasem dolenskem listu brala dezastare ljudi premalo skrbite tajepa-rejs
ne zamerite jebol slaba pisava zdaj pavas šenkrat prosim deme kej spregledate jest semvam kar tiho tule pisala nisem benempovejdala koslišim devsi gadrjajo deje dragija jest nebom mogla prebit preznjega tako semse navadla gaprec berem kgado-bim
drugi zmierj kej prodajo prešiče fižol ali krompir zla-žej plačajo paseme rejs usmilite kar sem vas prosila pati-ho bodite jest bom patut pa obiskat pridite me boste videli desem vse popravic pisala
pozdravleni vsi Majstri
Čakajte drug avtobus!
Neprijeten dogodek na trebanjski postaji
Čeprav sem že več kot deset let vaš naročnik, nisem še nikoli nič napisal za vaš in moj časopis. Danes pa sem se odločil iz samega ogorčenja nad dogodkom na avtobusni postaji v Trebnjem.
Z otrokom sem bil v Trebnjem pri zdravniku. Domov sem se nameraval vrniti z avtobusom, ki pride iz Novega mesta v Trebnje ob 10.45. Toda doživel sem razočaranje. Koje avtobus pripeljal in so potniki izstopili, smo sc čakajoči hoteli povzpeti v avtobus, a šofer, ki je Obenem tudi sprevodnik, nas ni pustil. Rinil nas jc ven, rekoč, da čez četrt ure pride drug avtobus. Med izrinjenimi potniki je bila tudi sedemdesetletna ženica. Avtobus je z dovolj praznega prostora odpeljal dalje, mi pa smo morali čakati na drug avtobus.
Menim, da taki ljudje, ki tako ravnajo, niso za šoferje avtobusov in zaslužijo vso grajo. Potnikov za Mirno in Mokronog jc bilo gotovo 15 in bi dali nekaj zaslužiti.
Prav je, da to objavite v Dolenjskem listu. In še registrska številka avtobusa: NM 205-59
SLAVKO SLAK Zabukovje
Mladi pred svojim kongresom
Brežice
Mladi, ki so v zadnjem času dosegli veliko uspehov pri uveljavljanju nove organiziranosti svoje organizacije, se pripravljajo na pomemben dogodek: v začetku oktobra 2., 3. in 4.) se bodo zbrali v Murski Soboti na IX. kongresu, kjer bodo pregledali doslej prehojeno pot in si zastavili naloge za naprej. Svoji organizaciji pa bodo nadeli tudi novo ime, ki izhaja iz njene vsebinske zasnove dela. Odslej se bo imenovala Zveza socialistične mladine. Mladina na širšem dolenjskem območju se na kongres marljivo pripravlja.
Kočevje
Krško
Metlika
Novo mesto
Ribnica
Sevnica
dih delavcev so oblika dela sindikatov, saj so njen sestavni del, obenem pa so ti aktivi osnovna oblika organiziranosti mladinske organizacije v delovnih organizacijah. Ti aktivi pri nas že uspešno delujejo, ponekod pa se še ustanavljajo. Ker se mladi sedaj povezujejo v specializirane konference, bi se lahko zgodilo, da ne bi nikjer več delovali skupaj. To pa so uspešno odpravile konference mladih v krajevnih skupnostih, kjer se povezujejo vsi mladinci, ki živijo na istem območju. “
Bo kongres potrdil tako organiziranost mladinske organizacije?
„Kongres slovenske mladine v Murski Soboti bo moral potrditi dosedanje izkušnje nove organiziranosti mladih. Upam in pričakujem pa tudi, da bo nakazal še nove poti za nadaljnji organizacijski in vsebinski razvoj. Statut bo moral „uzako-niti“ dosedanji način delovanja. Kongres bo prelomnica v organizacijskem in vsebinskem delu mladinske organizacije.“
In o čem bodo spregovorili v Murski Soboti novomeški delegati?
„O problemih vzgoje in izobraževanja, srednjega šolstva, dijaških domov, razvoju kmetijstva, organiziranosti mladih na kmetih, o vplivu religije na mladino ter o vključevanje mladih v samoupravljanje. O vsem tem bodo spregovorili delegati Dolenjske. Delegati katere občine bodo spregovorili o posameznih temah - o tem pa se bomo še dogovorili v okviru medobčinskega sveta ZMS.“
Dobro le skupaj
Srečko Vrbinc, predsednik občinske konference ZMS Ribnica:
„O resoluciji za 9. kongres slovenske mladine in predlogih obeh novih statutov so razpravljali doslej aktivi mladih delavcev ali vsaj njihova vodstva, v teh dneh pa so se začele tudi razprave v krajevnih aktivih, ki bodo predvidoma zaključene v prvi polovici septembra.
V občinskem merilu je mladinska organizacija preveč osamljena in mladih pri pomembnih odločitvah ni zraven. Imam občutek, da smo premalo naredili za sodelovanje z ostali-
. mi vodstvi občinskih družbenopolitičnih organizacij. Kongres bo verjetno potrdil, da mora imeti mladinska organizacija enakopravno vlogo v primerjavi z ostalimi, ne pa podrejene.
Nasprotno pa mladina v delovnih organizacijah v primerjavi z drugimi organizacijami nastopa zelo enakovredno. V krajevnih skupnostih dela zelo dobro, kjer delata dobro svet KS in osnovna organizacija ZK.
V predkongresnih razpravah se je pokazalo, da žele študentje bolj sodelovati z nami, kot so doslej. V Loškem potoku so že organizirali marksistični krožek, ponudili so razna predavanja, sodelovali pa bodo tudi na pohodih po poteh Levstikove brigade.
Kongres naj bi dal tudi odgovor o organiziranosti mladine po območjih. Verjetno bo še po območjih, na območju ene KS, potrebna konferenca, aktivi pa
Rudi Mueller, sekretar predsedstva občinske konference ZMS Kočevje:
„Priprave na kongres smo začeli že lani z mladinsko politično šolo, ki jo je organizirala republiška konferenca ZMS. Že na njej smo pripravljali prve osnutke gradiva za kongres.
Mladi smo že razpravljali po aktivih o statutih in resoluciji. V aktivih mladih delavcev so razpravljali predvsem o oblikovanju teh aktivov in njihovem sodelovanju v okviru sindikata. Tako smo v vseh TOZD ustanovili aktive mladih delavcev in spomladi občinsko konferenco mladih delavcev.
Tudi financiranje dela mladi-ite je zanimalo mlade. V delovnih organizacijah niso bili proti temu, da bi uvedli delno financiranje s članarino, medtem ko aktivi v KS menijo, naj bi jih financirale krajevne skupnosti.
Ustanovili smo tudi občinsko konferenco mladih v krajevnih
skupnostih, kmalu pa bomo še konferenco mladih v šolah in v specializiranih organizacijah. Menimo, da bodo tako ločene konference uspešneje delovale, saj bodo v njih taki, ki so zainteresirani za dobro delo organizacije. V okviru občine pa naj bo neki organ, ki bo usklajeval delo konferenc.
V predkongresnih razpravah so mladi še posebno opozarjali, da je treba več napraviti za organizirano izkoriščanje prostega časa mladine. Tako smo že nekajkrat začeli akcije za mladinske prostore v mestu, a vedno brez uspeha. To sicer ni naloga kongresa, pač pa moramo biti sami bolj revolucionarni in odločneje zahtevati urejanje teh zadev.“
Izmenjati izkušnje
V občini potekajo razprave o obeh osnutkih statutov ter o kongresni resoluciji od junija letos. Med razpravami o tem so mladi menili, da bi morali materiali bolj jasno opredeliti odnos med mladinsko organizacijo ter sindikati in SZDL.
Menili so, naj se mladi s svojim delom vključijo v delovanje obeh omenjenih organizacij, ne pa da se morajo posameznih akcij lotiti zato, ker jim to „na-ložijo“ druge organizacije. V statutu mladinske organizacije bi morali biti ti odnosi jasneje opredeljeni.
Sekretar občinske konference ZMS Rajko Derstvenšek je med drugim dejal: „Kongres slovenske mladine mora jasno začrtati pot tudi za delo raznih mladinskih konferenc in opredeliti njihove naloge. Na njem si moramo izmenjati izkušnje pri dosedanjem delu teh konferenc, potem pa se bomo lahko domenili, kako bomo delali. Pri nas
imamo ponekod slabe izkušnje v delovanju mladinskih aktivov v delovnih organizacijah. Sindikat se je namreč postavil „nad nje“. To bomo morali odpraviti. “
Zbor mladih
Sekretarka občinske konference ZMS Marjanca Bele je o pripravah mladih v občini na kongres v Murski Soboti povedala naslednje:
„V juniju smo pričeli javne razprave o kongresnih dokumentih:	o osnutku statuta
ZSMJ in ZSMS, o resoluciji o nadaljnji vlogi in akciji Zveze socialistične mladine Slovenije v gradnji samoupravne socialistične družbe. Javne razprave o tem v mladinskih aktivih v občini še potekajo. K obema osnutkoma statutov ter kongresni resiluciji so dali sodelujoči na razpravah konkretne pripombe, ki smo jih posredovali odboru za pripravo kongresa.
Mlade iz občine bomo na kongresu slovenske mladine zastopali: Jože Matekovič iz tekstilne industrije, Jože Nemanič iz področja kmetijstva in gozdarstva in Marjan Vidic za področje trgovine in prometa. O čem bodo govorili, se bomo še dogovorili. Mladina v občini pa od svojega kongresa pričakuje, da bo potrdil in dosegel večjo vlogo mladih v naši družbi ter večjo povezavo in boljšo informiranost med mladimi.
V predkongresnih dneh bodo mladi v občini poživili svoje delovanje. Zbor mladih iz nekovinske industrije štirih občin na ožjem Dolenjskem bo v Metliki 21. septembra, v času kongresa pa bodo mladi organizirali krvodajalsko akcijo.“
Potrditi začeto
Mladi v novomeški občini se pripravljajo na kongres že poldrugo leto. Takrat je druga konferenca ZMS sprejela izhodišče o organizacijskem in političnem razvoju mladinske organizacije. Izhodišča pa so bila osnova za pripravo osnutkov predkongresnih dokumentov. Mladi v občini so zaključili javne razprave o osnutku statuta bodoče Zveze socialistične mladine Slovenije ter o predkongresni resoluciji. Zlasti o zadnji so dali številne načelne pripombe.
Predsednik občinske konference ZMS Marjan Pavlin pa je o predkongresni aktivnosti mladih v občini povedal:
„V naši občini so izhodišča, ki jih je sprejela II. konferenca ZMS, pravzaprav že uveljavljena. Ustanovili smo več specializiranih konferenc, v katerih mlatii, ki delujejo na različnih področjih, zadovoljujejo svoje interese. S tem smo uvedli tudi delegatska razmerja v naši organizaciji in moram poudariti, da so se dobro uveljavila. Predvsem smo zadovoljni, da smo povezali mlade delavce v OZD in TOZD v aktive, ki delujejo v okviru sindikatov. Aktivi mla-
Izvajatl dogovorjeno
Tomaž Plazar, Pre(^se^^ občinske konference ZM^' Trebnje:
„9. kongres slovenske rma' dinske organizacije ne m°re mimo najpomembnejših niinU' lih političnih dogodkov: kofl' gresa slovenskih in jugoslovai^ skih komunistov ter nove us*2 ve. Na tem kongresu mor.aI^:, uresnitiči organiziranost mlap ne po ustavnih določilih. S te želimo organizacijo tudi po 0 ganizacijski plati približati ž^ ljam in potrebam mladih-pomembnimi novostmmi n°v .
ga statuta, od katerega v Zve
mladine dosti pričakujejo, J določilo o tem, kdo SP^ -L član organizacije. Med sc postavlja tudi zahteva P^ družbeni angažiranosti in dela nosti članov.	j
Mislim, da je za obdobje pr^ kongresom in po njem PotrC no, da stališča, za katera sc 5V. vzemamo, spravimo tudi v * ljenje. Že pred kongresom bo na vseh osnovnih šolah ustaI!,0 vili marksistične krožke-medobčinski plati smo zado1 ni za izvedbo tribune o kme J stvu v sodelovanju z mladim* dolenjskih občin.
Obdržati kadre
Sekretarka občinske konference ZMS Stana Kunej je povedala:
„V občini imamo 47 mladinskih aktivov in v dvanajstih so že razpravljali o kongresnih dokumentih. Za specializirane mladinske organizacije pa smo organizirali še posebne razprave. Vanje smo pritegnili 'tudi aktiv mladih zadružnikov, mentorjem šolskih aktivov smo posvetili posebno pozornost zato, kr ti posvečajo pozornost le šolskim ne pa tudi drugim problemom.
V občini smo doslej ustanovili samo konferenco mladih delavcev. Izkušnje, ki smo sijih pridobili v delu te konference, so dragocene. Pjedvsem se je pokazalo, da so »ostali aktivni tudi tisti mladi ljulJje v delovnih organizacijah, ki sje doslej za delo mladinske orglnizacije niso zanimali. Vseh Specializiranih mladinskih konferenc ne bomo ustanavljali v občini, pač pa v okviru celotne posavske regije. Skupaj naj bi delovale konferenca mladih v izobraževanju, v kmetijstvu in konferenca specializiranih mladinskih organizacij, v katero bodo vključeni tudi vojaki. Rada bi poudarila, da smo v vseh razpravah o novi organiziranosti mladinske organizacije upoštevali dolgoročni razvoj Posavja. Potrebovali bomo strokovnjake in mislim, da je najboje, da si pridobimo naše mlade ljudi, ki sedaj študirajo. S pomočjo Kluba posavskih študentov si bomo prizadevali, da se jih bo po končanem študiju čimveč vrnilo. Zato študente že sedaj vključujemo v delo raznih konferenc mladih na našem področju, pa čeprav živijo sedaj v Ljubljani. Tako obliko dela bi moral vsebovati tudi novi statut bodoče Zveze socialistične mladine."
Delo z vsemi mladimi
V črnomaljski občini so javno razpravo o osnutkih obeh statutov ter predkongresni reso-
luciji organizirali tako, da je lahko sodelovalo kar največ mladih. Razprave še potekajo. V zadnjih dneh bodo govorili že o kongresnem gradivu, ki naj bi ga izdali po končani politični šoli mladih, ki se je pred dnevi končala v Vikrčah pri Ljubljani.
Martin Skube, predsednik črnomaljske občinske konference ZMS, pa je o pripravi mladih v občini na 9. kongres ZMS povedal:
„Priprave med mladimi, ki so zaposleni, je/vodila občinska konferenca mladih delavcev, med tistimi, ki se šolajo, pa konferenca mladih v izobraževanju. Med vaškimi aktivi, aktivi KS in v specializiranih mladinskih organizacijah so razprave o kongresnih dokumentih vodili člani štaba za vodenje priprav na 9. kongres ZMS, ki deluje pri občinski konferenci ZMS. Mladi v črnomaljski občini so, ko so razpravljali o osnutkih statutov, menili, da bi moral statut konkretno opredeljevati članstvo v Zvezi socialistične mladine, nakaže pa naj tudi vire financiranja. Zgolj članarina bo za delo mladih, pred katerimi je vrsta pomembnih nalog, premalo. Bodoča mladinska organizacija mora tudi aktivno opredeliti svoj odnos do tistih mladih, ki iz kakršnihkoli razlogov ne bodo postali njeni člani.“
„Menim, da bo moral kongres potrditi dosedanja prizadevanja mladih pri njihovi organiziranosti ter nakazati pot nadaljnje vsebinske akcije naše organizacije.“
Prosti čas
Trebnje
a
Premalo denarja
KSENIJA KERŠIČ, predsednica občinske konference ZMS . Sevnica:
„Dosedanje razprave po vseh TOZD v Jutranjki in Lisci, Stil- j lesu, Kopitarni, osnovnih šolah še pred počitnicami ali na tere- j nu v Loki so pokazale zavzetost | mladine za delo v svoji organizaciji.
Doslej ni bilo bistveno dru- j gačnih pripomb k izhodiščem za dokumente kongresa kot drugod. V novem statutu so pomembne sankcije za mlade nevredne organizacije. Dosti dobrega lahko prinese skupno delo s študenti, čeprav bo to za-radi različnih in oddaljenih kra- | jev študija težko izvesti. O naših > razpravah na kongresu se bomo določneje pogovarjali po končani politični šoli v Vikrčah.
Za našo organizacijo bodo ostale še kadrovske težave. Povezati se bo treba s sindikalnimi organizacijami v organizacijah združenega dela in SZDL na terenu. Razviti moramo izobraževanje in usposabljanje svojih kadrov. Kongres naj bi prinesel tudi novosti glede financiranja naše organizacije, drugačen odnos do članarine. Sedaj ima; mo dosti denarnih težav, saj imamo od vseh kozjanskih občin najmanjši proračun.
naj bi bili po vaseh. Pričakujemo tudi pomoč, kako urediti klubsko in drugo življenje mladine, ki je pri nas zadovoljivo rešeno le za območje Dolenje vasi.	_
Zavedamo se, da moramo m imeti mladi tudi primerno vlogo pri ljudski obrambi.“
■■■milimi im
liBiiiirotnM
NAPRBH OBGH TRBMJI:
VSEH OBČANOV
»Steber upora od Matije Gubca do Gubčeve briga-de“, zvaljen iz 150 pušk, 20 mitraljezov in 3.000 drugih delov: krik proti vojni, od-dolžitev junakom. To bo 7 metrov visok kip Toneta Svetine, krasil pa bo ploščad pred trebanjsko osnovno šoto- Spomenik je že postal del °bčine, saj ves čas v njej tudi nastaja: pod avtorjevim vodstvom so ga zvarili delavci TRIMA. (Foto: Železnik)
industrije, v zadnjih letih. Tako manjšanje števila kmečkega prebivalstva pa nima za posledico nezaposlenosti, saj se zaposlenost nadpovprečno hitro povečuje. V letu 1971 je zaposlenost na delovnih mestih v občini prvič presegla število dva tisoč. V prvi polovici letošnjega leta pa je bilo zaposlenih v občini že 2.700 (v tem 44% žensk). Kljub temu je še vedno precej občanov (1.500), ki se vozijo na delo iz občine.
Narodni dohodek, ki je znašal na občana v letu 1970 še 5.400 din je lani že dosegel okrog 11.000 din.
Prav v teh zadnjih letih dosega občina večje gospodarske uspehe, kar je nedvomno tudi ugodna posledica stimulacije, ki jo dajejo ukrepi za pospeševanje manj razvitih območij v SR Sloveniji. Visoka rast zaposlenosti (skoraj 10%) in narodnega dohodka (preko 30 %) v zadnjih štirih letih pomeni začetek pospešenega razvoja in zmanjševanja relativnih razlik v razvitosti občine. Občina pričakuje
—	in občani so trdno odločeni k temu po svojih močeh prispevati — pospešeno rast tudi v naslednjih letih. Vse rezerve niso še izkoriščene ne v družbenem kakor tudi ne v zasebnem sektorju. Relativno hitrejše odpiranje novih delovnih mest zapo-
že nekaj let uspešno razvija kooperacijsko proizvodnjo v zasebnem sektorju.
Za 250 milijonov naložb
Družbena proizvodnja, zlasti industrijska, dobiva trdnejše in širše osnove posebno še po letu 1970, ko so se začele večje rekonstrukcije in razširitve najpomembnejših nosilcev družbene proizvodnje in gradnja povsem novih kapacitet. Načrti, ki so bili pred leti še ideje, postajajo danes stvarnost in odpirajo vsem delovnim ljudem nove možnosti za hitrejšo socializacijo družbe in hitrejšo rast standarda. Naj omenimo, da se v tem času izvajajo velike investicije v TRIMU Trebnje, DANI Mirna, KOLINSKI - TOZD Mirna, da se zaključuje prva faza gradnje tovarne akril plošč v Trebnjem, ki jo gradi NOVO-LES Straža, in da se pričenja gradnja dveh novih tovarniških obratov: OPEKARNE Račje selo, katere investitor so Ljubljanske opekarne, in tovarne avtomobilskih tesnil v Veliki Loki, ki jo bo zgradilo podjetje DONIT iz Medvod. Navedene investicije, ki so v teku, bodo znašale skupno okrog 250 milijonov dinarjev in pomenijo občutno
jilo ZMAGI Ljubljana in je letos že izvedlo t osnovno ureditev proizvodnih	prostorov,
Gradbeno-opekarsko podjetje Mirna in drugi obrati ter delovne enote. Tudi tiste organizacije, ki še niso izdelale ustreznih razvojnih programov, bodo morale čimprej preiti k načrtnemu razvoju.
Občina pa ne usmerja svoje skrbi samo v razvijanje obeh osnovnih dejavnosti — kmetijstva in industrije — ampak si prizadeva razviti še druge dejavnosti, posebno trgovino, obrt, komunalne dejavnosti itd. Posebno si prizadeva za izgraditev dobre prometne povezanosti znotraj občine, kakor tudi z drugimi območji. Prizadevanja so usmerjena tudi v zagotavljanje pogojev za hitrejšo urbanizacijo prebivalstva in za razvoj stanovanjske izgradnje, ki v novih pogojih dobiva večje možnosti za hitrejši razvoj kot doslej.
Skrb za standard občanov
V	teh prizadevanjih sodelujejo vsi občani s svojim delom in prispevki, kot tudi kolektivi, vsi skupaj organizirani v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih. Prav v okviru teh potekajo velike akcije za iz-
Občinski praznik je vsako leto pomemben dogodek za vse občane, še posebej pa za tiste delovne kolektive, ki ob tej priliki dosegajo uresničitev svojih dolgoletnih ciljev. Letos smo lahko še posebno zadovoljni in ponosni, saj smo ravno sedaj začeli uresničevati program gospodarstva, ki je bil že dolga leta samo naša želja. Uresničitev zastavljenega programa izgradnje gospodarskih zmogljivosti pomeni, da bomo v občini lahko na novo zaposlili tisoč delavcev, podvojili vrednost sedanje proizvodnje in narodnega dohodka.
Seveda smo zadovoljni tudi z dosežki obstoječega gospodarstva. Tako si postopoma ustvarjamo solidne temelje za nadaljnji razvoj. Žal se tokrat ne moremo pohvaliti z dograditvijo prostorov za šolstvo, kulturo, trgovino in gostinstvo. Vzrokov za to je več, najvažnejši pa je v pomanjkljivem sistemu financiranja teh področij. Menim, da moramo v dogovorih za financiranje v prihodnjem letu doseči, da se bodo zadeve v naši republiki uredile tudi glede teh vprašanj. To velja še posebno za izgradnjo šolskih objektov, za katere plačujemo že osem let samoprispevek.
Nadvse smo lahko zadovoljni z veliko politično in družbeno angažiranostjo naših občanov, saj nam vse akcije v zadnjem času odlično uspevajo: podaljšanje krajevnega samoprispevka, izvedba skupščinskih volitev, zbiranje prispevkov za Kozjansko> zbiranje prispevkov za asfaltiranje, posodabljanje cest in Ulic v krajevnih skupnostih. Našteval bi lahko še in še.
Znaten napredek je bil dosežen v šolstvu: osip v osnovni šoli je zmanjšan na minimum, vedno več mladine nadaljuje šolanje, zaživela je izvenšolska dejavnost, vsi učenci četrtih razredov ima-
jo šolo v naravi ob morju, napreduje posodabljanje učno-vzgojnega procesa. Tudi kultura postaja potreba širšega kroga občanov, kjer je Tabor likovnih samorastnikov v Trebnjem letos doživel pravi razmah. V telesno-kulturnih	dejavnostih	se
udejstvuje vse več občanov, širi se taborništvo, želja po rekreacijskih oblikah telesne kulture narašča. Delo društev in združenj postaja vedno bolj kakovostno in množično.
Med našimi občani vlada torej ustvarjalni nemir, delavnost in požrtvovalnost. Vsi smo si enotni v tem, da nam lepšega in srečnejšega jutrišnjega dne ne. bo nihče poklonil, pač da se moramo zanj boriti in v tej borbi tudi znati strniti vse svoje moči. To je eno od najpomembnejših zagotovil za še hitrejši razvoj v prihodnosti
Srečni smo, da bomo. ob tej priliki zopet pozdravili v svoji sredi borce domicilnih enot Gubčeve brigade, Dolenjskega odreda, 3. bataljona vojske državne varnosti in drugih partizanskih enot. Veselimo se srečanja z vsemi aktivisti narodnoosvobodilnega boja, snidenja z znanci in prijatelji naše občine.
Letos se bo zapisal v zgodovino naše občine priljubljeni slovenski pisatelj in kipar Tone Svetina, čigar spomenik UPORA OD GUBCA DO GUBČEVE BRIGADE bomo odkrili ob tej priliki.
Dragi znanci, prijatelji in sodelavci naše občine, udeležite se slovesnosti, prireditev in srečanj ob letošnjem praznovanju v čim večjem številu, prisrčno vas bomo sprejeli!
Vsem delovnim ljudem in ostalim občanom iskreno čestitam za praznik in jim želim še veliko delovnih uspehov.
Predsednik Občinske Skupščine Trebnje SLA V KO KRŽAN
zbirali za ta namen in za komunalno urejanje v krajevnih skupnostih samoprispevek še do konca leta 1978. V tej dobi bo zbranega še okrog staro milijardo samoprispevka, ki bo, združen z drugimi sredstvi, omogočil reševanje najaktualnejših vprašanj s področja razvoja družbenega standarda v občini.
Dosedanji uspehi niso bili doseženi zlahka. Občina se pri svojih prizadevanjih za pospešen razvoj srečuje z velikimi problemi materialne narave. Dokaj uspešno jih rešuje z že omenjenimi prispevki občanov in kolektivov. Tako zbrana sredstva združujejo s sredstvi republiških institucij.
Postopoma se povečujejo asfaltirane cestne površine, ure-
jajo vodotoki z regulacijami, gradijo in preurejajo šole, vzgojnovarstvene ustanove itd. S tem se ustvarjajo osnovni pogoji za hitrejši gospodarski napredek. Pripravljenost občanov in kolektivov, da za odpravljanje razlik v stopnji razvoja in za skupne potrebe prispevajo, kar največ morejo, ima še večji po men ob upoštevanju potreb sa mih kolektivov za razvoj njiho vih organizacij združenega dela
V	zadnjih letih dosežen uspehi, združeni napori in mar Ijivost občanov, so zagotovilo da bo občina Trebnje tudi v na daljnjih letih segla po večjih de lovnih dosežkih in da bodo pri hodnji prazniki občine tisti mejniki, ob katerih se bodo ob čani s ponosom in zadovolj stvom ozrli na prehojeno pot
4. septembra 1942 je bila na Trebelnem v občini Trebnje ustanovljena Gubčeva brigada. Ta dan si je trebanjska občina obrala za svoj občinski praznik ter tako simbolično pokazala, da hoče biti nadaljevalka revolucionarnih idej, tradicije in 2mag Gubč eve brigade na na-c'n, ki je danes primeren, ob-er>em pa nadaljevati pot in raziti zasnove, ki jih je Gubčeva ^igada z žrtvami prinesla vsem t delovnim ljudem. Tako dosega 12 leta v leto pomembne de-0vne zmage.
Trebanjska občina je sicer ^rŠčena med manj razvite v SR •°veniji in kot taka uživa po-H^č širše družbene skupnosti, Vendar ji je vse to samo v večjo ?P°dbudo pri naporih delovnih jydi, občanov in kolektivov, da 'čimprej dosegli cilj, ki si ga je °bčina zadala. Njen cilj pa je: irnprej ustvariti tako gospodsko osnovo, ki bo presegla °sedanji okvir nerazvitosti in 1 pomenila zmožnost lastne ^Produktivne sposobnosti. Ko-ak za korakom, iz leta v leto je a c'lj vse bližji. Dokaz za to so |*sPehi delovnih občanov in ko-I® tivov, ki so obenem tudi do-az trdne volje, prizadevnosti, .^Ijivosti in pripravljenosti za t'Vno sodelovanje v izgradnji °čnejše, vsestransko bogatejše v°bodne družbe. Vse večji in 0rnembnejši doseženi uspehi lejo občinskemu prazniku še ečanejše obeležje.
^adpoprečna rast zaposlenosti
^red nekaj leti je bilo v občili® nad polovico prebivalstva ^^ega, ob popisu 1971 je . ašal odstotek tega le še 38% Žal > Pr'hodnjega leta se bo zni-j *e na okrog 30 %. Tako hi-v- strukturna sprememba v šte-Do ^ečkega prebivalstva je nek 0C*'Ca pospešenega razvoja ^etijskih dejavnosti, zlasti
V soboto bodo v Trebnjem odprli Novolesovo tovarno akrilnih plošč, ki že poskusno obratuje. Zgrajena je za zmogljivost 1.000 ton plošč, bodočnost tovarne pa je v predelavi plošč v akrilno steklo.
V novi tovarni je dobilo kruh 70 delavcev.
sluje delovno silo, ki se sprošča v kmetijstvu, hkrati pa pospešuje uvajanje sodobnejše tehnologije in opreme v kmetijsko proizvodnjo. Tudi ta postaja, seveda na drugačnih osnovah, še pomembnejši faktor gospodarstva v občini kot doslej. Z razvojem kmetijstva raste standard velikega dela prebivalcev občine. Da so pri tem doseženi občutni premiki, dokazuje že nekaj podatkov o prodanih tržnih presežkih, ki iz leta v leto še naraščajo. V letu 1970 je bilo odkupljenih 1011 ton govedi in svinj, lani 1.050 ton; krompirja je bilo leta 1970 odkupljenega 3778 ton, lani 7.000 ton;’ odkup mleka se je v istem obdobju povečal od 921 tisoč na 3.068 tisoč litrov. V razširjanju sodobnejše tehnologije pridelovanja in v širjenju znanja, v večji specializaciji in pravilnejši usmeritvi so osnovne možnosti za še občutnejše povečanje pridelkov. V tej usmeritvi Kmetijska zadruga Trebnje
razširitev gospodarske osnove občine. Še posebno pomembno pa je povezovanje industrije s kmetijstvom v občini, n. pr. KOLINSKE in DANE, katerih razvoj je prav toliko kot za industrijo pomemben za razvoj kmetijstva, ki dobiva v njiju stalna in velika odjemalca tržnih presežkov.
Naštete organizacije združenega dela pa niso ves in edini potencial razvoja občine, saj posluje v občini' še vrsta drugih večjih in manjših OZD in TOZD. Vse še nimajo izdelanih perspektivnih razvojnih načrtov, vendar je razvoj sam zapažen tudi v teh: IMV — TOZD Mirna, TIP-TOP - TOZD Trebnje, ROG — obrat Mokronog, ki letos posluje drugo leto, TRELES — Trebnje, ki se že nekaj let uspešno razvija, HRAST Šentlovrenc,	Komunalno
obrtno podjetje Trebnje, Krojaško podjetje Trebnje pripravlja zdaj novogradnjo, Čevljarsko podjetje Mokronog se je pripo-
gradnjo ali izboljšavo objektov, pomembnih za družbeni standard občanov. Krajevne skupnosti gradijo vodovode, sodelujejo pri širitvi in izboljševanju električnega omrežja ter gradnji transformatorskih postaj, urejajo pota in rešujejo še druge podobne zadeve. Z akcijami krajevnih skupnosti se tudi skromna dotacija, ki jo te dobivajo iz občinskega proračuna, štiri do petkrat oplemeniti, saj -je bilo lani izvedenih v krajevnih skupnostih za okrog tri milijone dinarjev raznih del na komunalnih objektih, pri čemer so s prispevki in delom v pretežni meri sodelovali sami občani- v
Že osem let občani zbirajo krajevni samoprispevek za gradnjo in adaptacijo šol v občini, ker se zavedajo, da hitrejšega napredka in boljšega življenja ne zagotavlja samo pridnost, ampak tudi zanje. Na referendumu ob koncu preteklega leta so se občani odločili, da bodo
Ob našem prazniku
Ci 36 (13! I) - 5. ?epte"ihra
197^
[nosu amuEin outnnu
 -4
I
FRANC KRESE - ČOBAN: ČASTNI OBČAN
Dosedanjima častnima občanoma občine Trebnje, tovarišu Titu in Edvardu Kardelju, bodo letos pridružili narodnega heroja Franca Kreseta-Čobana.
Tovariš Krese izhaja iz siromašne kmečke družine s Tre-beljanskega. V narodnoosvobodilni borbi je bil puškomitralje-zec, načelnik obveščevalnega centra VIJ. korpusa in glavnega štaba NOV in POS, komandant
XII. in XIV. brigade, načelnik štaba Gubčeve brigade in opravljal'vrsto drugih dolžnosti Kot povojni predsednik organizacije vojnih in vojaških invalidov je mnogo prispeval k urejanju težav invalidov v trebanjski občini. Občanom Trebeljanskega je znan kot neutruden delavec pri akciji za elektrifikacijo teh krajev, kot dolgoletni poslanec pa je v spominu številnim udeležencem raznih shodov.
TONE SVETINA: LISTINA O POSEBNEM PRIZNANJU
Pisatelj del iz življenja in bojev naših borcev med revolucijo, posebno pa še znane Ukane, je na letošnjem VII. taboru samorastnikov v Trebnjem ustvaril svoje največje kiparsko dele:
ga predlaga komite občinske konference ZK Trebnje. Kot sin delavske družine iz Ljubljane je vse od leta 1963 pobudnik in neposredni vodja političnih akcij, ki so vtisnile trebanjski občini pečat hitrega gospodarskega in družbenega razvoja. Zadnja leta daje kot predsednik temeljne izobraževalne skupnosti novo vsebino razvoju šolstva v občini.
JANEZ OVEN - Od leta 1942 je bil aktiven udeleženec narodnoosvobodilnega boja. Kljub težki invalidnosti je vodil mnogo pomembnih akcij: bil je sekretar gradbišča mladinske
proge Banjaluka-Doboj, tajnik občinskega ljudskega odbora, načelnik za gospodarstvo, predsednik vrste vodstev družbenopolitičnih organizacij v občini. Zadnja leta vlaga svoje sile v prizadevanja za izboljšanje položaja borcev, razen tega pa je tudi tajnik KS Trebnje.
okrajnega odbora OF v Trebnjem, član vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij, načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini, sedaj pa je direktor računskega sektorja v Trimu.
JANEZ MIHEVC - Vrsto let je bil podpredsednik občinske skupščine,' poslanec in odbornik občinske skupščine. Mnogo je prispeval k razvijanju sistema vseljudske obrambe v občini
FRANC ZIDAR - Trebanjska industrija montažnih objektov ga je predlagala za letošnjo plaketo občine Trebnje kot svojega sodelavca, ki je mnogo prispeval za rast tega mladega podjetja in razvoj vse občine. Bil je aktiven borec NO V od 1943, po osvoboditvi je bil sekretar
kot komisar bataljona teritorialne obrambe, uspešno vodi dobro zastavljeno mizarsko podjetje TRELES, ki se je razvilo iz majhne delavnice. Za plaketo občine Trebnje ga je predlagal oddelek za narodno obrambo občinske skupščine Trebnje.
Letos zastoj v gradnji šol
■' 1 — "■	■1 1 ■ —
Nujno bo treba rešiti vprašanje republiških posojil za oplemenitenje pris* pevka občanov ob že tretjem samoprispevku za šolstvo
Ob vsakoletnih praznovanjih občinskega praznika so v trebanjski občini slovesnosti ponavadi pridruževali otvoritev kakšne nove osnovne šole. V minulem obdobju so uspehi pri gradnji šol, žal, mnogo skromnejši: zgradili so le nova igrišča pri mirenski šoli in dokončali del igrišča v Velikem Gabru ter uredili šolske kuhinje.
To pomeni seveda resen za- končno ureditev starega stoj v predvidenem uresničevanju načrta gradnje novega šolskega prostora v občini, sprejetem celo z že minulim drugim samoprispevkom občanov za šolstvo in tretjim, ki je v teku.
Odkod ta zastoj?
Ko so pojasnjevali nezavidljive prostorske razmere v osnovnih šolah v nekaterih pomembnih krajih občine, predvsem v Mokronogu, občanom še pred glasovanjem za sedanji petletni samoprispevek, so vsi dejavniki v občini računali na posojila pri republiški izobraževalni skupnosti. Žal se je sedaj pokazalo, da v tem republiškem skladu ni denarja.
ZA MOKRONOG POTREBNA MILIJARDA
Med starimi šolskimi zgradbami v občini je v najslabšem položaju osnovna šola Mokronog. Družbeni dejavniki v Mokronogu skupno z učitelji in starši so zaskrbljeni celo že za varnost otrok v tej stavbi. V kratkem bo morala stavbo pregledati posebna strokovna komisija, lesene strope v razredih pa bo treba nedvomno podpreti, sicer bo tveganje preveliko. V stavbi so opazili tudi lesno gobo, kar položaj še slabša. Do-
po-
slopja in dozidavo odlagajo že od poteka drugega samoprispevka, ker se je nateklo premalo denarja, zaradi podražitev gradbenega materiala in storitev pa bo potrebnih za ureditev šolstva v tem kraju milijardo starih dinarjev.
RAZUMEVANJE KOLEKTIVOV IN OBČANOV
Odnosi med šolami, krajevnimi skupnostmi in delovnimi organizacijami so v vsej občini vzorni. Največja kolektiva sta prevzela pokroviteljstvo nad šolama: DANA nad šolo na Mirni, TRIMO nad šolo v Trebnjem. Sad vsestranskega razumevanja vseh krajevnih dejavnikov na Mirni je letos zgrajeno igrišče, podobna akcija se pripravlja za gradnjo igrišča pri trebanjski šoli. Razvija se tudi dejansko sodelovanje med interesnimi skupnostmi (temeljna telcsno-kultuma skupnost), delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi pri vsakoletni izvedbi Šole v naravi.
Samoupravljanje v šolah in odnosi s temeljno izobraževalno skupnostjo so doživeli vsebinsko obogatitev. V minulem šolskem letu so izvedli 10 strokovnih predavanj za usposabljanje
učiteljev. Ne mine prireditev brez sodelovanja šol in mladine* Pevski zbori in glasbena šola so izvedli prireditev „Pojemo ifl igramo za vas“, ugoden odmev je doživela razstava mladih li; kovnih talentov. Vsi so odnesli dobre vtise z zbora mladih dopisnikov in literatov, lepe uspe* he so dosegli mladi v prometnih in telesnokulturnih tekmo* vanjih ter tekmovanj ih iz prye pomoči.
V občini so dosegli lepe uspehe, boljše kot kjerkoli drU-god, v težjih razmerah, pri enotnem razmnoževanju učnih **' stov za vse šole v občini (osnov; na šola Mirna), ravno tako P^1 uporabi in pripravi učnih listl' čev.
PREPOČASI DO STANOVANJ ZA UČITELJSTVO
Zadnja leta. vlada pomaflj' kanje prosvetnih delavcev. Hu^0 sta prizadeti osnovni šoli v M?' kronogu in na Mirni. Oba kraj3 ne moreta pridobiti ustrezn*1 kadrov, ker ni stanovanj. Tre banjska temeljna izobraževali1 skupnost je med redkimi, če n edinimi v republiki, ki odw* denar za stanovanjsko izgradnj po 9 - odst. stopnji! Vseeno P se naberejo preskromna sre stva, da bi lahko sami kaj naP[a_ vili, zato bo potrebna solida nostna pomoč drugih sta vanjskih skladov v občini, da lahko zapolnili največje vrze -A. ŽELEZNA
Pokrovitelj VII. tabora likovnih samorastnikov Jugoslavije, sekretar izvršnega komiteja predsedstva Na sliki: delavec Stjepan Skvorić iz Nove Gradiške je klesal kip žanjice.
/ •m
CK ZKJ Stane Dolanc je obiskal ustvarjalce tudi med delom v Trebnjem«
„Spomenik upora od Gubca do Gubčeve brigade, ki ga je umetnik poklonil kraju. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so v znak zahvale za njegovo delo sprejeli sklep o podelitvi posebnega priznanja.
PLAKETE OBČINE TREBNJE
TABOR LIKOVNIH SAMORASTNIKOV TREBNJE - Ta kulturna ustanova je zbrala okrog sebe na doslej že sedmih srečanjih v Trebnjem številne ustvarjalce iz vse države. Preko številnih publikacij, člankov v časopisih, radijskih in televizijskih oddajah je Tabor na svojski način ponesel v svet ime kraja in umetniško dovzetnost svojih občanov, ki od vsega začetka podpirajo razvoj te ustanove. Za dela, ki jih ustvarjajo udeleženci taborskih srečanj, so pokazale zanimanje svetovno znane galerije v Evropi, obeh Amerikah in na Japonskem.
ROMAN OGRIN - Za letošnjo plaketo občine Trebnje
mladinke
POTA IN STH/
STRELJAL BREZ VZROKA
Dežurni
poročajo
Tat v KIOSKU - V noči na 1. september je nekdo vlomil v kiosk Podjetja TOBAK na Šmihelski cesti, »lomilec je vdrl skozi okence, odnesi pa je dva vžigalnika, več nožev, svinčnikov in cigaret v skupni vrednosti nad 1000 din.
dvakrat oškodovan -
Francu Goletu iz Bučne vasi je bilo v noči na 27. avgust vlomljeno vga-razo. Iz avtomobila mu je tat odne-ročno uro znamke Omikron. Vlomilec je skušal na silo priti še v **et, verfdar tam ni nič našel.
PREVEČ POD „GASOM“ - No1 v°nieški miličniki so 1. septembra Pndržali 24-letnega Draga Bogolina 12 Zadovinka, ker je vozil avto očitno vinjen in brez dovoljenja. Ko So mu miličniki hoteli preprečiti v°žnjo, se je upiral, zato so ga dali 23 24 ur na hladno.
SUKNJIČ JE SMUKNIL - 30. avgusta popoldne je v novomeški trgovini „Nova moda" starejši moški ukradel suknjič, toda prodajalke so S3 videle in mu ga iztrgale z rok ter Poklicale miličnike. Tako so prijeli j>/-letnega Živka Šakanoviča iz oko-jK-e Tesliča, vendar dokumentov ni 'njel pri sebi. Sodnik za prekrške je odredil, da ga pridržijo, dokler se ne ugotovi, če je res tisti, za katerega se Je Predstavil. Za tatvino bo odgo-VaiJal posebej.
ŽENO JE PRETEPAL - Žužcm-°erŠki miličniki so 30. avgusta zvc-Cer pridržali do iztreznitve 39-letne-^ Franca Novaka z Dvora, ker je Pretepal ženo in razbijal po hiši. Mo-ral bo še pred sodnika za prekrške.
V HOTELU RAZGRAJAL - 31. avgusta so semiški miličniki pridrža-n 22-letnega Alojza Štravsa iz Semi-7a. 81, ker je v vinjenem stanju raz-o'Jal steklenino v hotelu „Smuk“. mjavili so ga tudi sodniku za prekrške.
VINJEN Z OTROKOM ...
, Janeza Klobučarja iz Vel. Oreh-. a> njegovega 5-letncga sina Martina *n 22-letnega Ivana Udovča z Zajčjega yrha so 21. avgusta popoldne od-P^ljali v bolnišnico. Vsi trije so bili udeleženi v trčenju dveh mopedov Pti Zajčjem vrhu. Klobučar je peljal na mopedu sinčka, v desnem ovinku Pa mu je naproti pripeljal po levi strani ceste mopedist Udovč. Pri rcenju so vsi padli in sc poškodova-1 Klobučar, ki je vozil otroka, jc °zil očitno vinjen. Odvzeli so mu °zniško dovoljenje. Gmotna škoda naša 3.500 din. Oba mopeda sta precej razbita
V drugem kolu slovenske republiške lige so igralci Sevnice prvenstveno tekmo preložili, Ribničani in Sevničanke pa so prepričljivo zmagali.
INLES - ŠOŠTANJ 25 : 18
V tekmi, ki je navdušila več kot 600 gledalcev, so se Ribničani še enkrat izkazali. Igralci Šoštanja so se predstavili z odličnim rokometom in so bili domačim rokometašem nevaren nasprotnik. Kar osemkrat so rezultat izenačili, toda povesti jim ni uspelo. Ob koncu sodnikovega žvižga so gledalci zapeli: „Pavčičeva četa, to je kvaliteta! “
ETA - LISCA , 9 : 13
Zlasti po odlični igri v prvem delu tekme so Sevničanke vedele, da bo-
do v Cerknem osvojile prve točke v republiški ligi. Morda jih je to pripeljalo k nenapadalni igri in domače igralke so v zadnjih minutah tekme s petimi zaporednimi streli hud poraz ublažile.
^ ODBOJKARSKI REPUBLIŠKI PRVAK GOSTUJE
Jutri, 6. septembra, bo ob 17. uri na Loki odbojkarska tekma za pokalno prvenstvo Slovenije med republiškim prvakom Slovenije, Savo iz Črnuč, in moštvom Novega mesta.
»Sem jedel zeleno solato...«
^ novomeški občini so pospešeno začeli preganjati alkoholizirane voznike Od 1. oktobra dalje bodo kazni še hujše
V letošnjem letu je organ za kaznovanje prekrškov v Novem |*testu obravnaval že 363 vinjenih voznikov, lani v vsem letu pa so lrrieli le 300 takih primerov. O tej problematiki je tekel pogovor s ®°dniki za prekrške: Sabino Jazbec—Ahlin (vodja službe), Zvone-0,r' Bečajem in Francem Josipom.
PonT^' Smo C*°*S°> vroče poletje, ori. • S.,TK) velik° P'va> miličniki so virn-liral‘ vc^ za odkrivanje ^J^nih za volanom, vse to pa ima ^.Posledico, da jc k trem novomc-Ve£ sodnikom za prekrške prišlo ni • Predlogov za kaznovanje. Vinjenost'113'*0 Pr' *zrc*canju kazni predla" Kakšna starost je med za-K. enjmi alkoholiziranimi vozni-najčešče zastopana?
„M*B,.NA JAZBEC-AHLINOVA: Ztjv V|njenimi je več mladih, žal so Pa , n celo mladoletniki. Poudariti tojnj^ram, da smo imeli v vsem le-lo w?Ul *c,u opravka le z eno vinjc-0?nico “
s£S?«. BEGAJ: „Ljudje se ne
^c: aJ°» da je tudi pivo alkohol. Va v'! Popije kdo celo steklenico pi-gil’,	tudi dve, kar pa je v mno-
preJ/llT,crih več kot dovolj, da ob Po?m Usu z alkotestom balonček e|eni.“
g0y ^aj ve povedati v svoj za-8ah0r vinjeni voznik? Je ske-’ ^ protivi?
«aS*NC JOSIP: „Taki ljudje so loti ? preveč korajžni, ko jih za-^••iČnik, medtem ko so pri nas
že popolnoma krotki. Ne protivijo se, pač pa navajajo v opravičilo včasih prav smešne izgovore: da je balonček pozelenel, ker so jedli zeleno solato; da je najbrž od cigaret ali črne kave itd. Vozniki ne vedo, da po zaužiti pijači alkohol v krvi narašča 1 2 ur. Lahko je torej kdo vso noč spal, pa so ga zjutraj zalotili vinjenega za volanom. To sc dogaja predvsem poklicnim voznikom/*
— Kakšne so povprečne kazni, ki jih izrekate zalotenim za volanom v vinjenem stanju?
ZVONE BECAJ: Pri vsaki vožnji v vinjenem stanju je obvezen odvzem vozniškega dovoljenja za 30 dni do 1 leta. Povprečno odvzemamo vozniško dovoljenje za tri mesece medtem ko znašajo denarne kazni največkrat od 300 do 400 din - za prvi prekršek. Odvzem vozniškega dovoljenja je huda kazen, saj marsikdo joka in stoka, češ da mora voziti otroka v vrtec, da nima avtobusa itd. Na te stvari bi moral prizadeti prej pomisliti.“
— Oktobra pričakujemo novo zakonodajo o cestnem prometu. Bodo res kazni veliko hujše?
Sabina jazbec- ahlinova:
„Ce bo zakon sprejet v taki obliki, kot je predlagan, bo res veliko ostrejši od sedanjega. Samo primer:’ za vinjenega voznika je zdaj najmanjša kazen 30 dni odvzema vozniške knjižice, nova zakonodaja predvideva najmanj 90 dni. To utegne poklicnega voznika pripraviti ob službo. “
R. BACER
1. septembra zvečer je Franc Jožef iz Herinje vasi stal s skupino fantov na cesti, ki vodi od domače vasi proti Otočcu. Mimo je pripeljal z avtom Jože Ljubi iz Zdinje vasi, izstopil in vprašal fante, kaj bi radi. Tedaj pa je Jožef udaril Ljubija s kopitom puške, nato pa izstrelil še naboj, ki je Ljubija oplazil po glavi. Na srečo je poškodba le lažjega značaja. Miličniki so Jožefu zasegli malokalibrsko puško in nekaj nabojev ter fanta pridržali v priporu.
Na atletskem prvenstvu SRS za mladince in mladinke nekaj dobrih rezultatov ■ Novomeškemu at(etu Keržanu pet zlatih odličij
Rezultati - mladinke: 60 m: 1. Razdevšek (01) 7,8; 100 m: 1 . Razdevšek (01) 12,6; 400 m: 1. Šverc (Ve) 59,0. 5. Zaleteli (Nm) 63.5:
Konec prejšnjega tedna je bilo na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu atletsko prvenstvo SRS za mlajše mladince in mladinke,	ki se gaje	udeležilo	več	kot	250 mladih atletov in 16 slovenskih klubov.	Tekmovanje	so	pripravili novomeški atletski delavci,
pokrovitelj	prvenstva,	ki je privabilo na stadion v obeh dnevih okoli
1000 gledalcev,	pa	je	bil	predsednik novomeške občinske skupšči-
ne Jakob Berič.
2:36,1; 1500 m: 1. Škof (01) 4:41, 6; 3000 m: 1. Štruc (Rav) 9:01.0; 5000 m hoja: 1. Ojsteršek (KI) 27,13,2; 4:100 m: 1. Novo mesto 46,3; 4 x 400 m: 1. Novo mesto 3:43,2; daljina: 1. Cop (KI) 6,32, 5. Križman 5,80, 6. Kranjčič (oba Novo mesto) 5,69; višina: 1. Čop (KI) 1,92; 4. Rangus (Nm) 1,80; palica:
1. Cvetkovič (Tr) 3,50; krogla: 1. Grozelj (Tr) 13,02, 2. Petek (Kočevje) 12,90; disk: 1. Grozelj (Tr) 42,90; kladivo:	1. Kranjc (KI) 42,92; troskok: 1. Cop (KI) 13,04,
2. Križman (Nm) 12.84; kopje: 1. Ozmec (01) 51,16.
Kot je bilo pričakovati, so pri dekletih največ prvih mest osvojile atletinje ljubljanske Olimpije, pri fantih pa so prvo mesto osvojili atleti celjskega Kladivarja. Pohvalimo lahko tudi domačo vrsto fantov, ki je osvojila odlično tretje mesto in prehitela nekatere ekipe, ki so računale na to mesto. Med posamezniki so se izkazali atleti Olimpije in Kladivarja, po splošni oceni atletskih delavcev pa je bil novomeški šprin-ter Keržan najboljši posameznik prvenstva sploh: osvojil je tri prva mesta (100, 200 in '400 metrov) ter
tekel v zmagovitih novomeških štafetah.
Končni vrstni red: mladinke: 1.
‘Olimpija 91 točk, 10. Novo mesto 9 točk: mladinci: 1. Kladivar 120 točk, 2. Olimpija 64, 3. Novo mesto 43, 4. Triglav 42 točk itd.
Mladinke so se v skoku v višino predstavile z novo tehniko, s katero, kot so same dejale, skačejo precej višje.
800 m: 1. Sverc (Ve) 2:12,8; 4\100 m: 1. Olimpija 1. 50,9, 5. Novo mesto 1:55,4; daljina: 1. Potnik (01) 4,94; višina: 1. Mihelčič (01) 1,60; krogla:	1. Kladnik (Tr) 11,34;
kopje: 1. Jekič (Med) 32,86, 5. Valentič (Nm) 25,66; disk: 1. Horvat (Tr) 38,04, 6. Valentič (Nm) 24.02; 80 m ovire: 1. Potnik 12,3:4 x 200 m: 1. Olimpija I. 1:45,8.
Mladinci: 100 m 1. Keržan (Nin) 11,3; 110 m ovire: 1. Kavčič (Ko) 16.6; 6. Križman (Nm) 19,1; 200 m: 1. Keržan (Nm) 23,1; 300 m ovire: 1. Kačič (KI) 41,6; 6. Kapš (Nm) 46,4, 400 m: 1. Keržan (Nm) 52,5;	1000	m:	Britovšek	(Vel)
OSTERMAN, PRAZNI K, STOKANOVIĆ
Na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju novomeškega šahovskega kluba za mesec avgust je nastopilo 10 igralcev. Prvo mesto so si razdelili Osterman, Tone Praznik in Stokanovič, ki so zbrali po sedem točk. Osterman jc prvi zato, ker ima boljši uspeh proti zmagovalcem. Vrstni red ostalih: 4. Materni 6, 5. Lubej 5, 6. Škerlj 4,5, 7. Pucelj 4,5; 8. Ščap 1,5; 9. A. PrazniR 1,5 in 10. Istenič .1 točko. (J. P.)
Mladi nadarjeni atlet iz Novega mesta Keržan je bil med najbolj uspešnimi tekmovalci letošnjega prvenstva.
NAGODE -NOVOMEŠKI REKORD
Na republiškem atletskem prvenstvu za starejše mladincc, kije bilo v Ljubljani, so nastopili tudi novomeški atleti. Štafeta na 4x100 metrov (Brezovar, Nagode, Bajer in Kramar) je tekla zelo dobro in s časom 45,8 zasedla odlično drugo mesto. Fantje so tekli še na 4 x 400 metrov. Čas 3:37,2 je zadoščal za dobro tretje mesto. V teku na 400 metrov z ovirami je Nagode dosegel nov novomeški rekord (60,6) in zasedel četrto mesto. Na 110 metrov z ovirami je Nagode dosegel 18, 3 (četrto mesto), Bajer pa je v tekih na 400 in 200 metrov bil četrti. Prvič je dosegel 52,5, drugič pa 23,8. V teku na 100 metrov je prišel v finale tudi Kramar in se s časom 11,6 uvrstil na peto mesto.
Na republiškem prvenstvu v atletiki za mlajše mladince in mladinke, ki so ga na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu vzorno pripravili novomeški atletski delavci, so zmagali atleti in atletinje iz Celja in Ljubljane. Na sliki: prvi je leve Novomeščan Rafko Križman, ki je pritekel v polfinalni skupini prvi na cilj.
Novoteksu novi točki
V 15. kolu SKL Novomeščanom 16. par točk
Do mosta pri Meniški vasi je prejšnji teden spet pridrla voda. Ker se večkrat dogaja da je most pod vodo, je tudi večkrat potreben popravil. Dotrajane deske so zdaj spet zamenjali. (Foto: R. Bačer)
DOL. TOPLICE:	TRK	MED
VZVRATNO VOŽNJO - 27. avgusta dopoldne je Alojz Okleščen iz Praproč vozil avtobus in v Dol. Toplicah ustavil, da so potniki izstopili. Voznik je nato obračal in med vzvratno vožnjo trčil v avto Alojzije Žnidaršič, ki je pripeljala za avtobusom in ustavila. Škode je za 2.000 din.
ŠENTJURJE:	SPET	NEPRE-
VIDNO PREHITEVANJE - 28. avgusta popoldne je zdomcc inž. Dragutin Gašparac vozil proti Zagrebu in pri Šentjurju hotel prehiteti tovornjak s prikolico. Tedaj jc pripeljal naproti z osebnim avtom dr. Marjan Pavlin iz Trebnjega. Gašparac je hitro zavil v desno, avto pa se je prevrnil, pri tem trčil v Pavlinov avto in ga zbil s ceste. Poškodovana voznika Pavlina ter Gašparea in njegovo ženo so odpeljali v novomeško bolnišnico, gmotna škoda pa znaša 50.000 din.
METLIKA: KARAMBOL MED SREČANJEM - 29. avgusta zvečer je Antonio Filipčič iz Radatovičev vozil od Jurovskega Broda proti Metliki, na CBE pa mu je z avtom pripeljal naproti Anton Lozar iz Gribelj. Med srečanjem sta trčila in imata za 10.000 din škode.
MIRNA: KAR NA CESTO - Marija Bizjak iz Pugleda pri Mokronogu je 27. avgusta popoldne vozila z avtom skozi Mirno, s stranske ceste pa je zapeljal avtomobil na prednostno cesto domačin Prane Hribar. Voznica jc sicer močno zavrla, toda trčenja ni mogla preprečiti. Škodo ccnijo na 4.500 din.
CIKAVA: ZAPELJAL V JAREK - Slavko Ilar z Male Cikave je 29. avgusta zvečer vozil kolo s pomožnim motorjem. Na dovozni poti pro-
ti sejmišču pa je zapeljal v nezasut jarek, izgubil ravnotežje in padel. Ilar se jc tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico.
DOL. MOKRO POLJE:	V
OVINKU S CESTE - 1. septembra dopoldne je Novomeščan Joče Ilijaž vozil fička proti Šentjerneju. Na ovinku je avto zaneslo na bankino, od tam pa v drevo. Voznik seje laže poškodoval, gmotna škoda pa znaša 14.000 din.
ČRNOMELJ:	TRČIL	V
IZLOŽBO r- 31. avgusta zvečer je v križišču Ulice Lojzeta Fabjana in Staneta Rozmana nekdo trčil v izložbeno okno, razbil steklo in poškodoval stroje v izložbi. Miličniki so kmalu ugotovili, da jc nesrečo povzročil Bojan Fabjan s Sadeža.
ČE PRIDRVI POSREDI
2. septembra dopoldne sta na Bučki trčila Karel Zaniuk iz Brežic, ki se je z avtom peljal proti Sevnici in avtomobilist Bogdan Tušek iz Loga. Ta jc pripeljal v nasprotni smeri s preveliko hitrostjo, zato ni mogel ukrepati, Zaniuk pa se je v ovinku umikal cestarju, ki je razmetaval gramoz. Škode je za
45.000 din>
ČEZ OGRAJO NA DVORIŠČE
Stanko Vidmar iz Krškega je 1. septembra popoldne doživel prometno nesrečo, v katero ga je pripeljala prehitra vožnja. Ko se jc peljal z avtom proti Zdolam, ga je pri hiši štev. 18 zaneslo čez ograjo, nato pa je na strehi obstal na dvorišču. Gmotno škodo cenijo na
20.000 din, voznik pa je v bolnišnici.
Novomeški atleti ekipno tretji
V petnajstem kolu slovenske košarkarske lige (1 A), ki je bilo sicer nepopolno, so novomeški košarkarji prepričljivo zmagali, igralci metliške Beti pa so tekmo preložili.
NOVOTEKS - BRANIK 101 : 90
V prvem polčasu smo gledali zanimivo tekmo, v kateri sta sc ckipi\v vodstvu ves čas menjavali. Po za-
Končar in Ropret
Naj večja kolesarska prireditev v zadnjem času na Dolenjskem je bila vsekakor nedeljska tradicionalna dirka „Po Beli krajini“. Tekmovali so najboljši slovenski mladinci in člani, kolesarji iz Pulja, Reke, Zagreba in Beograda. Rezultati dirke so se upoštevali za končni vrstni red v tekmovanju za republiško prvenstvo SRS.
Med mladinci, ki so vozili na 96 kilometrov dolgi progi Metlika-Vinica-Metlika-Vahta-Metlika, je s precejšnjo prednostjo zmagal Ropret iz kranjske ,.Save"
Med člani je bila na startu vrsta najboljših slovenskih kolesarjev, ki so se jim pridružili še Bilič (Sipo-rex), Bobovčan od zagrebškega „Metaliacommerca“, Kunaver od beograjskega „Partizana" in še nekateri drugi. Člani so vozili na 130 kilometrov dolgi progi:	Metlika-
Dragatuš-Metlika-Novo	mesto-
Dolenjske Toplicc-N. mesto-Metlika. Na cilj je prvi pripeljal član ljubljanskega ,,Roga“ Končar.
Dirko so priredili v počastitev obletnice ustanovitve XV. belokranjske partizanske brigade. Za organizacijo so poskrbeli „KK Astra“, veletrgovina „Aslra“, obe belokranjski občini, KZS in zagrebške „Sportske novosti".
V Ribnici: »Pavčičeva četa, to je kvaliteta«
Prvi točki Lisce
nesljivi igri v zadnjih minutah prvega dela igre je domačim košarkarjem uspelo polčas zaključiti s tremi koši prednosti. Takoj v nadaljevanju igre, ko je vstopil Slavko Kovačevič, seje igra razživela in domači igralci so povedli za 18 košev razlike. Proti koncu tekme so v igro vstopili še nekateri mlajši mladinci, ki so trenerjeva navodila dobro opravili in tekmo zaključili z zmago. V igri so se izkazali Ivančič, Poljšak, Slavko in Žarko Kovačevič.
NOVOTEKS: Ž. Kovačevič 27, Ivančič 22, Cukut 9, Plantan 4, Se-ničar 2, Poljšak 17, Pirc 2, S. Kovačevič 16 in Janežič 2.
GROŠELJ IN PENCA V MOSTARJU
Prejšnjo soboto je bilo v Mostarju tradicionalno tekmovanje letalskih modelarjev za.,,SOKO KUP“. Zveza letalskih organizacij Slovenije je poslala v Mostar ekipo, v kateri sta bila tudj Novomeščana Janez Penca in Jane^ Grošelj.
Rezultati: F-l-A: 1. Videmšek (Sl) 1200; F-l-B: 1. Pečel (Sl) 1228, 3. Janez Penca (Sl) 1107; F-l-C: 2. Janez Grošelj (Sl) 1207. Skupna uvrstitev: 1. Slovenija 7047. (P. J.)
i
m
A
PolepliM B»< [pred 20 leti
Voda se bliža
NAJHUJŠA NADLOGA Suhe krajine, pomanjkanje vode, bo> kmalu odpravljena. Z milijoni, ki jih je dala republika, nadaljujejo letos gradnjo vodovoda v središče Suhe krajine. Petdeset ljudi, domačinov, je zaposlenih pri kopanju jarkov, pri gradnji poti do kraja, kjer bo glavni zbiralnik, in pri drugih vodnih delih. Letos res ne bo vse končano, dolgo pa ne bo treba čakati in bodo vse vasi imele dovolj pitne in zdrave vode. Mnogi Suho-kranjci še sedaj ne verjamejo, da bo njihova dolgoletna želja res uresničena. Le predolgo so jim nekoč razni politiki gradili vodovod samo z obljubami pred vsakimi volitvami, ljudje pa so morali ob suši voziti vodo na desetine kilometrov daleč.
LETOŠNJE DEŽEVJE je za čebele zelo neugodno. Sredi poletja so morali čebelarji kupovati sladkor, da so jih ohranili pri življenju. Od letošnje ajdove paše si obetajo vsaj toliko, da bodo čebele imele vsaj dovolj hrane za čez zimo. Vendar po vsej Dolenjski tudi ajda ni taka, kot bi morala biti.
V NEDELJO je bila v Nemški vasi pri Ribnici gasilska veselica Bilo je dosti ljudi, zabavali so se in peli, kakor je običajno na veselici. Med to družbo sta bila tudi dva mlada fanta, ki sta pila pri litru. Kar nenadoma je eden odvlekel drugega z veseličnega prostora ter ga zabodel z lovskim nožem, katerega je nekje na nepošten način dobil, globoko v rebra na desno stran. Mladi napadalec zasluži najstrožjo kazen.
NEVERJETNO POKVARJENA sta se pokazala dva mladinca iz žužemberške okolice. Skrajno nedostojno sta se vozila s kolesi. Potem sta s kolesi vred legla sredi ceste, odpela hlače ter kazala mimoidočim intimne dele telesa. Vzgoji mladine bi morali posvetiti več pozornosti, ker ta primer ni osamljen.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA, 3. septembra 1954)
po mra mu
NOVO OROŽJI-; - Na severu Irske se vse bolj uveljavlja novo orožje, ki je sicer sladko, a kljub temu smrtonosno. To orožje so - gole ženske. Krožno pismo, namenjeno angleškim vojakom v Belfastu, namreč opozarja, naj bodo previdni, kadar ugledajo nagico, kajti v njeni bližini je prav lahko skrit dober strelec, ki bo izrabil grešno zanimanje pripadnikov vojske za ženske čare.
TUDI ZA NAS - Neka Angležinja se ukvarja z dokaj čudnim konjičkom. Za nekaj malega denarja se da izstreliti iz topa preko reke Avon. Morda bi hrabro žensko lahko povabili k nam, da bi priredila nekaj tečajev iz svoje umetnosti. Potem res ne bi bilo nepotrebnih skrbi zaradi divjanja voznikov po mestnih ulicah, saj bi po končanem tečaju pešce kar izstreljevali čez cesto.
PRAVO IMF - Ameriški igralec Mel Ferrer se je že petič nadvse zaljubljen poročil. Po uspešni poroki je pričel snemati nov film, ki nosi naslov „Antikrist". Njegove bivše žene so prepričane, da je Mel kon-
.o le prišel do svoje prave vloge.
RFKORDER - Novi svetovni rekordi se ne postavljajo samo v raznih športih, ampak tudi v nenavadnih panogah, ki se jim lahko posvečajo samo izbrano trdi (morda tudi trčeni) možje. Tako je neki Oklahomčan zasenčil vse ostale svoje konkurente z naravnost grozljivo požrešnostjo:	požrl je 102 živi
mravlji in se uvrstil v sam vrh jedcev živih mravelj.
KORISTNI- IGRAČKE V Parizu so policaji končno le spravili za zapahe „izumitelja poseben vrste14. Mož je namreč izdeloval plastične kartončke kot otroške igračke, toda čisto slučajno so se čudovito prilegali parkirnim uram. Poleg tega so bili tudi cenejši od enako težkih kovancev, zato ni čudno, da so se z njimi „igrali“ predvsem šoferji.
RAZPOZNAVNI NASMEH
Astrologija se je razkošatila po vsem svetu in milijoni ljudi vneto prebirajo razne horoskope, da bi zvedeli, kaj jih čaka. V Ameriki pa so šli še dlje. V tej blaženi deželi si namreč v zobovje lahko vgradite diamantne znake zodiaka, tako da vas že sam nasmeh izkaže.
NATANČNOST - Angleški teologi niso mogli spati, pa so sklenili natančno ugotoviti, kakšen sadež je dala liva Adamu. Iz kakšnih virov in po kakšni logiki so prišli do rezultata, ni znano, toda zdaj so trdno prepričani, da ni šlo za jabolko, ampak za mJrclico. In njih spanec je mirnejši.
POTA USODI- Alan Broun je navdušen ljubitelj boksarskega športa, zato se je odločil, da bo svojemu sinu dal imena vseh slavnih boksarjev. Izbral je 25 imen. Toda usoda se je poigrala in rodila se mu je hči. Ljubitelj boksa je bil prisiljen izbrati še 26. ime za svojega otroka, ker med vsemi slavnimi boksarji ni nobenega z imenom Marija.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
V blagor kmečkega ljudstva
(Gospod poslanec) Žitnik je na volilnem shodu v Trebnjem obljubil, da se bo potegoval za koristi kmetov, če bi zopet silili napraviti višjo dekliško šolo. (Naj jo plačuje kedor jo rabi! Bravo! izmed volicev.) Ob enem pa so volilci sprožili notarsko zadevo, namreč sitnosti in stroške, ker se mora za vsako malo reč pri notarju pismo delati. Ko je gospod poslanec končal, začelo se je splošno pogovarjanje, ki je prenehalo le za par minut, daje domači gospod župan zahvalil se gospodom poslancem za njih delovanje in za poročilo, ter priporočil jim tudi v prihodnje delati po geslu: „Vse za vero, dom, cesarja11, posebno v blagor kmečkega ljudstva, na katerem sloni sreča domovine.
(V Vrhu pri) Vinici je ob 10. uri zvečer strela udarila v strelovod na stolpu župnijske cerkve, ter ga na spodnjem koncu raztrgala. Od tod je šinila na stolpov zid pri cerkvenih vratih, raztrgala vrata, prebila zid pri krstnem
kamnu, neusmiljeno ranila zid pri oknih na levi strani, odtrgala kos okvira in užgala venec na podobi Marije. Od tu je strela udarila v malo podobo, skočila za veliki altar pod zid in si naredila pot pod milo nebo.
(Dijaška kuhinja) Ker prihajajo že sedaj prošnje za hrano v dijaški kuhinji, treba opomniti, da bodo pred drugimi dobivali ondi hrano oni dijaki, ki sojo prej dobivali po hišah. Toda le, ako so zvršili s povoljnim uspehom zadnji semester, in dokler bodo vredni.
(V o d o v o d.) Gospod deželni inženir Hraski biva nekaj dni pri nas in je preiskal že vse bližnje kraje, kjer je dobiti dobre pitne vode. V Stopičah je dovolj dobre vode, torej je gospod inženir se tega studenca poprijel in sedaj izdeluje načrt, po katerem bi bližnje vasi to vodo dobile. To bi bila za stopško faro velika dobrota, ker po strašnih strminah hodijo po vodo.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. septembra 1894)
Kaj nas čaka?
Vse bolj je razširjeno mišljenje, da je tehnologija ustvarila vse, kar lahko ustvari, in da prihaja čas, ko se bo sedanji hitri razvoj in napredek zaustavil. Proti temu mišljenju nastopa močna znanstvena skupina futuro-lovov, ki menijo, da bodočnost našega planeta in človeštva ne bo takšna, ampak da se bo tehnologija še hitreje razvijala. To skupino futu-rologov vodi znani Herman Kahn, ki spada med najboljše futurologe sveta. Svoje raziskave opravlja v Hud-sonovem inštitutu blizu New Yorka. Dosedanje delo tega inštituta se je pokazalo za dokaj uspešno, saj so futuro-logi že pred desetimi leti „uganili" industrijski razvoj Japonske in pravilno predvidevali upadanje pomena Velike Britanije.
In kakšna je bodočnost človeštva, kakor jo vidijo možje iz Kohnove skupine? fred videvajo, da bo devet desetin sveta izredno bogatih. Ogromna večina človeštva bo živela čisto navadno, delavno življenje, vendar brez skrbi za pridobivanje potrošniških dobrin, ker bo le—teh dovolj, kupna moč vsake družine pa bo večkrat večja, kot je sedanja.
Kot pomembno vprašanje, s katerim se bo moralo človeštvo spopasti, pa Kahn navaja veliko porabo energije za izkoriščanje prirodnih bogastev in večanje proizvodnje. Predvideva, da se bo zaradi tega dvignila celotna temperatura ozračja na našem planetu, kar bo pripeljajo do stalitve polarnega ledu. Okolje se bo povsem spremenilo. Toda Kahn pravi, da bo človeštvo tudi to znalo uporabiti sebi v prid in da bo toplejša morja izrabilo za pridobivanje večjih količin hrane. Vse to pa bo tako, ako ne bo neuklearne vojne.
Koliko predvidevanj futu-rologov se bo uresnilUo, bo 'dokončno pokazala bodočnost, kljub temu pa vlada za tovrstna raziskovanja veliko zanimanje in ne manjka držav, ki naročajo zase posebne študije.
t.
Drobna bitja hranijo skrivnosti, ki zanimajo tudi človeka.
Mravlje -kmetovalke
Mravlje v puščavi kopljejo rove do vode
Živalski svet je poln čudes in najneverjetnejših stvari. Strokovnjake, ki se ukvaijajo z žuželkami, entomologe, že dolgo privlači skrivnostna republika mravelj in njihov način življenja. Marsikaj nenavadnega so že odkrili, nova odkritja pa še prihajajo na dan.
V vročih puščavah Kazahstana so pred kratkim sovjetski znanstveniki odkrili, da na tem območju Sovjetske Zveze žive mravlje, ki se hranijo izključno s semeni žitaric. To svojo hrano žuželke pred uporabo namakajo v vodi, ki jc v puščavi res dragocena dobrina. Entomologi so ugotovili, da se zato ta vrsta mravelj naseljuje samo v tistih predelih puščave, kjer se nahajajo podzemeljski vodni tokovi. Pridne živalce morajo včasih skopati kanale v zemljo tudi do 30 metrov globoko. S svojim nagonom najdejo vodo tudi tam, kjer je človek, opremljen z vso sodobno tehniko, ne more najti. Zato so bivališča teh mravelj postala opozorilna za ljudi: Voda je v bližini!
Drobni mravljinci pa poznajo še neko skrivnost, ki bi jo spoznali radi tudi ljudje. Semena žitaric hranijo mravlje v vlažnih prostorih svojih bivališč, kolikor časa hočejo, vendar seme kljub vlagi ne vzklije. Ko so nekaj semen iz mravljinčjih skladišč prenesli v laboratorije in jih posadili, je seme že po nekaj dnevih vzklilo. Strokovnjaki predpostavljajo, da mravlje nabrana semena verjetno predelujejo s posebnimi snovmi, ki preprečujejo kaljenje. Sam postopek obdelave in sestavina snovi, ki jo mravlje uporabljajo za preprečevanje kaljenja, pa ostaja nepojasnjena skrivnost.
e
Turki na Slevici
Kadar je človeku hudo, se spomni težkih časov iz preteklosti, tistih, ki jih je sam preživel ali pa so mu o njih pripovedovali starši in dedje. Prav gotovo je bilo najhuje takrat, ko so divjali skozi naše kraje Turki in požigali hiše, pobijali ljudi, otroke pa vodili v sužnost.
Zadnjo nedeljo sem jezdil na kobilici iz Kota skozi Veliko Slevico na velikolaško stran. Žegnanje so imeli, pa je bilo na vasi zbrano vse polno ljudi. Ustavili so me tako kot vsakega popotnega, pa mi kazali sled kopita, ki jo je menda napravil turški konj na cerkvenem pragu. Veselilo me je, da častijo stare spomine, ki jih tako hitro pozabljamo, vendar je zgolj to očitno premalo. V te kraje le malokdo zaide, zato je tudi mene kmalu neslo naprej.
Kamorkoli zdaj pridem, mi kot zvon udarja na uho: šola, šola! In ljudje tekajo preplašeni naokoli kot nekdaj pred Turki. Eni vzdihujejo, drugi pa vijejo roke in
vpijejo skoraj na pomaganje. Kaj ne bi, ko pa so šolske knjige in zvezki tako dragi! Kadarkoli* se kaj podraži, je vsak udarjen po žepu, kdor ima otroke, pa še bolj. Nič več se ne čudim, čemu se dandanes mladi ljudje bojijo otrok kot hudič križa ali pa še bolj. Ako bo šlo tako naprej, bomo lahko še dolgo v strahu, da bo Slovencev vedno manj.
Kar v šolo poglejmo! Že dolga leta pametujemo, kako bi uredili, da bi bilo šolanje zastonj, pa ne moremo prave pogoditi tako, kot so na Reki in še kje drugje.
Solarji naj dobijo knjige v šoli in jih tam tudi hranijo, da ne bodo prenašali težkih tovorov kot moja kobilica. Cernu bi jih nosili, saj tudi njihovi očetje in matere ne nosijo domov strojev in drugega orodja, akoravno z njim čez dan delajo!
Na Slevici so se rešili Turkov, mi se moramo pa Šolskih težav, le na pravem koncu jih moramo zgrabiti.
MARTIN KRPAN
J'
. f Rešitev prejšnje križanke "^j
k naravi!
 I
Lok uporabljajo danes
športniki in lovci;
--------------------------i**
Odkritje streljanja z lokofl uvršča Britanska enciklopediji med tri najpomembnejša odkritja človeka v prvi dobi njego-vega razvoja. Ob lok postavlj^ samo še ogenj in izpopolnite' govora.
Lok in puščica spremlja*8 človekov razvoj že iz davnine še iz mlade kamene dobe prt? 6000 leti. Lok je bil dolga tisočletja glavno orožje pri lov^ in v vojnah. Pravi ostrostrelci1 lokom so bili stari Perzije' Mongoli, Turki in Indijanci,^ in puščica pa sta prišla tudi ' mitologijo. Diano, ki je bil* rimska boginja lova, svetlobe-plodnosti in devic, so prvo up0, dobili z-lokom in puščico. K®1 zaščitnica devic je z lokom ganjala predrzne dvorljivce,
					K?	JSL			J|,	sr	šši	ss	..
					D	u	B	R	0	V	N	l	K
				s.;s	A	G	R	0	N	0	n	K.	A
				IV.	V	A	P	N	A	L	ilL sšr	A	N
				■	K	M	A	"»	.»	špT	k	R	T
				>J	A	D	R	N	i	c	A	n:.	KU.
*	k:;	USI	w	u	R	A		A	b	e	N	0	fA
*	s	M	p.	T	TS	!!m!	Z	V	€	R		p	A
	r	A	T	K.	A	S'	l	L	A	pF		A	L
«.u	0	K	1	O	N		P	A	L	j	t	N	A
b	J.	A	N	MU	K	R	A	K	ar	0	L	6	G.
•« —	i	T	A	17?	A	L	K	A		£	0	K	A
KDOR IMAi BOKSAR NAPADE I CLAY
Kr
REKA NA BI VZHODU
STOJALO
pn
CAVAZZA
POLOTOK V AZIJI
KLADA ZA SEKANJE
SESALEC
IGRALEC
RUMUN MESTO OB JUGOSL
m
JAP IGRA
ZABA 'BUCA DL
NAGLAS
GR. BOG VOJNE
PROMETNI
OBJEKTI
m
VELIKA AZ. REKA
(PODOBA
2apri okno! Želim si malo svežega zraka
GOGOLJEV
JUNAK
Lok, ki je bil nekdaj glavfl0 orožje, je danes popularen špof tni rekvizit, uveljavlja pa se spe1 tudi kot lovsko orožje.
pa se je spomnila, da je hkra1 tudi zaščitnica rodnic, je devi^ in ljubimce pustila, da so v b$' jem imenu počeli, kar jih je bilf volja.
Z odkritjem pravega strel#', ga orožja, je streljanje z loko!" izgubilo prvotni pomen in \ ospredje je začel prihaja11 „športni duh“. V nekaterih žalah so obstajale lokostrelske družine že v 13. stol., v Anglij' pa so že v zgodnjem srednje*1 veku prirejali lokostrelske tuf' nirje kot športna tekmovanj3, ki so se obdržala vse do dan^ Sodobna mednarodna lokosttf1' ska zveze (F1TA) je bila uSF' novljena že leta 1931 (nje113 predsednica je gospa Inge Fritb ki je edina ženska predsednik neke mednarodne športne i^ ze), pri nas pa je bilo prvo lok0-strelsko društvo ustanovijo0 leta ll)57 v Zagrebu.
Ob vse večjem uveljavljal, lokostrelstva kot športne disc‘ pline je občuten tudi pora5 pravega lova z loki. Tako je npr. samo v Severni Ameriki nad 1 milijone lovcev-lokostrelceVt;
lok
kar
puške pri lovu pa izpodriva tudi v Angliji in Franciji, imamo lahko tudi za vračanje naravi, ki se v stehnizirane svetu vse bolj uveljavlja.
Človek hoče biti ptica
»Obešeni jadralci« letajo po zraku samo s pomočjo velikega krila in vetra - Okoli 3 tisoč navdušencev za ta novi šport
Leteti - prastara človekova želja. Odkar se je človek zavedel in pričel z razumom opazovati svojo okolico, ga je mamila skrivnostna moč letenja po zraku. Veliko ohranjenih mitov in pravljic nam govori o tej davni želji, ki se je šele v naj novejši zgodovini premaknila iz sanjarij v resničnost. Človek je poletel s pomočjo strojev, ki jih je zgradil, prestopil je celo meje rodnega planeta in poletel v mir vesolja, pa vendar
mu čisti, svobodni let ni dan. Brez hrupnega stroja je nebogljeno privezan na trdna tla.
Za zgodovino letalstva, še posebno jadranja, je pomemben nemški inženir Otto Liliental, ki je ob koncu prejšnjega stoletja poskušal izdelati zračno plovilo, s katerim bi človek prosto, brez pomoči motorja lahko plul po zraku. Njegovi poskusi so se tragično končali, toda njegova ideja je
Kisi
1 u
Jadralec prosto visi pod izredno lahkim krilom. Za letenje izkorišča samo moč vetra in svojo spretnost.
ostala živa. Že leta 1920 je skupina navdušencev v Ameriki pričela graditi podobna zračna plovila - planerje, s katerimi so se pričeli spuščati po strmih pobočjih, da so lahko uživali kratkotrajen let. Danes je jadralcev na planerjih vseveč.
Najbolj je nova zvrst letenja razširjena v Kaliforniji, kjer so morske obale prav primerne za to početje. Moderni planerji so sestavljeni iz izredno lahkega ogrodja in plastičnih mas. Z njimi se pristaši tega športa spuščajo s strmih obal proti vetru in na ta način, prosto viseč na ogrodju, lahko ostanejo v zraku tudi celo uro. Izkoriščajoč zračne tokove in veter, so umetnost prostega jadranja pripeljali tako daleč, da že dolgo ne lete več samo v eno smer, ampak so zmožni opraviti tudi zapletene obrate. „Obešeni jadralci", kot jim pravijo, so mnenja, da je takšne vrste letenje še najbliže letenju ptic, saj niti za dvig v zrak ne uporabijo pogonskega motorja, ampak so odvisni le od vetra in kril. Zanimivo je tudi, da so najbolj navdušeni pripadniki „obešenega jadranja" prav piloti.
Sintetične
gliste
Nov pripomoček za ribiče - Tudi z vonjem
Naj se sliši še tako čudno, pa je vendar res, da po vsem svetu čedalje bolj primanjkuje morskih glist, kijih ribiči na morju uporabljajo kot vabo za ribe. Za sladkovodne ribiče pa tudi ni lahko, kadar si morajo nabavljati navadne gliste. Temu je prisluhnil neki britanski proizvajalec in izdelal sistetične morske gliste, ki so popolnoma podobne svojim živim vzornicam, imajo enak vonj zaustavil. Proti temu mišljenju nastopa močna znanstvena skupina futuro-logov, ki
Proizvajalec zatrjuje, da so nove umetne gliste mnogo boljše kot naravne in cenejše kot večina drugih vab. Ker umetne vabe nimajo okusa, sc mnogokrat dogaja, da ribe ne prijemljejo. Pri umetnih glistah pa ribe prepričuje tudi okus, da gre za resničen plen, zato umetno glisto brez pomišljanja požro.
Umetna glista jc narejena iz gumaste mešanice, v katero so vmešani razni proteini in koncentrirana ribja olja. V mešanici je kot skoraj najpomembnejša sestavina posebna dišeča snov, ki ne izgublja vonja v ničemer ne kvari okusa cele sestavine.
To najnovejšo pridobitev je preskusilo več sto ribičev, preden je prišla na tržišče. Vsi, ki so imeli z njo opravka, so jo zelo pohvalili. Po njihovem mnenju je rokovanje z umetno glisto preprostejše, prav gotovo pa veliko bolj čisto kot z živo glisto, poleg tega pa ni nobenih težav s shranjevanjem. In še eno prednost so ugotovili poskusni ribiči: umetna morska glista sc prav dobro obnese tudi pri ribolovu v sladkih vodah.
V SREDNJEM VEKU
9. Zlovešča tišina je zav	Kukenberk.
Sova se je potuhnila v dinji ^ je l^1 so se previdno obesili pod strop in nii^a *J komaj upala dihati v svoji luknji.
Smrdelo je po katastrof'-
Inje prišla ta katastrofa^ . Polnoč je udaril zvon
Je;
'n
iz slamnatih
streh so šinili plameni. Turki so bili na obisku v Košati lipi. ..
Ko so pesjani pospravili po vasi, so odšli v breg, da posesajo še v gradu. Vse, kar ni naravnost iz sna skočilo čez obzidje, seje znašlo privezano na konjski rep! In zdravilo sije mačka na poti v turško sužnost.
Med ujetniki sta bila tudi naša junaka. Krevsala sta
za smrdljivo konjsko zadnjico — tu in tam ju je oplazil konjenikov bič — in razmišljala o minljivosti vsega lepega in veselega. In nista si mogla kaj Paradižnik in Paradižnica, da bi se ne spomnila starega U-gibe, kije tako bistrovidno predvidel njuno usodo. Ko pa sta pomislila, da je stari U-giba napovedal tudi kugo in nazadnje celo čarovniško grmado, jima je prišlo, da bi popenila...
Harold Daniels
je nosil
POT V L0ST CREEK
Padal je droben dež, ko je Ed Fratus ustavil svoj mali, zeleni tovornjak pred Ben Tulipovo gostilnico. Z usnjenim kovčkom v roki je stopil v lokal. Bil je rdeč v obraz, majhne rasti in debel.
Mimo Eda je bilo	notri	še pet, šest gostov.
- Teden dni te ni	bilo!	- je rekel gostilničar.
Stari Sam Pine,	ki je stanoval v bližini, je	stopil	na
dvorišče svoje hiše.	Imel	je blizu šestdeset let,	pa je	bil še
vedno močan in ravne drže.
Stari Sam Pine je bil ponosen na svoje otroke, hišo in zemljo.
Tedaj je zaslišal iz hleva hrup, nato pa glas:
- Oče, oče! Pridi takoj sem! - in videl svojega srednjega sina Claya z vilami v rokah. Pred njim je stal ogromen bik in z rogovi skušal odbiti orožje.
Najmlajši Samov sin Davey je ležal na tleh, bikovi rogovi pa so bili okrvavljeni.
Stari Sam je zagrabil Daveya pod pazduho in ga odnesel iz hleva. Pritekel je najstarejši sin John in skupaj s Clayem nagnal bika v stajo. Na vrata sta dala železno zaporo.
Sla sta iz hleva in stekla za starim Samom. Ta ie Daveya in hitel proti tovornjaku.
- Ti boš vozil — je rekel Clayu. — Moramo biti čimprej pri zdravniku.
Kmalu je Clay nenadoma pritisnil na zavoro, ko je opazil pred sabo zeleni tovornjak. Začel je trobiti. Pot je bila ozka in na obeh straneh je bil jarek. Kljub temu je bil prostor za srečanje. Če bi se zeleni tovornjak malo umaknil na stran, bi Clay lahko peljal mimo.
Ed Fratus je še vedno mislil na 40 dolarjev, ki jih je izgubil pri pokru v gostilni. Bolj ko je žaloval za izgubo, bolj je bil besen. V ogledalu je videl svetilke Pinovega tovornjaka in slišal hupo.
- A, ne boš me prehitel! - je zaklel in zapeljal še bolj na sredo ceste ter zavozil počasneje.
Ed Fratus, ki je bil sposoben za vsako zlobnost, je izračunal, daje do Lost Creeka okoli dvajset kilometrov in odločil se je, da bo ves čas vozil po sredini ceste.
Clay je zapeljal tovornjak na levo stran ceste in dodal plin. Njegov tovornjak je bil . skoraj vzporedno z Edovim. Prišel bi mimo, če bi zeleni tovornjak zapeljal vsaj deset centimetrov v desno. Začutil je, kako leva kolesa njegovega avta drse v jarek. Koje bilo že nevarno da bi se avto prevrnil, je zavil močno v levo in prevozil jarek. Avto je nekajkrat preskočil, se stresel, nato pa obstal na njivi z deteljo.
Drugi avto je izginil v daljavi, njegov voznik pa je zmagoslavno trobil.
Obupani so stari Sam in sinova v petnajstih minutah z golimi rokami napolnili jarek z zemljo in zapeljali tovornjak nazaj	na	cesto.	Pol
ure pozneje so bili v čakalnici zdravnika v Lost Creeku.	Na žalost je
prišel iz ordinacije in močno razširil roke:
- Žal mi je gospod Pine, izgubil je preveč krvi!
- Bi ga rešili, če bi ga pripeljali dvajset minut prej? - je vprašal stari Sam.
- Da! Ostal bi živ. Dal bi mu transfuzijo.
.Clay, ki so mu solze tekle po licih, je zašepetal:
- Oče, najti moramo človeka, ki nas je zrinil s ceste.
Eda Fratusa niso našli v Lost Creeku, čeprav so vso noč hodili po ulicah.
Ko so naslednje jutro prišli na kraj, kjer so zapeljali čez jarek, so se ustavili in stari Sam je spet pogledal sledove zelenega tovornjaka. Dve gumi sta bili popolnoma novi in sta pustili globoke sledove v ilovici. Drugi dve sta bili starejši in različnih modelov.
- Spoznal bom te sledove, če jih spet vidim - je rekel stari Sam. Naslednji dan je stari Sam sedel v tovornjak in se odpeljal v naslednjo smer od Lost Creeka.
- Ne vem, kam je ^odšel — je rekel sinovoma - toda nekam je moral iti.
Pripeljal se je do Ben Tulipove gostilnice. Ko je stopil noter, je vprašal:
- Tulip, predvčerajšnjim je bil tu zelen tovornjak. Povej, kdo gaje vozil?
- Ed Fratus! - je odgovoril gostilničar.
- Kje ga lahko dobim?
- Ne vem, prihaja samo od časa do časa. Potuje po vsej državi in prodaja svojo robo. Morda bo prišel sem spet čez kak teden.
Nekaj dni pozneje je stari Sam spet prišel v Tulipovo gostilnico in sedel za mizo v kotu. Presedel je vse popoldne, pa človeka, ki ga je iskal ni bilo. Naslednji dan je imel več sreče, spustil se je že mrak, ko je prišel Ed Fratus z usnjenim kovčkom.
- Dober večer, Ed! - je pozdravil glasno gostilničar.
Starec ni vstal. Eda ni niti pogledal. Ce je to bil tisti, ki gaje iskal, bosta Clay in John prepoznala tovornjak in prišla noter, kot so se dogovorili.	^
Fanta sta'hitro spoznala tovornjak. Splazila sta se k njemu in odstranila pokrov bencinskega tanka. Kos cevi sta dala v tank in v vedro pretočila skoraj vse gorivo.
Ed Fratus je obstal v gostilni kake pol ure. Potem je sedel v tovornjak in nadaljeval vožnjo.
Čez nekaj minut so se za njim odpeljali Pinovi.
Kmalu so opazili Eda Fratusa, ki je stal zraven svojega tovornjaka. Ko so obstali, je rekel:
- Nimam bencina! Morda mi lahko pomagate?
Pinovi so pojasnili, da doma imajo bencin in so se ponudili, da ga potegnejo do tja. Ed je veselo privolil.
Ko so obstali pred hišo, je stari Sam predlagal:
- Moj sin bo napolnil vaš rezervoar, gospod. Pridite noter kaj popit.
Po nekaj kozarčkih žganja je bil Ed Fratus še bolj rdeč.
- Imel sem še enega sina - je rekel stari Sam. - Umrl je prejšnji teden. Bik ga jc z rogovi. Bil je še živ, ko smo ga naložili v tovornjak in odpeljali v Lost Creek. Če bi prišli dvajset minut prej, bi ga zdravnik rešil. Pri tem pa nas je oviral človek, ki je vozil zelen tovornjak. Vemo, kdo je bil v njem.
Eda Fratusa je prevzel paničen strah. Bilo mu je jasnd, zakaj so ga povabili v hišo.
- Moram iti! - jc zajecljal in vstal.
- V eni uri boste mrtvi - je rekel stari sam in s prstom pokazal na Edov kozarec.
Ed je pogledal starčevo čašo in videl, da je povsem polna. Spomnil se jc, da stari ni niti pokusil žganja.
- Zastrupili ste me! - jc zavpil.
Stekel je iz hiše irt skočil v svoj tovornjak. Strup deluje v eni uri. Prišel bo pravočasno v Lost Creek in zdravnik ga bo rešil.
Ni še prevozil kilometra, ko je pred sabo zagledal tovornjak, kije počasi vozil po sredi ceste. Začelje trobiti. Ko je prišel čisto blizu, je spoznal tovornjak starega Sama.
Trobil je in vpil, tovornjak pred njim pa je še naprej vozil po sredini ceste.
Pol ure pozneje je Clay prišel v kuhinjo, kjer sta ga čakala oče in John.
- Mrtev je! — je rekel fant. - Ko je videl, da ga ne bom spustil naprej, meje kljub temu skušal prehiteti in zletel v jarek.
- Hočeš reči, da sc je prevrnil in ubil? - je vprašal John.
- Niti malo se ni ranil. Skušal jc spraviti avto nazaj na pot, pa mu ni uspelo. Nato jc stopil iz tovornjaka in začel teči proti Lost Creeku. Nenadoma je obstal, se prijel za srcc in padel.
Stari Sam je zmajal z glavo:
- Bil jc debel in pijanec. Ne bi smel teči.
Vzel je svoj kozarec žganja, istega, ki ga je pil tudi Ed.
- Nima smisla, da bi šlo dobro žganje v nič! - je vzdihnil in izpil rumenkasto pijačo.
V
Pesek - za rudarje zlato
Lignita v Globokem še ne bodo zavrgli
Po združitvi z anhovskim Salonitom žive globoški rudarji boljše življenje. Sicer jih je še vedno zaposlenih le okrog 60, vendar so se jim v povprečju občutno povečali osebni dohodki. V glavnem se ukvaijajo z izkopom gline, s katero zalagajo Jugokeramiko Zagreb, Cinkarno Celje in jeseniško železarno, kar 4.000 ton pa so letos izvozili v Italijo, tako da so polletni plan 9.000 ton že presedi.
Sicer pa v rudarskem obratu v Globokem vse svoje bodoče programe povezujejo z izgradnjo tovarne silikatne opeke v Brežicah. Tja bodo vozili iz bizeljskega peskokopa vsako leto nad 2 milijona ton peska, medtem ko bodo boljšega iz Globokega še naprej prodajali kupcem. Rekli smo, da se vse bolj preusmerjajo na dnevne kope, kajti izkopa-
NOVO V BREŽICAH
PREMALO POSTELJ. - V dijaškem domu Šolskega centra je prostora za 120 učencev. Letos niso mogli ugoditi vsem prošnjam za sprejem. Prejeli sojih nad 140. Upoštevali so predvsem socialni položaj prosilcev, oddaljenost od šole in prometne zveze. To ni bilo lahko, saj stanujejo v internatu učenci iz vse Dolenjske in Posavja.
KONCERT ZA LETOVIŠČARJE. - Artiški pevci in tamburaši so pred kratkim obiskali počitniško skupnost Materada pri Poreču. Letoviščarjem, ki preživljajo tam svoj dopust, so priredili koncert.
POLICE ZALOŽENE. - V brežiški knjigarni so' imeli prodajalci v zadnji tretjini avgusta naporne dneve. Solarji so pritiskali z vseh vetrov. Na srečo so letos s knjigami dobro založeni in jim lahko ustrežejo, razen v primerih, ko so učbeniki še v tisku.
vanje v jamah je vedno dražje, zato bodo ta mesec opustili delo še v zadnji jami, tako da bomo v Globokem le težko govorili o rudarskem poklicu
V velikem dnevnem kopu na Malem vrhu pa izkoriščajo kremenčev pesek za železarno Ravne in Sarajevo. Tudi tu bi polletni plan lahko dosegli, vendar je prišlo do zamud pri dobavi črpalk za separacijo. Sicer pa tudi v Globokem občutijo vse večjo težnjo po kvalitetni surovini. V tem kraju pa so tudi dokajšnje zaloge lignita, vendar ga bodo po programu razvoja eksploatirali šele leta 1976. Razmišljajo pa, da bi del premoga kopali že sedaj vsaj za najožje tržišče. Zamisel je ob pomanjkanju energetskih surovin vredna posebne pozornosti.
V. P.
DO PRAZNIKA NARED
V Pišecah, kjer bo jeseni središče praznovanja za letošnji praznik brežiške občine, komunalna dejavnost čez poletje ni prenehala. Kraj bo dobil nov trgovski center in do novega objekta morajo speljati le še stopnišča. Mimo njega so speljali cesto proti Sromljam in Podgorju. V vasi morajo do praznika dokončati kanalizacijo, asfaltirati cesti in na novo postaviti spomenik padlim borcem. Občani so sklenili pri teh opravilih sodelovati s prostovoljnim delom
KAPELCI NA TRŽAŠKO
Godbeniki iz Kapel kljub obilici poletnega dela vabijo dvakrat na teden. Študirajo nov program za nastop v Proseku-Kontovelu. Tja bodo odpotovali na obisk 8. septembra. S tem bodo vrnili obisk zamejcem in kot edini , ansambel iz Jugoslavije sodelovali na proslavi 80—letnice tamkajšnje pihalne godbe.
' L
Jh*
BREŽIŠKE VESTI
Stari most čez Krko in Savo v Brežicah je še zaprt za promet. Začeli so ga že popravljati, potem pa so imele prednost ceste. Toda do zime bo most spet nared. Tega se najbolj veselijo zaposleni iz vasi na desnem bregu Krke. (Foto: J. Teppey)
Dober kooperant je steber zadrjgjg
Pri Strajnarjevih v Dol. Ponikvah dobro sodelujejo z zadrug
tudi o tem, da bi radi prišli do hladilnika za mleko, saj ni lahko dvakrat na dan voziti ob uri v sosednjo vas posode z dvokolico. Menijo, da
Pri Strajnarjevih v Dol. Ponikvah kar najbolje izkoriščajo različne vrste kmetijske proizvodnje. Za kmetijski inštitut Slovenije so posadili 10 vrst krompirja za poskuse,	v obnovljenem	hlevu je	lepo
število molznic in bikcev, sedaj pa je	na vrhuncu	obiranje kumaric.
V kumaricah so že šest tednov po 5 ur na dan, gospodinja in 4 hčerke.
Pridne roke, delp kot nalašč za počitnice. Na 10 arih kumaričnega nasada so natrgali 5 ton te vrtnine, kar je vredno 12 tisočakov. Premijo za to, ker je večina pridelka prvo - in drugovrstnega, pa še pričakujejo.
Marija Strajnaijeva nam je izdala tudi nekatere svoje izkušnje. Tisto, kar oberejo zjutraj, in tisto, kar pustijo za zvečer, označijo z vrvico.
Luknjo za male kumarice, kar ponekod uporabljajo za merico, so opustili, saj se različno raščeni plodovi zatikajo, čeprav so še po meri. Bolj
prav pride sličica ali po tolikih obiranjih kar izkušnja! Obiranje?je lažje in donos večji, če vrste kumaric niso zasajene pregosto: takole po meter imajo razmika, gospodinja pa je rekla, da bodo drugo leto posadili še kakšno vrsto manj.
V lepo urejenem hlevu so potožili
SLAVJE TUDI NA TREBELNEM
Ob praznovanju letošnjega občinskega praznika slavja tudi ne bodo šla mimo Trebelnega, v bližini katerega je bila med vojno ustanovljena Gubčeva brigada. Osrednja prireditev v tem kraju bo jutri ob 17. uri, ko bosta obujala spomine Vida Brest in Milan Brezovar, člani organizacije ZB iz Dola pri Ljubljani pa pripravljajo še zanimiv kulturni program, na katerem bodo sodelovali dolski harmonikarji in ansambel Savski val.
bi pri nabavi hla^daI n to” magati zadruga, gorega posluha. Kot mar pooi^fg kmeta jih tar%:“t pla^ ^ traktorjev: naiog > ^ že pred letom niso dobili. Ko bo dn0 manj
Iz kraja v ^	s.
rAVE	*
IZOBESITE ZAS zjva vse I	*
ska konferenca	s
lovne organizacije. ^ ptflo , nike in uPrJv‘ j, stavb, ^ ^ prostorov in drug fl(j občinskega praj" ti iz°be&i	r,.
pa do konca s ovesj seog g stave. Ravno tako ,n m	j
na osrednjo sl Svetine	^
spomenika To Gubca djG
,,nnM od Ifcd osnovi ^
li vse šote v	jn os*
e na reV0'uo Siskal^ni# boj. Danes ?>ostaRreZovar »J jr ško šolo Milan ? boSta 8°»h l7> Vida Brest, Jačano? *,(# larjem in vsem	®	V*
na Trebelnem, v Cvetan, p Vipotnik m Fr Muele y #
kem Gabru R^ iserge ^^ Podobnik, na	^	f
v Mokronogu	vfi
ko Klančar, v g ^
DANASEljE
EK ?£&&&&
pozabiti podane, *5*3
Kosti mirenske
zala kar vedo*®	d
domov so nje" tegaP eV
vso opremo, ra	lB
mladež nikoh	d
je namreč £>nu kov V dostne kolicme d3je
osvežilnih pU^c,
res prijetno.	^
Bikci šo v pogodbeni reji. Vnaprej se bodo zanašali le na svoje krave in rejo teličkov. Vsaka krava daje po 15 litrov mleka na dan. (Foto: Železnik)
Nova elektrarna - še letos
V Brestanici obetajo po novem letu več električne energije
magala odpreti dolino. Z morebitno razširitvijo predora bi se izognili ozkemu cestnemu grlu skozi Brestanico, zato upajo, da se jim bodo želje uresničile in da jih bo cesta bolj kot doslej povezovala s svetom.
J.T.
V Brestanici bo letos dograjena nova plinsko-pama elektrarna. Obratovati bo začela 1. januarja 1975 z močjo 69 megavatov. Rekonstrukcija stare elektrarne in postavitev nove bosta opravljeni v rekordnem času, kar je velikega pomena za slovensko elektro gospodarstvo.
Brestaniška elektrarna se bo v kritičnih trenutkih hitro vključila v slovensko električno omrežje in ublažila posledice, ki jih vsako leto znova povzroča pomanjkanje tovrstne energije. Plinsko-parna elektrarna bo predvidoma obratovala pet tisoč Ur na leto, dokler ne bo dograjena jedrska elektrarna v
KRŠKE NOVICE
SEZONA KONČANA - Z nedeljskim tekmovanjem za republiško posamično prvenstvo mlajših pionirjev so Cclulozarjevi plavalci končali letošnjo poletno sezono. V primerjavi s preteklimi je bila dosti bolj uspešna, saj so se pionirji ponovno v vseh kategorijah uvrstili med tri najboljše slovenske klube.
VSE PO NAČRTIH - Priprave za proslavo ustanovitve Gorjanskega bataljona, ki bo 15. septembra v Črneči vasi, potekajo po načrtih. Ta kraj v Gorjancih bo na slavnostni dan dobil več pomembnih stvari, tako da se bo poslej lahko z okoliškimi predeli hitreje-razvijal.
NOVA POSTAVITEV - V kosta-njeviški šolski Gorjupovi galeriji so pred dnevi zamenjali precej doslej razstavljenih likovnih umetnin. Galerijski fond obsega okoli tisoč del, zato je razumljivo, da vseh naenkrat v pretesnih Šolskih hodnikih ne morejo razstaviti. V sedanji postavitvi je okoli 120 skk, grafik, kipov in plastik.
KOLIKO LETOS? — Ta teden so v Dijaškem domu Milke Kerinove sprejeli letošnje gojence in jim pripravili nekaj novosti, tako da sc bodo vsekakor še bolje počutili. Kolikšni bodo oskrbni stroški, vodstvo ustanove še ne ve, vsekakor pa bodo zaradi nenehnih podražitev večji, kot so bili lani.
KRŠKI TEDNIK
K
Krškem. Za pozneje napovedujejo le dva tisoč ur obratovanja na leto. S polno močjo bo vskočila le, kadar bo prišlo do kritičnih trenutkov v preskrbi z električno energijo.
Stara elektrarna daje zdaj 25 megavatov. Obe skupaj bosta pozneje obratovali z močjo 94 megavatov. Do zdaj je elektrarno poganjal premog. Na rekonstrukcijo so začeli misliti obenem z usihanjem rudnika na Senovem, ki je dajal Brestanici gonsko energijo. Rudnik ima le še ratko življenjsko dobo, zato so predvideli za elektrarno tekoče gorivo.
Prebivalci Senovske doline računajo, da jim bo nova elektrarna po-
V	ČRNEČO VAS PO ASFALTU
V Črneči vasi bo 15. septembra srečanje Gorjanskega bataljona in Krajiške brigade. Do takrat bodo asfaltirali cesto do te gorjanske vasi. Obenem z njo bodo odprli tudi vodovod, za katerega so ljudje žrtvovali veliko prostovoljnih delovnih ur. Vas se bo do praznika vsa prenovila. Hiše bodo dobile nove fasade in tako bodo končno izbrisani še zadnji sledovi vojne.
SLAVJE NA ZDOLAH
V nedeljo, 1. septembra, so na Zdolah izročili prometu asfaltno cesto, ki povezuje vas s Krškim. Asfalt je Zdolanoin nadvse dobrodošel, saj se jih veliko vozi na delo v Krško. Tudi učence prevažajo k pouku v krško osnovno šolo. Za vodovodom je asfalt za to območje največja pridobitev.
NA POLŠCO ČIMPREJ VODOVOD!
Prebivalci levega brega Save v Krškem (bivša Polšca) kažejo izredno pripravljenost za napeljavo vodovoda. Na to območje bi razširili obstoječe omrežje. Da bi lahko čim-prej ustanovili vodovodni odbor in se dogovorili za prispevek, naj se interesenti za vodovod zglasijo pri delegatu krajevne skupnosti Hermanu Preglu, upravniku pošte v Krškem.
„Učitelji v Koprivnici se bomo pomladili s šolo vred. Novo šolsko poslopje nam bo končno omogočilo enoizmenski pouk. Današnji dan je zame dvojni praznik. Vrata nove šole se odpirajo točno za dvajseto obletnico mojega prihoda v Koprivnico/4 je po nedeljski slovesnosti izjavila učiteljica Tilka Polšak.
iffim
Malka Žvar, učiteljica v kopriv-niški osnovni šoli: „Tukaj učim od 1946. leta, zato sem tembolj vesela, da se je ljudem v tem šolskem okolišu končno izpolnila dolgoletna želja po lepši in prostornejši šoli, kakršne obiskujejo otroci v drugih krajih."
DOBER ODMEV NA RAZPISE
Novoustanovljeni Zavod za prosveto in kulturo v Sevnici je pred kratkim objavil razpise za vrsto izobraževalnih oblik. Tako še vpisujejo v večerno osnovno šolo za odrasle; šolanje je brezplačno. Tudi tisti, ki niso dokončali 4. ali 5. razreda, lahko opravijo te razrede, če bodo opravili izpite. Ravno tako bo zavod pripravil 1. in 2. letnik Višje komercialne šole iz Maribora, saj sevniško gospodarstvo potrebuje take strokovnjake. Če bodo zbrali dovolj prijav, bodo pripravili tudi oddelke višje šole za organizacijo dela. Za vse tiste, ki se bodo želele naučiti šivanja, bodo izvedli šiviljske tečaje. Kdor želi, se lahko po avdovizuelni metodi nauči tujih jezikov: nemščine, angleščine in francoščine.
v STUbENEC:
HIŠA ZA UČITELJA
Konec septembra bo v tem kraju
dokončno rešeno vprašanje stanovanja za učiteljstvo, kar je povzročilo
v preteklosti že prenekateri beg učitelja iz tega kraja. Dograjena bo namreč Marlesova montažna Iriša za šolo. Veljala je 450.000 dinarjev. Z novim šolskim letom je kraj dobil tudi učiteljski zakonski par, ki bo stalno v kraju.
ŠOLE OBNAVLJAJO
Gradbeno podjetje Bcton-Zasavje ureja tudi okolico šole in samo stavbo na Studencu, prihodnji mesec pa bo deležna popravil tudi streha podružnične šole na Bučki. Tudi v Loki pri Zidanem mostu so položili parket v enem razredu, v sevniški osnovni šoli pa so parkete prelakira-li.
BLANCA: OGLEDI ZA NOVO ŠOLO
Pred nedavnim so opravili lokacijski ogled za novo šolo, v torek pi bo še pregled komunalnih naprav. Sklad za gradnjo novih šol v občini čaka v glavnem samo še na Marlesove kreditne pogoje, pri čemer pa po vsej verjetnosti ne bo težav, saj so se načelno že dogovorili.
Kopitarna
Ob letu 2.000 metrov
V	tej najstarejši sevniški tovarni vztrajno nadomeščajo stare proizvodne prostore z novimi. Pred kratkim so podrli zadnje stare stavbe nekdanjega obrata pet, ki je po preselitvi v nove prostore služil še za skladišče. Na tem prostoru bo gradbeno podjetje Beton-Zasavje do konca leta postavilo proizvodno dvorano za izdelovanje plastičnih izdelkov, leseno obutev in mehanično delavnico.
Stari prostori so bili nevarni tudi iz požarnovarnostnih ozirov. Nova gradnja bo veljala 8 milijonov dinarjev, stroji pa 2,5 milijona. Del opreme je že nabavljen, posebna sušilnica, kupljena v Italiji, celo že obratuje. V teh prostorih bodo lahko povc-
BOŠTANJ : ASFALT BO
Minuli petek so na ogledu v vasi predstavniki krajevne skupnosti, občine in Cestnega podjetja Novo mesto, TOZD Krško, sprejeli dogovor o asfaltiranju nekaterih cest v vasi. Vaščani so že spomladi podpisovali izjave o pripravljenosti za prispevke.
Akcijo poceni lastno delo.
Gradbeni odbor bo ob sodelovanji' vaščanov opravil vsa pripravljalna zaključna dela, Cestno podjetje glavnem samo položilo astalt. *r -račun za dela na vaških ulicah *n nad milijon dinarjev, s tem ko p veliko del preložili vaščani na s J ramena, pa bodo dobili asfalt za kaj manj kot 620 tisočakov. Z so pričeli že v ponedeljek.
čc pj* -
PC’ČI °l.rp ZA ‘''rtZDf-rf r*:
as?	h
jifi n asi	sP	P *c ^	V**]
borcev- J	^	of](f	\	«i
ifei ■
poučn*’
Odkupne cene določa tržišče
Sodelovanje med kmetijsko zadrugo in kmeti ima še veliko možnosti Mesna kriza prizadela živinorejce ■ Zadruga bo letino odkupila
„Odkupne cene skušamo določiti sporazumno, potem ko se pogovorimo s proizvajalci in kupci. Res je, da kmetje proizvajalci z njimi običajno niso zadovoljni, saj mnogokrat tudi upravičeno zahtevajo pošteno plačilo za svoje delo. A kaj, ko so cene v največji meri odvisne od ponudbe in povpraševanja na tržišču,“ je med drugim povedal vodja pospeševalne službe pri črnomaljski kmetijski zadrugi inž. Niko Požeg.
Kmečka sekcija, ki deluje v okviru občinske konference SZDL, posveča dovolj pozornosti razvoju kooperacijskih odnosov med kmeti in kkmetijsko zadrugo. Odnosi naj bi temeljili, tako so poudarili na svoji zadnji seji tudi člani črnomaljske občinske konference ZK, na obojestranskih čistih računih, medsebojnem zaupanju in poštenem poslovanju. Seveda s tem ne nameravamo trditi, da doslej ni bilo tako. Res pa je tudi, da čas znova in znova ponuja nove oblike medsebojnega sodelovanja.
Kmetje, ki so se preusmerili v pitanje govedi v sodelovanju s kmetijsko zadrugo, so seveda razočarani. Mesna kriza, za katero pa zadruga nima prav nobenih „zaslug1*, je to sodelovanje povsem razdrla. Nekateri živinorejci razmišljajo celo o odhodu v službo ... Dobro pa je še naprej sodelovanje med kmeti kooperanti in kmetijsko zadrugo na področju pridelovanja pridelkov, ki jih za svojo proizvodnjo potrebuje „Belsad“. Kooperanti bodo letos pridelali okrog 150 ton rdeče pese, letos pa so pričeli za ^Belsad** gojiti
tudi kumarice na treh hektarih. Izkazalo se je, da so klimatski pogoji za gojenje kumaric v Beli krajini ugodni, saj bodo nekateri pridelali na hektarju površine kar 30 ton kumaric. Vendar pridelovalci kumar niso zadovoljni z odkupnimi cenami, saj terja gojenje kumar veliko dela. Tistemu, ki ima številno druži-/- >
VDV DIVIZIJA SLAVI
Pred dnevi so se člani odbora za pripravo proslave I. VDV divizije, ki bo 13. in 14. septembra v Črnomlju, domenili za potek prireditve. V petek, 13. septembra, bodo na Golupičevi hiši odkrili spominsko ploščo VDV diviziji, zvečer bo slovesnost ob tabornem ognju. Mladinci VDV enot pa bodo ta dan odšli na pohod iz Dolenjskih Toplic preko Baze 20, Mirne gore in Starega vrha v Črnomelj. Naslednji dan bo zborovanje s kulturnim programom v Dolinici, kjer bodo podelili domicil II. bataljonu prve brigade I. VDV divizije.  ^
Kake tri tone krompirja bi rad prodal kmet Janko Žunič iz Vrano-vičev. Lani je dobil za kilogram 1,20 din, letos pa se mu obeta le dinar. „Še davke naj znižajo, če je drugo manj vredno,“ meni. .. (Foto: B. Podobnik)
no in mu za obiranje kumar ni treba najemati tuje delovne sile, se pridelovanje splača, drugim ne.
V	Starem trgu namerava zadruga s pomočjo kooperantov v prihodnjem letu pričeti gojiti ribez, kasneje pa naj bi ribez pridelovali tudi drugod, seveda če bo občina razveljavila svoj odlok o prepovedi gojenja ribeza. Prihodnje leto naj bi pričeli gojiti tudi jagode.
„Belsad“ bo to jesen v Beli krajini pokupil vse tržne presežke jabolk in sliv. Za proizvodnjo bo namreč potreboval okrog 1.500 ton jabolk in 200 do 300 ton sliv. Kmetijska zadruga pa bo pokupila tudi ves ponujeni krompir, vendar bo odkupna cena letos zaradi močnejše konkurence na trgu manjša, kot je bila lani. Kmetje bodo dobili za kilogram krompirja le po en dinar.
B. PODOBNIK
ČRNOMALJSKI DROBIR
MESNA KRIZA - Nekatere kooperante črnomaljske kmetijske zadruge, ki so se usmerili v pitanje govedi, je mesna kriza tako prizadela, da se sedaj kljub urejenim hlevom sprašujejo, če se jim ne bi bolj splačalo vse skupaj pustiti in se zaposliti ...	•
najmlajši Solarji - Malo
šolo, ki bo trajala vse šolsko leto, bo letos na V. ici obiskovalo več kot trideset m V.ko/. Starši jih zelo radi pošiljajo v to šolo, saj se je pokazalo, da so otroci, ki obiskujejo ta prostovoljni pouk, potem v pravi šoli uspešnejši.
PREMALO UČENCEV - Osnovno šolo v Ziljah naj bi letos obiskovalo le osem učencev. Ker pa je to le premalo, so se dogovorili, da bodo obiskovali pouk na Vinici, v Ziljah pa bodo šolo začasno zaprli - do tedaj, da se bo nabralo več učencev.
SREČANJE DOPISNIKOV - Na Vinici bo sredi oktobra srečanje pionirjev dopisnikov iz vse Slovenije. Razen njih bodo obletnico ustanovitve Slovenskega novinarskega društva v tem mesecu v Beli krajini proslavile tudi slovenske novinarske hiše.
poročmafec
Letos obnoviti Šeškov dom
Nova centralna kurjava, oder in streha
Kaže, da bo letos v glavnem zaključena obnova Doma Jožeta Seška v Kočevju. Predvsem naj bi dokončali urejanje nove centralne kurjave (kombiniran kotel, naprave za tekoča goriva, cisterna, avtomatika), prekrili- streho, obnovili oder, uredili dvorano, lutkovno dvorano in garderobo za igralce. Posebno je potreben obnove oder, ker deske na njem škripljejo, zato nastopajoči negodu-
jej°-	‘
Za ureditev vsega naštetega bo zbranih v občini okoli 270.000 din,
200.000	din pa so zaprosili posojila pri republiški kulturni skupnosti.
PREMAJHNE LESTVE
Javno razsvetljavo sta dobila Predgrad in Dol v kočevski občini.
V	Predgradu luči res svetijo, Dol pa je bil vso turistično sezono in je še danes v temi. Vzrok je ta, da bi morali žarnice sami namestiti, vendar v Dolu nimajo tako visokih lestev, da bi dosegle do vrha stebrov za javne luči.
SPET CENEJŠI KRUH
Od 26. avgusta naprej bodo v Kočevju spet pekli kruh iz moke tipa 1000 po 3,60 din kilogram. Doslej so pekli črni kruh le iz moke tipa 8oo, katerega cena je bila 4 din za kilogram. Kruha iz moke tipa 800 zdaj ne bo več.
Hkrati, ko urejajo Seškov dom, razmišljajo ne le o njegovem kulturnem poslanstvu, ampak še, kako bi ga kar najbolje izkoristili. Po enem izmed predlogov je najbolj primerna zgradba v mestu za občinske seje. Skupna seja občinske skupščine bi bila v glavni dvorani. Če bi skupščina zasedala ločeno, pa bi lahko en zbor zasedal v glavni dvorani, drugi v lutkovni in tretji v avli ali v bližnjem Domu Dušana Remiha.
OBSOJEN SKLEP MELAMINA
Na zadnji seji predsedstva krajevne skupnosti Kočevje so razpravljali o ureditvenih delih in asfaltiranju, o dosedanjem delu in pripravah za gradnjo telovadnice in bazena ter obsodili sklep kemične tovarne MELAMIN o odpovedi ogrevanja stanovanj v Kidričevi ulici. Nadalje je predsedstvo imenovalo iniciativni odbor za ustanovitev komunalne skupnosti, žirijo (razsodišče) za podelitev priznanj in nagrad krajevne skupnosti Kočevje-mesto in komisijo za socialno-zdravst-veno varstvo ostarelih in bolnih ter invalidov.
Kljub poletni vročini in dopustom ima komisija za opravljanje vozniških izpitov pri občinski skupščini Kočevje veliko dela. Od 4. junija do 6. avgusta je opravljalo vozniške izpite 309 kandidatov, medtem ko je v vsej prvi polovici leta 1974 delalo izpit 495 kandidatov. Uspešno je opravilo izpit 238 kandidatov ali 45,7 odstotka, ostali pa so padli. Na fotografiji: pred izpitno vožnjo. (Foto: F. Brus)
— Zakaj je izginil iz dvorane komiteja ZK, kjer so pogosto sestanki vodstev raznih organizacij, napis „Zakaj uporabljaš tujko, če imamo zato primemo slovensko besedo “?
— Najbrž je motil nekatere družbeno-politične delavce.
Drobne iz Kočevja
DEŽ - Vreme je na hitro zadržalo vse delo na polju, vrtovih in pri zidanju stavb. Nalivi so zalili nekatera območja, kjer so njive. Grozi nevarnost, da bo pričel krompir gniti. Škodilo bo tudi čebelarjem, ker je naliv spral hojo. V nalivih je bilo uničenih veliko čebel.
TATOVI - Vrtičkarji pa tudi drugi sc pritožujejo, da jim kradejo pridelke, predvsem fižol v strokih in zelenjnate glave. Tudi sadja ne pustijo pri miru. Eno takih skupin so prepodili. Tatovi so hitro zbežali na cesto, kjer jih je čakal fičko, in se odpeljali proti Stari cerkvi.
MRTVILO •- Društvenega dela med počitnicami letos skoraj ni bilo, mesto je bilo prazno, vse je bilo na počitnicah. Bile so le razstave v Likovnem salonu in predstave v kinu. Medtem pa je bilo v drugih krajih, celo manjših od Kočevja, precej živahno.
DRAŽJI KINO - Obisk kino predstav je bil kljub počitnicah dober, ker ima kino že stalne in zanesljive obiskovalce. Predvidevajo pa druge težave. Izposojevalnine filmov, ki so bile do sedaj okoli 600 din, so od prvega septembra dalje 1.200 din in več. Podražila seje kurjava, električni tok in drugo. Zaradi tega se bo podražila vstopnina in nikakor ne bi mogla biti nižja od 10 din, kar bo verjetno zmanjšalo obisk predstav.
PREVEČ GOLOBOV - Golobi so se po mestu tako razmnožili, da so že prava nadloga. Posebno se pritožujejo lastniki avtomobilov na parkiriščih.
K0CEUSKE KOVICE
REŠETO
Vsako uro 2.500 litrov
Pri metliški vinski kleti gradijo novo avtomatsko polnilnico ■ Poceni v vinotoču
SPREHOD PO METLIKI
„BETI“ NA SEJMU - Na Zagrebškem velesejmu, ki bo od 1,2. do 22. septembra, se bo Beti predstavila z antistatik kombinežami, spalnimi srajcami in pižamami, diolcn loftom in z volno Neveda.
KONEC KOPANJA - Prejšnji teden so zaprli Iskrino gostišče na Pri-mostku. V gostišču je bilo dobiti po zmernih cenah okusno jedačo in pijačo. Upokojenci Iskre pa so tamkaj brezplačno letovali.
VESELICE - DOBIČEK - Sezona veselic je minila. V juliju in avgustu so priredila gasilna društva vseh večjih vasi v občini veselice, ki so bile zelo dobro obiskane. Z dobičkom so si pridobila društva del sredstev za nadaljnje delovanje.
SLABE DESKE - Nihče se ne bi jezil, če bi kdo zamenjal deske na mostičku čez potok Obrh blizu Kometa. Deske na mostičku so tako dotrajane, da morajo biti vozniki zelo pozorni, če si nočejo poškodovati vozil.
metliški tednik
Maja prihodnje leto bo v metliški vinski kleti stekel trak polnilnice, ki bo povsem avtomatska in bo polnila ustekleničena vina. Zgradbo, v kateri bodo avtomatska polnilnica, skladiščni prostori, obrat družbene prehrane in poslovni prostori vinotoča, gradijo delavci „TGP“, zgrajena pa naj bi bila do maja prihodnje leto. Stroj za predelovanje grozdja in opremo za polnilnico bodo uvozili, sode za vino pa bodo kupili doma. Celotna investicija bo kmetijsko zadrugo veljala okrog 7 milijonov dinaijev.
V novi zgradbi bodo odprli nov vinotoč. Tako številnim gostom, ki obiskujejo metliško vinsko klet običajno „opremljeni** s pletenkami, ne bo več treba iskati vina po vsej Metliki. V novem vinotoču si ga bodo lahko kupili po reklamnih cenah. Prodajali pa bodo odprta in tudi ustekleničena vina.
V sedanji polavtomatski polnilnici ustekleničijo vsako uro 600 litrov
vina, v novi pa ga bo polovica manj zaposlenih ustekleničilo vsako uro po 2.500 litrov. Stroški polnjenja se bodo zmanjšali za polovico, kar je še posebno pomembno,, če upoštevamo vinski zakon, ki bo dovoljeval prodajati „odprta** vina le v krajih, kjer to vino pridelujejo, vsa druga vina pa bodo morala biti v steklenicah;
V	novi zgradbi bodo pridobili 600 kvadratnih metrov vseli prostorov, skladiščne zmogljivosti pa bodo dovolj velike tudi takrat, ko bo vinska klet poslovala samo z ustekleničenimi vini, ki jih bodo v kleti predelovali iz vsega belokranjskega grozdja.
„PROSTOR" ZA DAVKE
Zadnja seja vseh zborov metliške občinske skupščine je imela dva dela. Prvi/delovni, drugi pa svečani, s katerim so počastili krajevni praznik Gradca. V delovnem delu so delegati sprejeli zaključni račun davčne uprave za lansko leto. Pri tem so menili, da bo davčni službi zato, da bo lahko še naprej uspešno delovala, nujno potrebno urediti vsaj še en prostor.
DOLENJSKI LIST
St. 36 (1311) ★★ 5. septembra 19.74
Dela še za 15 žena
— Zakaj je na proslavi v Dolenji vasi najstarejši gasilec ob predaji starega sokolskega prapora predsedniku mladine dejal, „naj mladi vedno pomnijo, da so pili slovenske matere vino“?
— Ker gasilci ne pijejo mleka.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
KONTROLA MLEKA - Od 1-avgusta dalje kontrolira veterinarska inšpekcija tudi toploto mleka, ki ga prinesejo gospodinje na zbiralne odkupne postaje. Če mleko presega toploto 12 stopinj C, se zmanjša odkupna cena za 0,10 din pri litru.
TRAKTORJEV NI ■ - Dobavni rok za traktorje je že zdavnaj min»> traktorjev, ki so jih kmetje naročili, pa še ni, čeprav bi morali prispeti zc marca.
NI SUROVIN - Destilarna KZ Ribnica slabo posluje, ker ne dot) potrebnih surovin, čeprav sc J njihova odkupna cena od lani zviša* za enkrat. Kaže, da bodo destilarn« ukinili, v njeni stavbi pa naj v TRIKON Kočevje organiziral proiZ' vodni obrat.
HRANILNE VLOGE - Pri ^Z Ribnica hranilne vloge ne naraščaj > kot so pričakovali. Zna&iJ”
4.780.000	din ali 40.000 din^3 kot pred tremi meseci. Z obmo^J Ribnice je 2.630.000 din v*°^’ Loškega potoka 1.200.000 din Sodražice 950.000 din.
SPET PEKARIJA - S 1- ok!J brom bo Ribnica spet dobila sobno pekarijo. Zaradi tega bo n rala verjetno KZ zapreti svojo P dajalno kruha in zagotoviti delo a ma prodajalkama.
Gradbišče pri vinski kleti, kjer bo avtomatska polnilnica. (Foto: B. P.)
Konfekcija KRIM ima veliko naročil, novih delavk pa ne dobi - I^Jov obrat v Vel. Laščah?
V	obratu konfekcije KRIM v Sodražici so imeli letos tritedenski kolektivni dopust, ki je trajal do 5. avgusta.
Obrat, v katerem delajo lahko žensko konfekcijo (eno in dvodelne obleke, krila, bluze, lahke kostime), ima veliko naročil za domači trg in
Sodraška mreža
JOGURTA NI - S od raške gospodinje niso zadovoljne, ker v nobeni trgovini ni mogoče kupiti jogurta. Prilegel bi se vsaj v vročih poletnih dneh.
SPET ZASEBNA- Gostilna Mikolič, kije do nedavnega poslovala v sklopu podjetja ISTRA VINO Reka, je spet v zasebnih rokah in obratuje kot bife.
NIČ PLAVANJA - Bistrica je zelo onesnažena, plavalni bazen pa je ostal le pobožna želja Sodražanov. Pravijo, da bi bila gradnja predraga, saj ga še nimata niti Ribnica niti Kočevje. Vendar sc nekateri ne dajo in .pravijo, da bodo naredili'kar svoj zasebni bazen.
izvoz. Zato bi sprejeli še 15 delavk, ki bi jih na tečaju priučili za šivilje. Vendar so vsi razpisi zaman, ker v Sodražici in okolici ni več žensk, ki bi se želele zaposliti
Prostora za razširitev šiviljske delavnice je dovolj, saj bi lahko likalnico in šivalnico premestili iz zgornjega nadstropja v pritličje, ki ni izkoriščeno. Osrednje podjetje se bo zaradi pomanjkanja žena v Sodražici verjetno odločilo, da bo ustanovilo nov obrat v Velikih Laščah. V sodra-škem obratu pa bodo sprejemali na delo tudi posamezne ženske in jih sproti priučevali.
J. P.
V	NEDELJO NA VELIKO PLANINO
Prvi izlet na Veliko Planino v Kamniških Alpah bo iz Ribnice v nedeljo, 8. septembra. Ogledali si bomo tudi revijo narodnih noš v Kamniku in arboretum (rastlinjak) v Volčji dragi. Na Veliko Planino sc bomo peljali z gondolami.
V Kočevju in okolici je talna voda prenehala ogrožati hiše in delovne organizacije že v četrtek, v petek, ko je sijalo sonce, pa so pridrvele vode iz ribniškega območja. Rinža je narastla in poplavila v Kočevju tudi tržnico, da so prodajalci preselili stojnice kar na pločnik ob cesti, iz skladišča pa so si robo vozili s čolnom. (Foto: Primc)
Samoupravno zbirajo in trošijo
Medkrajevni svet, in ne občina, odloča o porabi samoprispevka
Medkrajevni svet krajevnih skupnosti (KS) občine Kočevje je na zadnjih dveh sejah razdelil del denaija, ki se zbira v obliki krajevnega samoprispevka za območje vse občine. To je eden redkih primerov, če ne edini, da z zbranim samoprispevkom ne razpolaga občinska skupščina ali njeni organi ampak tisti, ki ga plačujejo, se pravi delovni ljudje in občani, združeni v krajevnih skupnostih oziroma v medkrajevnem svetu KS.
BOLJŠO ELEKTRIKO
Novo električno napeljavo od Goršetov na hrvaški strani Kolpe do Lazov v kočevski občini pričakujejo Prebivalci tega dela Kolpske doline. » Lazih bo tudi nov transformator. Dela bodo po predračunu veljala °koli 400.000 din. Od tega bi polovico prispevali Hrvatje, pol pa Slovenci, se pravi kočevska občina, kj bo namenila za ta dela 100.000 din jz komunalnega sklada, 50.000 din
samoprispevka, ostalo pa bodo odslužili občani z delom ali prispevali material. Obnovitev električne napeljave je potrebna, ker ljudje zaradi slabe električne napetosti ne Korejo uporabljati pralnih strojev, televizorjev in drugih sodobnih električnih naprav.
Medkrajevni svet KS financira programe KS po prednostnem vrstnem redu, ki ga določijo sami predstavniki KS v medkrajevnem svetu. Pri tem upoštevajo nujnost posameznih del, koliko denarja bodo še občani ali kdo drug dodatno prispeval za financiranje programa, itd.
Po teh merilih je medkrajevni svet KS doslej razdelil 510.000
din, in sicer najprej KS Rudnik 50.000 din za vodovod in KS Vas-Fara 110.000 din za televizijski pretvornik, nato pa še KS Vas-Fara 250.000 din za asfaltiranje cest skozi naselja, KS Predgrad. 50.000 din kot so-finaciranje za elektrifikacijo naselij in KS Livold 50.000 din za komunalno urejanje na območju KS.	J.	PRIMC
Ustavo tudi uresničevati
Do konca meseca ugotoviti, kako uresničujemo ustavo v TOZD in KS
Tuje perje
Krajevna skupnost Kočevje-mesto zelo uspešno dela, odkar jo vodi predsednik Stane Otoničar. Že predlanskim pa so pri KS ugotovili, da je pametneje, včasih pa celo nujno reševati oziroma urejati nekatere zadeve skupno z eno ali več sosednimi krajevnimi skupnostmi. Zato so 25. oktobra lani tudi ustanovili medkrajevni svet krajevnih skupnosti, v katerem je danes včlanjenih 8 KS iz mesta in okolice, pa tudi nekaj bolj oddaljenih.
Postopoma pa so ugotovili, da je treba nekatere zadeve urejati enotno za vso občino oziroma v soglasju z vsemi KS, zato so že letos pozimi in spomladi pripravljali ustanovitev Skupnosti krajevnih skupnosti občine Kočevje, ki so jo 16. maja tudi ustanovili. Vse te organizacijske oblike so uvedli na osnovi izkušenj uspešnega dela, ne pa jih prekopirali pri sosedih.
Zanimivo pri vsem tem pa je, da so nekatere krajevne skupnosti iz drugih občin zaprosile KS Kočevje za osnutek statuta in ga nekatere celo v skoraj enakem besedilu,' kot je kočevski, že sprejele. Nekateri predsedniki KS zdaj dajejo izjave za ti3k,4e-levizijo o organiziranju krajevne skupnosti in krajevnih skupnosti, kot imajo to urejeno v Kočevju.
Razveseljivo je, če so vsi ti res sami prišli do podobnih zamisli kot v kočevski KS, če je njihova organizacij plod lastnega dela in izkušenj. Narobe pa je, če sc nekateri kitijo s tujim perjem. In prav to se dogaja.
J. PRIMC
Na nedavni seji usklajevalne komisije za spremljanje in uresničevanje ustave pri občinskem komiteju ZK Kočevje so spreje-
LETOŠNJE
ASFALTIRANJE
V Kočevju bodo prihodnji mesec predvidoma zaključili asfaltiranje in urejanje cest ter ulic. Asfaltiranje na Trati, Podgorska-kamnolom, Roška-AMD, osnovna šola Reška-dom upokojencev (odcep) bo veljalo okoli 1,9 milijona dinaijev. Od tega bo dobro polovico prispevalo gospodarstvo, ostalo pa-krajevna skupnost, in sicer lastna sredstva in dodatne prispevke občanov.
NOV MOST
Most čez Rinžo na Marofu pri Kočevju, ki ga je odnesla zadnja poplava, bodo zgradili povsem na novo. Načrt za gradnjo bo končan v teh dneh, novi most pa bo veljal okoli 500.000 din. Krajevna skupnost in Združeno KGP se dogovarjata, da bi plačala vsak polovico te gradnje.
:
POMOČ FILATELISTOM
Društvo filatelistov v Kočevju je zelo razširilo svojo dejavnost, predvsem med mladino. Vendar je v glavnem prepuščeno sebi, saj ne dobiva od nikoder pomoči. Krajevna skupnost Kočevje pa je uslišala prošnjo društva za denarno pomoč, ker meni, da je dolžna pomagati koristnim dejavnostim, ki zanimajo občane in še posebno mladino.
li akcijski program, ki zajema predvideno delo komisije do novembra letos.
Po tem programu bo komisija v prvi polovici tega meseca razpravljala o uresničevanju ustave na področju združenega dela, v drugi polovici meseca pa o uresničevanju ustave na področju samoupravljanja v krajevnih skupnostih. Oktobra bo razprava o uveljavljanju delegatskega sistema, usposabljanju delegatov in izgrajevanju sistema obveščanja ter ocena združevanja v TOZD in OZD. Konec oktobra pa bo še razprava o spremembah in dopolnitvah občinskega statuta.
Novembra bodo razpravljali o prilagajanju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti novi ustavi ter ustanavljanju še drugih interesnih skupnosti.
Usklajevalna komisija bo pri svo-, jem delu sodelovala z vsemi družbeno-političnimi organizacijami, občinsko skupščino in drugimi organi, ki so odgovorni za izvajanje ustave. Po potrebi bo ta program komisija še sproti dopolnjevala.
Razen te komisije je komite imenoval še tri delovne skupine, ki so se tudi že sestale in sprejele svoje delovne programe. Te skupine so: skupina za samoupravno konstituiranje združenega dela, skupina za samoupravne interesne skupnosti in skupina za krajevno in komunalno samoupravo.
J. P.
m
*
Kolpa čaka svoj trenutek
^edno večje zanimanje za Kolpo pa hkrati pomedi tudi vedno večjo nevarnost, da bo onesnažena
. V Dolu ob Kolpi je bilo to poletje e dve nedelji veliko kopalcev. Tudi ?benih članov taborniške organiza-C|Je ni bilo. Pač pit je tudi letos tu ,P°t taborilo več posameznikov, ne-*ateri še vse do zadnje nedelje v ,v8ustu, čeprav jim je že nagajalo S|abo vreme.
l Kaže, da v Dolu še precej časa ne ne pravega vikend naselja, ne šo-°rjenja. Tu imata nekaj vikend hišic jl?er kemična tovarna Kočevje in DNLES Ribnica, ob njih in še dalje [•Joti Lazom pa postavijo posa-j e*niki še nekaj šotorov, vendar je 0 ifialo za turizem. y vikend hišice imajo tudi pitno L°do, elektriko in stranišče, taborni-* Pa se morajo za vse to po svoje J*?iti. Vsi pa se oskrbujejo s hrano ?ri kmetih v Dolu in trgovini v Prepadu.
k Največ ljudi prihaja na dopust v °1 zaradi kopanja. Ta zvrst turizma jj je za ta kraj precej negotov^, saj ihitro ohladi Kolpo, ki se potem ar Po 10 do 14 dni ne segreje, vendar bo tudi to območje sča-i'Ha lc postalo zanimivo za §/'Zem, saj je Kolpa še edina reka v £°veniji, ki skoraj ni onesnažena, j ?nimiva bo postala, ko bodo ljudje r. ali čisto, neoskrunjeno naravo in
mer ribolov, izlete, sprehode, lov in podobno. Do takrat pa je naša dolžnost, da ohranimo Kolpo, se pravi vsaj eno reko, neoskrunjeno za nas ali za zanamce.
J. PRIMC
Krivca ni
Dobesedno od glave do pet, saj sem imel celo v ušesu vodo, me je 28. avgusta okoli 11. ure pošprical na Ljubljanski cesti v Kočevju osebni avto LJ 101-610, ki je zapeljal v lužo na križišču nasproti gostilne ROG.
Prometni predpisi za ta primer jasno povedo: kriv je voznik. Vendar sem doma med preoblačenjem v suho obleko ugotovil, da le ni kriv le voznik tega avta. Na križišču je bila velika luža, ki je zajela skoraj pol ceste, in to na odseku, dolgem več metrov, gotovo zato, ker je bil zamašen jašek za odtok vode. Torej je tu spet nov krivec.
Nadalje pa je vprašanje, če bi kljub zamašenemu jašku bilo tu toliko vode, če ne bi puščali žlebovi na nekaterih okoliških stavbah, najbolj na hišah, kjer sta spodaj trgovini „Galanterija*4 in „Peko". Voda iz žlebov ne teče v kanalizacijo, ampak na pločnik in od tam na cesto. Spet je nekdo kriv. Upravljalec? Hišni svet, ki ni opozoril na okvaro?
Morda pa so vsi opravili svojo dolžnost - a niso dobili obrtnika.
Mislim že torej čisto po jugoslovansko! Človek je moker od ulave do pet, kriv pa ni nihče. Sicer pa: zakaj sem bil tako neumen, da nisem šel po pločniku na drugi strani ceste, kjer ni bilo luže!
J. P.
r9ži
cn kopanja še kaj drugega, na pri-
Kočevske nouice
Kopališče na Rinži so uredili prebivalci Mahovnika v sodelovanju s krajevno skupnostjo Kočevje-mesto. Postavili so vec miz in klopi, uredili dostope v vodo, skakalnico in drugo. Posebno ob vročih sobotah in nedeljah se'tu hladi precej domačinov, na parkirišču pa ne manjkajo tudi avtomobili s tujimi registracijami. (Foto: J. Primc)
Zakaj gre v Brusnicah tako počasi?
Grozi, da bo izkopane jarke prej zalila voda, preden bodo vanje položili vodovodne cevi - Ljudje plačujejo, pitne vode pa od nikoder
Dela pri brusniškem vodovodu počasi napredujejo, ker — tako trdijo — novomeško podjetje Vodovod ne izpolnjuje obljub. Kar dva-meseca so morali čakati na Vodovodovega strokovnjaka, pod čigar nadzorstvom so lahko položili cevi v prostovoljno izkopane jarke. V krajevni skupnosti se boje, da jim bo jesensko deževje podrlo načrte in zalilo jarke, če ne bodo iz pristojnega novomeškega podjetja pravočasno poslali ljudi.
Vodovod so začeli'graditi v letos-	zajetje, črpališče in zbiralnik ter po-
njem maju, „Vlečejo" ga iz Izvirkov	ložili cevi med temi objekti. Rezer-
pri Bendjih, zaselku Velikih Brusnic. Po načrtu naj bi do jeseni zgradili
CESTNO PODJETJE DOBILO DIREKTORJA
Delavski svet novomeškega Cestnega podjetja je prejšnji teden izvolil za direktorja Andreja Grčo, kije do zdaj vodil Zavod za izobraževanje v Novem mestu. Do Grčevega prihoda je bil v. d. direktorja v Cestnem podjetju Miro Thorževski.
voar je predviden na Drascih, vzpetini pri Brusnicah. Do zdaj je urejen le cevovod med črpališčem in rezervoarjem, skopani pa' so tudi vodovodni jarki od zajetja do črpališča.
Brusniški vodovod bo ža več kot 120 gospodinjstev. Vsaka hiša mora za gradnjo do jeseni plačati po 3.500 din, hkrati pa opraviti še po 100 brezplačnih delovnih ur. „Ljudje so akcijo vzeli resno, obveznost v glavnem v redu opravljajo. Je pa še nekaj takih, ki imajo slab posluh za to našo skupno pridobitev: pogodbe
Rast pred vsemi Iskrami
Odkar sta Iskra in Ela skupaj, so samo s skupnimi službami prihranili 15 odst. denarja
„Rasti in širitve za TOZD Ela bo konec, če ne bo družbene pomoči za novo gradnjo,“ je te dni povedal inž. Marjan Henigman, direktor novomeške Iskre, ki je letos vzela pod streho Elo. Pripravljeno je vse — od načrtov do lokacije, le denarja ni. Nova tovarna naj bi stala poleg Iskrine v Bršlinu, Ela pa bi v njej nadaljevala svojo dejavnost.
Kajpak kolektiva Iskre in Ele nista tako ločena, kot bi bilo razbrati
Suhokrajinski
drobiž
TRASA ZA TELEFON V ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU je zakoličena. Tudi drogove bodo v kratkem nabavili, zatem pa bodo pričeli kopati jame za drogove. Napeljavo telefona bo financirala delno krajevna skupnost Žužemberk, delno pa občani iz tamkajšnjih 5 vasi, ki bodo opravili težaška dela in prispevali tudi material. Pravijo, da bo telefon do konca oktobra letos že napeljan.
ZADNJE DEŽEVJE je močno uničilo lokalne ceste in vaške poti. Iz cestišč je odnesla voda nasipni material, nanesla pa razno navlako. Ponekod se je na ceste odtrgalo tudi kamenje iz bregov.
REZERVOAR ZA VAŠKI VODNJAK na Plešivici pri Žužemberku bodo v prihodnjih dneh zabetonirali. Za betoniranje imajo že pripravljen ves material od železa in peska do cementa. Strokovnjaka za vodenje dela in mešalec ter vibrator bo poleg materiala prispevala krajevna skupnost Žužemberk, težaška dela bodo opravili občani iz Plešivice, ki jim bodo prišli pomagat tudi iz sosednih vasi.
NA DESNEM BREGU ŽUŽEMBERKA so imeli pred nedavnim sestanek občanov, ki ga je sklical predsednik skupščine krajevne skupnosti inž. Peter Štor. Na tem sestanku so se pogovorili o vrstnem redu reševanja komunalnih problemov v bodoče, obvezali pa so sc tudi, da bodo redno plačevali prispevek za mestno zemljišče. Na sestanku so med drugim imenovali odbor, ki bo organiziral manjša komunalna dela. Kot prvega se bodo lotili urejevanja ceste z odprtimi prečnimi kanali.
M. S.
iz uvoda. „Nasprotno," trdi Henigman, „kolektiva sta postala en organizem, med njima ni meja, kar dokazuje splošno počutje in ne nazadnje enotno nastopanje navzven. Vsi imamo en smoter: čimveč narediti in iztržiti."
Integracija obeh delovnih organizacij je dala nekaj pomembnih rezultatov. Omenjajo predvsem dva: s skupnimi službami so prihranili 15 odstotkov sredstev, v prvem polletju sta imeli obe TOZD največjo proizvodno rast v vsej „vesoljni" Iskri - v primerjavi z lanskim prvim polletjem so napravili kar za 48 odstotkov več.
Iz kadra v obeh delovnih organizacijah so po integraciji osnovali več skupnih služb: oddelek za plan in analize, oddelek za investicije, oddelek za organizacijo dela in proizvodnjo ter nekaj drugih. Pri tem je zanimivo, da sedi v novih oddelkih znatno manj ljudi kot v prejšnjih in da niso nikogar odslovili.
Ob poslovnem uspehu pa je treba pripomniti, da vse načrte izpolnjujejo po predvidevanju, le da obe TOZD hudo tepe pomanjkanje obratnih sredstev. Zato tudi blokadi žiro računa ta čas še ni videti konca.
GLAS ZA DOGOVOR
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu bo na današnji razširjeni seji obravnavalo predlog statutarnega dogovora o organiziranju in delovanju sindikatov v Sloveniji. S tem se tudi v novomeški občini izteka javna razprava o vlogi in delovanju te delavske organizacije.
UČILNICA VEČ
S preselitvijo ravnateljeve družine v učiteljski blok je pridobila brusni-ška osnovna šola eno učilnico, tako da bo stiska v novem šolskem letu ublažena. Lahko so razpolovili peti razred, ki šteje nad 40 otrok, šesti, ki ni nič manjši, pa se bo še vedno stiskal v enem prostoru. Učiteljev ne manjka, nimajo pa vsi zahtevane izobrazbe.
POZABLJENA CESTA
Ceste, ki povezuje Ratež, Gum-berk in vas Otočec, že nekaj mesecev nihče ne vzdržuje, zato je slabša kot najbolj jamasta poljska pot. Prebivalci, zlasti motorizirani vaščani iz teh vasi in okolice, negodujejo. Slišati je tudi takale jedka vprašanja: „Ali bomo res dočakali, da bo propadlo, kar so pred leti zgradile mladinske brigade? "
Slabih pet minut traja, da se „tuš“ v novi avtomobilski pralnici v bazi AMZS „sprehodi“ dvakrat v to in dvakrat v drugo smer — in vozilo je čisto, kot bi ga vzel iz škatlice. Prednost pralnice je, da naprava umije tudi kolesa in zavesice.	(Foto:	I.	Zoran)
so podpisali, denarja pa ne pokažejo," pravi predsednik KS Ivan Perhaj.
Brusnice ponoči tudi niso več v temi: na stroške krajevne skupnosti so nedavno namestili v vasi 14 živo-srebrnih svetil.
IZLET NA MIRNO GORO
Novomeško planinsko društvo vabi ob letošnjem dnevu planincev na tradicionalni izlet na Mirno goro. Potovali bomo z vlakom do Semiča (odhod vlaka z železniške postaje v Kandiji ob 6.48) in se vrnili z vlakom še isti dan (ob 20.17). Izlet bo v soboto, 7. septembra. Hoje bo za 4 oziroma 6 ur. (Inačica: Uršna sela Mirna gora.) Vabljeni!
MINI ANKETA:
S hitrimi koraki prihaja v deželo jesen, ki bo prav zaradi pisanih darov prinesla v marsikatero hišo skrb, kje stakniti denar in si nakupiti nekaj jesenskega bogastva za dolgo zimo. Po mestu že „poje cirkularka", kako pa bodo poskrbeli za shrambe in kleti, so nam nekateri občani povedali naslednje:
Ozimnica
Jože KIRN, komercialist v KZ „Krka": „Kot vsako leto bo tudi to jesen pri nas na voljo precej pridelkov. Dovolj bo krompirja; medtem ko smo imeli jabolka iz drugih republik, bomo letos prodajali naša iz nwsada v Šentjerneju. Poskrbeli bomo tudi za hruške iz Struge, pri nas pa se bo lahko kupilo tudi grozdje za mošt."
Marija PLUT, prodajalka: „Zgodnje sadje imajo ljudje večinoma doma, zimskega pa še ni na trgu. Čas za vlaganje paprike in pod. bo šele septembra, zato zdaj še ni večjega povpraševanja po pridelkih za ozimnico."
Alojz KLOBUČAR, kmet: „Njega dni je bilo tako, da sem mnogim priskrbel ozimnico s svojih njiv, dandanes pa iste njive vržejo ravno toliko, da se sam prebijem čez zimo in mi ni treba drago kupovati po trgovinah."
Marija MAHNE, gospodinja: „Vsakoletno dviganje cen še najbolj občutimo jeseni, ko je na kupu šola in pripravljanje ozimnice. Posebno zadnje izsuši žepe, pa je vseeno bolje naenkrat si narediti zalogo, imamo vsaj pozimi mir."	d.	R.
ROMI NA POHODU - Zlasti ob ponedeljkih in petkih, ko je na novomeških' trgovinah veliko ljudi, mladoletni Romi izkoriščajo gnečo in izmikajo razstavljene predmete. Le redkokdaj se zgodi, da prodajalke zasačijo spretneže pri delu. Če jih že, se začne dirka po trgovini in pred njo. Tako so bili prejšnji teden občani priče brezuspešnega lova pred Mladinsko knjigo, ko se je peščica Romov v trenutkih razpršila med ljudi in izginila.
MAROF RASTE - Kot kaže, bo Marof, ki postaja vse bolj priljubljena sprehajalna pot, kmalu višji od Gorjancev. Ker nimajo sprehajalci kam odvreči odpadkov, se ti nabirajo kar ob cesti in stezicah in kazijo podobo Marofa.
TRŽNICA - Tudi prejšnji petek je bila tržnica dobro založena, prevladovali pa so predvsem prodajalci kiča. Razen kičastih izdelkov so gospodinje lahko izbirale še med številnimi prodajalci lončenih izdelkov, suhe robe, poletnih sandal in cokel, pečic in tekstila. Cene: hruške po 7 dinarjev kilogram, banane 7 din, grozdje po 8 do 1 2 dinarjev, jajca po 1,30 do 1,50 dinarjev, krompir po 2 do 2,50 dinarja kilogram, fižol po 6 do 7 dinarjev, papirka po 8 dinarjev in fižol po 5 do 7 dinarjev kilogram.
POGREBI - Umrli so: Ana Verče, upokojenka v 91. letu starosti, iz Regerče vasi 11; Anton Anžiček, Upokojenec v 77. letu starosti, Nad mlini 28; Jožefa Štine, gospodinja v 74. letu starosti, iz Stranske vasi 11, in Julijana Čučnik, gospodinja v 48. letu starosti, iz Regerče vasi 95.
Ena gospa je rekla, da ji ni treba prebirati Agate Christie. Že ob prebiranju gospodarskih vesti o podražitvah se ji dovolj ježijo lasje in sploh ne more zaspati . . .
Doliču
Ognjeni krst prve čete Gorjanskega bataljona
* *********************** ********************5
¥	i
¥
♦
¥
*
♦
¥
¥
¥
¥
¥
♦
¥
¥
¥
¥
*
¥
*
¥
¥
¥
¥
¥
♦
¥
♦
¥
¥
¥
♦
¥
.¥
*
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥ m m-¥
¥
¥
,¥.
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
,¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥.
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥ '
¥
¥
¥
¥
.¥
¥
¥,
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥.
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
KUO BRATSTVA NA TRIBUNI
15. septembra bo imela Črneča vas svoj praznik. Odprli bodo vodovod in asfaltirano cesto, Goijanski bataljon pa bo imel tovariško srečanje. Ob tej priložnosti objavljamo nekaj spominov na akcije prve čete tega bataljona spomladi 1942.
Enote Gorjanskega bataljona so v začetku maja 1942 vedno bolj prehajale v javno delovanje in začenjale ofenzivne akcije. Obroč okoli okupatorskih postojank seje začel stiskati.
V noči od 21. na 22. maj je bila prva partizanska akcija na Kostanjevico. Partizanske patrole so od cerkve Sli-novc in Strsnice od časa do časa oddale nekaj strelov v smeri hiš, v katerih je bila italijanska posadka. Patro-lam je bilo naročeno, da morajo varčevati z municijo. Italijani so odgovarjali z intenzivnim puškinim in strojničnim ognjem na vse strani. Streljanje je trajalo dobro uro.
22. maja je zaseda, močna približno pol voda, ki jo je vodil Jože Colarič—Nelson s Prekope pri Dobravi, napadla italijansko kolono pehote in 6 kamionov. Italijani so imeli po njihovih poročilih pri tem 3 mrtve in 3 ranjene.
Po tem napadu je partizanska borbenost še bolj narasla.
24. maja je močnejša skupina partizanov pri Sv. Križu odstranila vse dvojezične napise z občine, pošte itd. in prerezala telefonske žice.
Izgub, ki so jih Italijani imeli na Dobravi, in sramote pred svojimi zavezniki Nemci, ki so z drugega brega Krke opazovali, kaj se pri njih dogaja, pa le niso mogli kar tako pogoltniti. 27. maja so naredili močan izpad proti partizanskim položajem na Dolšcah in v Avguštinah. Zajeli so štiri člane narodne zaščite, ki so kopali položaje za partizansko zasedo. Ujeti so bili Marjan Jordan, Jože Koračin, Janez Sintič in Jože Žarn. Vse štiri so mesec dni kasneje v Prečni pri Novem mestu ustrelili kot talce. Partizanska zaseda je Italijane zadrževala nekaj ur. Vendar je bila italijanska
premoč več kot desetkratna in jim je uspelo ob desnem boku zasede prodreti proti Oštrcu, kjer so zažgali nekaj zidanic in hiš. Tedaj pa je prišla partizanom pomoč, sestavljena iz borcev, ki so bili v taborišču čete, in iz patrol, ki so še vrnile. To skupino je vodil Franc Kovačič (partizansko ime Bomba) iz Orehovca. Skupina je z vso silo udarila na Italijane, uničila z bombo mitraljeski položaj, ki je bil partizanom najbolj nevaren, in jih pognala v paničen beg proti Kostanjevici. Kostanje-vičani so kasneje pripovedovali, da je bila na mostu prava gneča.
Ta danje padel prvi borec te čete Alojz Matjašič, doma iz Karelč pri Kostanjevici.
Ta boj predstavlja za prvo četo, lahko rečemo, ognjeni krst.
Kakšno je bilo v tem času vzdušje v italijanski posadki v Kostanjevici, dobro ponazarja poročilo fašističnega komisarja (capocentro) Laurija svojemu predstojniku: „12 dni nas uporniki oblegajo, stalno se gibljejo v oddaljenosti kakih 100 metrov od Kostanjevice. Ne dobivamo nobene pošte in dnevnic nisem prejel že od 1. aprila. Pri meni je moja žena in lahko si misliš, v kakšnih križih in težavah sem. Dobro, da je pogumna, in kadar streljajo, kar se do-v gaja skoraj vsak dan, se ne boji preveč ... Prosim te, 'sporoči našemu poveljstvu, da ne morem nič delati, ker smo popolnoma obkoljeni na otoku. Napraviti en sam korak z njega je nevarno, ker takoj streljajo.“
Za ta poraz so se Italijani maščevali z bombardiranjem Dolšc, Oštrca in Črneče vasi. Iz Kostanjevice pa se kot organizirana vojaška enota preko mostu na južni strani niso upali več do 19. septembra, ko so spet prodrli proti Sv. Križu. To je bilo potem, ko so 14. in 15. septembra ustaši uprizorili pokol na Planini in v bolnici na Pri-seki in so se enote gorjanskega bataljona v celoti umaknile z vzhodnega področja Gorjancev.
JOŽE PENCA
¥ Spomenik v Gorenjem Vrhpolju, postavljen ob 25-letnici ¥ Gorjanskega bataljona. Na njem piše: Zdaj pa prelij se mi pesem - v rahel, prerahel dih - čez gomile zaplavaj - da komaj zgane se sapica pomladanja — in s tiho solzo orosi spomin - vseh njih - ki duša pod trdo rušo v svobodo jim
sanja.
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
¥
* ******************** *********************** ¥
V ponedeljek, 19. avgusta, zjutraj se je na ljubljanski železniški postaji začela okoli Novo-meščana Danila Kovačiča in njegove žene Ruže zbirati kaj čudna druščina. Nekateri med njimi so bili podobni športnikom, drugi turistom, vsi pa naj bi bili — planinci. Ta dan je namreč odšla na Triglav 24-članska delegacija „Zleta bratstva in enotnosti", ki sojo sestavljali predstavniki družbenopolitičnega življenja iz Novega mesta, Banjaluke, Prijedora, Gospića, Karlovca, in Siska.
Na tradicionalni pohod na Triglav, osmi po vrsti, je tokrat krenila res ,,izbrana“ druščina. To se je videlo že po prvih minutah potovanja, ko je vsa druščina zapela: „Oj drugovi, jel vam žao, što na Triglav idemo ...“ Prav gotovo si ne bi nihče mislil, da znajo biti naši prosvetni delavci, ki so na pohodu prevladovali, tako sproščeni. Po naporni vožnji se je avtobus ustavil najprej v Prešernovi rojstni hiši in nato v Kropi. Zletna delegacija je že kot osemkrat prej pred spomenik padlih borcev položila venec, si nato ogledala vse znamenitosti starega žebljarskega mesteca in po obilni malici odšla na pot.
PEŠAČENJE, PEŠAČENJE
Že v avtobusu je organizator pohodov tov. Kovačič vsakemu poklonil knjižico „Hodi44, v kateri so vsi napotki, kako se pravilno hodi. Oboroženi z novim znanjem smo pogumno izstopili na Rudnem polju in se odpravili proti 1138 metrov visoki Uskovnici, kjer nas je čakalo prenočišče. Nekam slovesno smo oprtali nahrbtnike in tiho krenili na pot proti našemu staremu očaku, ne da bi se pravzaprav zavedali, koliko ur hoje je še pred nami.
Sonce je radodarno sijalo po dolinah, ko seje druščina zbirala pred~kočo na Uskovnici, kjer je prvič prespala. Prav gotovo si bodo vsi obiskovalci te prijazne kočice zapomnili večer, ki so ga preživeli z udeleženci pohoda „Triglav 8“. Delegacija je namreč pripravila edinstven večer, v katerem so nastopili predstavniki Hrvatske, Slovenije ter Bosne in Hercegovine.
Pot seje vila proti Vodnikovi koči, razpoloženi planinci pa so klepetali, daje bilo veselje. Toda čim bolj se je sonce dvigalo, vse manj besed je bilo slišati: Po nekajurni naporni hoju je bilć slišati samo še dihanje, kajti steza je postajala vse bolj strma in zahtevna. Oči vseh so bile uprte v pot, misli pa so bile že daleč naprej - pri koči, kjer je vodja poti obljubil enourni počitek.
ČE BI JUGOSLAVIJO ZLIKALI
Vodnikova koča in počitek sta bila že daleč za nami, toda nihče ni hotel prvi odnehati. Vsakdo je v mislih premleval isto: „Če zdrži Danilo, ki ima dva nahrbtnika, bom tudi jaz.“ In zakaj je imel tov. Kovačič dva nahrbtnika? Že v Ljubljani je nekdo omenil, da s svojim trebuhom ne bo prišel daleč. Izkazalo pa se je, da se je krepko zmotil, prav tako kot tisti, kije tov. Koščevo zamenjal za potnico, ki bo izstopila že na prvi postaji.
Sonce se je začelo počasi spuščati, mi pa smo še vedno rinili proti Triglavu. Ob 5-mi-nutnem počitku je vse razvedril tov. Papič'iz Banjaluke, ko je v pristnem materinem jeziku
vzkliknil: Joj, kako velika bi bila naša mati domovina, če bi vse te vrhove zlikali!"
Pogled na Triglav je bil obetajoč. Jutro je bUo kristalno čisto, brez vetra. Vzpon je potekal mirno. Vsi smo se oprijemali klinov, da se je okoli členkov delala belina, na pozdrave planincev, ki so se spuščali, pa smo odgovarjali hitro in odsekano. Najvažnejša je bila koncentracija. Le ob kratkih počitkih smo se drznili pogledati v silne globine in takrat so pesti še bolj pobledele, prav tako pa tudi obrazi.
Končno smo pridihali na vrh 2863 metrov visoke gore. Sicer brez enega udeleženca, ki je obtičal z vrtoglavico na Malem Triglavu. Šele takrat so se naši najbolj zvesti „kofetarji“ udarili po glavi. Na Kredarici in še prej so vsem obljubili, da bodo na vrhu vsem skuhali bosansko kavico. S seboj so prinesli vse, tudi na žličke so pomislili, ob hudi tremi pa so pozabili v koči vodo. Da bi se odkupili, so okoli Aljaževega stolpa zavrteli kolo in z njimi še mi. Nekateri obiskovalci so nas najprej začudeno gledali, nato stopili v kolo in z nami zapeli pesem o Titu. Takoj po plesu smo razvili še pozdravne zastave XIII. zletu bratstva in enotnosti, ki bo prihodnje leto v Prijedoru.
Pot nazaj je bila za vse lažja, pa čeprav pravijo, da je običajno napornejša. Še najbolj so se „triglavani“ počutili tisti trenutek, ko so se na Kredarici obrnili proti Triglavu, ki je bil tedaj že v oblakih, in rekli: „Hja, pa ti žena le ne bo verjela, da si bil s svojimi kilami in leti ..
Po enournem počitku se je skupina odpravila proti Doliču, vmesna postaja pa je bila Planika, koča, kjer je prijetno dekletce v zapeljivem mini krilcu „maksi“ računalo. Tako je nekoga veljal golaž 27, drugega pa 20 dinarjev.
Pot proti boliču je bila prijetna. Motila nas je le nesnaga ob stezi in marsikdo se je spomnil na polnilnico v Rogaški Slatini, ki je v težavah s steklenicami.
Na Doliču so nas prijazno sprejeli, zato so bratje sklenili pripraviti „gala večer44. Uspelo jim je, kot verjetno še nobenemu. Po dveh urah petja in pitja so plesali vsi v koči, prepevali pa so nam trije Nemci, ki so se brez težav vključili v našo družbo.
DEŽJA NI
Pred nami sta bila še dva cilja: Triglavska jezera in dom na Komni. S hripavimi glasovi smo se poslovili od Nemcev in ostrilih gostov. Kljub temu da nas je čakala naporna pot čez Hribaiice, je kolona pospešila
KIaLa« oa <«U tc% nctiln /la
Polona Valentinčič s
predstavnikoma bratskih republik obeša venec na spomenik padlim borcem v Kropi.
Janez Slapnik je imel z žigosanjem kartic na vrhu „očaka14 kar precej dela, prav tako pa tudi drugi udeleženci pohoda.
Ruža Kovačič je bila
do Vodnikove koče, kjer jo je začela boleti poškodovana noga, gonilna sila kolone. Na sliki: „Ajde, druže, pozabi še glavo.
V kolo bratstva in
enotnosti so razen udeležencev pohoda bratstva	in
enotnosti pristopili tudi drugi planinci.
Tovariši iz Banjaluke so ob vsakem počitku iz natrpanih nahrbtnikov privlekli „kofetar-skc“ potrebščine in okoli njih so se takoj zbrali ljubitelji črnega poživila.
Pot proti Kredarici je
bila naporna, zato so novopečeni planinci večkrat zahtevali počitek.
Spuščanje proti
je bilo na nekaterih mestih sila težko, zato so si nekateri pomagali kar z zadnjo platjo.
Ženski del odprave sc je z vztrajno hojo izkazal. Na sliki manjkata samo še Kovačičeva in predstavnica Siska.
Na vrhu Triglava: priprave za slovesnost, na kateri so se udeleženci izkazali s kolom bratstva.
Ada Klanjšek je na koncu pohoda vsem udeležencem čestitala in jih povabila, naj prihodnjo leto zopet obiščejo Ciorenjsko.
bodo zaplavali po triglavskih ledenicah. Toda takoj ko smo prišli na cilj, so se junaki izgovarjali, da se morajo ohladiti. Senco so poiskali v sobah in zaspali. Kljub temu smo bili priča kopanju. Danilo Kovačič je, kot že vrsto let poprej, s'pravim obredom zaplaval po ledeno mrzli vodi in obranil vso moško čast tistih, ki so smrčali v koči.
Pot proti Komni je bila prijetna. Ker seje tura približevala koncu, smo si zaželeli še dežja. In res, še preden smo prišli do izvira Savice, je nebo postalo črno, v dolini pa nas je ujela
DRUGO LETO ŠE ENKRAT
V Hotelu Staneta Žagarja nas je sprejela predsednica slovenskega Partizana Ada Klanjše V krajšem govoru nas je lepo pozdravila, nam čestitala zara 1 uspešno opravljene ture in zaže lela, da bi se v še večjem števi u srečali tudi naslednje leto. K°^ lo, ki smo ga začeli okoli A|Ja ževega stolpa, smo zaključi*1 hotelu. Slovo je bilo težko, sp° min na prelepe dneve v gorah i na Triglav pa močno živ, da g bomo prihodnje leto vsi, vsaj ko smo si obljubili, ponovn obiskali.	iamkZPEZE^
Po uspešnem spustu s Komarče so se vsi udeleženci tradicionalnega pohoda na Ingla , pred/letne akcije „Bratstva in enotnosti44, za spomin še slikali.
DOLENJSKI LIST	*	 •______________________________________________St.	36	(13111	-	5.	se
ekmi
Bogdan Hren je bil drugi med 356 kegljači
Bronasta plaketa za strelce (Foto: M. Vesel)
15
MUftu)
organizatorje
r=ic3i*>iir^	J
, lil r^=n
4 ■ III ■ NOVO MESTO
• tekmovalce
Spodbujanje sotekmovalcev
Slavko Guštin, predsednik organizacijskega komiteja, pozdravlja tekmovalce in goste na ŠIG—74
Športne igre gradbenih delavcev Slovenije so brez dvoma največja vsakoletna športna prireditev v Sloveniji, saj na njih že nekaj let nastopa preko 2000 tekmovalcev. Letošnje 24. so bile spet rekordne. Iz 66 organizacij združenega dela s skupno 367 ekipami je sodelovalo več kot 2400 tekmovalcev. Pomerili so se v sedmih panogah: odbojki, malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju, balinanju in šahu.
Organizator letošnjih iger je bil kolektiv SGP PIONIR iz Novega mesta. Častno razsodišče ŠIG—74 je v svojem zaključnem poročilu zapisalo: „Organizator letošnjih športnih iger je izvedel svojo zahtevno nalogo v organizacijskem in tehničnem pogledu nadvse vestno, prizadevno in izredno kvalitetno ter se mu iskreno zahvaljujemo."
Da je prireditev tako lepo uspela, je zasluga vseh Pionirjevih delavcev, ki so delali pri organizaciji. Pokrovitelj je bil glavni direktor Ivan Kočevar, organizacijski komite je vodil komercialni direktor Slavko Guštin, delalo pa je še pet posebnih komisij. Priprave so potekale več mesecev, največ dela pa je bilo zadnje dni pred tekmovanjem.
Pri slavnostni otvoritvi — zaradi slabega vremena je bila v pokriti dvorani, a zato prav nič manj slovesna — so se organizatorji opravičili udeležencem, ker prireditve niso mogli organizirati v Novem mestu. Hkrati so prebrali pozdravno pismo iz Novega mesta in Dolenjske, ki so ga pripeljali s športnim letalom, ker Darinka Uhan zaradi slabega vremena ni mogla skočiti s padalom in na ta način pozdraviti udeležence iger.
Pokrovitelj in predsednik organizacijskega komiteja sta v svojih govorih pozdravila športnike in goste ter jim zaželela obilo športne sreče in športnega užitka. Zatem je delegacija odnesla k spomeniku pri Urhu venec, športniki pa so pričeli s tekmovanji. Do sobote zvečer, ko je bila razglasitev rezultatov in podelitev priznanj, je bilo v športnem parku na Kodeljevem v Ljubljani živo kot malokdaj. Tekmovanja so potekala na več igriščih, povsod pa so živahno spodbujali nastopajoče.
TRETJE MESTO
Letošnje tekomvanje pa ni uspelo le v organizacijskem pogledu, ampak so pionirjevci tudi na športnem polju dosegli velik uspeh. V ekipni razvrstitvi so zasedli odlično 3. mesto za
zmagovalcem INGRADOM iz Celja in drugouvrščenim GRADISOM iz Ljubljane. Če ponovimo, da je nastopilo 66 ekip, je tretje mesto res pomemben športni dosežek Pionirjevih delavcev. Hkrati je to priznanje za ves trud, ki ga pri Pionirju posvečajo športu med letom.
PIONIR je imel zastopstvo v vseh panogah. Ženska ekipa je osvojila dve zlati plaketi: v kegljanju (Kop - Vaš,
Antič, Sofronov in Oražem) streljanju (Bračko, Šega in Bra-toš). V odbojki je zasedla tretje mesto in prejela bronasto plaketo (Antič, Bračko, Božovič, Gostiša, Henigman, Pilič, Skalu-ševič, Tojagič in Kopp). V namiznem tenisu je bila 10. (Srovin, Bračko). Med posameznicami se je najbolje uvrstila strelka Štefka Šega, osvojila je srebrno kolajno. Med moškimi ekipami so se najviše povzpeli strelci: osvojili so tretje mesto (Kos, Fink, Celesnik, Ribič in Židanek). Odbojkarji so v hudi konkurenci zasedli peto mesto (Duh, Šuštar, Polanko, Babnik, Židanek, Brajev, Jožef, Masnik in A. Jožef). Peto mesto so osvojili tudi šahisti v postavi:	Matjašič, Filipčič,
Skube in Sedlar. Nogometaši (I. Verjuč, M. Verjuč, Ivanovič/ Deskar, Pobi, Hasanovič, Skuje, Injac in Šiška) so bili osmi. Osmo mesto so osvojili tudi kegljači (Rovan, Židanek, Dor-devič, Fabjan, Arh in Hren). Bogdan Hren je med 356 kegljači osvojil drugo mesto. V namiznem tenisu je ekipa (Čeles-nik, Jevšek, Romih, Injac in Vertuš) zasedla 12. mesto, balinarji (Venta, Vovko, Djodjevič, Fabjan, Hren, Horvat in Saje-vic) pa 19. mesto.	m> v.
Tretje mesto v skupni razvrstitvi
Zlato za strelke in prisrčna čestitka
Zlata plaketa za kegljačiče
Odbojkarice so osvojile tretje mesto
pokrovitelj, glavni direktor Ivan Kočevar, v razgovoru s tekmovalci ■n Člani organizacijskega komiteja
Odbojkarji med tekmo
ipillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIlilllll^
=
L
I
C
I
T
A
C
I
J
A
Carinarnica Ljubljana bo 15. 9. 1974 prodajala na javni dražbi os. avtomobile in blago široke potrošnje.
Javna dražba bo v prostorih TVD Partizan v Ljubljani, Pokopališka 35, od 8. ure naprej.
Ogled vozil in ostalega blaga s plačilom kavcij bo možen samo v soboto 14. 9. 1974 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana, hala E, vhod z Letališke ceste.
SEZNAM BLAGA Z A PRODAJO NA JAVNI DRAŽBI DNE 15. 9. 1974
ULJAimilK
Zap. štev. - blago
1. OPEL REKORD 1900, nevozen, 1970
2. CHRYSLER SIMCA 180, zaleten, 1972
3. OPEL REKORD CARAVAN, zaleten, 1969
4. DATSUN DE LUXE, zaleten 1400, 1971
5. OPEL REKORD 1900 L, nevozen, 1969
6. OPEL ASCONA 16 S. zaleten, 1973
7. VWK 70, zaleten, 1972
8. FORD CAPRI 1600, zaleten, 1970
9. FORD CAPRI 1300, zaleten, 1972
10. MERCEDES 190 D, nevozen, 1964
11. OPEL REKORD 1500, zaleten, 1971
12. AUDI 80 LS, reg. motorja, 1973
13. VW 1300 AUTOMATIK, zaleten, 1968
14. FORD ESCORT, zaleten, 1972
15. FORD 20 M, zaleten, 1968
16. OPEL REKORD 1700, zaleten, 1967
17. FORD 17 M, zaleten, 1970
18. OPEL REKORD 1700, zaleten, 1971
19. FIAT 124 S, zaleten, 1970
20. FORD TAUNUS 17 M CARAVAN, nevozen, 1966
21. FORD TAUNUS 15 M, nevozen, 1968
22. FORD CAPRI, zaleten, 1969
23. AUSTIN MORIS 850, zaleten, 1973
24. LANCIA FULVIA COUPE RALLY, zaleten, 1971
25. VW 1300, zaleten, 1968
26. VW 1200, zaleten, 1970
27. FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1965 .28. FORD TAUNUS 15 M, zaleten, 1967
29. FIAT 850 SPORT COUPE, zaleten, 1971
30. VW 1300, nevozen, 1966
31. FORD TAUNUS 20 M, zaleten, 1965
32. FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1965
33. OPEL KADET COUPE, zaleten, reg. motorja, 1971
34. OPEL REKORD 1900 L COUPE, zaleten, 1966
35. FIAT 850 SPECIAL, zaleten, 1968
36. PEUGEOT 404 CARAVAN, zaleten, 1966
37. VW 1200, zaleten, 1965
38. FORD CORTINA, zaleten, 1966
39. FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1966
40. V= 1200, nevozen, 1964
41. VW 1200, nevozen, 1961
42. SIMCA 1501 SPECIAL, zaleten, 1965
43. VW 1500 VARIANT, zaleten, 1966
44. OPEL REKORD, zaleten, 1963
45. ALFA ROMEO GIULIA GT SPRINT, zaleten, 1966
46. OPEL REKORD 1500, nevozen, 1966
47. FORD TAUNUS 12 M, nevozen, 1965
48. FORD TAUNUS 17 M, nevozen, 1961
49. VW 1200, nevozen, 1964
50. FORD TAUNUS 20 M, zaleten, reg. mot. 1966
51. VW KARM AN GHIA, nevozen, 1963
52. VW 1200, nevozen, 1962
53. OPEL REKORD 1500, nevozen,' 1964
54. VW 1200, zaleten, 1963
55. PEUGEOT 404, nevozen, 1963
56. OPEL KADET, zaleten, 1964
57. VW 1200, nevozen, 1962
58. FORD TAUNUS 17 M, CARAVAN, zaleten, 1966
59. CITROEN DS 19, zaleten, 1962
60. VW 1200, nevozen, 1960
61. RENAULT DAUPHINE, reg. karoserije, 1962
62. OPEL REKORD, nevozen, 1959
63. OPEL REKORD COUPE, zaleten, 1962
64. OPEL REKORD CARAVAN, zaleten, 1961
65. OPEL REKORD COUPE, reg. motorja, 1965
66. OPEL REKORD, zaleten, 1964
67. FORD TAUNUS 17 M CARAVAN, nevozen, 1963
68. FORD, reg. motorja, 1967
69. CITROEN DS 19, zaleten, 1963
70. FORD CORTINA, nevozen, 1962
zač. cena.
25.000
20.000 16.000
15.000
15.000
15.000
15.000
10.000 10.000 10.000
9.000
9.000
9.000
9.000
9.000
8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000
7.000
7.000
7.000
7.000
6.000 6.000 6.000 5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
5.000
4.000
4.000
4.000
3.000
3.000
3.000
3.000
3.000
2.000 2.000 2.000 2.000 2.000
500
500
300
100
1.000
1.000
1.000
1.000
1.000
1.000
1.000
KC 375 - PRETVORNIK ZA ROČNO VARJENJE, ZANESUIV IN PREPROST ZA UPRAVUANJE
KC 375 je moderni pretvornik za električno varjenje, preprost za uporabo in upravljanje. Je tako izdelan, da ustreza težkim delovnim pogojem in ima zato odporno in trdno konstrukcijo.
KC 375 omogoča širok obseg dela od 30 do 375 A in so v teh okvirih njegove karakteristike varjenja odlične. Omogoča lahek vžig in prožnost delovnega dosega z minimalnim brizganjem ter je tako usedanje kovine zelo dobro.
Poganja ga trofazni dvopolni asinhroni stroj, katerega rotor je na skupni osi z rotorjem štiripolnega generatorja-z neodvisnim zagonom. Celotni pretvornik ima skupno ohišje.
VSESTRANSKO — PRIPRAVNO — EKONOMIČNO
Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula
P P STEV 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES
pri
cari-
narnici
Ljubljana
dne
15.9. 1974
PONOVNO NA JAVNI DRAŽBI:
71. seznam blaga po roku ležanja in carinskih .,__
prekrških št. 1983/74 z dne 27. 5. 1974
72. poškodovana sušilnica za sušenje žitaric iz neijaveče pločevine
73. cca 3.550 kg valovite pločevine
74. VW poltovomi - keson, nevozen, 1966
75. OPEL KADET, zaleten, 1967
76. ALFA ROMEO GIULIA, nevozen, 1965
77. FORD TAUNUS 20 MTS, zaleten, 1967
78. OPEL REKORD 1700, zaleten, 1965
79. FORD TAUNUS L, reg. motorja, 1971
80. VW KOMBI poltovomi, zaleten, 1968
81. FORD TAUNUS 17 M, zaleten, 1966
82. FORD CAPRI 1600 KL, reg. motorja, 1973
83. OPEL REKORD 1700, zaleten, 1966
84. VW KOMBI BUS, reg. motorja, 1972
85. HAT 124 A, zaleten, 1966
86. MERCEDES 220 S, zaleten, 1963
87. OPEL COMMODORE, zaleten, 1968
88. OPEL REKORD 1700, zaleten, 1966
89. FIAT 1100, nevozen, 1962
90. OPEL REKORD 1900, zaleten, 1965
91. OPEL REKORD, nevozen, 1964
92. ŠKODA 1000 MB, nevozen, 1966
93. VW 1500, nevozen, 1963
94. VW 1200, nevozen, 1958
95. FORD TAUNUS 12 M, zaleten, 1968
96. CHEVROLET CORVAIR, nevozen, 1968
100.000 n
vsak četrtek
DOLENJSKI LIST
10.000
10.000
15.000
8.000
8.000
8.000
6.000
6.000
6.000
6.000
6.000
6.000
5.000
5.000
5.000
4.000
4.000
3.000
3.000
2.000 2.000 2.000 2.000 1.000 1.000
Seznam ostalega blaga, ki ni objavljen v tem oglasu, bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. Ostalo blago in blago objavljeno v tem oglasu, bomo prodajali samo v nedeljo 15. 9. 1974.
Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne in fizične osebe. Blago pod zap. štev. 71 lahko kupijo samo OZD, ki so registrirane za kupoprodajo blaga Široke potrošnje. Vse nadaljnje dajatve pri nakupu tega blaga plača kupec.
Oznaka reg. motorja in reg. karoserije pomeni, da bo za kupljeno vozilo izdano potrdilo samo za registracijo motoija, oz. karoserije. Udeleženci javne dražbe morajo v soboto dne 14. 9. 1974, ki je določena za ogled blaga, plačati 10 % kavcijo od začetne cene pri blagajni carinarnice Ljubljana, v hali D, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega predložiti še pooblastilo svoje OZD.
Najmanjša kavcija za avtomobile in ostalo blago je din 500,00, najmanjši dvig je din 50.00. Vsak kupec avtomobila oz. motoija mora na svoje stroške izvršiti ev. vtisnjenje šiferskih številk motoija oz. karoserije pri podjetju VIATOR v Ljubljani.
Prodano blago bomo izdajali iz carinskega skladišča po naslednjem razporedu: v torek 17. 9. 1974 od zap. štev. 1 do 33, v sredo 18. 9. 1974 od zap. štev. 33 do 66, ter v četrtek in petek za zamudnike. Zadnji rok za dvig in plačilo kupljenega blaga je petek 20.9.1974. Po dvigu blaga iz carinskega skladišča carinarnica Ljubljana ne bo priznavala reklamacij v pogledu kvantitete in kvalitete blaga.
V nedeljo 15.9.1974 ne bomo sprejemali vplačil kavcij temveč bo možno vplačilo samo v soboto 14.9.1974.
Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po telefonu 44-578 int. 52 od 9.9.1974 dalje. iz CARINARNICE LJUBLJANA
llllllllllllllll
MOPEDISTI!
PRIPRAVITE MOPEDE ZA REDNI TEHNIČNI PREGLED IN P0DAUŠANJE VELJAVNOSTI PROMETNIH DOVOLJENJ!
raiONlP«
I
AVTOSERVIS »PIONIR«, NOVO MESTO
BO IMEL REDNE LETNE TEHNIČNE PREGLEDE V
e*
• ŠENTJERNEJU
• ŽUŽEMBERKU
• METLIKI
• ČRNOMLJU
9. septembra ob 15. uri
10. septembra ob 15. uri
11. septembra ob 15. uri
12. septembra ob 15. uri
• NOVEM MESTU vsak dan razen sobote
#
#
#
#
S
#
SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št; 1 v Evropi PGP
GRADNJA ŽALEC
r
ZA MILIČNICE
REPUBLIŠKI sekretariat Za notranje zadeve sr SLOVENIJE
SPREJME VEČ MILIČNIC ZA DELO NA POSTAJAH MILICE IN VABI K SODELOVANJU KANDIDATKE, KI IZPOLNJUJEJO TELE POGOJE:
" da niso stare nad 25 let,
- da so moralno in politično neoporečne,
— da imajo končano 4—letno, srednjo ali poklicno srednjo šolo,
" da so moralno in politično neoporečene,
— da so telesno in duševno zdrave,
- da obvladajo slovenski jezik,
"da izpolnjujejo pogoje iz 71. člena zakona o notranjih zadevah.
Izbrane kandidatke bodo začele delo kot miličnice—pripravnice in bodo morale nositi uniforme. Med enoletno pripravniško dobo si bodo pridobile dopolnilno strokovno l2obrazbo v šolskem centru za izobraževanje delavcev organov za notranje zadeve.
Delovna mesta za miličnice so v Ljubljani ter v drugih večjih testih in turističnih krajih v SR Sloveniji ter na postajah n^ejne milice. Opravljale bodo naloge iz pristojnosti postaj milice s splošnim in posebnim delovnim področjem.
Samska stanovanja bodo zagotovljena.
Vse, ki jih delo v milici zanima in veseli, naj vložijo prijavo na najbližji postaji ali odddelku milice, kjer dobijo tudi natančnejše informacije.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE v	SR SLOVENIJE
PROSTA DELOVNA MESTA
.»SLOVENIJALES - STILLES' Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme
Sevnica
OBJAVLJA prosti delovni mesti:
J- KONSTRUKTORJA
2-kurjača
?n2°ii:	I
°d 1. srednja strokovna izobrazba lesne stroke z najmanj 3 ^ ; ®ti delovnih izkušenj v pohištveni industriji.
! °d 2. KV kurjač za nizkotlačne kotle z najmanj 2 letoma 'b ; dušenj pri kurjenju nizkotlačnih kotlov.
^andidati naj svoje vloge naslovijo na naslov podjetja v 10 ^ neh po objavi.
Nk	?
SMREKOVE VEJICE!
gozdno gospodarstvo Novo mesto " Destilarna v Podturnu (Obrh)
ODKUPUJE JELOVE IN SMREKOVE VEJICE. ~ena za 1 kg jelovih vejic: 0,27 din cena za 1 kg smrekovih vejic: 0,18 din.
, ZA VOZNIKE
transturist,
4, D potniški promet °fja Loka
objavlja prosta delovna mesta
1	^vtobusnega šoferja za progo Šentrupert —
^ Hubljana (Litostroj)
VTOBUSNEGA ŠOFERJA za progo Vransko — Ljubija-na (Litostroj)
Sq ^ združuje za nedoločen čas s polnim delovnim ča-poskusno delo 2 meseca.
QOJ: KV voznik motornih volil D kategorije.
vak'mo' da pridejo osebno v kadrov, socialni od-. k v Škofji Loki na razgovor.
MERCEDES
Prodajamo osebno vozilo „MERCEDES", tip 200, letnik 1966. Vozilo je v voznem stanju. Izklicna cena je 16.000 din. Ogled vsak dan od 6h - 14h do 15. 9. 1974 na upravi podjetja NOVO LES, transportni oddelek v Straži.
GENERATOR
Prodajamo trofazni sinhroni generator „LTD" moči 250 KVA, 1000 vrt/min, z dvema vzbujevalcema 100 V. Vsi stroji so v obratovalnem stanju. Ogled vsak dan od 6h - 14 h do 15. 9. 1974 v NOVOLESU - TOZD TES - elektro oddelek v Straži.
DIMNIK!
Prodajamo tovarniški dimnik 0 750 m/m, dolžina 30 m. Dimnik je na novo prebarvan. Debelina pločevine 10 m/m. Prodamo po zelo ugodni ceni. Ogled vsak dan od 6h - 14h do 15. 9. 1974 v NOVOLESU v Straži.
9	^
PROSTO DELOVNoImESTO™^
GLASBENA ŠOLA KOČEVJE
razpisuje mesto
ADMINISTRATORJA IN RAČUNOVODJE
na šoli za 2 ali tri ure dnevno za nedoločen čas.
Pogoji: vsaj srednja izobrazba in nekaj prakse.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave z opisom ^^^^^^^^^^^^^G^benH>olU<oče^e^
PROSTA DELOVNA MESTA!
Komisija delavskega sveta pri Trgovskem podjetju
PRESKRBA KRŠKO
razpisuje (reelekcija) vodilna delovna mesta:
1. VODJE KOMERCIALNEGA ODDELKA
2. VODJE RAČUNOVODSKEGA ODDELKA
Pogoji:
pod 1: ekonomist ali komercialist z višjo ali srednjo šolo in
10	let delovnih izkušenj ali priznana strokovna izobrazba komercialista v trgovini in 15 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih;
pod 2: ekonomist ali komercialist z višjo ali srednjo šolo in
10	let delovnih izkušenj ali priznana višja strokovna izobrazba komercialista v trgovini in 10 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v računovodski službi.
Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še pogoj, da so moralno-politično neoporečni.
Kandidati naj pošljejo svoje pismene prijave s potrebnimi dokazili najkasneje v 10 dneh po objavi razpisa na naslov: Trgovsko podjetje „Preskrba" Krško - komisiji Delavskega sveta. O izbiri bomo kandidate obvestili v 20 dneh po preteku prijavnega roka.
časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST
objavlja prosto delovno mesto
stavca /moški/
na IBM Composerju
Pogoj je končana osemletka. Prednost imajo učenci poklicne šole grafične, administrativnu ali tehniške smeri, oziroma tisti, ki so odslužili vojaški rok in imajo stanovanje na področju Novega mesta, prijavite se pismeno ali osebno na upravi ČZP Do-
2in-227)iSt' GlaVn' tr9 3' N0V° meSt° (telefon
Objava velja do zasedbe delovnega mesta.
PROSTA DELOVNA MESTA!
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE METLIKA
\
RAZPISUJE prosta delovna mesta:
1. RAČUNOVODJE
2. KNJIGOVODJE
3. BLAGAJNIKA - ADMINISTRATORJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
- pod točko 1: srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj,
- pod točko 2: srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj,
- pod točko 3: dveletna administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj.
Nastop službe s 1. 10 1974 oziroma po dogovoru. Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev na SAMOUPRAVNO STANOVANJSKO SKUPNOST občine Metlika v roku 15 dni po objavi razpisa.
PROSTO DELOVNO MESTO!
TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST SEVNICA
RAZPISUJE delovno mesto
SOCIALNEGA DELAVCA
Pogoji: višja izobrazba — diploma šole za socialne delavce. Nastop po dogovoru. Osebni dohodek po sporazumu o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Stanovanja ni.
Pismene ponudbe z dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi na TIS Sevnica.
2
xxxxxxxxxxvxxxxxxx^^xx\x\\\xx\\>x>x\\x\\x\x\\xx\x\x\\\xx\\\\xx\\xv\xv\x\xvvxvsx\x\xxv/!
v
VSAK ČETRTEK BOLJŠI DOLENJSKI LIST !
POMURSKA ZALOŽBA
bo oktobra izdala zanimivo knjigo
KROJENJE
Knjiga obsega 400 strani večjega formata, v njej je nad 350 skic in risb
s .g § ° o =
2	3
S o
¥■ 3 ^ QJ O) i
$ O« §■ = £ o ? o
O <*; 2’ s;
*1
c
30
00
*
N
>‘
r~
O
N<
00
NAROČILNICA Nepreklicno naročam en izvod knjige
KROJENJE
Naročnino 150,00 din bom poravnal(a) takoj, po povzetju, v treh zaporednih obrokih po 50,00 din, po prejemu računa.
Priimek in ime:..........................
Bivališče (kraj, ulica)..................
Pošta: ..................................
Zaposlen(a) pri: ........................
Datum:...................................
Podpis: .................................
TEDENS^
B
Četrtek, 5. septembra - Lovrenc Petek, 6. septembra - Ljubas Sobota, 7. septembra - Regina Nedelja, 8. septembra - Marija Ponedeljek, 9. septembra - Peter Torek, 10. septembra - Dan mornarice Sreda, 11. septembra - Erna Četrtek, 12. septembra - Gvido
«IJ
BRESTANICA:	8.	in 9.	9..
ameriški barvni film „Orli nad Londonom".
BREŽICE: 6. in 7. 9. angleški barvni film „Dekameroni". 8. in 9. 9. španski barvni film „Umor na vikendu". 10. in 11. 9. ameriški barvni film „Mortadela".
IIBIU
KOSTANJEVICA: 7. 9. ameriška komedija „Sten in Olio". 8. 9. ameriški barvni film „Divji človek". 11. 9. španski barvni film „Njena poslednja pesem".
KRŠKO: 7. in 8. 9. ameriški barvni film „Vreli diamant". 11. 9. jugoslovanski barvni film „Moja nora glava".
MIRNA: 7. in 8. 9. „Orni panterji v Harlemu".
METLIKA: od 6. do 8. 9. ameriški barvni	film „Mladi
maščevalec", od 6. do 8.	9.
angleško-ameriški	barvni film
„Demoni". 11.	in 12.	9.
ameriško-italijanski	barvni film
„Django ne pozna milosti".
SEVNICA: 7. in 8. 9. francoski film „Zaklad na vrhu nebotičnika". 11.9. ameriški film „Poljub smrti".
RIBNICA: ameriški barvni film „Vampirove ljubavnice".
ŠENTJERNEJ:	7. in 8.	9.
„Majerling".
TREBNJE: 7. in 8. 9. angleški barvni zgodovinski	film „Maria
Stuart".
Og
SLUŽBO DOBI
VAJENCA KOVAŠKE STROKE sprejmem. Plača po dogovoru, stanovanje in hrana v hiši. Jože Železnik, kovaški mojster, Brestanica.
IŠČEM DEKLE za varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu. Lahko je tudi starejša ženska. Slavka Bučar, Irča vas 75, Novo mesto.
MLADA DRUŽINA išče starejšo žensko za varstvo 15-mesečnega otroka. Na razpolago opremljena soba brez stanarine. Možnost stalne nastanitve. Majda Auer, Savska cesta 23, 68290 Sevnica.
JE KJE kakšna upokojenka, ki zna ravnati z otroki in ki jih ima rada? Imamo petinpolmesečncga fantka, ki potrebuje skrbno varuhinjo v dopoldanskem času. Sobote in nedelje proste, nudimo hrano, stanovanje in nagrado. Majtin Klobučar, Hrušica 34, Stopiče.
TAKOJ SPREJMEM fanta, ki ima veselje do lesne stroke. Lahko ima 6 razredov osnovne šole. Stanovanje preskrbljeno. Vinko Kamin, Ljubljana, Avsečeva 24 c.
BRIVSKO POMOČNICO ali pomočnika sprejmem takoj. Možnost tudi prevzem dobro vpeljanega lokala. Prednost imajo dobri delavci. Rudi Marovič, Ljubljanska 16/a, 61330 Kočevje.
STANOVANJA
DIJAKINJA IŠČE v Novem mestu sobo s centralno kurjavo. Naslov-v upravi lista (2162/74).
IŠČEM DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu. Za uslugo pomagam v gospodinjstvu. Plačilo po dogovoru. Naslov v upravi lista (2157/74).
MLADEMU ZAKONSKEMU parrt oddam v bližini Novega mesta dve sobi s souporabo kopalnice v zameno za varstvo otroka ali po dogovoru. Naslov v upravi lista (2166/74).
Motorna vozila
PRODAM motor in menjalnik za ZASTAVO 750. Naslov v upravi lista (2169/74).
UGODNO PRODAM VW 1200, registriran. Franc Jordan, Drnovo 57, Leskovec pri Krškem.
PRODAM avto ZASTAVO 750, dobro ohranjen. Martin Cehte, Senovo 1 39.
PRODAM FIAT 850 Special, letnik 1969-70. Ogled vsak dan popoldne. Vinko Kulovec, Vavta vas 69, Straža.
PRODAM dobro ohranjen VVarth-burg, letnik 1957. Cena 10.000 din. Naslov v upravi lista (2177/74).
POCENI PRODAM avto FIAT 750. Potočna vas 17, Novo mesto.
UGODNO PRODAM FIAT 750. letnik 1969. Informacije v trgovini „Lovec", Cesta herojev, Novo mesto.
PRODAM
PRODAM nov pony ekspres, majhen štedilnik na olje, tri železne postelje na vzmeti, električno brizgalko za barve in lake, električno peč, kalorifer in gibljivo os za brušenje ali vrtanje. Selo 5, Podbočje.
PRODAM kobilo z žrebetom, staro 7 let. Martin Kastelic. Brezovica. Šmarješke Toplice.
PRODAM nov stroj za izdelavo strešne opeke po zelo ugodni ceni. Rogelj, Rdeči kal, Dobrnič.
PRODAM rabljeno spalnico, cena ugodna. Zglasite se lahko vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, na naslov: Albin Hrovat, Kettejev drevored 43. Novo mesto.
ZARADI SELITVE PRODAM dobro ohranjen električni štedilnik. Naslov v upravi lista (2167/74).
PRODAM dobro ohranjen televizor ISKRA VEGA PANORAMA. Cena 2.500,00 din. Naslov v upravi lista.
PRODAM diaprojektor CABIN avtomatiK. Vanja Berger, Volči-čeva 19, Novo mesto.
ZARADI SELITVE prodam nov nerabljen električni štedilnik, moped na tri prestave in že rabljen električni štedilnik. Zlatko Romih, Kettejev drevored 39, Novo mesto.
PRODAM dva soda - 700 in 500 litrov. Jože Kozina, Zalog 7, Novo mesto.
PRODAM psa šarplaninca starega leto in pol. Lebanova 3, Novo mesto.
KUPIM
KUPIM gospodarsko poslopje, primerno za adaptacijo, v Trebnjem ali bližnji okolici. Ponudbe na upravo lista pod „SOLIDNO".
KUPIM rabljeno žetveno napravo snopovezalko za BCS. Anton Lisec, Lukovec 14, 68294 Boštanj.
KUPIM hidrofor na enofazni tok in približno 200 kg betonskega železa (profil 10 mm). Ivančič, Ljubljana, Tržaška 55 A.
RAZNO
DAM OTROKA, starega 3 mesece, v vso oskrbo. Naslov v upravi lista. (2168/74).
POROČNI PRSTANI!" CE želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z iz-' rezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
VZAMEM dva otroka v varstvo. Naslov v upravi lista (21 75/74).
asu
JCI^.
FRANC HUTF.VEC, Gor. Lakovni-ce 7, Novo mesto, sedaj stanujoč v Birčni vasi 41, opozarjam vsakogar, ki bi od mojega sina Jožeta Hutevca, Gor. Lakovniee 7, kupoval les iz mojega gozda, da ga bom sodno preganjal.
ssiumdd
PRODAM vinograd z zidanico (soba 6 x 4), vodo in elektriko. Dostop z vsakim vozilom. Anton Remar, 68230 Mokronog 114.
NA LEPEM kraju, oddaljeno 20 minut od glavne ceste, prodam zelo lepo zemljišče v obsegu 5 do 6 ha. Zemlja je zelo rodovitna in vsa v ravnini. Dovoz možen z vsakim vozilom. Voda in elektrika v hiši. Vsi ostali pogoji zelo ugodni. Več pove uprava lista pod šifro „D. 1974".
Iffoft/ESTILA I
VOZNIKI! ČE IMATE TEŽAVE Z AKUMULATORJEM PRI SVOJEM AVTOMOBILU, SE PRIPOROČAM ZA TEHNIČNE PREGLEDE,	POPRAVILA,
POLJNJENJE, FORMIRANJE TER OBNAVLJANJE AKUMULATORJEV Z GARANCIJO. HKRATI OPRAVLJAM TUDI DEMONTAŽO IN MONTAŽO AKUMULATORJEV. ZA AKUMULATOR' KUPLJEN PRI „NOVOTEHNI" - PRODAJALNA „AVTODELI", PA IMATE ENKRAT BREZPLAČEN TEHNIČNI PREGLEFD. BLA-ŽO TASEV, AKUMULATORSKA DELAVNICA, NOVO MESTO, PARTIZANSKA 11.
KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" Novo mesto, obrat Zalog, obvešča kmetovalce, da bo v NEDELJO, 8. septembra 1974, ob 8. uri v Zalogu prodaja otave na ra-stilu.
GOSTILNA „LAKNER" pri Kostanjevici na Krki, prireja v nedeljo 8. septembra 1974 VESELICO na prostem. Igrali bodo „Dobri prijatelji". Za jedačo in pijačo preskrbljeno. V slučaju dežja veselica odpade Vabljeni!
Namesto venca na grob pokojnemu Feliksu Šenici iz Gor. Straže poklanja Društvo upokojencev Straža-Toplice 200,00 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni znesek iskrena hvala! Zveza slepih Novo mesto.
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta in brata
FRANCA ZUPANČIČA
iz Vel. Brusnic
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in sorodnikom, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna hvala kolektivu in delavcem IM V za podarjene vence, pevcem in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala..
Žalujoči: žena Marija, brata Jože in Valentin, sin Tone z družino in drugo sorodstvo.
Po dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA PLANTAN
z Uršnih sel 29
Iskreno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka za ves njegov trud, kolektivu IMV Novo mesto za podarjene vence in izrečena sožalja. Iskrena hvala sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom in vsem, ki sojo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: hčerki Ivanka, Marija, sin Drago z družinami in drugo sorodstvo.
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, hčerke, sestre in tete
JUSTINE GORENC
roj. Bundršek iz Cerovca pri Trebelnem
se iskreno zahvaljujemo znancem, sorodnikom, prijateljem in vaščanom za nesebično pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni za podarjene vence, izrečeno sožalje in vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivom Novoteksu, Prometni sekciji Novo mesto, osnovni šoli Trebelno in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: mož Anton, sin Toni, hčerke Štefka, Majda in Milena z družinami, mama, sestre, brat in drugo sorodstvo.
Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame. stare mame, prababice in tete
IVANE ŽNIDARŠIČ iz Preske pri Dobrniču pokopane v Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so jo počastili, nam izrekli sožalje m darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom iz Trebnjega za nudeno pomoč ob težkem trenutku ter za podarjeno cvetje in venec. Iskrena hvala dekanu za lep obred in pevcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste pokojnico spremili na njeni zadnji poti!
Žalujoči: sin Lojze z ženo, hčerka Milka z možem, vnuki Stanko, Milena in Ljuba, pravnuki Maša, Aljoša in drugo sorodstvo.
Trebnje, Ljubljana, Belgija
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame in stare mame
MARIJE ŽOKALJ
iz Krškega, Rostoharjeva 6
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo SGP Pionir Novo mcsto-TOZD sektor Krško, predsedniku osnovne organizacije sindikata tov. Zlatku Kuševiču za njegov trud ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Milan z ženo Ljubico, vnuka Milan z ženo Zdenko in Stanko ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob prerani i/.gubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
JANEZA LUZARJA iz Gor. Suhadola
sc- iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znance(li, ki so /. nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter v tako velikem številu spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno se jm h valj uje mo obč. odboru ZB Novo mesto, krajevnim org. ZB Gabrje. Orehovica, Brusnice in Šentjernej, govornikoma za poslovilne besede, kolektivoma KZ „Krka" Novo mesto, IMV Novo mesto, tovarni zdravil „Krka" iz Novega mesta, novomeški godbi in pevcem.
Žalujoči: žena Tončka, sinovi Ivan z ženo, Mirko, Tone in Milan, hčerke Joža z družino, Majda in Milka, brata Albin in Martin z družinama, sestre Marija, Nežka in Lojzka l družinami ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
FELIKSA SENICA iz Straže pri Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem vencev in cvetja, ki so z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje ter nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo pa smo dolžni sosedom, predvsem družinam Puhar, Barbič in Šporar. Nadalje se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede, godbi na pihala „Novoles" in pevskemu zboru „Gorjanci", organizacijam združenega dela „Novoles" Straža, „Mladost" Ljubljana, „Color" Medvode, „Labod" Novo mesto ter organizaciji ZB Straža za darovane vence, kakor tudi vsem, ki ste pokojnika spremili v tako lepem številu do preranega groba. Istočasno se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom in strežnemu osebju nevrološkega oddelka bolnice Novo mestoza nego in lajša-, nje bolečin.
Žalujoči: žena Jožica, hčerki Bronka in Milena ter sinova Milan in Branko z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA FORTUNA iz Damlja 2
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstveni postaji Vinica, posebno medicinski sestri Marici Hudelja, SO Črnomelj, obč. konferenci ZK, ZB, SZDL Črnomelj, osnovni organizaciji ZK, ZB Vinica, PGD Sinji vrh in CIMOSU iz Kopra za darovane vence, govornikom in črnomaljski godbi.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože in Jure z družinama, Peter ter hčerka Štefka z družino.
ZAHVALA
Ob težki in boleči izgubi moje ljube žene in naše mamice
OLGE TOMC
roj. Glavan
ki nas je zapustila na 25. obletnico poroke, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo našim prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: mož Franc, hčerka Olga in sin Branko.
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Martini iz Bizeljskega dečka, Bcrica Durdek iz Samobora deklico, Andela Šinkovec iz Jesenic — dečka, Eda Žo-kalj iz Brežic dečka, Nada Vogrinc iz Sp. Pohancc - Lidijo, Bernardka Krošelj i/. Gor. Lenarta - dečka, Marija Čurič iz Artič Borisa, Bernarda Presker iz Pišec - deklico, Silva Novak i/ Ljubljane - Lidijo, Marija Šibilja iz Sentlcnarta - De-
jana, Marija Pešec iz Stojanskega vrha - Martino, Dragica Radovan* - Maršal iz Velike Jazbine - Gorda* no, Anica Kirin iz Gradne - Gora* na. - ČESTITAMO!
UMRLI SO
Pretekli teden so v brežiški bol' nišniei umrli: Doenmez Alzzttin ' Turčije, star 24 let; Mato PctravKj; upokojenec iz Strmca, star 51 J?*’ Ana Cizcl, žena kmeta - borca NO iz Piršenbrega, stara 50 let; MarU Bogovič, žena upokojenca iz ganskega sela, stara 57 let.
DOLENJSKI UST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo meesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester, Prane Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar m Ivan Zivic
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, 'anez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik .-riloge P), Jožica Teppey, lyan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolaijev oz. 45 (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti)	-	Devizni	račun-
52100-620-107-32002-009-8-9	.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na do!o^c strani 68 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsa mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. ^ vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od 1 • • 1974 - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/' od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek prometa proizvodov	.
TEKOČI RAČUN pri podružnici	SDK	v	Novem	mestu-
52100-601-10558 - Naslov uredništva	in uprave: 68001	N°v”
mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-22 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stave . filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi tisk: Ljudska pravica, Ljubljana
18
DOLENJSKI LIST
St. 36 (1311) - 5. se
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: Poročila ob 5.00, "•00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 16-00, 18.00, 19.30. in ob 20.00.
SEPTEMBRA: matineja. 9.05
ČETRTEK, 5
8.10	Glasbena Kadijska šola za višjo stopnjo - P. I. Čajkovski:	Serenada za godala.
10.15	Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za nase goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Janez Istenič: \ Kakovost razstavljenih vin na J vinskem sejmu. 12.40 Pihalna godba. 13.30 Priporočajo vam...
14.30 Z ansamblom Weekend. 16-00 „Vrtiljak". 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 J^opevke in plesni ritmi.
PETEK, 6. SEPTEMBRA: 8.10 glasbena matineja. 9.05 Radijska sola za nižjo stopnjo - Šolski zvonec in zlata ptička. 11.00 “oročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Franc Grum: Kako naj z beljakovinami dopolnjujemo obroke, v katerih je veliko koruzne silaže. 12.40 Z domačimi ansambli.
13.30 Priporočajo vam .. . 14.30 Naši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo 15.35 Glasbeni mtermezzo. 16. „Vrtiljak". 18.15 »Signali". 19.00 Lahko noč, otroci! 19-15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 20.00 Stop-pops 15. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačilv.
SOBOTA, 7. SEPTEMBRA: 8.10 glasbena matineja. 9.05 Pionirski
li	n'k' 10-15 Sedem dni na radiu.
11.00 Poročila - Turistični napotki f? naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti t— inž. Jože
is Jcsenska krma za zimo. **•40 Cez travnike in polja. 13.30 Priporočajo vam ...	14.10 S
Pesmijo in plesom v novi teden.
..Glasbeni intermezzo. 16.00 •	• 17.20 Gremo v kino.
ir Eahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Bratov
20.00	Radijski radar.
:,0 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 8. SEPTEMBRA: •07 Radijska igra za otroke -rane Puntar: „Uho“. 9.05 Še Pomnite tovariši! 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila -»uristični napotki za naše goste iz tujine. 11.20	-	14.00 Naši
Poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 4-05 Humoreska tega tedna -F. Joeborg:	Takšni smo. 15.30
popularne operne melodije. 16.30 -ion Nedeljsko športno popoldne.
19.00 Lahko noč otroci! 19.15 '-»lasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Jazz za vse.
s , f?!^EDELJEK’ 9- SEPTEMBRA:
“ Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Za •-»akogar nekaj. 11.00 Poročila -•uristični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -mž. Silva Avšič: Hibridne sorte
špinače. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam . ..	14.30 Naši poslušalci
čestitajo in pozdra'vljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Štirje kovači. 20.00 Stereofonski operni koncert. 22.15 Popevke se vrstijo.
TOREK, 10. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Kako si zastrupljamo zrak. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Tone Robič: Uspeh letošnjega organiziranega pridelovanja pšenice in program nove setve. 12.40 Po domače. 14.40 „Na poti s kitaro".
15.30	Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak". 18.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje. 21.21 Melodije v ritmu.
SREDA, 11. SEPTEMBRA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Ferčcj:	Bodoče oblike
gospodarstev za rejo govedi. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ...	14.30	Naši poslušalci
čestitajo in pozravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto vrtiljak". 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15	Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 23.05 Literarni nokturno.
ČETRTEK, - 12. SEPTEMBRA:
8.10	Glasbena	matineja. 9.05
Radijska šola za	višjo stopnjo -
Pojav fašizma v Evropi, 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Milan Sirk: Izkušnje pri obnovi vinogradov v Brdih. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška. 14.40 Med šolo, družino in delom. 16.00. „Vrtiljak"., 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
21.40	Glasbeni nokturno.
RADIO BREŽICE
ČETRTEK -	5. septembra:
16.00-16.30 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki. Nove plošče RTB; 16.30-17.00 -Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame; 17.00-18.00 Glasbena oddaja Izbrali ste sami.
SOBOTA -	7. septembra:
16.00-16.30 — Pol ure za pop glasbo, 16.30-17.30 - Radijska univerza, Jugoton vam predstavlja. Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj
obvestil in reklam, Melodija za vas, Za naše najmlajše; 17.30-18.00 -Domače zabavne na valu 192 m. NEDELJA - 8. septembra: 10.30
- Domače zanimivosti; - Iz aktivnosti ZK v brežiški in krški občini; - Za naše kmetovalce -dipl. veterinar Janko Vizjak: Tema za živinorejce; - Mitja Guštin — Sprehod skozi Posavski muzej VIII;
- obvestila, reklame in spored kinematografov; 12.00-15.00	— Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK -	10. septembra:
16.00-16.10 - Napoved programa in srečanje z Veselimi hribovci; 16.10-16.40	- Poročila, šport, Novo v knjižnici, obvestila in reklame ter filmski pregled; J6.40-17.00 - Mladinska oddaja;
17.00-17.30 - Malo za vas - nekaj za vse.
RADIO SEVNICA
Nedelja, 8. septembra 1974: -
10.30 reklame, oglasi in obvestila -
10.55	po domače - 11.10 za nami je lepi čas počitnic - 11.35 poletna razglednica -	11.45 nedeljski intervju - 12.00 za vsakogar nekaj
-	12.30 poročila - 12.45 čestitke in pozdravi naših poslušalcev -
14.30 zaključek programa
Sreda, 11. septembra: - 16.00 poročila - 16.10 reklame, oglasi in obvestila — 16.30 po domače —
16.45	kotiček za šoferje: Po dopustu - 16.55 iz diskoteke naših poslušalcev - 17.30 Nekoga moraš imeti rad: Čas spomina in jutrišnji dan - 17.45 popevke na tekočem traku - 18.00 zaključek programa
Sobota, 14. septembra: - 16.00 SOBOTNI VRTILJAK - 16.15 pet minut za . .. - 16.20 EPP I. del -
16.30 poročila - 16.35 EPP II. del
16.45	minianketa -	17.00
zaključek SV in napoved sporeda za nedeljo
TELEVIZIJSKI
SPORED
ČETRTEK, 5. SEPTEMBRA: 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plcšivec 17.05) (Bg) -	18.05
Obzornik (Lj) - 18.20 Svet v vojni, serijski film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Po sledeh napredka (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) -19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -20.30 Kam in kako na oddih (Lj) -20.40 J. Mach:	Mavrica, TV
nadaljevanka (Lj) - 21.20 Bolgarija danes (Lj) - 21.50 Nokturno: Knjige in več kot to, barvna oddaja (Lj) - 22.05 TV dnevnik (Lj)
PETEK, 6. SEPTEMBRA: 14.45 Madžarski TVD (Pohoije, Plcšivec do 15.05) (Bg) - 15.50 Rim: Evropsko prvenstvo v atletiki, barvni prenos (EVR) -	18.05
Obzornik (Lj) - 18.20 Ogenj, odd. iz serije Bistrooki (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj) - 18.55 Ansambel Vilija Petriča, barvna oddaja (Lj) -
19.25 TV kažipot (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - --1 (Lj) -
20.40	Menili iz Monze: celovečerni film (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj)
-	22.35 Evropsko prvenstvo v atletiki, barvni posnetek iz Rima (LBJ)
SOBOTA, 7. SEPTEMBRA:
16.10	Nogomet Reka:	Crvena
zvezda, prenos z Reke v odmoru Obzornik (Lj) -	18.00 Rim;
Evropsko prvenstvo v atletiki, barvni prenos EVR vmes 18.35 do
18.45 Moda za vas, barvna oddaja (Lj) - 19.25 Mozaik (Lj) - 19.30 Sentjernejski oktet in ansambel Rudija Mohorko (Lj) -	19.45 Barvna risanka (Lj) -
0.00 TV dnevnik (Lj) -
20.25	Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) -
20.40	Ptujski festival - barvna oddaja (Lj) -	21.30 Barvna
propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Columbo, serijski barvni film (Lj) -
22.45 TV dnevnik (Lj) - 23.00 Evropsko prvenstvo v atletiki, barvni posnetek iz Rima (Lj)
NEDELJA, 8. SEPTF.MBRA: -
9.00 E. Zola: V KIPEČEM LONCU
-	barvna TV nadaljevank;* (Lj) -
10.00 KMF.TIJSKA ODDAJA (Sarajevo) - 10.45 PROSLAVA 30 LETNICE IN DELOVANJA VRHOVENEGA ŠTABA NOVJ, CK KPJ IN PREDSFDNIKA TITA NA VISU - prenos (Zagreb) - 12.15 MOZAIK -	12.20 OTROŠKA
MATINEJA: Družina Smola, Po neznani delti, barvna filma (Lj) -
13.15	POROČILA (do 13.20) (Lj)
- 15.25 GORIŠKI OKTET IN ANSAMBEL	SLAVKA ŽNIDARŠIČA - barv. oddaja (Lj)
15.55	Rim:	EVROPSKO
PRVENSTVO V ATLETIKI -barvni prenos (EVR) -	18.40
PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) -
18.45	POROČILA (Lj) - 18.50 MODA ZA VAS - barvna oddaja (Lj) -	19.00	ZNAMENITE
PUSTOLOVŠČINE:	Celleoni,
barvna TV nanizanka (Lj) - 19.45 BARVNA RISANKA (Lj) - 19.50 CIKCAK (Lj) -	20.00 TV
DNEVNIK (Lj) -	20.20
TEDENSKI ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 VEČER Z MIJO ALEKSIČEM (Beograd) - 21.20 ŠIBENIK - dokumentarna oddaja (Lj) - 21.50 ŠPORTNI PREGLED (Zgb.) - 22.20 TV DNEVNIK (Lj)
- 22.45 SVETOVNO PRVENSTVO
V	VESLANJU - barvni posnetek iz Luzerna (Lj)
PONEDELJEK, 9. SEPTEMBRA:
- 8.10 TV V ŠOLI (Zacreb) - 9.3o TV V ŠOLI (do 10.35) (Bgd) -
14.10	TV V ŠOLI - ponovitev (Zagreb) - 15.30 TV V ŠOLI -ponovitev (do 16.35) (Beograd) -
16.45 MADŽARSKI TVD (Pohorje, Plcšivec do 17.05) (Beograd) -
17.50	OBZORNIK (Lj) - 18.05 MOZAIK (Lj) -	18.10
BOLGARSKI OTROŠKI SPORED: LUTK1NA VILA - barvna oddaja Lj -	19.00 BOLGARIJA -
dokumentarna oddaja v barvah (Lj)
-	19.27 TIRI, TIRI, zabavno
glasbena oddaja (Lj) -	19.45
BARVNA RISANKA (Lj)- 19.50 CIKCAK (Lj) -	20.00	TV
DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj)
20.35	NADALJEVANJE BOLGARSKEGA VEČERA:	S
TUJIMI OBRAZOM - TV drama (Lj) -	22.00 TRAKIJSKA
SVATBA - barvna oddaja (Lj) -
22.45 TV DNEVNIK (Lj)
TOREK, 10. SEPTEMBRA: -
8.10 TV V ŠOLI (Zagreb) - 9.35 TV V ŠOLI (Sarajevo) - 10.05 TV
V	ŠOLI (do 11.10) (Beograd),—
14.10 IV V ŠOLI — ponovitev (Zagreb) - 15.35 TV V ŠOLI -ponovitev (Sarajevo) - 16.03 TV V ŠOLI - ponovitev (Beograd) -
16.50	MADŽARSKI TVD (Pohorje, Plešivcc do 17.10) (Beograd) —
18.20	OBZORNIK (Lj) - 18.35 PET PEDI: Novo mesto (Lj) -
19.00	MOZAIK (Lj) - 19.05 ČLOVEK NA KRASU (Lj) - 19.25 DUNAJSKI	KOMORNI
OKRESTER:	W. A. Mozart:
DIVERTIMENTO št. 11 v D-duru (Lj) - 19.45 BARVNA RISANKA (Lj) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) -	20.25
BARVNA	PROPAGANDNA
REPORTAŽA (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 FOTOGRAFI NOB -
III.	oddaja (Lj) - 21.05 M. de la Roche: VVHITEOAKI Z JALNE -barvna TV nadaljevanka (Lj) -
21.55	TV DNEVNIK (Lj) - 20.30 AKTUALNA ODDAJA (Sarajevo)
-	21.15 NEREDI NA MEJI -serijski film (Sarajevo) - 22.05 GLASBENA ODDAJA (Beograd) —
22.35	TV DNEVNIK (Zagreb)
SREDA, 11. SEPTEMBRA: -
8.10	TV V ŠOLI (Zagreb) - 10.50 TV V ŠOLI (do 11.25) (Beograd) -
15.30 TV V ŠOLI - ponovitev (Beograd) - 16.45 MADŽARSKI TVD (Pohorje, Plcšivec od 17.05) (Beograd) - 18.10) OBZORNIK (Lj)
-	18.25 DRUŽINA SMOLA -barvni film (Lj) - 18.55 MOZAIK (Lj) -	19.00 ZABAVNO
GLASBENA ODDAJA (Skopje) -
19.20	SMETAR, KI JE USPEL -reportaža TV Beograd (Lj) - 19.45 BARVNA RISANKA (Lj) - 19.50 CIKCAK (Lj) -	20.00 TV
DNEVNIK (Lj) -	20.25
PROPAGANDNA REPORTAŽA V BARVAH (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) -
20.40	MEDNARODNI FESTIVAL ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH FILMOV - prenos iz Kranja (Lj) -
22.30 TV DNEVNIK (Lj)
ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA: -
8.10	TV V SOLI (Zagreb) - 9.35 FRANCOŠČINA(do	10.10)
(Beograd) - 14.10 TV V ŠOLI -ponovitev (do 16.10) (Beograd) -
15.35	FRANCOŠČINA - ponovitev (do 16.10) (Beograd) - 16.45 MADŽARSKI TVD (Pohorje, Plcšivec do 17.05) (Beograd) -
18.15	OBZORNIK (Lj) - 18.30 SVET V VOJNI - serijski film (Lj)
- 19.20 MOZAIK (Lj) - 19.25 NINO REITANO — barvna oddaja (Lj) - 19.45 BARVNA RISANKA (Lj) - 19.50 CIKCAK (Lj) - 20.00 TV DNEVNIK (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 KAM IN KAKO NA ODDIH (Lj) - 20.40 J. Mach: MAVRICA - TV nadaljevanka (Lj)
- 21.25 ČETRTKOVI RAZGLEDI: Goričani (Lj) - 21.55 GLASBENI NOKTURNO:	J. S. Bach: CIACCONA (Lj) - 22.10 TV DNEVNIK (Lj)
inDusTRiJfl moTORniH vozil novo (T1ESI0
inDUSTRIJR mOTORfllH VOZIL novo (TIESTO
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo mESTo
inDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo (J1EST0
ivopirkovifr
o svobodni republiki pod gorjanci in njenem kirovskem junaku
piparju bakšetu	8
Nar ?a^rju so se Italijani prezebli razšli po hišah. Zašč t •^Ca’. Je zlezel na kmečko peč, je vaški do Jlp^c.z^ar -J°že Rakoše vprašal, zakaj ne gre-'jorjance. Italijan je dejal, da so tam Srbi in
J? »cattivi“, hudobni.
n,	,	nuuuum.
te“ 0zJ Orehovico so prišle laške „modre krava Zve?06 ° °k osmih zjutraj. S seboj so vodili vzel aVega Naceta Hudoklina. V Cerovem logu so pot * zaiJevo Lino in krenili k Miklavžu. Vso HU(jSP,.se plašno ozirali po gozdu. Na gori so ^ oklinovim dovolili dvajset minut časa, da so irner °^e san* naložili nekaj ostankov svojega Voi/. vzeli še kravo s teletom in spet krenili z Jani ° n^Za^ v ^°^no- V Cerovem logu pa so Itali-nanje pozabili in se jim je izmuznil vsak na WoJo stran.
[JE, KI GA NI BILO
Cl$ČEN
Of
^skrhr2^6 k**0 konec, ne pa tudi italijanske v dol enosti *n strahu. Osvobojeno ozemlje se je niso ve*	‘n	utrjevalo. Italijani skoraj
in §e .. zaPu§čali svojih postojank v Kostanjevici n°verr» ne^U' ^cterJe so izpraznili že o Prešer-fa§istj Prazniku, nekaj tednov pa so se držđli še
*ane Dolenji Brezovici in državni graničarji
li	£e avzetnem Vrhovem, oboji pa so se umakniva aPrilu. Povsod drugod so se naglo utrjevali. topovVem mestu so na žabjevaške višine vlekli Osvetr u.\ Postavljali žaromete, ki so ponoči jevali deželo proti nevarnim Gorjancem. V
divizijskem poveljstvu so hiteli z načrti za obrambo mesta, predvsem za zaporo mostu.
Ofenziva proti Gorjanski četi je bila plod domačih ovaduhov, ki so Čortovim partizanom sledili že na poti s Kočevskega v Gorjance. Komaj so bili tokrat na pohodu zapustili nočno taborišče pod Kačjimi ridami pri Mirni peči, je že-tja pripeljal Italijane nekoliko omejeni Novak, po domače Jaharček, iz konjederčeve bajte v Kačjih ridah. (Čez tri tedne so ga na ovaduškem pohodu po šentjernejskih krajih Italijani pomotoma sami ubili.) Tudi iz Cerovega loga je hitel domačin v Šentjernej povedat, da so prispeli v Pendirjevko partizani.
Izdajalstvo plačanih in neplačanih špijonov, ciganov, vlačug, izpuščenih zločincev, pustolovcev, pijancev, od jeseni tudi že gojencev Katoliške akcije, zlasti pa mreže, ki jo je pletel agent reške lesne trgovine Raitano Ivan Superina, preteče dviga po prihodu Gorjanske čete povsod svojo malopridno glavo.
Štiri dni po bitki pri Miklavžu sporoči divji lovec in poznejši domobranski krvnik v Novem mestu Ignac Zagorc (konec leta 1943 je obesil tudi obe žrtvi na novomeškem trgu) deveti kohorti obmejne fašistične milice v Šentjerneju, da tabori na-Špilerjevi špici enajst partizanov. Zače-
lo	se je neverjetno uradovanje. Oba ovaduhova napačna podatka sta 6. aprila na divizijskem poveljstvu v Novem mestu. Naslednji dan odgovori 24. pehotni polk fašistom v Šentjernej. Obenem obvesti divizija policijsko kvesturo v Ljubljani, ki
odgovori 8. aprila. Ta pošta iz Ljubljane je tri dni na poti v Novo mesto. V soboto, 11. aprila, končno izda XI. armadni zbor v Ljubljani novomeški diviziji povelje za napad. Naslednji dan poroča 24. pehotni polk svoji diviziji, da je na področju Javorovice zaključil operacijo čiščenja.
Tega „čiščenja“ v resnici sploh ni bilo. Italijanska vojska je prišla do Pleterij in Drče. Partizanske straže na Javorovici so slišale kričanje v dolini. V taborišču v Jesenovskem jarku so fantje popadli puške in zasedli položaje pri Javorovici, videli pa niso ta dan nobenega Italijana.
Partizani v Gorjancih niso mogli slutiti, da bodo tako hitro potisnili tujega osvajalca v ponižujočo obrambo in si tako naglo ustvarili varno osvobojeno ozemlje. Vedeli pa so, da morajo, če hočejo začeti vojno s tujim okupatorjem, najprej iztrebiti ovaduštvo in zbrati močno prostovoljsko vojsko. Vse te naloge je opravila partizanska četa v Gorjancih hitro in dobro. To je čudež spomladanskega poleta osvobodilne vojne, vendar je raziskovanje tega širša naloga zgodovinarja; mi pa se vrnimo zopet k- nekaterim skromnejšim poglavjem ožjega ozemlja orehovških krajev.
KOPAČI RAZOROŽE ITALIJANA
V	petek, 10. aprila, so vdrli v Orehovico bru-sniški karabinjerji. Prijeli in odpeljali so šolskega upravitelja Jožeta Prusnika in vojaškega referenta Franca Zagorca-Čičeta ter ju zaprli v Novem mestu.
Ko je v Ljubljani padla italijanska fašistka Rea in je general Robotti zahteval talce - govorili so, da jih bodo ustrelili štiristo - so jih šest odbrali iz novomeških zaporov: s Prusnikom in Zagorcem še učitelja Jožeta Jurančiča, kije ušel Nemcem s Telč pri Mokronogu, Dotem žužemberške-ga zdravnika dr. Ludvika Žnideršiča, učiteljico Fanči Erbežnikovo iz Šentjerneja in mladega Jožeta Piletiča iz Dolenje Stare vasi, ki je drzno razoroževal belo gardo in mu farovž tega ni mogel odpustiti. Uklenjene so pripeljali na železniško postajo, tam pa so izvedeli, da so ponoči .partizani pognali vlak v zrak. Rešeni so se vrnili v zapore. Sredi julija so Zagorca in Prusnika odpeljali v zloglasno Belgijsko vojašnico v Ljubljani, čez dva meseca in pol nato internirali v Padovi, nazadnje pa konfinirali v Avoni pri Lago Maggi-ore. Od tam sta se rešila v Švico.
Po vinogradih Ivanjega dola so odmevale vesele pesmi kopačev. Bilo je že sredi pomladi, peti dan v maju. „Na jamah“ so bili Novakovi iz Orehovice z gospodarjem Stankom, med njegovimi delavci tudi mizar Tone Radešček in Franc Koželj, oba iz Hrastja pod Tolstim vrhom. Za dober streljaj proč so se oglašali v svojem trtju Kosovi iz Cerovega loga, ki jim pravijo Podbreški. Pri- njih se je motal oborožen italijanski vojak, kije prišel z močno patruljo iz Šentjerneja skozi Cerov log in se kar ves dan ni dal odgnati iz vinograda. S kopači je pil in poizvedoval po komunistih.
Mrak je legal na zemljo, ko so se Novakovi odpravljali domov. Tedaj jim je od Kosovih pritaval v zidanico Italijan in rinil za njimi v Orehovico. Pijan je brundal zopet o banditih in streljal proti Gorjancem.
„Kaj hoče ta vohun zeleni? “ nejevoljni godrnjajo kopači.
„Nekaj bom z njim narediljezen zapreti Radešček.
Z delavci se je vojak pri Novakovih navečerjal in se nato prilepil Radeščku in Koželju, ki sta krenila proti domu. Sredi Orehovice sta si kopača potihoma pošepetala in se namesto proti Hrastju obrnila po klancu navzdol proti Stari vasi in Šentjerneju.
Pri Jakšetovi, po domače Pajerčkovi hiši se je Radešček vrgel na Italijana in ga od zadaj stisnil v železen objem. Vojak je prestrašen zatulil in se sesedel. Koželj mu je izpulil puško, vzel bombe in tipal za revolverjem. Vzela sta mu tudi kapo, pas in slekla bluzo. Radešček ga je nato izpustil in s krepko brco pognal po klancu v divji beg.
Doma je Koželj pogledal skozi vrata in dejal:
„Nekaj ni v redu, mama, ne bom spal doma.“
Z Radeščkom je prenočil v gostem smrečju pri vrhovskem gradu. Zjutraj sta skrita prežala, kdaj bodo pridrli Italijani. V svojih vinogradih na Bojnicah in „Na štangah“ sta imela naročene kopače, na katere pa po vsem, kar se je zgodilo, nista mogla več misliti.
Sredi dopoldneva - bilo je že po deveti uri — se je laška vojska po velikem ovinku skozi Vrhpolje in Cerov log ter mimo Tičence usula v Orehovico. S seboj je gnala razoroženega vojaka Francesca Rodolfija, gologlavega, bosega in brez bluze. Naj ljudje vidijo, kaj so hudobni ljudje naredili s siromakom; naj vidijo, da vojaka niso poslali vohunit Italijani. Verjel jim ni seveda nihče.
KP/K
»Dosleden bodi...«
Karte, ki so prikazovale Dolenjsko kot nerazvito in z revščino prežeto deželico na jugu Slovenije, smo že davno zavrgli. Razvoj je tu začuda hitro shodil Zdaj je tako, da si z včerajšnjo statistiko komaj še pomagamo pri prikazovanju današnjega napredka.
Razlike med razvitimi in nerazvitimi v dolenjski regiji so se zmanjšale. „Ponosni smo lahko, da se je Dolenjska v slovenskem policentričnem razvoju povzpela na četrto mesto, “ pravi Lojze Šterk, od maja medobčinski sekretar ZK v Novem mestu. „Kajpak je to mesto zasluženo in je hkrati dober start za v prihodnje, ko bo Dolenjska nosilka nekaterih osrednjih gospodarskih panog v Sloveniji. “
Tako kot mnogo drugih tudi Šterk meni, da na vse to ni računati, če ne bomo kmalu dobili enotnega dolenjskega razvojnega programa. Sterk še posebej poudarja pomen enotnosti v besedah in dejanjih, pa naj to velja za gospodarstvenike ali politike. „Samo enotni bomo še bolj močni in kaj pomenili, enotnost pa se mora začeti že najmanj na ravni krajevne skupnosti. Ko bodo odpravljene sedanje meje med občinami, mislim razločke, ki jih v razpravah in dejanjih še pestujemo, tudi uglašenosti v regiji ne bo težko doseči “
Komuniste čakajo pri vsem tem še posebno odgovorne naloge. „Izmikanja ne bo smelo biti Prihajamo v obdobje selekcije med članstvom. To poletje bo vrglo na površje prvo pošiljko tistih, ki so člani ZK le po besedah, ne pa tudi po dejanjih. Taki so vsepovsod, od TOZD do KS. Partijo moramo skristalizirati, to pa bomo napravili s programom, Program ni brez vreden kos
papirja, ampak nekaj, kar obvezuje. “
Lojze Šterk dela tako, kot zahteva od drugih: pridno, dosledno, brez izmikanja, brez ostajanja na površju. Karieristi, omahljivci, mol-čečneži, izmikavci in podobni med člani ZK so mu trn v peti.
„Odkar je odšel zdoma, je tak, “ pravijo. „Dosleden bodi, kakor mi tu, da kaj iztisnemo iz te kamnite belokranjske zemlje,“ so mu rekli, ko je kot mlad fant, eden od štirih Šterkovih otrok, spravil svoje stvari v kovček in se poslovil od domačih v Butoraju. V Mariboru je končal srednjo kmetijsko šolo, leto dni jedel zdomski kruh na enoletni praksi v Švici, bil nekaj časa vodja kooperacije v Šoštanju, potem pa več let v Kra-sincu vodja obrata. „Steljni-ki so požrli toliko stroškov, znanja, volje in žuljev ljudi, da me še zdaj boli, kadar se spomnim, da ni bilo nič od tega, da zdaj propada. “
Potem je prišla politična kariera. Iz šole se je Lojze vrnil že kot preizkušen družbenopolitični delavec. Ko je prišel leta 1963 na mladinski komite v Črnomelj, je imel partijsko legitimacijo že v žepu. Od mladine, kjer je bil sekretar in predsednik, je presedlal na Socialistično zvezo, bil tudi občinski sekretar in predsednik, od tam je šel na občino za tajnika, junija pa so ga izvolili za sekretarja medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko.
„Zavedam se, da mi tu ne bo lahko, vendar se funkcije ne bojim. Enotnost regije je moj načrt, moja glavna skrb, kar sem tu in dokler bom tu. Predvsem družbenopolitična enotnost, h kateri pozivajo vsi pomembni dokumenti -od ustave do resolucij partijskih kongresov. “ /. ZORAN
Na prvem državnem prvenstvu v plavanju s plavutmi za mladince in pionirke so bili najboljši plavalci novomeškega Kluba za podvodne aktivnosti. Na sliki: druga in peta tekmovalka z leve sta.članici KPA Novo mesto Majda Kušer in Meta Novak. (Foto: J. Pezelj)
Novomeške »plavuti« najhitrejše
28 odličij za Klub podvodnih aktivnosti iz Novega mesta na prvem državnem prvenstvu za pionirje in mladince v plavanju s plavutmi
V Kranju se je v nedeljo popoldne končalo dvodnevno mladinsko in pionirsko državno prvenstvo v plavanju s plavutmi. Na tekmovanju, ki so se ga udeležili plavalci iz šestih klubov (Ljubljane, Rijeke — dve ekipi, Novega mesta, Kranja in Pirana), so bili najboljši predstavniki novomeškega Kluba za podvodne aktivnosti, ki so v ekipni konkurenci brez težav osvojili obe prvi mesti in dosegli vrsto republiških ter osebnih rekordov.
Žc prvi dan tekmovanja so Novomeščani napovedali, da jc njihova ekipa za državno prvenstvo dobro pripravljena. V zanimivi ženski disciplini, 25 metrov na vdih, je edina predstavnica Novega mesta, državna prvakinja Meta Novak,
MEDNARODNI SEMINAR
O BIOFIZIKI NA OTOČCU
Številni znanstveniki svetovnega slovesa se udeležujejo petdnevnega seminarja o perspektivah v biofiziki in molekularni biologiji na Otočcu, ki ga je priredilo jugoslovansko društvo za biofiziko iz Ljubljane v sodelovanju z IUPAB s sedežem v Angliji. Prvi dan, v ponedeljek, je predaval nemški nobelovec prof. Manfred Eigen. Do konca se bo zvrstilo še več priznanih znanstvenikov.
VETERANI NA JEKLENIH KONJIČKIH
V Krškem bo v soboto in v nedeljo, 7. in 8. septembra, druga dirka v speedwayu za letošnje prvenstvo Jugoslavije. Že prva dirka v Osijeku, na kateri je odlično vozil Krčan Bregant, se je razlikovala od lanskoletnih. V letošnjem letu se bodo tekmovalci vozili po spremenjenem načinu: tekmovali bodo v ekipni konkurenci, posamezno in v parih.
Da bi bila druga dirka za gledalce kar najbolj zanimiva, bo organizator AMD Krško pripravil tudi vožnjo veteranov, ki bo kot preddirka v nedeljo dopoldan. Nastopili bodo skoraj vsi vozniki, ki so z dirkanjem prenehali pred tremi leti.
plavala najhitreje. Progo je premagala v 12 sekundah, medtem ko je nekaj tekmovalk predčasno prišlo iz vode.
V	ostalih disciplinah, ki so bile za gledalce bolj zanimive, so Dolenjci prav tako osvojili precej prvih mest. Zanimivo je, da športniki v tej novi panogi, ki pri nas še ni tako razvita, nimajo enakih športnih rekvizitov -to so plavutke. Se na najboljšem so
Dane Vohar
bili tekmovalci iz Reke, ki so bili zelo	dobro	opremljeni.
Novomeščani so imeli nekaj težkih italijanskih plavuti, nekaj pa so jih naredili doma. Kot pri drugih športih, so si mladinci pomagali tudi pri tem kar med sabo, s posojanjem plavuti. Z boljšimi so naši predstavniki plavali odlično in dosegli nekaj dobrih rezultatov:
50 m pionirji: 1. Dane Vohar 25,7; 100 m mladinci: 2. Roman Šušteršič 54,6; 100 m mladinke: 1. Meta Novak 1:08,0, slovenski članski in državni mladinski rekord; 100 m pionirke:	1. Meta Vodičar
1:25,0, slovenski pionirski rekord; 200 m pionirji: 1. Dane Vohar 2:20,0, slovenski pionirski rekord; 800 m mladinke: 1. Meta Novak 10:10,9, mladinski in članski republiški rekord. Razen teh tekmovalcev so za novomeško ekipo nastopali še: Matjaž Cerkovnik, Dušan Gorenje, Jože Zupanc, Toni Strniša,
NOVA DELA NA OGLEDU
V	Gorjupovi galeriji v Kostanjevici so pripravili te dni novo postavitev razstave (120 slik in plastik) iz zbirke, ki šteje že okoli tisoč likovnih del. Med tokrat razstavljenimi deli so umetnine Božidarja Jakca, Toneta Kralja in drugih likovnikov iz domovine.
iKozerijai
V OBJEMU MATERE NARAVE
Zrak moje sobe je bil nasičen s cigaretnim dimom, da je moral človek dobro napeti oči, če je hotel v okviru na steni prepoznati Franceta Prešerna. Pokašljeval sem, gjedal krvavo, zato sem poslal vse skupaj k vragu, zakoračil čez prag in objelo me je toplo sonce. Pljuča so mi svobodneje zadihala, možgani so dobili več krvi in vmil se mi je optimizem. „To je nekaj!“ sem skorajda kriknil, potegnil dober zalogaj svežega zraka in si prižgal filter 57.
Močno je potrkalo na moja vrata, in preden sem lahko rekel ,naprej,, je planil
v sobo prijatelj, naveličanega obraza in jeznega pogleda: „Dosti mi je vsega! Pojdiva kam.“ Razveselil sem se ga, saj sem bil tudi sam potreben poštenega sprehoda, zelenih trat z marjeticami in travami, tankolasih brez in ščegetajoče praproti. Oblekel sem se primemo za v naravo: poguljene kavbojke, vetrni jopič in srajco divje barve. Pot naju je peljala iz mesta, na robu katerega stoji čedna gostilna z izzivalno natakarico. „Stopiva pogledat, kaj počenja Marička.“ Počila sva se za šank, kjer sva namigovala Marički, nato sva sedla za mizo, od katere je kmalu teklo. Malo je
manjkalo, pa bi sosedov petelin naznanil, kdaj sem se primajal domov.
Drugi dan sem sklenil, da tako ne bo šlo več dalje. Kadar se bom odpravil kam ven, bom šel po poti, ki nima ob sebi gostiln, iz katerih moli nevidna roka, ki ti namiguje, da vstopiš. Moja pot bo v prihodnosti vodila rtied tratami, njivami, gozdiči, po kolovozih, po zapuščenih nasadih akacij, po vinogradih, kjer tolčejo klopotci, odganjajoč tečne vrabce in druge škode željno perjad.
Tako je tudi bilo. Sonce je razdajalo žarke in rahel
vetrič je mršil lase in pridvi-goval najstnicam prekratka krila. Klopotci pa so klopotali, da je pokalo po kolih. Počutil sem se svežega kot jutranja rosa in glej čudo: celo na cigarete se nisem spomnil, ko je nekdo zatulil: „Hej, dragi moj, mimo moje zidanice pa ne boš šel ž£jen!“
Izza bližnjih gora je sonce že kazalo svojo rumeno glavo, ko sem iskal luknjo v ključavnici svojega stanovanja, in zvedava soseda je glasno pripomnila:	„Tega
bodo pobrali sami sprehodi. “
TONI GAŠPERlC
Majda Kušar, Gorazd Perme, Janez Turk. Ekipo jc vodil predsednik kluba Drago Les.
Ob koncu dobro pripravljenega tekmovanja so domačini, organizatorji prvega državnega prvenstva za mladince in pionirje, podelili še odličja. Kar 28 so jih odnesli Novomeščani: Meta Novak - 6 zlatih, pionir Dane Vohar - 6 zlatih, pionirka Meta Vodičar - 3 zlate, Roman Šuštaršič — 3 srebrne in 1 bronasto, Jože Zupanc - dve srebrni, eno bronasto, Toni Strniša
—	dve srebrni, Gorazd Perme - 1 srebrno, Matjaž Cerkovnik - zlato in srebrno in Dušan Gorenc - zlato.
J. P.
Spet poplave
Voda je vdirala celo v stavbe, kamor doslej sploh še nikoli ni prišla
„V Dolgi vasi vdira voda v kleti. Preseljujejo kmetijske pridelke, kure, zajce,“ je prišlo prvo obvestilo v sredo, 28. avgusta popoldne, ko je zaradi dolgotrajnega deževja Rinža začela nevarno naraščati.
Tudi z ribniške strani so prihajala obvestila, da je most v Li-povščici pod vodo, da sta Bistrica in Ribnica nevarno narasli in poplavili, da jc na cesti Ribnica-Kočcvje v Prigorici 10 cm vode.
Kočevski gasilci so črpali vodo iz prostorov LIK in kemične tovarne. V TEKST1LAN1 so sami črpali. Voda je vdrla v „nebotičnik" in še nekatere druge stavbe v Kočevju in okolici, ki so na višjih območjih in ob dosedanjih, celo hujših poplavah sploh še niso bile ogrožene.
Do 29. avgusta so dežurni štabi civilne zaščite v Kočevju, Livoldu, Dolgi vasi in še kje, čeprav so vode začele upadati že prejšnji dan.
Skoda, ki so jo napravili poplava in vdori vode, še ni ocenjena.
J. PRIMC
LOVSKA PRIREDITEV NA TURJAKU
Lovska družina Turjak in turi" stična organizacija Alpe Adria bostf priredila v nedeljo, 8. septembra, n3, Turjaku veliko lovsko prireditev 1 A razvitjem lovskega prapora in lov* skim krstom v dopoldanskih urah popoldne pa bo glasbeno zabavnjj prireditev, na kateri bo nastopi* Franc Mihelič s pevci, spored pa bo-do obogatile še srečelov in pečen« lovske specialitete. Vabljeni!
-
VLOMI NA VE C KRAJIH
2.	septembra so v Rudniku	Kanižarica
ugotovili, da je bilo vlomljeno v mehanično delavnico, kamor je vlomilec vdrl skozi vhodna vrata. Iz kovinske omarice je odnesel
3 komplete ključev, vrednih
2.000	din.
V	noči na 2. september so
imeli vlomilski obisk tudi na
železniškem postajališču v
Šentrupertu. Iz kovinske omarice za vozovnice je neznanec odnesel 380 din in
9 voznih kart ter prazno ročno kovinsko kaseto.
Tat je bil tudi v prostorih
novomeškega Novoteksa. Bogomirju Kocjančiču iz Žužemberka je iz pisalne mize izginila denarnica s 1.500 dinaiji in osebno izkaznico.
SAMA ZAŽGALA
31. avgusta okrog 15. ure je
začelo goreti v gospodarskem poslopju 70-lctne Marije Podgoršek iz Drame pri Šentjerneju. Zenska je žc prej večkrat grozila, da bo ogenj sama podtaknila, tega dne pa je grožnjo tudi uresničila.
Podgorškova sc je sprla s sinom, nato pa vzela vžigalice in podtaknila ogenj v otep slame. Plamen se je naglo razširil na leseno gospodarsko poslopje. Ogenj je naredil za 20.000 din škode. _______________________J
Škatlica vžigalic je prava pritlikavka v primerjavi s krompirjem poleg. Ta velikan med krompirji se je zredil na njivi Vide Kerin, gostilničarke iz Podbočja. Ko ga je izkopala, je tehtal nič manj kot 1,30 kg. (Foto: I. Zoran)
Letošnja letina krompirja ni bra samo po številu izkopa^ gomoljev, ampak tudi po teži^ debelini posameznih kromplf jev. Takale dva kosa je izkop#? na svoji njivi Tilka Tori Ivanje vasi pri Mirni peči. (*‘ to: Polde Pungerčar)
V	okviru prireditev Pomurskega sejma je bila na hipodromi' Tratah v Gornji Radgoni sklepna prireditev ob 100-letnici kasa f ga športa v Ljutomeru. Nastopilo je 37 kasačev in 5 galoperj^. tretji dirki za prvenstvo Slovenije pa je startala tudi državna P jj kinja Peli, ki jo je vodil 27-letni Šentjernejčan Jože Antončič-je kot favoritinja startala z druge pozicije. Kljub temu metrov dolgo progo pretekla prva (1:31,9) in dokazala, da jc dveletnimi kasači najboljša.
mm
Mnogi ste že bili v kostanjeviškem samosta- ki ga je v bližnjem Krakovskem gozdu nu, v „gradu", kot pravijo domači. Številni ste	ničkoliko!
si že ogledali v les vklesane podobe, ki so nasta-	Doslej je	bilo v Kostanjevici 68 kiparjev, ki so
le na kiparskih srečanjih, imenovanih Forma	ustvarili 94 del. O namenu, načrtih in izpolnit-
viva. Žive oblike nastajajo pod dleti kiparjev iz	vah dosedanjega dela na Formi vivi govorimo na
vsega sveta. Z vseh kontinentov so že prišli ki-	tretji strani P v zapisu, ki nosi naslov ŽIVE
parji, vsak je pustil tam svoja doživetja, svoj	OBLIKE FORME VIVE, hkrati pa poročamo
način dela, svoje dojemanje umetnosti. Vsaj po	tudi o tem, kaj so povedali kiparji na letošnjem
ena skulptura vsakega kiparja je postavljena v	simpoziju, ki se je končal zadnjega avgusta. Pri-
Kostanjevici . . .	našamo izjave kiparjev	Shimade, VValtersa,
Marjanova, Kesslerja in Zorka, o Zorku, rojaku Mar veste, da so hoteli najprej kipariti v	iz sevniške okolice, ki že desetletje živi in
peščencu, pa so analize pokazale, da je preveč	ustvarja v Parizu, pa pišemo še posebej na drugi
krhek? Šele potem so se odločili za hrastov les,	strani P.
Slovenska filmska ustvarjalnost je tako majhna, da predstavlja nov film že pravi dogodek. Prav zdaj je v zaključni obdelavi novi celovečerni film Rajka Ranfla, „Pomladni veter", za katerega je scenarij napisal sam režiser.
Na predzadnji strani P, kjer tudi tokrat objavljamo novosti s knjižnih polic, zapise o novih ploščah in drugih kulturnih dogodkih na Dolenjskem in tudi po Sloveniji ter Jugoslaviji, objavljamo danes zapis o „Pomladnem vetru". Kdo so glavni igralci, kdo je napisal glasbo, o čem govori film — na to odgovarja zapis, ki nosi naslov „POMLADNI VETER" PRIHAJA JESENI. Opozorimo naj vas le na to, da mnogi računajo, naj bi „Pomladni veter" postal nekakšna slovenska „Love story". Če se bo filmu to res posrečilo, bomo morali počakati do takrat, ko bo prišel na platna naših kinemato-
pomladni veter
DOLENJSKI LIST
sumsmaa
OffipttiM | ogifinj curki
pri prštati
Trebnje je s svojim Taborom likovnih samorastnikov ob organizacijsko usposobljeni in delovni ekipi postalo središče sa-morastništva na Slovenskem. Od 1968. leta, ko so se v Trebnjem prvič zbrali slovenski likovni samorastniki, pa do letos, ko so prišli že sedmič, se je sa-morastništvo razmahnilo, Trebnje pa je v svojem salonu dobilo že množico del, saj velja - podobno kot v kostanjeviški Formi vivi - načelo, da vsak umetnik, ki ustvarja na Taboru, pusti tam vsaj eno svoje delo.
Predsednik upravnega odbora Tabora, sicer predsednik občinskega sodišča v Trebnje, Janez Gartnar, pravi: „Ko smo ustanavljali v Trebnjem naš Tabor, smo imeli pred očmi predvsem uveljavitev kakovostnih stvaritev likovnih samorastnikov pri nas in hkrati tudi odkrivanje
novih talentov. Mislim, da smo z dosedanjim delom dokazali, da je bil načrt posrečen, ker je delo Tabora oplemenitilo tudi kulturno življenje vse ob čine.“
Beseda samorastništvo dobiva v Sloveniji vedno bolj ozko začrtan pomen. Dr. Mirko Ju-teršek sodi: „Takoj vemo, da ne zadeva akademsko neizšolanega umetnika, temveč se nanaše predvsem na določeno likovno smer. Bistveno zanjo je obvezna povezanost z izročilom ter z uveljavljenimi in globoko ukoreninjenimi vizualnimi spoznanji najširših množic. To je nedvomno živa umetnost, v svojih vrhovih enakovredna ostalim težnjam v umetnosti. Brez pretiravanja smemo trditi, da je danes najbolj vsesplošno opažena likovna smer ter ima tako kot sicer vsaka druga svoje privržence in nasprotnike."
V	slovenski likovni umetnosti predstavlja samorastništvo s svojimi najboljšimi deli že samostojno vejo bogate likovne umetnosti. In čeprav je naše samorastništvo svojske oblike, se vendar navezuje na tisto splošno ustvarjalnost, ki je v svetu že obveljala kot jugoslovanska naiva.
Pametna zamisel, po kateri je Trebnje postalo središče slovenskega samorastništva, pa kajpak prinaša mestu in občini ter vsej Dolenjski obilne sadove.
Poglejmo samo, kaj pripravljajo za jesensko samorastniško žetev. Za občinski praznik pripravljajo v teh dneh razstavo hvraškega slikarja Pintariča in kiparja Franca Tavčarja, letošnjega udeleženca Tabora, ki sicer živi v Čabračah nad Škofjo Loko. Potem se bosta pred-_ stavila Dolenjcem znani slikar Viktor Magyar, ki je zdaj učitelj
v Grosupljem, in kipar z Unca pri Rakeku Etbin Puntar, za konec sezone pa se bo s svojimi protivojnimi izpovedmi predstavil še Tone Svetina z Bleda, ki je širši javnosti dosti bolj znan kot pisec Ukane.
Seme, ki so ga posejali pred sedmimi leti, je torej dobro vzklilo. Doslej so imeli že 26 razstav, kar je zgovoren dokaz, da se tudi ljudje živo zanimajo za umetnost in da jim je samorastništvo blizu.
Ob tej priložnosti opozarjamo bralce, da bomo v naslednjih številkah P začeli objavljati serijo zapisov in pogovorov s slovenskimi samorastniki; ne zgolj o njihovem umetniškem izživljanju, pač pa tudi o njihovem življenju in vsakdanjem delu. Na ta način bomo skušali samorastnike približati gledalcem tudi s strani, ki je na razstavah ni mogoče spoznati.
i
SLOVENEC
V PMIZII
Šest skupinskih razstav, na katerih je razstavil od ene do pet skulptur, ter ena samostojna, na kateri je pokazal 104 dela, nekakšna njegova pariška retrospektiva — to je letošnja bera kiparskega udejstvovanja Janeza Zorka.
Zorko je eden izmed 10.000 umetnikov, ki pridejo iz vsega sveta poskušat srečo v umetniško Meko. Nepravično bi bilo reči, da je imel srečo in da je danes eden izmed 500 tistih, ki so uspeli, kajti uspe se lahko samo z znanjem, talentom in garanjem. Zorko je doma iz Podgorja pri Sevnici, in preden je pred desetimi leti odšel v Pariz, se je poskušal v slikarstvu. Sodeloval je v klubu Klas.
„Toda v Sloveniji nisem mogel študirati, zato sem odrinil v Pariz, kjer sem se vpisal v večerno šolo s predmeti: risanje, gravura in skulptura. Moj profesor je bil Francois Villon in 1968.
leta sem dobil diplomo, po končani šoli pa tudi prostor na Montparnassu, kjer sem si uredil atelje.“
To je bil začetek strme in težke poti navzgor, ki si jo je Zorko usodil v lesu, marmorju in kovini. Francoski kritiki pravijo — kritike njegovih razstav je mogoče zaslediti v vseh pomembnejših časopisih - da obvlada vse materiale in vse tehnike. Nič Čudnega ni torej, daje Zorko, ki je sicer svoboden umetnik, hkrati tudi predavatelj realizacije, praktičnega dela v kiparstvu, na oddelku za likovno vzgojo na pariški Sorbonni.
Deset let je iz domovine; zanima me, če bi razstavljal tudi doma. „Kajpak,“ odgovori, „toda težave so s časom prevozi in tudi z denarjem. Da pa bi se vrnil, za enkrat ni misliti, ker sem se zasidral v Parizu. Tu imam dva ateljeja, tretjega, za delo v marmorju, pa sem si uredil v Pirenejih. Vsaj posre-
dno, če že ne tudi neposredno, sem povezan z vsemi, ki delajo tu . .
Pravi, da se ne sme pritoževati, ker je zdaj v sedlu, kljub dolgi in naporni poti. Misli, da je čvrsto zategnil vajeti. Zorko je namreč eden izmed tistih, ki sicer priznavajo, da je mogoče uspeti tudi na mah, da pa se takim rado zgodi, da na mah tudi potonejo. Tisti pa, ki se s talentom, voljo in delavnostjo dokazujejo, še preden zares in v celoti uspejo, imajo po njegovem večje možnosti, da dlje časa uspevajo.
„Ko sem bil še v Klasu, sem zvečine slikal, zdaj pa že osem let samo kiparim. Kljub temu da sem v Parizu, se ne počutim daleč od Slovenije. Mislim, da lahko Slovenijo enako dobro zastopam v Parizu, sicer pa imam neposredne stike z domovino, ker vsakih nekaj let prihajam domov na dopust. In ko smo že pri tem: kje naj bi de-
lal? Mar ni še bolj učinkovito, če v tujini, kjer ne razstavljam
*	malo, vedno poudarjajo: Zorko, Jugoslavija? Tudi to je zastopanje domovine, kajne? “
37-letni kipar iz Podgorja, ki doma ni imel možnostf, da bi se izšolal v smeri, ki mu je ležala in ki mu je bila pri srcu, dela* zdaj z vso vnemo, kot da bi hotel nadomestiti čas, ki ga je izgubil nekoč. To dokazujejo njegove številne razstave, najsi gre za skupinske ali samostojne, to dokazuje ne nazadnje tudi njegova retrospektivna razstava, na kateri je pokazal kar 104 kipe.
v In kaj bo počel jeseni? Pripravlja štiri skupinske razstave s pariškimi kolegi. „Mislim, da je ena samostojna razstava na leto dovolj, ker bi sicer ponavljal samega sebe. Tako počutje pa publika hitro opazi - in takega nima rada. Vedno je pač potrebno postreči z novim .. .“
J . S.
Ze več desetletij prihajajo iz vseh koncev sveta vznemirljive novice o opažanjih neznanih letečih predmetov. Očitno j* naš planet zelo vznemiril bitja iz vesolja, saj iz vsega, kar so očividci poročali do sedaj, lahko sklepamo, da tuja bitji načrtno raziskujejo Zemljo. Žal pa so le redki primeri, ko so ljudje pokazali pripravljenost, da bi miroljubno sprejeli vesoljska bitja in se skušali z njimi pogovoriti in zvedeti, ođ kod prihajajo in kaj jih je pripeljalo k nam. Res pa je, da so bila v večini primerov tudi bitja iz vesolja precej napadalo* in da so ljudi napadala z različnim, nam nepoznanim orožjem. Tako se je na obeh straneh rodilo nezaupanje, ki p* prav gotovo ne pomaga k temu, da bi prišlo do miroljubnU stikov med Zemljani in bitji iz vesolja. V zadnjem času s< zanesenjaki po vsem svetu prizadevajo, da bi stopili v stik 1 obiskovalci iz vesolja. Upajmo, da jim bo to uspelo, saj J>! imeli koristi le mi.) 6tovo je, da so bitja, ki obiskujejo Zemljo, na višji razvojni stopnji, sicer ne bi mogla iz vesolj* prileteti s svojimi čudnimi plovili do nas. Mi si na sedal?1 stopnji razvoja ne moremo niti predstavljati, kako bi človek lahko prišel do nam najbližje zvezde Alfa Centauri.
Eden °d zelo zanimivih primerov, ki so ga opisale in po trdile tufJi verodo^t0jne pn5e, se je pripetil 16. septembri 1965 blizil*^10torie v Afriki:
Nekaj minu4 P°jnSči sta se dva izkušena policaja, Jottf Lockem in Cošs ^ e . 'V, z avtomobilom počasi peljala j* asfaltni cesti od Pi?t0^la <fti Bronkhorstspruitu. To je bil1 njuna vsakdanja patrjiala pot. Vse je bilo kot ponavadi Potem pa sta se pripe^- do ovinka na delu ceste, ki jo i obeh strani obrašča gozd. Žarometi avtomobila so osvetlil velik svetleč se predmet, ki je ležal sredi ceste.
,^Pritisnil sem na zavore, sicer bi se zaletela," je kasnej' pripovedoval Lockem. „Predmet je bil bakrene barve — to s je v soju žarometov jasno videlo — diskaste oblike, v premet1 pa je imel kakšnih deset metrov. — Približno deset sekun1 sva zaprepadeno in brez besed strmela v to čudo. Sploh nisv mogla verjeti, da je res, kar vidiva,“ je povzel besedo njego kolega de Clerck. „Tedaj pa je najino pozornost priklenil' presunljivo in uho parajoče žvižganje. Neznani leteči pred met je ,poskočilv zrak in se začel strmo in hitro dvigati n dveh ognjenih curkih, ki sta bruhala iz kratke cevi na spodnj strani predmeta.44
Vročina ognjenih curkov je bila tako velika, da sta polic* ja videla, kako delci asfalta lete na vse strani. Še potem, ko j neznani leteči predmet že izginil, so se iz razrite ceste dvigal meter visoki plameni.
Uradni preiskovalci tega primera so dopuščali možnost, d sta policaja v noči narobe videla in daje kdo razlil po ces* bencin ter ga zažgal, ko je videl, da se bliža policijski avtf mobil. Vendar so to mjgavo teorijo ovrgli strokovnjaki, ki s pregledali del cestišča, kjer sta policaja videla neznani letet predmet: asfalt je bil tam stlačen in razlomljen, kot bi nar padel zelo težak predmet. Asfalt je bil v premeru dvel metrov tako stopljen, daje prod, ki so ga mešali v asfaltfl1 maso, odstopil. Strokovnjaki so se strinjali, da goreči bend1 tega ne bi mogel povzročiti.
Poškodovani del ceste je videlo kakšnih tristo ljudi, nek* teri so ga tudi fotografirali. Časopis Die Vaterland je podlagi opisa policajev objavil risbo neznanega letečega pre® meta. Ta primer je v javnosti naletel na veliko zanimanj* Časopisni poročevalci so začeli oblegati policaja, vendar naleteli na gluha ušesa: policaja nista dala nobene izjave vet
V	ta primer je namreč posegla južnoafriška vlada in ukaz* policajema, da ne smeta več govoriti o tem.
Podpolkovnik J. B. Breets, komandant vojnega okro: Severna Pretoria, je novinarjem izjavil: „Mislimo, da nar« tega dogodka zahteva, da ga držimo v strogi tajnosti. Najvi? organi vodijo temeljito preiskavo" Preiskava pa očitno še jj končana, saj se od takrat o tem primem ni izvedelo fl*
več ...	f	J
Neznane leteče predmete so „spoznali44 tudi na Japo* skem. 21. marca 1965 je pilot Joshiakhi Inada v dvortf tornem letalu, v katerem je bilo še 40 potnikov, letel fl* mestom Himedji, koje nenadoma zagledal „neki svetel,^ reč predmet, ki seje nenadoma pojavil pred letolom.44 NeK časa je letel vzporedno z letalom, potem pa je nenadoij* izginil. Inada pravi: „Kmalu nato seje spet pokazal in lete enako hitrostjo kot naše letalo kakih 100 metrov nad \ew krilom letala. Spremljal nas je približno 55 milj.44
Ko je bil neznani leteči predmet blizu letala, so se ne** teri instrumenti v komandni kabini letala „čudno ve(^, . Odpovedal je tudi avtomatski pilot. Sopilot je skušal vzg staviti radijsko zvezo z letališčem v Osaki, kije bila le ne*\ milj pred njimi, vendar radio ni delal. Ko je predmet izg^ so vse naprave spet začele normalno delati. Potem je sop** le dobil zvezo z letališčem v Macujami. Hotel je povedati, . se je bilo zgodilo, ko je nenadoma zaslišal pilota sosedflT kompanije, kako je ves iz sebe poročal, da je blizu nje8°Yl; letala letel zelenkast predmet diskaste oblike in dvaKiJ obkrožil letalo. Letali sta bili približno 20 milj narazen(f piloti so bili prepričani, daje isto neznano plovilo oble valo zdaj eno, zdaj drugo letalo.	j
O tem dogodku sta poročali tudi tako ugledni agenev kot sta Reuter in United Press. Ekipa ameriških preisko cev je takoj krenila na pot v Osako, da bi se pogovoru vsemi piloti, ki so bili vpleteni v ta dogodek. Preiskovale mislili, da bodo lahko pojasnili nekatere nenavadne letal*r nesreče, ki naj bi jih povzročili neznani leteči prednje Tudi z rezultati teh preiskav javnost ni bila nikoli sez>
njena.
fci; "V
!
Lado Smrekar, ravnatelj kostanjeviške osnovne šole, je duša kulturnega življenja „Dolenjskih Benetk44. Povsem razumljivo je, da je eden od Slavnih organizatoijev tradicionalne Forme vive 1,1 človek, na katerega se umetniki obračajo z vsem mogočim: od želja po zdravilih, če so bolni, zahtev po takšnih ali drugačnih orodjih, ki jih Potrebujejo za svoje delo v hrastovim.
Prepustimo torej njemu besedo o zgodovini in nastanku te „žive oblike44, edinstvenega kiparskega simpozija v svetu. „Po zamisli Jakoba Savinška nameravali v Kostanjevici pripraviti srečanja kiparjev, ki naj bi delali v peščencu, ki ga je v bližini dovolj. Ko smo dali peščenec analizirati, Sftio žal ugotovili, da je v zaprtem prostoru sicer ^stojen, na prostem pa postaja vse bolj krhek, in daje nasploh premehak za kiparsko oblikovanje. Ko smo že razmišljali, da bi kamen vozili od drugod, je Franc Pirkovič prišel na misel, da bi v Kostanjevici lahko delali v lesu. To je utemeljil s tem, da imamo v bližnjem Krakovskem gozdu
2.000	hektarov hrasta, pa tudi plastika v lesu je *elo intimna in za kipaije privlačna.
Povedati moram, da je Forma viva institucija, združuje Kostanjevico, Sečo pri Portorožu, Maribor in Ravne. V Seči je bil pobudnik kipar Janez Lenassi in tako sta 1961. leta začela delati hkrati oba simpozija. Prvi udeleženec v Kostanjevci je bil Indijec Sankho Chaudhuri, ki je prišel ^ 26. junija, nekaj dni pred uradnim začetkom ^parskega srečanja.
Prvotni namen je bil spodbujati mlade kipaije Sličnih narodov, da uresničijo svoje zamisli v ^omejenih dimenzijah in da lahko izpovedujejo ^oja doživetja svobodno v duhovnem in maternem smislu. Vedno smo namreč zaupali v njihovo pošteno izpoved. Od vsakega smo pričako-Vali takšno moralno zavest, da se bo znal vključiti tokove naše sodobne družbe in da bo s svojim ^lom prispeval k ideji dveh galerij na prostem.
izreden
odmev
e prvo leto je simpozij naletel na izreden dmev v javnosti in potrdil, da je bila zamisel .^Čna. Končno naj poudarim, da smo ves čas °bro sodelovali, tako nekdanja okraja Novo J?esto in Koper, kot tudi občini Krško in Piran. ~_re torej za lep primer dolgotrajnega medobčin-^ega sodelovanja.
. Zamisel o delu v lesu je bila zanimiva. Ne samo j? gre za prav intimen material, gre tudi za snov, p ^as spremlja od rojstva (zibel) do smrti (krsta)! Hsje torej prvina, kije vseskozi prisotna v člove-*°vem življenju. Srečna je tudi izbira prostora:
-	j ?Pu§čeni samostanski vrtovi. Tako se nov medij r ePo povezuje s staro arhitekturo. Novo naj torej MIJ Ponese dediščino v prihodnost.
*	k°* se lončaiiu ne posreči vsak lonec, tako se
11	‘Paiju ne posreči vsaka zamisel. Marsikatera bo et -*a v pozabo, toda prenekatera bo ostala v naši tvesti. Pametno se mi zdi, da smo vključili v tok
|.°rme vive tudi naše klasike, denimoToneta Kraji*. ki je po lastni izjavi čakal pol stoletja, da je jr'ko uresničil svoj mladostni načrt iz Prage in v ^stanjevici ustvaril ,Tri dobe4. To je samo en Pjirner, ki dokazuje pravilnost odločitve, da ob ‘SditiJuiiaijih vabimo tudi starejše.“
Letošnja Forma viva je že enajsta prireditev klejev v Kostanjevici. Organizatorji slavijo torej sj^emben jubilej prireditve, ki je ime tega kraja
<]&*,
Koichiro Shimada je učenec Eisaka Tanake, udeleženca prvega kostanjeviškega simpozija, ki je v Kostanjevici po mnenju mnogih ustvaril doslej najboljše delo. Molčeči Japonec je po vsem sodeč odličen zastopnik japonske kiparske šole; človek z odlično organizacijo dela, s poznavanjem in obvladanjem tehnike, vendar pa preseneča tudi s svojo skromnostjo. Razen japonščine praktično ne govori nobenega tujega jezika, pa vendar je odličen prijatelj z mladimi Kostanjevi-čani. Zanimalo naju je, kaj pomeni sodobnemu japonskemu kiparstvu Forma viva, še zlasti, ker je Japonska izredno zastopana na simpozijih in je imela na dosedanjih	prireditvah v Kosta-
njevici za Jugoslavijo največ udeležencev. Takole pravi: „Forma viva pomeni mednarodno afirma-
ZIUE OBIIKE FORmEUlUE
ponesla po vsem svetu. Doslej je sodelovalo na Formi vivi že 24 držav iz vseh kontinentov. Prvo leto je prišlo 8 kiparjev, naslednje leto 11, leta 1963 10, leta 1964 je delalo 6 umetnikov, 1965. leta pa 4, enako tudi naslednje leto, 1968 jih je prišlo 6, enako leta 1970, predlanskim jih je bilo 8, letos pa jih je pet. Vseh skupaj je bUo 68, ustvarili so 94 skulptur. Na vsej Formi vivi — štete so tudi portoroške, mariborske in ravenske prireditve - pa je bilo 148 umetnikov, ki so . pustili v spomin na svoje delo 180 skulptur. Medtem ko so bile prireditve v začetku vsako leto v Kostanjevici in v Seči, so bili organizatorji zaradi pomanjkanja denarja prisiljeni, da so od 1966. leta menjavali simpozije: eno leto so delali v Kostanjevici, naslednje leto so prišli kiparji v Sečo.
Simpozij vodi upravni odbor, ki skrbi za organizacijske zadeve, medtem ko umetniški svet, sestavljen iz strokovnjakov, izbira najboljše in najbolj zanimive kiparje izmed prijavljenih. Kakšen dober glas uživa prireditev v očeh kiparjev po vsem svetu, priča podatek, da je vsako leto več prijavljencev od sprejetih, ker enostavno ne morejo ustreči vsem. Skoda je le, da je manj prijavljenih iz vzhodnih držav, čeprav jih vabijo tudi preko naših uradnih predstavništev. Zlasti veliko zanimanje je pri Japoncih, čeprav si morajo sami plačati dolgo pot!
Izbrani kiparji delajo dva meseca (julija in avgusta), nastalo delo pa morajo pustiti v galeriji Forme vive. Kiparji dobijo za svoje delo le simbolično nagrado 5.000 dinarjev, s čimer jim je omogočeno tudi kratko potovanje po Jugoslaviji in spoznavanje naše domovine ter njenih kulturnih in umetniških spomenikov.
' Zanimivo je, da so tudi obiskovalci, podobno kot kiparji, iz vsega sveta. Računajo, da obišče Formo vivo vsako leto 50.000 obiskovalcev.
Letošnja kostanjeviška prireditev seje končala zadnjega avgusta s slavnostnim koncertom Slovenskega okteta v cerkvi kostanjeviškega samostana. Letošnji ustvarjalci so bili: Koichiro Shimada iz Japonske, Avstrijec Karl Kessler, Britanec lan Walters, Romun Bata Marianov in Jugoslovan Janez Zorko.
shimada
cijo za naše mlade ustvarjalce, ki vidijo v tem potrditev talenta in okno v svet. Prav zato je pri nas Forma viva tako popularna in prav zato je odziv iz naše dežele tako velik.“
Shimada je povedal še, da mu je pri nas izredno všeč, da imamo prekrasno pokrajino in tudi čudovita dekleta.
uunlter5
Angleškega kiparja sva dobila, koje iskal izraze na maketi, da bi bila zamisel njegovega dela bolj jasna. „Ne bi mogel najti boljšega prostora za delo in tudi kiparska družba je odlična," pravi avtor najbolj družbeno angažiranega dela v letošnji Formi vivi. „S skulpturo hočem opozoriti svet na dogodke, ki ga obkrožajo. Sporočil bi rad svoje občutke in na meni lasten način bi se rad boril proti tiraniji in fašizmu. Idejo sem prinesel iz domovine, svojo zunanjo obliko pa je dobila tukaj, v Kostanjevici. Rad bi, da bi ljudje razumeli moje delo. V centru moje skulpture je Čile, ker so me tamkajšnji dogodki najbolj prizadeli. Poznam ljudi, ki so po udaru vojaške hunte pribežali v Anglijo. Fašizem ima veliko izrazov in dosti oblik, toda en sam cilj: potlačiti ljudi in ubiti svobodo. In prav proti temu se mora svet boriti! Jaz kot kipar se bojujem na svoj način . ..
marianov
Romunski kipar, ki bo po kostanjeviški prireditvi razstavljal v Italiji, ima dela čez glavo, ker mora dokončati tudi italijansko razstavo. „V Kostanjevici delam skulpturo, katere delovni naslov je ,Časovni stroj‘. Nikoli ne vem, kaj bo nastalo, kako se bo ideja preobrazila v prostoru. Mene zanimajo oblike v naravi. Zato imam kroge, zato ima moja skulptura sedem zob, ki ponazarjajo sedmero dni v tednu, zato je moja skulptura usmerjena iz vzhoda na zahod, kakor gre pot sonca.
Modema skulputra ni kot nekoč, koje morala zasledovati eno idejo. Gledalec si lahko, hvala bogu, razlaga delo po svoje. Jaz ga ne silim, da mora razumeti po moje. Toda to ni abstraktnost, mislim, da je to druga vrsta izražanja v realizmu. Sicer pa ima Forma viva čudovit namen; dokazuje mecenstvo socialistične družbe kot celote. To je zelo socialna poteza. Zame je to dobra preizkušnja. Resnične vrednosti našega dela pa se
bodo seveda pokazale šele čez leti. "e ro namreč čas pokaže, kaj je dobrega in V.rj je.'4
kessler
6»
Avstrijec je s svojim psom Jako’-er. . \i radovedno povoha vsakega tujca, nekake 'v .i njen od ostale četverice. Njegov projekt :ka’ /e narave, napada civilizacije na naravo, ki g' j c ,;!i v poliestru, je bil namreč premaknjen n . c stran samostanskega obzidja. „Fascinira nu p-a-oblika drevja, na to sem čustveno vezan. P; je obdelam kot figuro, kot plastiko. Poskušau i' z raznimi odlitki in plastičnimi formami, kiji? i^je drevo. V Kostanjevici imam prvič priložnos <ia podam geometrično obliko v živi formi. Skušam podati naravo in človekov poseg vanjo, kakršna sta na primer regulacija vode ali stavbarstvo.
Civilizacija s svojimi posegi iz dneva v dan s, re-minja naravo. Moj namen je pokazati, da se motamo boriti, da bi naravo spreminjali estetsko, ne pa da bi povzročali zgolj nasilje nad njo. Posegi ljudi so gotovo nujni, pa počnimo to s premislekom. Moja skulptura pa bo na absurdnem pri meru potencirala poseg v naravo bolj kondenzira no, kot se izraža recimo v gradbenih zadevah.“
zorko
„Meni pomeni skulptura isto, kar glasbeniku glasbena kompozicija, le da gre pri kiparstvu za kompozicije forme v prostoru. Rad bi podal sedanjost, prisotnost današnjega časa, kakor se kaže do mene, oziroma prisotnost človeka v prostoru. To je moja usmeritev, cilj, ki ga zasledujem že desetletje. Mnogo raziskujem, da bi lahko misel podal čim pristneje.
Tako kot zadnje čase nasploh tudi v Kostanjevici gradim humano obliko v prostoru, ki pa ji dodam kovinski del, ki naj simbolizira nenehno prisotnost stroja v človekovem življenju. Temu se enostavno ne moremo izogniti.
Kostanjevico poznam že od prej, prav tako Formo vivo. V tem sem imel prednost pred kolegi, saj sem vedel,"kam grem. Pripravil sem več študij, ker dolgo razmišljam o obliki, preden jo uresničim.*4
A. BARTEU J. SPLICHAL
Hkrati z modo, ki se često menja, napreduje tudi moda spodnjega perila, tako za žene, kot za moške. Ni še dolgo tega, ko si nismo mogle misliti, da bi šle lahko poleti na cesto brez kombi-neže in nedrčka. Danes vse manj žensk poleti oblači kombineže. Nedrček in hlačke so popolnoma dovolj, če obleka ni prozorna. Ob letošnji modi golih hrbtov pa smo poleti videvali tudi precej žena in deklet brez nedrčkov.
Pod dolgimi hlačami, ki jih vedno rade nosimo, kombineže tudi ni mogoče obleči, zato so modni kreatoiji ustvarili nov kos ženske garderobe: neke vrste kopalni kostim, ki ga nosimo pod obleko. Sestoji se iz hlačk in nedrčka, ki sta med seboj povezana. Vse to je narejeno iz čipkastega materiala ali v kombinaciji čipka - jersey.
Za poletje in zimo je zlasti praktično spodnje perilo iz bombaža, kajti praksa je pokazala, da sintetičnih materialov nekatere ne prenašajo in da se v sintetičnem perilu tudi mnogo bolj znojimo, ker običajno ne prepušča zraka.
Za spremembo si omislite kombinežo iz šifona ali svile,
pa boste videle, kakšna razlika je v počutju. Pa tudi čez noč se boste poleti veliko bolje počutile v spalni srajci ali pižami iz tkanine, v kateri je bombaž vsaj dobro zastopan.
Po obliki se kombineža in nedrček bistveno ne spreminjata, pač pa je jasno, da bo zdajšnja daljša moda zahtevala tudi daljše kombineže. Boljše in dražje kombineže so zdaj okrašene z ažurjem ali vezom, lahko tudi z drobno čipko, medtem ko bogate čipkaste naborke trenutno opuščamo.
Vsaka žena bi morala vedeti, da jo po perilu pravzaprav spoznaš. Če ceneno in izprano kombinežo in ves zašit nedrček oblečete pod obleko, v kateri greste-v službo, na sprehod ali celo na prireditve, potem ste tiste vrste, o kateri pravijo: „Zgoraj huj, huj, spodaj fuj.“ Povrhu vsega izdaja to še vašo stiskaško naravo. Če ste si privoščile že dobro obleko, bi si najbrž Jahko še lep komplet spodnjega perila.
Po možnosti kupujte spodnje perilo v isti barvi in glejte, da se vam izpod lahno prozorne svetle obleke nc sveti temna kombineža.
R. BAČER
ra
DOPUSTU
Poletje se polagoma poslavlja, bivanje na morju pa nam ostaja morda le lep spomin. Ste opazile, da so vam sonce, morje in veter kožo močno izsušili, posebno okrog usten, nosu, na podbradku? Ni prav, če se s tem kar tako sprijaznite, ne da bi skušale okvare na koži popraviti, če že ne izbrisati.
Na najbolj prizadeta mesta nanesite debel sloj hranljive kreme, predvsem hidra-tantne, in pustite, dajo koža vpije. Nanesite hranljivo kremo tudi na vrat. Da bi koža dodobra vsrkala kremo, ji pomagajte s tem, dajo masirate z roko, in sicer vedno navzgor.
Za elastičnost tkiva priporočajo nekaj vaj: obračajte lice v desno in levo — vsaj desetkrat. Spustite glavo, kolikor le morete, da se z brado dotaknete vratu. Vrzite glavo vznak, kolikor morete. Tudi ta vaja naj se desetkrat ponovi.
Če ste se zgrozile nad kožo okrog oči, ki je postala zgubana kot harmonika, jo natrite s kremo proti gubam. Dobi se posebna krema, ki preprečuje očesne gube. Tudi jogurtova maska je zelo koristna. Imejte jo na obra-
Iz izkušenj vemo, da en dež konec avgusta ozračje povsem spremeni letje se prevesi v zgodnjo in temu primemo oblačila. Na sliki sta dva la za nadih prvih jesenskih
Cekarčke in bele torbice bo ob koncu poletja spravile omaro, hkrati pa se bomo ot po torbicah, ki letošnjo ')& veljajo za modeme. Žal so 1,1 bolj čislane v modnem torbice iz kačje ali krokod* kože, te pa so večini žena voljo cene nedostopne. Lal* si jih ogledujemo le na sliki- • cer pa: letošnje torbice in^ dosledno podolgovato obli*1 nosimo jih s kratkim ročen1 pa pod pazduho.
IZDAJALSKA
KOMBINEŽA
zu dvajset minut, potem jo nalahko odstranite s tonikom ali mlačnim kamiličnim čajem.
. Me- le bo kar naprej deževalo? Rada imam lepo jesen.“ Ivanka Kirar, delavka tovarne zdravil
KRK ‘v, uoma iz Čadraž.
MODA
Zvečer, preden greste spat, očistite trepalnice in jih natrite z navadnim ricinusovim oljenr. Tako jih boste okrepile. Ščetkajte lase pogosto in krepko v vseh smereh, perite lase z nevtralnim šamponom neglede na to, ali imate mastne ali suhe lase. Najbolje je, da začasno nosite tudi enostavno pričesko, da bi se lasje lahko odpočili in nadihali.
Bodite vztrajne pri negi po dopustu, sicer vam bo vsako prijetno poletje pustilo vidno sled na obrazu, lasje kot slama pa vas bodo vsako jutro znova spravljali v slabo voljo.
R.B.
toiate umazano torbico in bi Madi sami očistili? Vse usnje-, Vrbice čistimo enako, negle-na to, kakšne barve so. Če , njih ni madežev, jih najprej r8nite z gazo,- namočeno v eku, nato namažite s kremo čevlje v ustrezni barvi in Jgnite z mehko krpo. Če so ■ j.rbicah madeži, ki jih niste n*1- oc^straniti z mlekom, jih ušajte očistiti z mehko gobo Milnico. Potem dobro sperite ^°do. Če pa kljub vsemu ma-trdovratno vztrajajo, je da jih pustite pri miru in ,lco odnesete k strokovnj
taho
bo
bolje
VRT. Prišel je september, modrikasto cvetje jesenskega Podleska prvo naznanja jesen. Nanjo in na zimo, ki sledi, ^ je že treba začeti pripravljati. Prenehamo dognojevati, ^jema je zimska zelenjava, ki še dalj časa raste. Ob koncu ^gusta in v začetku septembra je čas za presajanje jagod, ^daj je mogoče presajati vse vrtne trajnice, le drobno-j^etnih krizantem ne. Za presaditev so v tem času hvalni tudi iglavci, z izjemo mecesna in močvirske ciprese, Prav tako pa tudi nekatere lončnice, kot so pelargonije in odenke. Kot v zelenjavnem tudi v okrasnem vrtu gnojne ni več potrebno. Enako velja za cvetice lončnice, ki j/1 prenehamo zalivati z močnimi gnojilnimi zalivki, da jj® rastejo in cvetijo pretirano, ker bi bilo to navzkriž z Njihovim življenjskim ritmom. vinograd. Še dober mesec do bratve, tega imenitne-kmetijskega opravila, je. Ne bodimo nestrpni! Da se bo *|abralo kar največ sladkorja v jagodah, je treba trgatev privati, kolikor le dovoljuje vreme. Sicer pa zahteva trga-temeljite priprave, zato vinogradniku v sempembru ne •JJanjka dela. V vinogradu popravlja žično ograjo ali presno kolje oziroma trse, odstranjuje zalistnike in J^teke, da bo dozorevajoče grozdje deležno sonca, po-°si travo in plevel, da se ne bo zadrževala vlaga in z njo
Siril
a gniloba. Pripraviti je treba posodo, da bo čista in flrava, kakršna naj bo tudi vinska kapljica, ki se bo mla-Čey \ n^' *n	sta	PravzaPrav	kletarjevo	spri-
t sadovnjak. Letošnja sadna letina je obilna, zato je j..eba biti pri sadežih, namenjenih za prodajo, še bolj paz-*v- Obrati jih je treba ob pravem času, sicer bodo manj te v ^asu ta^° ‘menovane trgovske zrelosti. Trgzah-Va sortirano in okusno pakirano sadje, take so zahteve y ^bnih standardov. V razsutem stanju se prodaja in preža le še sadje za industrijsko predelavo. Plodovi, ki so U penjeni za prodajo, morajo biti povsem zdravi in ne* bodovani, le taki smejo v zimsko klet. Pred skladišče-J®1*1 jih še enkrat preberemo in sortiramo ter takoj spra-t m° v kleti. Dobra sadna klet ima 1 do 3 stopinjeCelzija P*ine in 85 do 90- odstotno relativno vlago.
Inž. M. LEGAN
Ko kupimo pohištvo in ga razporedimo v prostoru, ugotovimo, da stanovanje še ni lepo. Lepo postane, ko ga opremimo z zavesami, preprogami, s stenskimi dekoracijami, svetili in cvetjem. Dekoracija je tista, ki daje stanovanju toploto, lepoto in prijetno vzdušje.
Nedolgo tega je za lepo dekoracijo veljala edinole slika priznanega umetnika, perzijska preproga, dragocen svečnik ali lestenec itd. Danes si lahko vsak privošči svojo dekoracijo. To so lepaki, fotografije, otroške risbe, lepo oblikovani predmeti vsakdanje rabe za stene in police, talne obloge iz rafije, slame. Stene obarvamo z intenzivnimi barvami, vendar nikoli ne prezrimo kombinacij. Prostor ne sme postati bojišče barv!
Vzorec tapetniškega blaga, če je vzorčasto, naj postane izhodišče za glavno bavro sten, za barvo preproge in zaves. Vsako oko ima občutek za sozvočje barv in tudi novo obdobje, ki prinaša nova merila, še vedno zahteva, da hladen, na sever obrnjen prostor opremimo s toplo barvo in obratno. Visoko sobo navidez znižamo, če jo oblepimo s tapeto, ki je vodoravno črtana, nizek prostor pa „povišamo“ s tapeto, ki ima podolžne črte.
To so osnovni nasveti, ki jih lahko najdete v vsakem priročniku. Vsak prostor pa je vreden, da ga povsem individualno obravnavamo in opremimo. Vse prostore lahko opremimo, kot se nam najbolj zdi prijetno, le pri opremi dnevne sobe smo dolžni pomisliti na prijetno počutje vse družine in gostov.
Merila za lepo se spreminjajo. Naše obdobje je obdobje funkcionalnosti — uporabnosti. Kar je uporabno, pa mora biti ob pravilni ;zbiri materialov tudi lepo. Fotografija predstavlja opremo pripo-Si^ljne stene v spalnici. Stena, ki je največkrat prazna in je je res.iično škoda, bo tako zaživela. Na temno ozadje je prislonjeno svetio pohištvo, ki ima tudi primerno dekoracijo.
ARH. MARTA RAČEČIČ
BALKON
čiščenj
V bloku lahko poleti majhen balkon uredite v prijeten bivalni prostor. Med ograjo napnete slamo, da se skrijete pred radovedneži, na čista tla položite vzmetnico in jo lepo prekrijete. Zraven sodi še nekaj mizic in okraskov pa imate košček narave sredi mesta, kamor povabite znance na kavico.
Ob pasjih dneh, kakršni pri nas že dalj časa trajajo, moramo organizmu dodajati večje količine tekočin, da bi regulirali telesno temperaturo, ki se menja s spremembo temperature zraka. Če več pijemo, se bolj znojimo, z izparevanjem pa tudi telo izgublja toploto s površine.
Povečano znojenje povzroča večjo žejo, zaradi čezmernega pitja pa lahko izgubimo apetit. Kako torej ob vročih dneh krotimo žejo?
Organizem potrebuje okrog dva litra tekočine v 24 urah, kar je dovolj tudi v največji vročini in pri najhujših telesnih naporih. Da bi se manj znojili in ne pretirano pili, je treba uživati take pijače, ki imajo osvežilni učinek, hkrati pa vsebujejo hranljive snovi. To so vitamini, mineralne snovi, sadne kisline in podobno.
Sadni sokovi,, razredčeni z vodo ali mineralno vodo, odlično gasijo žejo, mnogo bolje kot alkoholne pijače. Razen tega ti napitki krepijo apetit, ki poleti često ugaša, posebno pri otrocih. Limonade s sladkorjem imajo močan osvežujoč učinek, lahko pa jih delamo tudi z mineralno vodo.
Tudi mleko je hranljiv napitek, ki osvežuje telo, če ga osladimo in pijemo hladnega. Jogurt pa je koristen tako za zdrave, kot za bolne in otroke. Mlečnokislinske bakterije namreč preprečujejo razvoj škodljivih mikroorganizmov, zato jogurt zaščiti črevesje.
Hladen čaj in sladka turška kava sta prav tako prijetni pijači ob vročem dnevu, medtem ko mrzla lubenica ali breskev lahko nadomestila vsak napitek, posebno če vemo, da imata v sebi vitamine in sadni sladkor.
Naravne mineralne vode so poleti priporočljive. Delujejo osvežilno, razen tega imajo nujno potrebne mineralne soli natrija, kalija, kalcija, klora itd.
DR. JOVAN VOJNOVIČ
KAKO
UKROTIMO
ŽELJO?
Liptavski sir, okrašen s čebulo in paradižnikom, lahko naredite doma po receptu iz kuharske knjige. Za poletne večere lahko to jed ponudite za večerni obrok pred spanjem, gostom pa lahko liptavski sir namažete na toast, pa bo imenitno videti. In še dobro!
Z eno mislijo in besedo se ustavimo še ob tako imenovanih drugotnih pridobljenih osebnih težnjah in motivih. Med te štejemo tiste motive, ki nimajo svojih korenin v globinah človeške telesne, duševne in družbene narave, temveč vznikajo in se oblikujejo iz sprejetih navad in zadržanj, ki si jih človek prisvoji in katere postanejo bolj ali manj neločljiva sestavina njegovega doživljanja in vedenja.
O teh motivih bi ne bilo potrebno kaj več govoriti, če ne bi ravno iz njih vznikali mnogi, prej kvarni kakor oblikujoči vplivi na mladostnikovo vedenje.
Vsi vemo, kako mladostnikovo vedenje nemalokrat nezmagljivo kroji težnje po kajenju, po lenobnosti, po pijači, po spolnem izživljanju, po nerazumni napadalnosti, po bahanju in razkazovanju, po bolestnem samotarjenju in enako bolestnem „fičfiričastem“ izživljanju v bučni družbi, po spolzkem in ogabnem govorjenju, po rušenju vseh moralnih zahtev in meril, po zaničevanju vsega plemenitega, po preziranju vseh tradicionalnih vrednot itd.
Nihče ne more trditi, da so ti motivi, ki nemalokrat tako do konca prevzamejo doživljanje in vedenje nekaterih mladostnikov in mladostnic, po svoji naravi prvinski, vznikajoči iz človekove „bivajoče nwrave“, to je iz njegovih za življenje nujnih potreb in nagibov. Nikakor. Ti motivi imajo korenine v plitvi zemlji mladostnikovih navad, ki si jih je največkrat prisvojil s posnemanjem svoje vrstniške ali odraslejše okolice.
In prav v tem je stvar, na katero moramo opozoriti. Osebne ali pridobljene težnje so namalokrat nevarnejše silnice mladostnikovega vedenja kakor pa prvinske, ker dostikrat tako prevzamejo mladostnikovo vedenje, da se ob njih zares uresničuje ljudska modrost: Stara navada - železna srajca.
Pri vsej vzgoji mladostnikovega vedenja pa gre za to, da to „železno srajco" povzetih teženj kos za kosom slečemo z ihladostnika ii) ga ogrnemo s plaščem prvinsko življenjskih in jozitvenih teženj ter ga pustimo še naprej v železnem oklepu le tistih osebnih nagnenj, ki nam pomagajo oblikovati njegovo doživljanje, vedenje, naravo, osebnost.
DR. FRANC PEDIČEK
dekoracija
dekoracija
STARA
NAVADA
2ELZNA
SRAJCA
zdravnik
svetuje
prof karet
bacer
Pa bodi tako ali tako, eno je gotovo: kljub svoji mladosti je Leopoldina zapustila globoko sled v Jenkovem življenju in v njegovem literarnem delu, kakor je razvidno iz naslednjega:
17. februarja 1862 seje Leopoldina poročila z dvajset let starejšim sodnim svetovalcem Ivanom Logeijem v Črnomlju. Ko je vest o tem prebral v Novicah 27-letni pesnik, tedaj študent prava na Dunaju, je pretresen zapisal v svoj dnevnik: „Sam se moram čuditi, da me je ta novica tako prijela. Bog jej daj srečnih dnij, meni pa, da bi jo lahko pozabil! Pozabiti! čudna beseda! Moje najboljše pesni mi je navdihnila in če hočem zaljubljeno pesen napisati, je vedno ona, na ktero mislim! — Enkrat samkrat bi jo rad še videl in vedel, kaj bi mi srce občutilo; morebiti, da je vse vkup le fantazija, ki bi se izgubila, ko bi jo videl, morebiti pa tudi ne. Prva, dasi otroška ljubezen, je več vredna, nego vse poznejše.”
Tako je z dovolj avtoritativne strani potrjeno, da je bila za Jenkovo ljubezensko pesem Leopol-
S. Jenko OBUJENKA IX
Tak si lepa kakor zora, ko pripelje beli dan, da zbudi zelena gora se iz težkih nočnih sanj Da glave dviguje cvetje in obrača v njo oči; da po vejah glasno petje o ljubezni zadoni.
Draga! bodi zora meni, oznanjuj mi lepši čas; žalost mi iz prs odženi, zbudi v ustih pesmi glas!
(15. januarja 1857)
dina isto, kar za Prešernovo Primčeva Julija ali za Ketteja nedavno umrla Angela Smolova. To pa nas gotovo dovolj zavezuje, da ohranimo njen grob našim potomcem tako, kot smo Julijinega . ..
Sodobni časniški viri kažejo, da je bila Kural-tova rodovina, čeprav graščaška, narodno zelo zavedna. Po mnenju dr. Zupaniča gre tudi v tem pogledu za Jenkov vpliv. Zato naj spregovorim še nekaj besed o Leopoldininih bratih:
Edvard, ki je za očetom prevzel posest, je bil krajni šolski nadzornik in predsednik krajnega šolskega sveta v Semiču. Kot semiški župan — tako poudaija sodobni časopisni vir - je prišel k cesarjevemu sprejemu v Ljubljano v narodni noši.
—	Teodor je bil sodni pristav. Kot predsednik črnomeljske čitalnice je močno razgibal društveno življenje, prirejal ljudske veselice in uprizaijal v čitalnici celo operete. - Franc je bU dober igralec. Posebno se je odlikoval v vlogi Glažka (verjetno v Linhartovi Županovi Micki), tako da se ga je od takrat prijelo kar ime „Glažek“.
Pri Kuraltovih na Turnu so se zbirali belokranjski domorodci, sami pa so se udeleževali vseh narodnih svečanosti, naj si bo v Črnomlju, Semiču, Metliki ali Gradcu. Shajali so se z drugimi domoljubi zlasti na godovanjih narodno zavednega se-miškega dekana Antona Aleša, pa tudi na volitvah so pogumno kazali svojo narodno zavest.
Franc, zadnji graščak, je bil poročen z učiteljico Kristino Železnik (1861 — 1915). Po moževi smrti se je Kristina ponovno poročila z deželnosodnim svetnikom dr. Edvardom Volčičem (1858 - 1911), pravnim pisateljem in ustanoviteljem novomeške glasbene šole. Kristina je turnsko posest prodala trgovcu Kavšku iz Ljubljane, ta pa potem drugim in grad so 1902 podrli, tako da so od njega danes ohranjene samo razvaline, edinole stari grajski kozolec še krepko kljubuje času, ker je kamnit. Kljub povpraševanju na raznih koncili in krajih se mi do danes še ni posrečilo dobiti slike nekdanjega turnskega gradu, če je sploh kdaj eksistirala ...
Leopoldinin mož Ivan Loger se je rodil 1820 v Ortneku. Kot pravnik je služboval na Hrvaškem, v Črnomlju in Novem mestu. Tu je umrl kot upokojeni sodni nadsvetnik v 84. letu. Bil je mirne narave, priljubljen družabnik, poln ribni-
škega humorja, in ustrežljiv, zlasti do kmečkih ljudi. Z Leopoldino sta imela več otrok. Prvorojenka Klotilda je postala na Dunaju uršulinka, Miroslav je bil, kakor smo že omenili, okrajni glavar, Cenko pa je umrl 12. oktobra 1919 kot artilerijski major.
Nazadnje še nekaj besed o Leopoldininem grobu samem. Prvotno je bila pokopana na starem novomeškem pokopališču, za današnjim avtobusnim postajališčem. Tam je imela grob s kapelico in nagrobnikom. Napis na njem je bil nemški. Potem so dali svojci napis izbrisati in vklesati slovensko besedilo:
LEOPOLDINA LOGAR
roj. Kuralt 11/11 1840 + 26/3 1876
JANEZ LOGAR
c. kr. deč. nadsvetnik v p.
10/4 1820 + 4/5 1903
Dr. Zupanič, ki je ta napis objavil 1. 1924, sporoča, da je bilo pod njim še mogoče razločiti sledove prejšnjega nemškega besedila. Tudi vestni literarni zgodovinar dr. Alojz Turk si je prepisal to besedilo, vendar z nekaj nebistvenimi razlikami. Toda primerjava z današnjim nagrobnikom (glej tekst na začetku tega članka) kaže, da tudi pri drugem zapisu ni ostalo. Ob prekopu na novo pokopališče so dali svojci napraviti ali povsem nov kamen ali pa vsaj nov napis, na katerem so vklesani najprej moževi podatki, šele nato ženini, dasiravno je ona umrla skoraj trideset let poprej. Potemtakem je grob doživljal od nekdaj svojevrstno usodo, kakor jo doživlja še danes ...
Uporabljeni viri in literatura: Matrike in župna kronika v Semiču (podatke mi je poslal 28. 8. 1969 dr. Vinko Bevk, takratni župnik). Šolska kronika osnovne šole v Semiču (na voljo mi je bila po prijaznosti tov. rava Metoda Pluta). Gimnazijski katalogi v Novem mestu (zdaj v Dol. muzeju) za leta 1847 - 68. Zupanič Niko: Nepoznani podobi Janeza Trdine in Leopoldine Kuralto-ve. Dom in svet 1924. Zapuščina dr. A. Turka v ŠK Mirana Jarca (Ms 1, št. 5 e). Dolenjske novice 1903, str. 95, in Slovenski narod 1903, št. 101 (podatki o Ivanu Logerju). Slovenski narod 1884, št. 169 (osmrtnica Terezije Kuralt). Slovenski narod 1888, št. 133 (osmrtnica Franca Kuralta). Dolenjske novice 1915, str. 47 (Kristina Volčič-Kuralt). Ljubljanski zvon 1912, str. 55 (nekrolog dr. Volčiču). Jenko I.: Iz zapuščine Simona Jenka. Kres 1886. Dolenec I.: Moja rast, str. 110 (smrt Friderika Logerja). Nagrobnik Martina Kuralta na semiški cerkvi in dr. Volčiča na novomeškem pokopališču.
i
m
m
Življenje Ludviga van Beethovna (1770 -1827), cesarja kontrapunkta v glasbi, je bilo dolgo komaj 57 let. Od tega je skoraj polovico časa preživel v lastnem peklu tišine. Ostal je brez zvokov, ki so mu vse življenje predstavljali edini vir sreče, zadovoljstva in genialnega glasbenega ustvarjanja.
Psihologi pravijo, da človeku z dobrimi dednimi lastnostmi in harmoničnim genetskim mozaikom ni težko uresničiti pozitivnega življenjskega programa. Danes, skoraj 150 let po Beethovnovi smrti, se moramo pokloniti pred tem nelepim človekom, ki pa je imel izrednega duha in ki je bil nepopustljiv, ko je bilo treba premagovati svoje slabe lastnosti. Čeprav nizozemskega porekla, je bil rojen v Nemčiji. Oče in stara mati sta bila alkoholika, nekateri biografi pa trdijo, da tudi mati ni imela pravih norm glede morale.
Majhen, čokat in nepazljivo oblečen, gotovo ni bil podoba lepotca. Toda njegove oči so izžarevale poseben čar, ki ie privlačil številna dekleta, ne glede na poreklo. Se posebno nežen in dober je bil z otroki. Rad jim je igral z vso umetniško predanostjo, medtem ko filistrom ni bil naklonjen. Največkrat je bil jedek, včasih tudi skrajno nevljuden. Rad je uporabljal reklo: „Knezi so vsepovsod, Beethoven pa je samo eden!“ ali pa:
tv 'W s*J
M' ^	■■	*
N
ni	a*	jc{&0
> 9 *■ h* ✓ JHi
EffiffiCVEN
„Takim prašičem ne igram!“ Ko so postali očitni prvi znaki gluhosti in ko je zvonjenje v ušesih postalo neznosno, je Beethoven večkrat padel v depresijo. Zdravniki so mu predpisovali vse več alkohola, zaradi česar je dobival črevesna obolenja in driske, te pa so zdravili z novimi količinami alkohola. Beethoven se je začel izogibati ljudi, posedal je v mračnih kotih gostiln z dolgo pipo v ustih, s kozarcem pijače in časopisi.
Že pri 25 letih so se začeli pojavljati prvi znaki otoskleroze. Visoki in nizki šumi so mu močno nagajali in kmalu ni mogel več slediti dirigiranja lastne simfonije, ker je dirigiral v prazno. Tudi posebne slušalke, ki so jih naredili nalašč zanj, mu niso pomagale, zato, je moral ta genij od svojega 30. leta pa do smrti občevati z okolico le s papirčki in konverzacijskimi zvezki, ki se jih je do njegove smrti nabralo 400.
Beethoven je vse večkrat padal v depresije. Nekajkrat je pomislil na samomor; napisal je celo oporoko, toda vedno znova je premagal svoje težave. Iz tistih časov so ostale besede, napisane prijateljem: „Usodo bom zgrabil za vrat! Ne bo me do kraja potolkla in kljub vsem težavam telesa naj gospodari moj duh.“ Za življenja je večkrat nevarno zbolel: imel je vnetje pljuč, razkroj jeter, nekateri pa so trdili, da je imel tudi sifilis.
Njegovo glasbeno delo je ogromno, za gluhega človeka naravnost nerazumljivo. Bil je močno
raznovrsten, čeprav spominja njegov glasbeni izraz zdaj na Mozarta, zdaj na Haydna ali Schuberta. Toda njegova glasba, zdaj resna in trda, ponekod lirska in razigrana, je tako specifična, da je ni bilo nikoli mogoče posnemati ali zamenjati z drugo. Naziv „božanski kovač“ mu torej pristoji z vsemi pravicami.
Kot večina genijev je bil na strani socialno ogroženih, bogataše pa je mrzil. Plemiški naslov „vanM, ki ga je'dobil, naj bi po njegovem predstavljal plemstvo duha. Za Napoleona je, dokler ga je smatral za svetilnik francoske revolucije, skomponiral III. simfonijo, imenovano Erioica. Toda odvzel ji je posvetilo in zasovražil Napoleona zaradi njegovih imperialističnih pohodov in izigravanja pričakovanj, ki so jih gojile napredne sile podjarmljenih narodov Evrope.
Živel in delal je na Dunaju. Nikoli ni zapustil Avstrije, čeprav se je često selil z enega konca Duhaja na drugi. Toda mesta ni nikoli zapustil, ker so tam živeli njegovi prijatelji in oboževalci.
O glasbi je imel najlepše mnenje inje rad rekel, da nima smisla razpravljati o bogovih in kontrapunktu. Čeprav so ga častili, mu podeljevali odlikovanja in ga pozdravljali s topovskimi salvami, ni nikoli dobil enakovredne materialne nagrade. Trije dunajski plemiči so mu skupaj dajali letno rento. Podobno kot Michelangelo se je tudi Beethoven vse življenje pritoževal nad revščino,
čeprav bi po današnjih merilih lahko oba šteli v vrsto dobro stoječih ljudi.
Komponiral je eno samo opero, Fidelio. Pozneje se ji je odrekel in je trdil, da lahko najbolj čista glasbena doživetja izrazi le v simfoniji. Bil je izrazit človek doživetja. Kadar je bil v denarnih težavah, je dunajskim gledališčem ponujal scensko glasbo, češ da jo bo napisal p® njihovem naročilu. Kljub temu pa kaj takega n1 nikoli napisal in zato ostaja njegov opus kristalno čist. Nič ni napisal mimo svojih želja, če seveda izvzamemo opero Fidelio.
Ob Beethovnovem koncu so bili pri njem vsi njegovi prijatelji, med njimi tudi njegov naslednik Schubert, ki pa je kmalu po Beethovnovi smrt* tudi sam umrl. Beethovnov pogreb je bil konec marca v izredno slabem vremenu, toda klju*> temu je več kot 20.000 Dunajčanov sprem«0 svojega glasbenega boga na zadnji poti.
Žalostno je končala njegova zapuščina. Mestni očetje so dopustili, da so starinarji in mešetarji na improvizirani licitaciji pobrali vso Beethovnovo imovino, pohištvo, garderobo, knjige, pisma m vse partiture za bedno vsoto 918 forintov in 3 krajcarjev. Samo za primerjavo: trije plemiči s° dajali Beethovnu po 4.000 forintov na leto! Toda cesarji so odšli, pomrli so tedanji mestni očetje* starinarji in preprodajalci, Beethoven pa ostaja nesmrten ...
ANTON DVORAK Svmphonie Nns i4j G-durop.88
PLOŠČE
KNJIGE
Konec letošnjega junija je režiser Rajko Ranfl končal snemanje filma „Pomladni veter“, za katerega je scenarij napisal režiser* sam. Film je zdaj v končni obdelavi, sinhronizirajo ga, montirajo in opremljajo z glasbeno spremljavo dr. Urbana Kodra, skladatelja priljubljene filmske glasbe v „Cvetju v jese-ni“. Film bi moral biti dokončan do puljskega festivala, ker pa so pri „Viba filmu“ ugotovili, da bi naglica filmu samo škodila, so premiero preložili na sredo letošnje jeseni.
Ustvarjalci novega slovenskega filma obetajo, da bo film tak, kakršnega si večina naših gledalcev želi iz sodobnega življenja, poln vedrine in prijetne glasbe. Taki filmi so pri nas še redki, zato pa toliko bolj dobrodošli. Mnogi pričakujejo, da bo „Pomladni veter“ nekakšna slovenska „Love story“.
Režiser in scenarist Rajko Ranfl meni, da take primerjave niso povsem upravičene. Čeprav bo film veder in naj bi ob
bogati barvni podobi in prijetni glasbi gledalce predvsem zabaval, ne gre samo za zabavo. Ranfl želi v njem prikazati študentovske usode in težave, ki se .odpirajo pred mladimi na pragu življenjske in čustvene zrelosti.
V	središču pripovedi so ljubezen in vprašanja, ki se ob nji razpirajo, a jih mladi še ne znajo pravilno reševati.
Osnovna zgodba filma poteka med Študentskim naseljem, Akademijo za likovno umetnost in študentovsko sobico. Peter, študent slikarstva, se zagleda v prikupno Katjo, ki kot model gola pozira na urah študija akta, drugače pa študira glasbo. Peter misli, da z osvajanjem mladega dekleta ne bo imel nobenih težav, toda izkaže se, da je Katja trši oreh od drugih deklet, ki so prej nasedle njegovim ljubezenskim izjavam. V njun odnos se vpletejo še intrige Katjinih kolegic in sostanovalk, Peter pa postane tarča zbadljivk. Pride do besednih dvobojev, fizičnih obračunov, skratka, do nežele-
nih položajev. Končno pa junaki filma le pridejo do spoznanja, da se je zelo tvegano predajati opojnosti pomladanskih sapic . ..
Zgodba torej nakazuje, da bo film za staro in mlado. Filmski medij bo podrejen jasno zastavljeni zgodbi, to pa je tisto, kar gledalci v filmu tudi iščejo. Režiser Ranfl je nedavno v zvezi s tem izjavil: „Rad bi zadovoljil gledalce, še raje pa bi naredil film, ki bo umetniško vreden. In ne nazadnje bi rad pomagal k finančnemu uspehu slovenske kinematografije."
In kakšna je ekipa, ki nam pripravlja novi film? Poleg Rajka Ranfla je v nji vodilni slovenski snemalec mlajše generacije Jure Pervanje. Skladatelj filmske glasbe je Urban Koder, direktor filma pa Ljubo Struna. Režiser je za glavno moško vlogo izbral mladega novosadskega igralca Marinka Sebeza, ki se je zadnje čase uveljavil v domačem filmu z nekaterimi uspešni-
mi vlogami. Glavno žensko vlogo bi morala prvotno igrati ena od nadebudnih slovenskih igralk mlajše generacije, a je odklonila sodelovanje zaradi nekaterih „slečenih“ prizorov. Tako je vlogo Katje dobila simpatična beograjska študentka zgodovine umetnosti Miljana Nikolič, ki ima za seboj že nekaj večjih filmskih in televizijskih vlog. Od ostalih igralcev naj omenimo še Borisa Kralja, ki bo igral profesoija na likovni akademiji, Marka Simčiča, mlado Kranjčanko Marino Urbanc, Maijeto Gregorač, Polono Vetrih, Jureta Kavška in Janeza Hočevarja - Rifle. Osnovni glasbeni motiv filma bo pela znana slovenska pevka Ditka Haberl.
Če ne bo nepredvidenih ovir, bo jesensko filmsko sezono pričel „Pomladni veter“. Kaj in koliko se bo od načrtov in želja filmskih ustvarjalcev uresničilo, pa bo pokazala premiera sama, sodili pa gledalci.
F. MIKEC
KRANJSKI
FESTIVAL
HITLER
E N4ŠEG4 KONCA
Ta mesec se je začelo snemanje novega jugoslovanskega filma, ki ga za Jadran film iz Zagreba režira Vladimir Tadej. Scenarij za novi film „Hitler iz našega konca“ je napisal Zoran Petrovič, glavne vloge pa bodo •grali: Boris Dvornik, Nikola Simić, Ružica Sokić in Duško Bulajič.
OJ OJ
uJ
&\
stivalu, ki se je začel 31. avgusta in bo trajal do 7. septembra, so prikazali tudi slovenski film režiseija Živojina Pavloviča „Let mrtve ptice“
^-PREDSTAVUAmO VAffW
CHUMP-
=HRIES
SINGERS
Skupina The Les Humphries Singers je našim poslušalcem dobro znana, saj Helidon redno zalaga gramofonsko tržišče z njihovimi ploščami. Vokalno razgibana in tehnično izredno uglašena skupina se na veliki plošči „Mama Loo“ predstavlja z več popevkami: „Given the Chance“, „Carry On“, „Mama Loo“ln drugimi.
Kvartet Magnifico, id ga, čeprav je naš, bolj poznajo v tujini, je pri RTV Ljubljana izdal veliko stereo ploščo s posnetki svetovno znanih skladb za kitaro. Med pesmimi iz daljnje Mehike in Kolumbije lahko poslušamo tudi skladbi La Malaguena (avtor je Španec Ramirez) in Alma Llanera, ki jo je zložil P. E. Guitierrez.
Na našem knjižnem trgu že od nekdaj primanjkuje družboslovne, predvsem pa marksistično usmerjene literature. Tako smo šele letos dobili prevod tretjega dela Marxovega „Kapitala44, veliko praznih mest pa je tudi med drugimi utemeljitelji marksizma. Zategadelj je toliko pomembnejše založniško dejanje Državne založbe Slovenije, ki izdaja zbrano delo uglednega politika, borca in teoretika našega socializma, Edvarda Kardelja. Pred nami je že njegova osma knjiga z naslovom „Problemi naše socialistične graditve44, ki obsega Kardeljeve govore, razprave in intervjuje od leta 1965 do 1967, ki se dotikajo bistvenih vprašanj našega samoupravnega socializma in nakazujejo določene smeri in premike za prihodnost.
ameriški imperij
Ameriški imperij uživa po vsem svetu dvojen sloves; kakor ga nekateri hvalijo, tako ga nekateri grajajo, brez dvoma pa je njegov obstoj v svetu povezan z vsemi važnejšimi dogodki, ki pretresajo naš planet. Ta veliki in raznovrstni stroj je obdelal na podlagi uradnih virov in ob pomoči drugih znanstvenikov Claude Julien z več gledišč. V uvodu v svojo knjigo pravi sam, da bi knjiga rada dala splošen pogled na problem tega pojava, a da to ni popolnoma mogoče. Kljub temu pa bo pisanje Claudeja Juliena zanimivo za vsakogar, ki ga zanima naša sedanjost. Knjigo je v slovenščino prevedel Marjan Poljanec, izdala pa jp je Državna založba Slovenije.
Pred skoraj desetimi leti tragično preminuli francoski alpi-
nist Lionel Terray je napisal zanimivo knjigo o svojih planinskih dosežkih v gorah vsega sveta. Knjigo „Osvajalci nekoristnega sveta“ smo dobili v slovenskem prevodu Tineta Orla, izdala jo je Državna založba Slovenije. Odlika knjige je v sproščenosti, v preprostem odkrivanju resnice o alipnizmu, stravi, ki mnoge mika sproščenosti, v preprostem odkrivanju resnice o alpinizmu, stvar, ki mnoge mika naprej, prideta močno do izraza človekova plemenitost in tovarištvo. Izdaja je opremljena z izvirnimi fotografijami.
jig stopnic
V	zbirki Pota mladih, ki jo izdaja Mladinska knjiga, je izšel roman mladega slovenskega pisatelja Toneta Freliha. Delo pripoveduje o človeku, ki se po več letih vrača iz taborišča k domačim, a ga ti ne sprejmejo tako, kot je pričakoval: imajo ga za prevaranta ter ga ne pripo-znajo več za svojega. Avtor je
svoje delo podnaslovil kot parabolo ter s tem naznačil, da je zgodba, ki jo pripoveduje, samo okvir, v katerega je vtisnjeno idejno poročilo o samoti današ njega človeka.
JjLdmii
I acojancv
Bolgarski pisatelj Ljudmil Stojanov je s svojim romanom „Kolera44 doživel svetoven uspeh, saj je ta grozljiva pripoved o trpljenju vojakov med epidemijo kolere v frontnih rovih prevedena v skoraj vse sve-
tovne jezike. Zgodba o študentu, ki preživi vso grozo za kolero umirajočih vojakov, je avtobiografsko obarvana. Vrednost romanu pa daje globoko humano poročilo o nesmiselnosti pobijanja ljudi in trpljenja v vojski. Slovenska izdaja tega zanimivega romana je izšla pri Mladinski knjigi v sprevodu Sončke Lorenci.
VISOKA
mtrn
Češka literatura se ponaša z vrsto pisateljic, katerih dela so dosegla velik sloves tako doma kot v tujini. Mednje se je uvrstila tudi Herma Svozilova-Johnova, ki ima za seboj že kar obsežno delo: napisala je že več Vomanov, pesniških zbirk in novel. Največja priznanja pa je dobila za roman „Visoka napetost44, ki je izšel v slovenskem prevodu v knjižni zbirki „Krog44, ki jo izdaja Mladinska knjiga. Roman nas seznanja z življenjem in trpljenjem češkega ljudstva v času druge svetovne vojne.
Tudi letos bo Kranj imel v gosteh filmske delavce, ki se posvečajo zvrsti športnih in tu-( rističnih filmov. Festival bo tra-‘ jal od 11. do 17. septembra, na njem pa bodo prikazali športne in turistične filme iz 25 držav. Program festivala je pester, saj poleg samih projekcij predvidela športna tekmovanja, sejem igranih filmov, plenum filmskih delavcev Jugoslavije in več mednarodnih sestankov. Letošnji mednarodni festival bo že peti.
m
Selektivna komisija za igralce stvaritve jugoslovanskega nima je za letošnji filmski festi-y«|l Niš 74 izmed 18 prijavljenih filmov izbrala 14 filmov. Na fe-
Ena najbolj izvirnih kompozicij češkega skladatelja Antona Dvoržaka je Simfonija št. 8 v G duru. Simfonijo je Dvoržak napisal v času, ko je bil njegov ustvaijalni napon najmočnejši. Prvo javno izvedbo je vodil skladatelj sam leta 1890. Na veliki plošči, ki jo je po licenci Deut-scher Grammophon izdala RTB, pa lahko poslušate Dvor-žakovo Simfonijo št. 8 v izvedbi slavnih berlinskih filharmonikov pod vodstvom dirigenta Rafaela Kubelika. Plošča je posneta v stereo tehniki.
SLAKI
Letošnjo jesen bo ansambel Lojzeta Slaka praznoval 10-let-nico obstoja. Ob tej priliki bodo priredili jubilejni koncert in izdali jubilejno veliko ploščo. Na koncertu se bo ansambel prvič javno predstavil s svojim novim pevcem, ki je zamenjal preminulega Jožeta Šifreija. Ime pevca zaenkrat še ni znano.
A BARTELJ ^ J SPi-lCHAL
Ustanovitev samostana v Kostanjevici je imela predvsem političen značaj; ozemlje ob spodnji Krki takrat še ni bilo utrjeno in meja še ni bila zanesljiva. Stiki med vzhodom in kraji na tej strani Krke so bili živahni, to pričajo tudi kovnice denarja v Kostanjevici, Hrvaškem brodu in tudi v Brežicah. Ob očitnih trgovinskih stikih med kraji ob spodnji Krki in Hrvatsko oziroma Ogrsko lahko dopuščamo tudi možnost živahnejših kulturnih stikov. Francoska arhitektura je našla prav na Ogrskem izredno plodna tla. Če gre pri ogrskih primerih iz 13. stoletja za preskok francoske arhitekture čez več dežel brez vmesnih postojank, je vprašanje, ali gre za podoben preskok tudi v Kostanjevici ali je bila morda vmes kaka postaja. Na ogrsko izhodišče je opozoril že Enilijan Cevc, ki je iskal podobnosti in vzore v stavbni plastiki. Takrat sta bili arhitektura in stavbna plastika močno povezani, posebej še v Kostanjevici, kjer je prav izredno bogastvo arhitekturne plastike najbolj izrazit sestavni del stavbe. „Kostanjevica je spomenik najčistejše tektonizujoče	burgundske cistercijanske
gotike, vendar	pa bogastvo arhitekturne
plastike, ki se razodeva predvsem v kapitelih in konzolah,	usmerja iskanje bližnjih
sorodnikov v češko-ogrski krog. Ta je bil po zaslugi Bela III., ki je na veliko vpeljal gotiko na ogrska tla, tudi pomembno izhodišče in šola za francosko vplivano in hkrati najaktivnejšo arhitekturno ekspozituro v srednji Evropi, kar kaže primerjava s sočasnim gibanjem na Avstrijskem, tamkaj 'zelo razširjt. o in	retrospektivno usmerjeno
podonavsko stavbarnico,44 piše dr. Komelj.
Arhitektura prvotne redovne kostanjeviške cerkve pa kljub vsemu ne predstavlja za domačo stavbno produkcijo tiste razvojne stopnje, ki bi bila pomembna za oblikovanje in udomačitev lastnega arhitekturnega izraza. Edino cerkev sv. Magdalene na Ržišču bi lahko bila zgrajena po kostanjeviškem vzoru,
pa vendar bi podrobnejša primerjava pokazala, da gre bolj za spomin na kvadratni prezbiterij ali pa za daljnji odmev „štajerske14 arhitekture kot pa za kostanjeviški neposreden vzor. Aristokratska arhitektura z že zrahljano tektoniko, kakršno srečamo v Kostanjevici, pomeni zelo kvalitetno zgodnjo razvojno stopnjo, vendar pa ni mogla zrasti iz domače tradicije in ni pomembna za razvoj gotskega stavbarstva na Slovenskem.
Po kostanjeviški cerkvi je prav blizu še ena zanimiva gotska stvaritev; drugi samostan na naših tleh. kartuzija Pleterje, je dobila 1420. leta posvečeno cerkcv. Tloris te cerkve — prav tako gotske — obsega šest pravokotnih prostorskih pol, ki jih sklepa pet strani osmerokotnika. „Po shemi kartuzijanske redovne arhitekture je oltarni prostor enako širok kot ladja, le da je kor poudarjen s plastičnim slavolokom, ki ga na zunanjščini na odprti strani podpira močnejši opornik. Notranjščina je podolgovat enoten prostor, ki ga pred sklepom zaustavlja le slavolok, vendar ne toliko, da bi se ladja ne mogla mirno preliti
v	oltarni prostor. Tudi cezure med prostorskimi polami so neznatne, prečne oproge pa so po profilu in obsegu enake rebrom. Obok počiva na obstenskih konzolnih polstebrih. Njih neprekinjeno rast ovirajo kapiteli, ki nosijo križnatorebrasti obočni sistem. S konzolo v spodnji in s kapitelom v drugi tretjini ladijske višine je stena razdeljena v razmerju 1:3. V zadnjo prostorsko polo je danes vstavljen pevski kor, to je nekdanja pregraja s tremi križnimi oboki. Prednja stena se opira na dva osmerokotna stebra. Arhitektura je uravnana po izbranih merah. Odlikuje pa se še po kamnoseškem okrasju. Najpogostejši motiv je listovje, ki poganja iz viličasto razcepljenih vej. Podobne motive razcepljenih vej lahko vidimo na konzolah kapele Žalostne Matere božje v celjski opatijski cerkvi. Konzola v severni steni, še bolj otipljivo pa kamnoseški okras v obliki listnatih mask, ki se je ohranil v lapidariju nekdanje zakristije, spominjata na štajersko vplivno izhodišče.” Tudi ta opis lepe ohranjene gotske cerkve je delo dr. Komelja.
Dolžna sva še eno pojasnilo. Valvasor je sicer ugotavljal, kako se je spremenila nemška oblika imena Kostanjevica iz Landstrost v Landstrass, za slovensko ime pa trdi, da je nastalo iz kostanjev, ki da rastejo tam okrog. To pa ni res, ker je ime nastalo iz latinskega castagneum oziroma castrum.
Da je Valvasorjeva trditev napačna in neutemeljena, ie še to: kostanjevi gozdovi ne
rastejo v mokri ravnini, kakršna je okrog Kostanjevice, temveč v hribovju. Za kostanjeviško okolico je značilen predvsem hrast.
In kakšne so bile nekoč dajatve podložnikov kostanjeviškega samostana? V urbaiju, ki govori za prvo polovico 14. stoletja, piše, daje samostan dobival davščine in dajatve iz 55 vasi; skupaj od 359 in pol kmetij in od dveh mlinov.
Skupne dajatve in davščine so znašale:
Žito. - Pšenica: 1106 mer; oves: 2091 mer; proso: 100 mer in 9 malih mer; žito raznih vrst: 24 mer. Skupaj: 3853 mer in 135 in pol malih mer.
Ostali pridelki. - Bob: 183 in pol malih mer; kostanj: 7mer;lan: 4410povesem;vino:
20 urn.
Živali. - Ovce: 167 in pokjagnjete 221 in pol; kozliček: 1; kokoši: =3;piščeta 1168 in pol.
Jajca: 5590.
Razno. - Koli za vinograde: 9750; doge za sode: 140;platno: 10 vatlov; sol: 4 tovori.
V	denarju. - Denarjev (dinarii): 13405 in pol, kar je bilo enako 83 oglejskim markam in 126 in pol denarjem. Štirikrat po pol talenta, kar. je enako 480 denarjem. Skupaj 85 mark ter 106 in pol denarjev.
Tlaka je po številu dni in vrsti dela v urbarju točno označena za 24 vasi, za nekatere druge vasi pa je le zapisano, da se tam opravlja običajna tlaka. 189 kmetov v 24 vaseh je naredilo skupaj: 1016 in pol dneva oranja, 678 in pol dneva tlake pri žetvi in vožnji pridelkov, 243 dni tlake pri košnji in vožnji sena, 766 in pol dni tlake v vinogradnih I (okopavanje, obrezovanje, trgatev, vožnja mošta in vina). Skupaj so opravili 2704 dni in pol tlake. Vsak kmet je moral v povprečju prebiti na tlaki dobrih 14' dni v letu.
Koliko je bil takrat vreden denar? Jagnje je stalo 6 denarjev, pra? ič 30-50. Volaje bilo mogoče dobiti za poldrugo marko oziroma za 240 denarjev, koštrun je veljal 32 denaijev, hlebec sira 6 denarjev, povesmo lanu pa tri denarje. Še to: mere žita je vsebovala 25 do 30 litrov, mala mera pa polovico tega. Tako se je v samostansko žitnico steklo 110 tisoč litrov žita in 196 litrov kostanja -- ob tako nizki številki nedvomno še en dokaz več, da Kostanjevica ni dobila svojega imena po kostanjevih gozdovih. Gospodarstvo je bilo takrat še tako naturalno, da so kmetje dali le 36 denarjev v denarju, vse svoje druge obveznosti pa v pridelkih.
Tako je bilo nekoč, danes pa v samostanu dobijo gostoljubje kiparji iz vsega sveta, ki na tradicionalnih kiparskih srečanjih, infenovanih „Forma viva44 — živa oblika ^ klešejo v les. Njihove izdelke je mogoče videti okrog samostana na edinstveni kiparski razsta-
vi	na prostem.
Nasploh je Kostanjevica - dolenjske Benetke ji radi rečejo — kulturno središče-Jj j Lamutovem likovnem salonu, v Gorjupov«
} ,
galeriji, domu kulture in sploh po vsej Kostafl* jevici so vsakoletne prireditve „Dolenjskega kulturnega festivala4*, ki nosi letos 2*J zaporedno številko 19. Mesto, kije že slavil® ■ svojo 700-letnico, ki je bilo včasih imenovano „tolažba dežele44, ki je bilo znwno po gradu u* . samostanu, je danes znano kot kulturno sre-j dišče, katerega glas gre po vsem svetu.
KONEC
1-ANDTRASS
,,Samoukov je tod dosti. V Š. Marjeti našteli smo jih 17. Tu je pravil grajski kravar, da se je naučil brat njegov prav sam brati. Tropinka pripovedovala isto o svojem sinu, rekoč: „Stareji se bo tudi tako učil - od konca, če mu pokaže stareji, pa bo šlo. “ Pri Murnu je pastirica, kte-ri pokazala je hči domača Mana malokedaj kaj malega, in vendar zna zdaj izvrstno brati in pisati, mnogo bolje od tistih, ki so hodili v javno šolo. Ukaželjna in žejna, bistroglava punica kupila si je za trdo zaslužene solde potrebnih bukev, peres, risal, tek tablico - vse to jemala je s seboj na pašo in se poleg živine brez prenehljaja urila in mučila tako dolgo, dokler je dosegla odločeni si namen. Kjer koli more dobiti kako knjigo, jo brž prebere. naj bo sveta ali posvet-
na. Posebno so ji všeč naše umetne pesmi in pa naravoslovne bukve. Tudi R. mi je pravil, kako rada poslušala je njegova ženska družina, ko jej je bral Rjavčeve	,,Domače	živali".
Ajdovški učitelj je tudi samouk
-	nemški ne zna. “
Trdina je pred desetletji ugriznil v kislo jabolko, ki še do danes ni dozorelo. Samoukov je v naših krajih dosti tudi v današnjih časih — poglejmo le slikarje, kiparje in druge umetnike, ki jim v današnjem, modernem jeziku radi pravimo naivci, beseda pa predstavlja isto, kar je Trdina razumel pod samouki.
A huje je to, da imamo na Dolenjskem tudi po desetletjih, odkar je Trdina povedal svoje mnenje, še vedno enake težave. Dovolj imamo bistrih ljudi, ki pa jim ni dano, da bi svoje zna-
nje oplemenitili s šolsko modrostjo.
To, čemur pravijo učeni ljudje socialna neenakost, še vedno tepe številne bistre otroke iz revnih družin, ki zaradi po-mankjanja denarja ne morejo do študija. Večina hiš, v katerih se pridobiva znanje, je v prestolni Ljubljani. Za mnoge revne študente je to mesto obljubljena dežela, ki pa je nikoli ne vidijo. Saj je znano, kako oderuške so cene v zasebnih sobah — pa tistih, ki sobe oddajajo, nihče ne preganja in jim nihče niti davkov ne nalaga. V Študentskih domovih je prostora le za peščico, zato ni nič čudnega, da postaja študij vse bolj privilegij Ljubljančanov in bogatih otrok. In zato bo najbrž še kar precej časa veljal Trdinov izrek: „Samoukov je tod dosti . .."
Stone**. V tem klubu pa odkrije tudi Chas Chandlcr, basist v skupini „The Animals". Ta ga kot njegov manager odvede v l-.vropo, kjer postane Jtnn Hendri\ velika zvezda.
Prva njegova mala plošča „Hey Joe* * doživi veličasten uspeh. V dvajsetih dneh so jo prodali kar v trimilijonski nakladi. Vrstijo se turneje in gostovanja. Izredno Hen-dri\ovo obvladanje vseh skrivnosti kitare prisili veliko ime angleške pop glasbe lirica Claptona. da izjavi: „To je genialno. Nikoli nisem nit* sanjal, ila lahko kitara toliko da iz sebe."
Uspeh se vrsti zu uspehom, izhajati prično velike plošče in albumi, ki prinašajo v pop gl\\sbo svežost, divjo domišljijo in fantastično improvizacijo. Jimi Hendri\ je ime, ki ga pozna ves svet, njegova glasba postane pojem.
Ob vsem tem pa ostane Jimi Hendrix resnično predan le glasbi. Denar, in kTa se nvvbira veliko, ga ne zanima. C isti dobički z njegovih koncertov gredo v lonci Martina Lutra Kinga, za domove ostarelih. Hendrix je dovolj bogat v svetu glasbe, njegovo bogastvo ni merljivo s l un11 in dolarji . . .
Potem pride 18. september 1970 . . .
samoukov je tod dosti
vali prič videli, kako precej svobodno drži za roko neko belo deklico". Odšel je v vojsko in po nekem skoku s padalom, ki bi se kmalu končal z njegovo smrtjo, stopi iz letalskih enot in prične pot glasbenika. Klati sc po Ameriki t majhnimi in neznanimi ansambli ter si med tem romanjem po zgledu velikih ameriških samoukov, ki so naredili legendo blucsa, po lokalih, klubih in barih nabira znanje in prakso.
Kmalu je njegovo izredno tehnično obvladanje kitare postalo znano in nastopati je začel v senci velikih imen B. B. Kinga. Sama Coocka in Solomona Burkeja. Na teh turnejah sije nabral veliko izkustev, še posebno, ko je nastopal z znamenitim kitaristom B. B. Kingom in velikanom rock and rolla Little Richardom. Sele leta 1965 osnuje svojo prvo skupino Blue l lamcs (Plavi plameni), s katero sc toliko proslavi, da ga mladi kitarist in pevec John Hammond, sin znanega ameriškega jazz. kritika, sprejme v svojo skupino. Hcndrix nastopa v znamenitem klubu „Cafe A Cio Go“ Njegov shovv postane senzacija in množica gostov prihaja v klub poslušat njegovo igranje, med drugimi tudi Bob Dylan, legendarni Beatli in Kolling
18. septembra pred štirimi leti je Plemeniti divjak podal roko „beli deklici" in odšel s tega sveta. Premočna doza barbiturata je zatrla vrvenje bogatih glasbenih vzorcev, divjo glasbeno domišljijo Jimija Hcndrixa v nekem londonskem hotelu. Teden dni prej je za znani angleški tednik Melody Maker izjavil: „Utrujen sem. Že celo leto pripravljam elektronsko simfonijo za solo kitaro in harmonizorcij vesoljskih fantastičnih efektov. Želim združiti stoletne glasbene tokove v neminljiv epitaf časa, v en sam skupek zvokov . . .“ Velikemu revolucionarju v pop glasbi ni uspelo uresničiti te svoje želje. Toda zapustil je celo vrsto fantastičnih, divjih, neverjetnih improvizacij na kitari, ki jo je po mnenju mnogih glasbenih kritikov naučil „govoriti" najbolj nenavadne zgodbe undergrounda.
Jimi Hcndrix sc je rodii 1942 v Seattlu, v zvezni ameriški državi Washington. Ko je bil star enajst let, mu je oče kupil prvo kitaro. Jimi se je z veliko ljubezni in talenta oklenil tega inštrumenta in že kmalu pokazal neverjetno tehnično spretnost in moč ustvarjalne domišljije. S šestnajstimi leti doživi prvo'težko izkušnjo, ki ga je pekla dolga leta: izključili so ga iz šole, ker „so ga po izia-