ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
izvirni znanstveni članek	UDK 81 '373.21:930.253
prejeto: 2001-02-20
PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE"
Darja MIHELIČ
Zgodovinski Institut Milka Kosa ZRC SAZU, SI-1000 Ljubljana, Novi Trg 4
IZVLEČEK
Prispevek izpostavlja problematiko topografije Slovenskega primorja. Za primer analize priteguje omembe krajevnega imena "Sečovlje" v objavljenih in mnogih neobjavljenih zapisih piranskega arhiva s poudarkom na obdobju pred sredo 14. stoletja.
Ključne besede: topografija, toponim, Sečovlje
THE FIRST KNOWN REFERENCES TO THE "SEČOVLJE" TOPONYM
ABSTRACT
The contribution stresses the complexity of the topography of the Primorje Littoral. As an example it analyses the "Sečovlje" toponym as referred to in published as well as many unpublished records of the Piran Archives with emphasis on the period prior to the mid-14th century.
Key words: topography, toponym, Sečovlje
55
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIC: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE", 55-70
Toponima oziroma krajevna (pa tudi ledinska imena in imena hribov in voda) so se v zgodovini spreminjala. Oblike krajevnih imen v srednjeveških virih so daleč od tistih iz prve polovice 20. stoletja, ta pa so doživela revolucionarne spremembe po drugi svetovni vojni, ko so iz zemljevida Slovenije izginila imena krajev s pridevkom Sveti, Šent, Sem- ipd.
Zgodovinska historična topografija obsega evidentiranje, izpisovanje in zbiranje krajevnih imen, ki se pojavljajo v starih zapisih, njihovo ubikacijo (določitev lege) v prostoru ali njihovo istovetenje s sodobnimi kraji. V tem pogledu naj bi bilo količinsko obvladljivo pisno gradivo do konca srednjega veka, oziroma do 1500. Že v tem obdobju opažamo eksponentno naraščanje števila ohranjenih (deloma objavljenih) izvirnih zapisov, ki bi jih bilo potrebno pregledati za namen izdelave kolikor toliko popolne historične topografije. V novem veku (po 1500) pa število virov-zapisov naraste do te mere, da bi bilo sistematično delo, ki bi črpalo podatke o prav vseh omembah krajevnih imen iz celote ohranjenega izvirnega gradiva, prezamudno in nesmotrno.
Misel na zbiranje gradiva za historično topografijo Slovenije, ki naj bi bilo osnovni pripomoček pri razpoznavanju krajevnih imen, ki jih srečamo v srednjeveških virih, se je porodila med obema vojnama (Kos, 1975, 777-780; Grafenauer, 1982, 1986). Temelj zamisli je dalo delo Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Franca in Milka Kosa (Gradivo 1-5) z Imenikom krajev in oseb.
Pobudo za projekt je dal 1932 Ljudmil Hauptmann in pritegnil za sodelovanje Milka Kosa. Oba strokovnjaka sta se lotila dela: Hauptmann za Štajersko, pri čemer se je mogel opreti na predhodnika Josepha von Zahna (Zahn, 1893), Kos za Kranjsko in Primorje.
Zbrano gradivo za Štajersko je bilo med drugo svetovno vojno uničeno, zbiranje gradiva za Kranjsko pa je teklo dalje do smrti njegovega avtorja 1972. Sodelavci zgodovinskega inštituta SAZU1 so zbrano gradivo za Kranjsko pripravili in razmnožili kot delovni pripomoček (Kos, 1975).
Gradivo za Štajersko je bilo po drugi svetovni vojni potrebno začeti zbirati znova. Za prostor Slovenske Štajerske in (takrat še) jugoslovanskega dela Koroške je delo 1964 prevzel Pavle Blaznik. V oporo mu je bila kartoteka srednjeveških listin, ki jo je na zgodovinskem inštitutu zasnoval in dopolnjeval Božo Otorepec, mnogo dragocenih podatkov pa je nudilo objavljanje Gradiva za zgodovino Maribora Jožeta Mlinariča.2 Tudi Pavle Blaznik svojega kiklopskega projekta ni uspel pripeljati do objave. Umrl je 1984, njegovi sodelavci z zgodovinskega inštituta pa so s skupnimi močmi
poskrbeli za pripravo njegovega dela za tisk (Blaznik, 1986-1989; Mihelič, 1989).
Pavle Blaznik je pomagal pri delu tudi zunanjemu sodelavcu zgodovinskega inštituta Ivanu Zelku, ki je prevzel v obdelavo podobno nalogo za Prekmurje in delo zaključil z objavo 1982 (Zelko, 1982).
Milko Kos je zbiral gradivo tudi za topografijo Primorske, ki jo je po lastnem načrtu nameraval pridružiti historični topografiji Kranjske. Ker pa je bilo gradivo še zelo fragmentarno, so se sodelavci zgodovinskega inštituta odločili, da ga v objavo gradiva za Kranjsko ne vključijo. Z delom na primorski topografiji se je od 1981 do 1993 kot redni sodelavec inštituta ukvarjal Janez Šumrada (Letopis SAZU, 1981-1993).
Topografija Slovenskega primorja zaradi specifičnosti tamkajšnjih virov, ki so drugačni od tistih v notranjosti slovenskega prostora (gre za tip množičnih kumulativnih zapisov), povzroča kar nekaj dilem. Opiranje samo na objavljene vire bi zaradi dostopnosti in poznavanja (še) neobjavljenih izvirnih notarskih in vicedominskih kodeksov (sešitkov oziroma knjig) pomenilo "jemanje naloge z levo roko". Po drugi strani pa je tudi res, da v celoti ohranjeni kodeksi vsebujejo imbreviature (skrajšane beležke) po nekaj sto do nekaj tisoč listin. Za čas do 1500 je samo v nekdanjem piranskem mestnem arhivu ohranjenih okrog 140 tovrstnih in več deset kodeksov nekoliko drugačne vsebine, ki pa tudi dajejo številne podatke o krajevnih imenih.
Naraščanje pismenosti in s tem števila (ohranjenih) pisnih ostankov od zgodnejših obdobij proti koncu srednjega veka (1500) je vplivalo na vzpenjanje števila omemb imen nekaterih krajev v visokem in zlasti poznem srednjem veku. To je že Milka Kosa navedlo k odločitvi, da je v celoti vključeval le krajevna imena v zapisih do 1300, kasneje pa jih je selekcioniral glede različnih pojavnih oblik, pri čemer je izločeval navajanje enakih oblik imen. Podobno odločitev bo verjetno potrebno sprejeti tudi za topografijo Primorja, ker ohranjeni kodeksi nudijo preprosto preveč omemb (enakih različic) posameznih krajevnih imen. Res pa je, da so vsebinske zveze, v kakršnih se imena pojavljajo, zelo pestre; odsevajo preteklost vsakega, še tako majhnega kraja; s stališča krajevne zgodovine opuščanje omemb lahko pomeni siromašenje poznavanja preteklosti kraja.
Da bi vprašanje smotrnosti navajanja prav vseh evidentiranih omemb primorskih krajev v izvirnikih arhivov primorskih mest podrobneje predstavila, sem vzela pod drobnogled krajevno ime Sečovlje, kot ga izkazujejo objave virov Gradivo 1-5 Franca in Milka Kosa, Codice diplomatico Istriano Pietra Kandlerja (CDI), Thesaurus
1	1972 je bil to Inštitut za občo in narodno zgodovino SAZU, po 1977 Zgodovinski inštitut Milka Kosa SAZU, od 1981 v okviru Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
2	Pavle Blaznik je za življenja mogel uporabljati zvezke Mlinaric, 1975-1984.
56
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIC: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE", 55-70
ecclesiae aquileiensis Zachariasa Bricita (TEA), Chartu-larium Piranense Camilla de Franceschija (CP I, CP II), objavi piranskih statutov (Statuti) Camilla de Franceschija (inačice iz 1307, 1332, 1358) ter Miroslava Pahorja in Janeza Šumrada (inačice iz 1274, 1307, 1332, 1358, 1384 in kasnejši dodatki), objavi prve in druge najstarejše ohranjene notarske knjige Darje Mihelič (NK 1, NK 2). Ob objavah sem upoštevala tudi izvirnike piranskih listin, piranskih statutov ter neobjavljene piranske notarske (NK 3-17) in vicedominske knjige (VK 1-11), dovolj podrobno predvsem za čas do 1339. Izpiski izvirnikov, ki sem jih uporabljala, niso nastali ob načrtnem iskanju omemb imen krajev, ampak ob raziskavi tematike neagrarnega gospodarstva v Piranu. Število omemb imena Sečovlje (kot tudi drugih krajevnih imen) bi se torej ob doslednem in sistematičnem iskanju prav vseh omemb v ohranjenih zapisih nedvomno še nekoliko povečalo.
Ker sem pri izpisovanju gradiva pred približno četrt stoletja iskala v virih drugačne vsebine, je ob ugotovljenih omembah tudi kraj Sečovlje zaživel v luči svoje gospodarske vloge, svojih prebivalcev, lastnikov raznovrstnih nepremičnin in upravičencev do dohodkov zanje.
Ko dandanes govorimo o Sečovljah, nam pomenijo sinonim za soline, za naravni park z bogastvom rastlinja in ptic, pa tudi za mejno območje s sosednjo državo Hrvaško. Na ozemlju Sečovelj so se že pred stoletji srečavali interesi "upravičencev", ki so se dogovarjali o prihodkih in mejah tega območja.
Sečovlje se v 11. stoletju omenjajo kot fara, ki pripada gradeškemu patriarhatu. Patriarh je sredi druge polovice 12. stoletja del tega območja do "potoka" v sečoveljski dolini podelil opatu samostana v Beligni. Za desetine tega območja so se v sedemdesetih letih 12. stoletja potegovali koprski in tržaški kanoniki; razsodba je dala prav slednjim.
Z oblikovanjem srednjeveških mestnih državic pa do propada beneške republike konec 18. stoletja je glavnina ozemlja Sečovelj spadala k mestni državici Piran,3 ki je mejila na ozemlje Izole, Buj in Umaga. Prav v Sečovljah so se v 13. in 14. stoletju pogosto srečevali razsodniki, ki so odločali o razmejitvi območij teh mestec.
Pred nastankom sečoveljskih solin v srednjem veku (v 14. stoletju) je sečoveljsko ozemlje imelo pestro gospodarsko vlogo: del Sečovelj je bilo "močvirje", prikladno za ribolov. V bolj kopnem delu so uspevale različne kulture: trava za seno, poljedelske kulture, trta, oljke, drugo sadno drevje - hruške, orehi. Sečovlje so bile pomembne v prometu: po Dragonji so dobavitelji dovažali les in dele za izdelavo sodov iz notranjosti,
sicer pa je bilo v Sečovljah pristajal išče za plovila, ki so tovorila robo po Dragonji in po morju. V Sečovljah se omenja tudi most prek Dragonje, ki je služil prometu po kopnem - po javni cesti (via publica), ki jo večkrat srečamo v zapisih.
Krajevno ime Sečovlje se v zapisih pojavlja v oblikah Sacollis, Saçole, Saçoli, Saçolis, Saçollis, Saçolo, Sectula, Setula, Seçole, Seçolis, Seçolle, Seçolum, Sicciolis, Sicole, Sicolis, Sitiola, Siçole, Siçoles, Siçolis, Siçolle, Siçolleraus, Siçolles, Siçollis, Siççole, Siziola, Siziolis, Sizola, Sizolis, Suzole, Suzulum.
Zapisi nas z nekaterimi ključnimi besedami ob krajevni oznaki za Sečovlje seznanjajo z geografsko lego in konstelacijo terena (obala - costa, dolina - val(l)i-s/ual(/l/is), ravnina - planum, hrib - mons, plitvina -vadum, rečni breg - ripa), s kakovostjo tal (močvirje -palus, paludes), z vodotoki (voda - aqua, reka -flume(n), Dragonja - Dragugna, potok - aquarium (magnum)), prometno infrastrukturo (pristanišče - portus (Padene), (javna) pot - via (publica), most - pons); splošnim izrazom za ozemlje ali kmečko posest (ozemlje
-	terratorio, territorium, zemlja - terra, posest -possessio, kmetija - massus) se pridružujejo tudi oznake kulturnih zemljišč (vinograd - vinea/uinea, polje - ager, campus, na novo obdelana zemlja - pastinatum, travnik
-	pratum, drevje za les - ligna) ali posameznega sadnega drevja (oljka - olivarius, hruška - perarium, oreh -nugaria). V Sečovljah srečamo neagrarne nepremičnine (soline - saline, laborator salinarum, mlin -molendinum), posebne karakteristične objekte (kamen, označen s križem - lapis cruce signatus), pa tudi nekatere objekte in pojme s svetno ali cerkveno upravno vsebino (dvor - villa/uilla, gastald - gastaldio, fara -plebs, cerkev Sv. Odorika - ecclesia S. Odorlici).
Viri omenjajo mnoge prebivalce Sečovelj, kakor tudi upravičence do sečoveljskih dohodkov (farnih, fevdnih, nepremičninskih) ter koristnike tamkajšnjih nepremičnin.
Poglejmo si evidentirane citate in zveze, v katerih se v pregledanih zapisih pojavljajo izvirne omembe Sečovelj. Navedene zapise uvaja datum in včasih kraj, kjer se je sklenil dogovor. V kratki slovenski povzetek vsebine so v kurzivni pisavi in v izvirnem jeziku in obliki zapisane besedne zveze, ki so v besedilu izvirnika pomembne za poznavanje kraja. Kurzivno so zapisani citati z imeni lastnikov tamkajšnjih nepremičnin in upravičencev do sečoveljskih dohodkov. Polkrepko kurzivno so ob krajevnem imenu za Sečovlje zapisani tudi ključni pojmi, povezani s krajem. Na koncu je oznaka objavljenega ali neobjavljenega vira, kjer se citat nahaja.
3 Najstarejša ohranjena inačica piranskega statuta, ki izpričuje mestno državotvornost in avtonomijo mesta Pira n, je iz 1274. Prim. CDI, 1274, Piran; Statuti, 1-13; Pahor, 1975.
57
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIC: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE", 55-70
1024, ?. december: Papež Ivan XIX. je potrdil gra-deškemu patriarhu Urzu posestva, med njimi piransko, umaško in sečoveljsko faro: in plebibus, pre-cipue Piriani, Humagi scilicet et Sitiole, ki so bile vedno v pravični posesti gradeške cerkve ... Patriarhi gradeške cerkve smejo še v prihodnje obdržati vse, kar imajo v teh farah in krajih, ki sodijo k njim: desetine, prvine in druge njihove dajatve ... in Ter-geste, lustinopoli seu in predictis plebibus: Pirani scilicet Humagi, Sizole vel in locis ad easdem plebes pertinentibus, decimas ac primitias ceterasque offer-siones in illis oblatas (Gradivo 3, št. 66). 1173, ?. september, Oglej: Oglejski patriarh Ulrik II. je podelil belinjskemu opatu Richerju dvor pri Piranu v Istri s hribom in pritiklinami, katerega meja se je na eni strani spuščala od Albucana do potoka v sečoveljski dolini in pod njim do morja z močvirji in ribiškimi lovišči: Et ab alio latere descendendo ab Albuçano husque ad aquarium valis Seçolis et infra dictum aquarium husque ad mare cum paludibus et piscariis ipsi monti adiacentibus (CDI; CP I, št. 2; Gradivo 4, št. 536).
1177, 10. september, Benetke: Razsodba v korist Tržačanov v prepiru med koprskimi in tržaškimi kanoniki in njih cerkvama glede sečoveljske fare z desetinami in vsemi pritiklinami ter za posest Albucana in Izole: ... super causa, que vertebatur inter Canonicos Justinopolitanos et Tergestinos Canonicos et earum Ecclesias, de plebe de Siziola cum decimis et omnibus ad eam plebem pertinentibus nec non de possessionibus de Albuzana de Isola ... condem-narunt Justinopolitanos Canonicos et eorum eccle-siam, Tergestinis Canonicis et eorum Ecclesiae in restitutione possessionis jam dictae plebis de Sizola cum decimis et omnibus ad praefatam plebem pertinentibus et insuper in restitutione possessionum Albuzane et Isolae (CDI; Gradivo 4, št. 601 ). 1212, 20. maj, Sečovlje: Oglejski patriarh Wolfger, mejni grof Istrie et Carniole da v Sečovljah določiti mejo med Piranom in Izolo; actum in plano de Sectule (CP I, št. 69).
1238, 4. marec, Pu lj : Pravda pred oglejskim patriarhom Bertoldom med dvema Pirančanoma in piransko komuno; med pričami se omenja Dominicus gastaldio de Siçole (CDI; CP I, št. 81; Gradivo 5, št. 690).
1247, 8. marec, Piran: Investicija v fevd: Dominus Vosalcus de Momiglano potestas Pirani investivit Henricum Goyne et Marcoardum Apolonii de Pirano de villa de Siçole cum terratorio et rationibus
realibus et personalibus que pertinent et subiacent ipse ville ... ad rectum et legale feudum (CP I, št. 83; kopija iz 1343, 7. februarja, v VK 10, 116v/erso/). 1254, 18. september, Sečovlje: Oglejski patriarh Gregorij določi Orlanda de Montelongo, podestata Kopra in Pirana, za razsodnika o razmejitvi med
Piranom in Izolo; actum in plano de Setula (CDI; CP I, št. 91).
1255, 26. julij, med Piranom in Izolo: Piranski zastopniki izberejo koprskega podestata Marka £ena za razsodnika o razmejitvi med Piranom in Izolo; razsodi, da ... terretorium versus Piranum et Sigoles ... esse debeat communis et hominum de Pirano (CP I, št. 94).
1257, 5. maj, Sečovlje: Investicija v fevd polovice dohodkov Celole, Parecaga, Sečovelj in pol desetine Vicinati in Sv. Petra: Actum in villa Sigolis ... Conus et Biaquinus frater eius investivit dominum Adal-perum Elie de Pirano recipientem pro se et fratribus suis de medietate tocius rentealle sive redituum Celole Padregagi et ville Sigollis et de medietate decime Vicinati et Sancti Petri ... ad rectum et legale feudum (CP I, št. 97).
1275, ?. ?: Prejem Sečovelj v fevd od oglejske cerkve: D. Cono et D. Voricius de Mumiglano nepos suus recognoverunt habere in feudum ab Ecclesia Aquilegense ... et Sizolis, et... (TEA, št. 273). 1283, 18. september: V oporoki gospe Mengarde pokojnega gospoda Goine nastopa med pričami Mar-tinus Sigolle (NK 1, št. 216).
1283,	4. december: Glej 1287, 26. januar.
1284,	5. februar: Predmet oporoke Coradine, žene Albina Nicole Aurija je del vinograda Spilugulle versus Sigollis (NK 1, št. 268).
1284,	2. april: Uxor Martini Sigollis se z moževim soglasjem zadolži prodajalcu Marcu Rubeu za na<up oblačila (NK 1, št. 316).
1284-1289, 1. maj: Leonardus Scalvus, ki prebiva in villa Sigolis, dolguje Martinu Lugnanu za žito (NK 4, 4v).
1285,	22. julij: Qustixanus Sigollis dolguje gospodu Facini de Vitalis (NK 2, št. 229).
1285, 19. oktober, Koper: Koprski, novigrajski in umaški podestati odločajo o pašniški razmejitvi med Piranom in Izolo; sklicujejo se na razmejitev Landa de Montelongo (glej 1254, 18. september): navedeno ozemlje versus partes Pirani et Sigoles mora za vselej pripadati piranski komuni in Pirančanom ... meja teče per planum de Segole ubi est quidam lapis cruce signatus pro concerno ... (CP I, št. 185).
1285,	2. december: Darovnica za tri orehe: Nicolaus condam lohannis de Siuerio et uxore eius Aluiga ... dederunt atque donaverunt Dominico filio condam £aneti de £orgo et suis heridibus tres eorum nuga-rem iacente in valle Sigollis in agro Valterii Goine. Que agro iace apud vineam Andree genero Girardi bechario (NK 2, št. 289).
1286,	28. april: Oddaja prašiča v socido (Mihelič, 1979): Čevljarski mojster Iacobus locavit in socida unum porcum Mateo Sigole do svečnice (2. februar) (NK 3, 8).
1286, 8. junij: Gerullus lustixani obljubi dati Graciju
58
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIC: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE", 55-70
tri urne dobrega in čistega vina de vinea sua de valle Sigollis apud vineam Menardi Vache (NK 2, št. 431). 1286, 9. junij: Dogovor o doti: Artuicus (Alberici de Artuico) dedit et fecit... filia sua Isoia in docte verbo et voluntate dicti patri sui Alberici ... vinea sua de valle Sigollis apud vineam generi Girardi (NK 2, št. 437).
1286,	9. junij: Prodaja vinograda: Epo condam domini Martini de Gisla dedit, vendidit atque tradidit magistro Vidonus callegario peciam unam vinee iacentem in valle Sigolis apud vineam Dominici Pellice (NK 2, št. 440).
1287,	26. januar: Martinus de Sigole dolguje Simonu Proengana za neporavnan dolg iz 1283, 4. decembra (NK 2, št. 544).
1289,	4. september: Zastava vinograda in zemljišča za dolg: prisostvuje Matia, vir Marie Sitine Sigole (NK 6, 9v).
1290,	8. januar: Prodaja vinograda: Andrea Manfredi vendidit domino Albericum Vallantini unam suam vineam positam in Pirano in valem Segolis (NK 10, 1). 1290, 11. januar: Prodaja vinograda: lohannes, filius Preti Vere dedit, vendidit atque tradidit totam unam vineam ad Andree Manfredi, iacente in vale Sigole, sibi et uxori eius pertinente, apud vineam Menardi Vache et apud vineam Adalgerii Parente (NK 6, 14). 1290, 21. januar: Določitev roka za poravnavo: Gospod Garofolus locavit terminum Lunardo de Sigollis, da odgovarja Dragomilu zaradi vola (vstavek NK 6, med 14v in 15, a).
1290, 21. januar: Pravda glede varovanja vola: Dra-
gomilus Sclavus dokazuje v pravdi contra Lunardo de
Sigole, da mu je za plačilo dal v varovanje vola
(vstavek NK 6, med 14v in 15, a).
1290, 28. januar: Objava nakupa vinograda: Klicar
objavi, da Andreas Mafredi emit ad lohanne Preti una
vinea iacentem in vale de Sigole apud vineam
Menardi Vache et apd vineam Adalgerii Parete
(vstavek NK 6, med 14v in 15, b).
1290, 28. januar: Maria de Sigole dolguje Falconu
(NK 6, 14v).
1290, 7. februar: Določitev roka za poravnavo: Gospod Garofolus locavit terminum Lunardo de Sigole, da se sporazume z Dragomilom glede vola (vstavek NK 6 med 14v in 15, av). 1290, 20. marec: Glej 1290, 22. september. 1290, 16. julij: Oddaja komunalnih robolovnih močvirij v zakup: Almericus Petrogne et Marchesius dedit, locavit et afitavit de reditibus paludibus comunis ad Martino Margana, et ad Albini piscatore et ad Mateo Richerii ..., ki morajo loviti z barko v vseh komunalnih močvirjih in obrežjih do Sv. Petra. Nihče ne sme ribariti in paludibus de Sigole do Sv. Martina razen njih z njihovo barko et Rapino et Martino Grixono z drugo barko (NK6, 28v-29).
1290, 8. avgust, Piran: Omembe vinogradov v Sečovljah v inventarju imetja Bonete, filie condam Petri Petenarii et Isoie: Item unam vineam in vale Sigole apud vineam domini Castri Mirsi lustini, quam vineam dictus Albericus sibi dedit in dote. Item vineam unam iacentem in vale Sigole, quam vineam dictus Petrus emit ab Andrea Manfredi (NK 6, 31 v-32; CP I, št. 200).
1290, 22. september: Določitev roka za poravnavo: Mateus Sigole je prejel rok za sporazum z Nicolo Aurija (NK 6, 36v).
1290,	22. september: Gospod podestat je razsodil, da Marco Sigole in Çustina plačata brivcu Viçençu za neporavnan starejši dolg iz 1290, 20. marca (NK 6, 36v).
1291,	5. januar: Mateus Sigole dolguje Falconu (NK 6, 41).
1291, 28. januar: Dogovor o doti: Apolonius et uxor eius domina Beatrice dedit in dote filie sue Arme-leda: ... de duobus vineis una iacentem in Sigole (NK 6, 44v).
1291, 2. marec: Podaljšanje roka za poravnavo: ... terminum longato Marie, uxori Stefani Sigole, da se sporazume z Mengonom (NK 6, 49v).
1291,	15. junij: Maria Dublina v oporoki določi, da se vinograd v Pacugu proda, denar pa se da pro anima consanginii sui de Sigole (NK 6, 63v-64).
1292,	2. februar: Prodaja vinograda: Çaninus vendidit sua vinea de val de Segolle aput Andruçul de Pirano ... a Mathea de Segolle et Mathea de Segolle mu dolguje kupnino (NK 10, 18).
1292,	25. november: lohannes de Pola, ki prebiva Segolle, dolguje Henricu Iudei (NK 10, 16v).
1293,	6. december: Stefanus Gradici, ki prebiva Sigolis, je kupil vino na kredit (NK 8, 12).
1294,	14. januar, Treviso: Obnova investiture v fevd: Odoricus de Mimiglano Almericum filium quondam Detemarii Ellie de Pirano de suo recto et legali feudo ... reditus terretorii de Pareçago et Cellole et Vallis Sigolis de confinibus Pirani, jacente inter Sigolem et Albuçanum ... manu sua propria investivit (CDI; CP I, št. 213).
1294,	?. ?: Investitura v fevd: D. Patriarcha Ray-mundus investivit Almericum, filium q.m D. Dietz-mari de Pirano v svoje fevde, ki so jih on in njegovi predniki imeli od njega in oglejske cerkve. Fevd je obsegal totum territorium, quod est circa Ecclesiam S. Odorlici in contrata, que dicitur Suzulum; cujus ii sunt confines ab una parte est fluvius, ab alia parte est Castrum Pirani (TEA, št. 503).
1295,	?. november - 1296, ?. februar, Piran: Seznam izdatkov piranskih kamerlengov: V nedeljo 13. novembra je apud Sigolas na kosilu prisostvovalo okrog sto in več ljudi. Folcomarius je v službi komune ad Sigolas zlomil veslo. Stvari so tja pripeljali s plovilom: in barcha eundo et reddeundo ad Sigollas ...
59
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIC: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE", 55-70
Razbili so tudi precej posodja: fractura scudelarum et pladenarum ad Sigolas (CP I, št. 221). 1301, 22. december: Dominicus pokojnega Pallarija in lohannes condam Martinus Sigolle dolgujeta Petru Marella za blago (NK 13, 3).
1304, 10. maj: Tomas, fillius Quto de Sigolle dolguje Facini Marganexiju (NK 13, 19).
1304,	4. junij: lohannes condam Marti de Sigole dolguje Beneditu Chavianu (NK 13, 24v).
1305,	20. april, Piran: Podestat in sodniki z oklici prodajajo ali oddajajo v zakup piranske tekoče vode, da bi zakupniki na njih postavili mline. Razmejitev voda med villa Castignoli in terram Pirani je potekala inferius per valem predictam versus Segolum, secundum quod ipse aque labuntur, usque ad vadum, per quem transitur ultra ipsas aquas ... (CP II, št. 13). 1305, 31. oktober, Piran: Piranski podestat in sodniki so investirali ... Maurum de Sagolis, lohannem de Sagolo, maritum Dunche v posest kraja Albugi na Piranskem za izgradnjo hiš in villa Badoarie (CP II, št. 15).
1307: Statuti dovoljujejo svinjerejo onstran Dragonje: De porc(h)is tenendis ultra flumen (de) Sagolis: ... vsak meščan in prebivalec Pirana sme imeti velike ali majhne prašiče ultra flumen de Sagolis a Padina in sursum versus Albucium (Statuti, (knjiga) 11I/(člen) 37).
1307: Statuti prepovedujejo odtujitev sena ali trave Izolanom: S soglasjem dominorum ville Sagolis odrejamo, da ne sme noben piranski meščan niti prebivalec de Sagolis prodati ali dati prodati seno ali travo meščanu ali prebivalcu Izole ... Kdor bi ravnal nasprotno - tako od piranskih meščanov kot od prebivalcev Sagolis... (Statuti, VIII/3). 1307: Statuti prepovedujejo kozjerejo med Piranom in Dragonjo: ... noben meščan ali prebivalec Pirana ne sme imeti kozlov in koz a flumine Sagolis (Sagolarum) infra versus Pyranum ... (Statuti, VIII/5). 1307: Statuti predpisujejo izgradnjo mostu v Sečovljah: De ponte Sagoli(s) faciendo. Odrejamo, da se v maju postavi pons ad Sagolis (Sagolum) (Statuti, VIII/11).
1307: Statuti predpisujejo vzdrževanje mostu v Sečovljah s tramovi: De ponte Sagoli(s). Odrejamo, da komuna da tri ali štiri tramove ad aptandum pontem Sagoli(s). Et homines Sagoli(s) morajo z omenjenimi tramovi postaviti in vzdrževati omenjeni most (Statuti, VIII/12).
1307: Statuti omejujejo ribarjenje z mrežami: ... zakupniki močvirij a flumine Sagolis versus Carsum possint omni tempore piscare cum tractis et piscari facere et cum aliis retibus ... (Statuti, X/7). 1311, 11. oktober: Prejem oslice in osličke v socido (Mihelič, 1979): Ivan Proda de Sigolle je prejel od Iohannesa de Inname za tri leta v socido oslico in osličko (NK 13, 42v-43).
1320, 10. april: Oddaja mlina v najem: Gospod Garofolus de Goyna locavit Ivano Praudo de Sigolis molendinum unum ponitum in valle Sigolarum, quod dicitur molendinum Bolasii, za plačilo v žitu (NK 14, 4v).
1320, 29. maj: Glej 1330, 13. maj.
1325, 4. maj: Presentibus magistro Andrea calegario,
Marino de Sigolle ... Fraugus de Sigollis se zadolži
Rayneriju, sinu gospoda Lappa Perona za rž (VK 1,
38).
1325, 12. maj: lurius de Sigole dolguje žito Alme-ricu, sinu Artuica Baxegla iz Pirana (VK 1, 44). 1325, 13. maj: Leonardus Furlanus de Sigole in njegova žena Moga se zadolžita Rayneriju, sinu gospoda Lappa Perona za rž (VK 1, 42). 1325, 13. maj: Leonardus Furlanus de Sigole in njegova žena Moga dolgujeta žito Odorlicu, sinu Andreja Ravalica iz Pirana v imenu njegovega očeta Andreja (VK 1, 42).
1325, 4. junij: lurius Sclaus de Sigole dolguje Rayneriju, sinu gospoda Lappa Perona za rž (VK 1, 52). 1325, 5. junij: Franga de Sigolis in Valengo pokojnega gospoda Megoxija Appollonija iz Pirana dolgujeta Rayneriju, sinu gospoda Lappa Perona za rž (VK 1, 52).
1325, 6. junij: Presentibus Henrico de Petrogna de Pirano, Franga de Sigole ... Martinus, filius condam Marini de Sigole se zaveže dati žito Guernardu, sinu Pavla de Mucho (VK 1, 53v). 1325, 15. junij: luri de Sigole, maritus Bennade dolguje žito Almericu pokojnega mojstra Odorlica iz Pirana (VK 1, 59v).
1325, 9. avgust: Oddaja desetine hiše v najem: piranski meščan Franciscus (Furlanus condam Otonelli) dolguje zanjo letno ... pol urne vina de sua vinea de Paderno et medietatem urne de sua de valis Sigole (VK 1, 81 bisv).
1325, 10. september: Piranski meščan Adamus, filius condam Renoardi de Sicollis dolguje piranskemu klicarju, čevljarju Blaxiju (VK 1, 91v).
1325,	27. oktober: Oddaja dveh volov v socido (Mihelič, 1979): Piranski meščan, gospod notar Boni-segna daje loseo, filio condam Petri Furlani, prebivalcu Sigolarum dva vola v socido (VK 1, 106v).
1326,	3. februar: Yosep, filius condam Petri Furlani, prebivalec Sigolarum dolguje piranskemu prebivalcu lohannesu Zucharinu za robo (VK 1, 149v).
1326, 3. februar: losep, filius condam Petri Furlani, prebivalec ville Sigolarum dolguje žito piranskemu prebivalcu lohannesu Zucharinu (VK 1, 149v). 1326, 17. februar: Andreas, imenovan £irbinus iz Buj dolguje Marcu Cavianu iz Pirana žito, ki ga bo pripeljal super flumine valis Sigolis (VK 1, 157). 1326, 17. julij in 25. avgust: Piranska zastopnika proti bratoma de Casto iz Kopra se dogovarjata o postavitvi stebrov na meji ozemlja Pirana in Kašti-
60
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIC: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE", 55-70
njola, omemba mons Celule, Siçole (CP II, št. 63).
1327,	20. oktober: Glej 1329, 29. januar.
1328,	19. marec: Primus de Siçole dolguje piranskemu meščanu Filipinu iz Padove žito za meč (VK
2, 5).
1328, 20. marec: Fortunalis, filius condam Petri Furlani, ki prebiva in villa Saçolis, dolguje gospodu Andreju ludea iz Pirana za žito (VK 2, 9). 1328, 24. marec: Fortunatus, fiius condam Petri Furlani, prebivalec ville Siçolis dolguje žito Do-minicu Baseglu iz Pirana (VK 2, 7). 1328, 17. april: Vulgrinus Sclavus, prebivalec Sico-larum dolguje žito Zanetu pokojnega gospoda Dominica Zaneta iz Pirana (VK 2, 18). 1328, 1. maj: Francius de Visinato Sancti Petri, zdaj prebivalec Siçolis in piranski meščan Martinus pokojnega Pavla iz Momjana dolgujeta žito Andreju, sinu Radija de Larcho (VK 2, 32v). 1328, 3. maj: Fortunatus, filius condam Petri Furlani de Siçolis dolguje Nicolaju Lugnanu iz Pirana za bombažno blago (VK 2, 35v).
1328, 13. maj: Marcucius condam Marci Celestrie de Siçole, zdaj solinar v Strunjanu, dolguje mlinarju Tomaxinu iz Strunjana (VK 2, 44). 1328, 12. junij: Prodaja vinograda: Gabriel, filius condam Petri Gabrieli de Pirano vendidit Guarnardo, filio Pauli de Mocho, piranskemu meščanu, vineam unam ponitam in districtu Pirani in valle Siçolarum ... a quolibet latere ipsius vinee sunt campi dominorum ville Siçolarum (VK 2, 67v; Glej še 1328, 25. september).
1328, 27. junij: Primus de Siçole se zaveže na svoje stroške pripeljati Marcu Cavianu iz Pirana les supra ripam flume Siçolis, ubi solent conducere et carigare lignus (VK 2, 74).
1328, 20. julij: Fortunal, filius condam Petri Forlani,
prebivalec Siçole dolguje gospodu Mafeu de Mariota
iz Pirana kupnino za voz (VK 2, 88).
1328, 22. julij: Primo de Siçolis dolguje Matheju,
sinu gospoda Bonifacija iz Pirana za vino (VK 2,
86v).
1328, 7. avgust: Fortunal, prebivalec Siçolarum, filius condam Petri Furlani, prebivalca dicti loci Siçolarum dolguje žito gospodu notarju Boninsegni (VK 2, 105v).
1328, 25. september: Objava nakupa vinograda: Klicar objavi, da Guernardus, filius Pauli de Mocho de Pirano emerat a Gabriele, filio condam Petri Gabrieli de Pirano integre vineam unam ponitam in districtu Pirani in valle Siçolarum ... a quolibet latere ipsius vinee sunt campi dominorum ville Siçolarum (VK 2, 123v; Glej še 1328, 12. junij). 1328, 7. oktober: Fortunatus, filius condam Petri Furlani, zdaj prebivalec Siçole dolguje Arnostu, sinu pokojnega Pelegrina de Guilia iz Pirana za opravljeno delo (VK 2, 130v).
1328, 23. oktober: Francius, prebivalec Sigolarum districtus Pirani dolguje piranskemu notarju Catarinu Cavianu za opravljeno delo (VK 2, 136).
1328,	23. oktober: Izvršitev oporoke: Komisarja in izvajalca oporoke in poslednje volje olim domini presbyteri Marquardi Appellonii, plebani de Pirano ... donaverunt... lacobo de Goricia, zdaj prebivalcu Pirana duos olivarios iz imetja pokojnega župnika, ponitos in valle Sigolarum in una terra dominorum ville Sigolarum apud vineam hospitalis Sancti Marci de Venetiis, apud terras dominorum dicte ville de Sigolis (VK 2, 140).
1329,	15. januar: Prodaja vinograda na dražbi: ... de bonis Fortunalis de Sigolis se proda vinograd in Goxo s sadnim drevjem Blaxiju, klicarju piranske komune (VK 2, 212).
1329, 17. januar: Marinus de Sigolis, cugnatus lohannis Aluyge dolguje žito piranskemu meščanu Franciscu Zucharinu (VK 2, 205). 1329, 17. januar: Primus de Sigolis dolguje lohan-nesu pokojnega Facine de Preucha iz Pirana kupnino za konja (VK 2, 205).
1329, 22. januar: Francius Sclavus, prebivalec in villa Sigole dolguje brivcu Martinu iz Pirana za osla (VK 2, 206).
1329, 29. januar: Dražba vinograda: Fortunalis, filius condam Petri Furlani, prebivalec ville Sigolarum je za zadostitev upnikom dal na dražbo del imetja; delno je bil poravnan dolg za žito iz 1327, 20. oktobra (VK 2, 215).
1329,	6. november: Dogovor o solinah: Dominicus, filius lacobi de lustino bo obdeloval salinas lohannis condam Henrici Prodenge site in vale Sigole (fragment VK 1329-1330 v VK 2, 1).
1330,	25. februar: Dogovor o obdelavi vinograda: lohannes (filius Perini lustixani) se zaveže ogare ... totam et integram unam vineam dicti Octonelli (Seppa) ponitam in valle Sigole apud viam plubicam (VK 2a 1 v).
1330, 11. marec: Marinus, filius Filipi de Sigolle dolguje žito Nicolaju Marchexija iz Pirana (VK 2a, 4v). 1330, 13. maj: Gospod Marcus Rosso iz Pirana želi obnoviti listino iz 1320, 29. maja: Maurus, prebivalec Sigolarum in Sabadinus de Margarita sta mu dolžna. Obnova listine: Maurus, prebivalec Sigole in piranski meščan in prebivalec Sabadin de Margarita dolgujeta Marcu Rosso (VK 2a, 23v). 1330, 29. maj: Marcus, salinarus de Sigole dolguje sol mlinarju lohannesu, ki je bil iz Verone in zdaj prebiva v mlinu Rigota Vitala iz Pirana (VK 2a, 27). 1330, 6. junij: Oddaja kmečke posesti v zakup: Valterius, filius condam lohannis de Goyna de Pirano locavit Primo de Sigollis duos massos ponitos in dicta villa Sigolarum (VK 2a, 30v). 1330, 6. junij: Primus de Sigole dolguje žito in perutnino Valteriju de Goyna iz Pirana (VK 2a, 32v).
61
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIČ: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE", 55-70
1330, 7. junij: Primus de Sigole dolguje Mengolinu Baxeglu iz Pirana (VK 2a, 32). 1330, 9. junij: Mlinar Iohannes iz Verone, prebivalec Pirana je dal Zugnu pokojnega Iohannesa Zugnea iz Pirana pravice v zadolžnici za sol iz 1330, 29. maja, super Marcum de Sigole salinario (VK 2a, 33). 1330. 22. julij: Primus de Sigole dolguje piranskemu meščanu gospodu Neriju Perona za vino (VK 2a, 48). 1330, 10. avgust: Glej 1330, 24. avgust. 1330, 12. avgust: Primus, genero Philipi, luri, ge-nerus Matiri et Marinus, filius Filipi, prebivalci in Sigole dolgujejo piranskemu meščanu gospodu Neriju Perona (VK 2a, 51).
1330, 24. avgust: Cusma Sclavo, zdaj prebivalec Pirana dolguje Dominicu, sinu Chicona iz Pirana stroške zaradi unius terre site in ville Sigolarum po sodbi iz 1330, 10. avgusta (VK 2a, 54v). 1330, 26. avgust: Prejem krav v socido (Mihelič, 1979): Primus de Sigole je prejel pet krav v socido od piranskega meščana, gospoda Nerija Perona (VK 2a, 54v).
1330, 8. november: Marinus, filius condam Philipi de Sigole dolguje Iohannesu, sinu pokojnega Henrica de Prodenga iz Pirana (VK 2a, 68). 1330, 8. november: Prejem goveda v najem (Mihelič, 1979): Marinus condam Philippi de Sigole districtus Pirani je prejel govedo v najem od Iohannesa, sina pokojnega Henrica de Prodenga iz Pirana (VK 2a, 68v).
1330, 17. december: Prodaja vinograda: Nicolaus condam lurchi de Pirano vendidit Facine condam Almerici Foglie de Pirano ... vineam ponitam in valle Sigolarum ... ab uno latere vinea Otonelli Sepa ab alio latere vinea Englentine, uxor condam lurchi (VK 2a, 83; Glej še 1330, 30. december).
1330,	30. december: Objava nakupa vinograda: Klicar objavi, da Facina condam Almerici Folia de Pirano emerat a Nicolao condam Vrchi de Pirano ... vineam ponitam in vale Sigolarum apud vineam Otonelli Seppa, apud vineam Hnglentine, uxor condam Vrchi (VK 2a, 88v; Glej še 1330, 17. december).
1331,	12. januar: Marinus, filius condam Philippi, prebivalec in Sigole dolguje Iohannesu, sinu Henrica de Prodenga iz Pirana (VK 2a, 93).
1331, 20. januar: Oddaja mlina v najem: Lucas, filius Martini Zibarlini, prebivalec in villa Albucii na Piranskem locavit Primus de Sigole et districtus Pirani unum molendinum ponitum in Dragugna, ki se imenuje molinum dela Pilla (VK 2a, 96v). 1331, 20. januar: Prodaja vinograda: Uradniki ven-diderunt vineam unam totam et integram ponitam in valle Sigolarum apud vineam lohannis Luppi, apud vineam Mauri de Gravisiis ... data et consignata per Stephanum, filium dicti lohannis Luppi de Pirano, ser Nerio Perono, piranskemu meščanu (VK 2a, 103). 1331, 25. februar: Martinus, filius Mori de Sigole,
zdaj prebivalec Umaga dolguje Zanetu pokojnega Dominica de Zaneto iz Pirana; zastava je vinograd, ki ga bo obdelal Zanetus, pridelek si bosta delila (VK 2a, 112).
1331, 28. april, Piran: Oporoka: Domina Lombarda, uxor magistri Gasparini de Curte doctoris gramatice v Piranu da zapisati testament. ... ltem dimisit Marie, filie Sardij Ruffo totam partem suam sibi spectantem unius vinee posite in valle Sigolarum apud vineam Valengi Appolonii (CP II, št. 73).
1331,	8. oktober: Glej 1337, 9. marec.
1332: Statuti dovoljujejo svinjerejo onstran Dragonje: De porcis tenendis ultra flumen Sagollis (Sacollarum): ... vsak meščan in prebivalec Pirana sme imeti velike ali majhne prašiče ultra flumen Sagollis a Padena sursum versus Albucium (Statuti, III/37).
1332: Statuti predpisujejo vzdrževanje prašičev v staji: ... Et qui voluerit tenere in districtu Pirani a Sagolis citra, debeat tenere in stia ... Et ill i de Sagollis possint tenere in stia et extra stiam ad suam voluntatem (Statuti, III/39). 1332: Statuti prepovedujejo kozjerejo med Piranom in Dragonjo: ... noben meščan ali prebivalec Pirana ne sme imeti kozlov in koz a flumine Sacollis infra versus Piranum ... (Statuti, VIII/4). 1332: Statuti predpisujejo izgradnjo mostu v Sečovljah: De ponte Sagollis. Vsako leto v maju naj se popravi ali na novo postavi postavi pons ad Sagollis, ki ga morajo homines Sagollis vzdrževati na lastne stroške (Statuti, VIII/8).
1332: Statuti omejujejo ribarjenje z mrežami: ... paludes Pirani a flumine Sacollis (Sagollarum) ultra versus Carsum omni tempore possint piscari cum tracta et cum aliis artibus. Alie vero paludes Pirani a flumine Sacollis citra versus Piranum usque ad confinia lnsule nullo modo possint piscari cum tracta (Statuti, X/1).
1332,	12. april: Glej 1335, 13. januar.
1332,	26. julij, Piran: Prodaja polja: Iacobus iz Humina, svak Alberica Nigra, prebivalec in piranski meščan vendidit Marino condam Philippi Sparnisani, prebivalcu in Sigole districtus Pirani polje in contrata Gaxi (Listina).
1333,	16. november: Izjava o pravici do dveh hrušk: Magister lacobus de Prodengano de Pirano izjavlja, quod duo peraria, quae habet in vinea Dardii condam lohannis Leonardi Sclavi de Pirano, ponita in valle Sigole apud vineam Philippi nepotis Sciva-male, sunt liberi ipsius Dardii et suorum heredum, ki je zanju plačal (VK 4, 127v).
1333, 13. december, Trst: Tržaški škof Pax je investiral beneškega državljana nobilem et potentem virum Andrem Dandulo Jusperitum, filium quondam Egregii Domini Fantini Dandulo v fevde: ... de villa
62
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIC: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE", SS-7G
de Siziolis prope Piranum ... (CDI).
1333,	21. december: Brata Marinus in Ivanus, sinova pokojnega Mingha iz Oprtalja in sodarski mojster Ma-thia iz Oprtalja dolgujejo Rayneriju, sinu pokojnega gospoda Lappa in Nicolu, sinu pokojnega sodarskega mojstra Blancha iz Pirana doge in dele dna za izdelavo sodov ... in Sigolis districtus Pirani (VK 4, 155).
1334,	2. marec, Piran: Zadolžnica: Ambroxius, sin pokojnega Fuglana (VK: Fogliana), prebivalec in villa Albucii districtus Pirani se obligavit dare et mensurare Phylippo Qamparo (VK: Philippo £ampario), molendinario in molendino Maynardi Petenarii in Sigolis (VK: Sigole) (Listina; VK 4, 248v).
1335,	13. januar: Pred podestata je prišel gospod Bonifacius de Appellonio iz Pirana zaradi neporavnane zadolžnice iz 1332, 12. aprila, v kateri je dolžnik Primus de Sigolis (VK 4b, 208).
1335, 5. februar: Oddaja goveda v najem (Mihelič, 1979): Fortunatus, filius condam Petri Furlani, ki zdaj prebiva in Sigolis super districtus Pirani, je prejel od lohannesa de Prodenga iz Pirana govedo v najem (VK 4b, 215v).
1335, 17. april: Prodaja vinograda in polja: Blaxius de Benna iz Pirana, procurator condam Nicolai condam Venerii Tresso de Pirano et Martina, uxor Nicolai vendiderunt Nicolao condam Tisii Brigafolle de Pirano ... unam vineam sitam valle Sigollarum apud vineam heredum quondam lohannis Nigri iuxta vineam Henglerade, uxori Vulpis, prope vineam Almerici Petri de Preto ... Item totum unum campum ponitum in eodem loco iuxta terram heredum quondam Petri Nigri et iuxta terram heredum quondam lohannis Nigri (VK 5, 20v).
1335, 7. julij: Yvanus Sigolleraus, ki prebiva v Vi-cinna Sancti Petri, dolguje Savarinu Ambroxija iz Pirana (VK 5, 58v).
1335, 29. oktober: Glej 1335, 12. november. 1335, 29. oktober: Glej 1335, 12. november. 1335, 12. november: Objava nakupa vinograda: Kli-car objavi, da je Almericus gospoda Petra de Pretto kupil od Gualterija pokojnega lohannesa Goyne iz Pirana de bonis Primi de Sigole vinograd in Co-medono na Piranskem (VK 5, 119).
1335,	12. november: Objava nakupa vinograda: Kli-car objavi, da je Almericus gospoda Petra de Pretto kupil od Gualterija pokojnega lohannesa Goine iz Pirana de bonis Primi de Sigole vinograd in Longano na Piranskem (VK 5, 119v).
1336,	9. maj: Prodaja vinograda in zemljišča: Za-neta, uxor Prodengani condam plebani de Pirano s soglasjem predicti Prodengani viri sui ... vendidit Pange, uxor condam Martini Machafave de Pirano totam unam vineam cum terra prope ponita in valle Sigole apud vineam Francisci Octonelli et apud vineam lohannis Amici et apud viam publicam (VK 6, 44; Glej še 1336, 19. maj).
1336, 19. maj: Objava nakupa vinograda in zemljišča: Klicar objavi, da Pança, uxor condam Martini Machafave emerat a Zaneta, uxor Prodencani de Pirano s soglasjem predicti Prodençani ... totam et integram unam vineam cum terra prope ponita in valle Siçolis apud vineam Francisci Octonelli et apud vineam lohannis Amici et apud viam publicam (VK 6, 44v; Glej še 1336, 9. maj).
1336, 24. avgust: Marinus, filius Filippi de Sicolis zdaj prebivalec Sicole, dolguje piranskemu trgovcu Zaninu Cavianu za storitve (VK 6, 1G7). 1336, 8. november: Zadolžnica za dajatev od vinogradov: Guarnardus condam Pauli de Mocho de Pirano se obligavit dare Pellonio filio ser Bonifacii de Appellonio ali tistemu s to zadolžnico ... pro complemento solutionis redditu duarum vinearum dicti Guarnardi, scilicet sue vinee Castignoli et sue vinee valle Siçole (VK 6, 1S6v). 1336, 29. november: Marinus, sin pokojnega Mingha iz Oprtalja se zaveže dare et presentare et conducere in Siçolis Blançi, ženi pokojnega Raynerija iz Pirana doge in dele za izdelavo dna za sode (VK 6, 1SSv). 1336, 1G. december: Oddaja piranskih voda za 29 let v najem: Podestat in sodniki investiverunt ser Henricum condam lohannis de Petrogna, piranskega meščana, de tutto terreno et aqua ponitis in capite aque Roye labentis in fluminem Siçolarum apud pratum domini patriarche ... Item de duabus pluinis terre ponitis apud dictum molendinum. Henricus ali njegovi dediči morajo super dictis terreno et aqua do srede prihodnjega leta zgraditi mlin (VK 6, 178v-179).
1336,	22. december: Prodaja dohodka od polj: Cenilca vendiderunt Leonardo Nixa letni dohodek ex certis agris seminatis per predictum Albericum no-tarium condam Artuichi ... et sine terreno vel ter-renis in quibus sunt dicta seminata. To je izročil v roke cenilcev Stefanus ser Bonisegne ... Potem pol letnega donosa ex quedam campo pluynarum unius et dimidium ponitorum in valle Siçole apud costam sive montem Siçole, apud pastinatum Marci ser Valengi iuxta vineam Mixotti Stachine (VK 6, 174v-17S).
1337,	9. marec: Objava prejema vinograda v jamstvo: Klicar objavi, da je Nicolaus, sin pokojnega gospoda Marca Rubea iz Pirana prejel a Martino, filio condam Mauri de Siçolis districtus Pirani vinograd kot jamstvo za dolg iz 1331, 8. oktobra (VK 6, 216). 1337, 3G. marec: Prodaja vinograda: Catarina, filia condam Armani tesidori de Pirano vendidit Mas-saroto de Massaris de Pirano totam et integram vnam vineam ponitam in valle Siçole apud vineam dicti Massaroti, apud aquarium magnum (VK 7, 6v). 1337, 17. april: Prodaja polovice hruške: Ser Salonus condam Almerici Symonis de Pirano vendidit Vitali, filio condam Chiconi Mulla de Pirano medietatem
63
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIC: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE", 55-70
unius perarii poniti in vinea dicti Vitali emptoris, que vinea est in valle Sigolarum super districtu Pirani apud terrenum ville Sigolarum prope viam publicam
(VK 7, 20v).
1337,	18. julij: Spori za dajatev v vinu od pridelka grozdja med stranema, ki ju zastopata gospod Boni-facius de Appellonio in Antonius Bonsignori Marini de Pirano v sporu occasione cuiusdam territorii sive vinee ... et in valle de Sigole. Za te territorii sive vinee ser Bonifacius petebat dictis Antonio, Marco Carli, Nicolao Bonsignori Vivencii, Milano lohannis Lupi, Andrea lohannis Mori in Antonio dicto Guercio in drugih, dajatev od donosa vinearum suarum, ki mu pripadajo po investituri v fevd, opravljeni per dominos de Mimiglano. Antonius Bonsignoris, Nicolaus, Marcus, Millanus, Andreas in Antonius, dictus Guercius so dolžni dajati to dajatev (VK 7, 84, 84v, 85).
1338,	8. november: Objava nakupa travnika: Klicar objavi, da Rigottus (Vitalis vicedominus) emerat a presbytero Facinna Appolonii, canonico piranske cerkve sv. Jurija pratum unum totum et integrum po-nitum super districtus Pirani in Sigole apud pratum dicti emptoris et apud pratum domini patriarche, apudprata comunis, apud flumine Sigollarum ..., kot vsebuje zapis iz 1338, 31. maja (VK 8, 108).
1339,	24. februar: Oddaja solin v obdelavo: lohannes, filius condam Henrici de Prodenga de Pirano dedit et locavit ad laborandum Matheo filio Venerii de Moras de lustino omnes suas salinas, quas habet in Sigole super districtus Pirani ultra pontem Sigollarum (VK 8, 139-139v).
1339, 22. julij: Marinus, sin pokojnega Minga iz Oprtalja se zaveže Almericu, sinu pokojnega Petra Xette iz Pirana, da mu bo naredil dva soda in ju dostavil ad portum Padene de Carso sive Sigolas (VK8, 185).
1339,	30. avgust: Objava obveznih dajatev od vinogradov: Klicar objavi, da tisti, ki imajo vinee ... in valle Sigollarum, ... debeant reddere Gualterio Goine dajatev v vinu od pridelka grozdja (VK 8, 194v).
1340,	21. februar: Pridobitev vinograda za družinsko imetje: Marcus, filius condam lacobi becarii de Pira-no obtulit et presentavit lohanni Radivo de Pirano denar, da pridobi nazaj za družinsko imovino vine-am unam ponitam in valle Sigollarum apud vineam Nicolai, filii dicti lohannis Radivi, apud aquarium magnum et apud viam publicam ... qua vinea lohannes Radivus emit a lohanne condam Henrici de Prodenga (VK 8, 251v).
1343, 7. februar: Obnova investiture v fevd: Pred po-destata in sodnike pride lohannes condam ser Bo-nifacii de Appellonio; pokaže jim publicum instru-mentum suorum iurium investitionis ville de Sigole in prosi za obnovitev; zapis vključuje prepis listine o
investituri iz 1257 (!), 8. marca. Glej 1247, 8. marec; dataciji se razlikujeta za deset let. Glede na navedeno indikcijo (5.) je napačna letnica v obnovljenem zapisu (VK 10, 116v).
1343,	18. marec, Piran: Oddaja solin v obdelavo: Nicolaus et Almericus, fratres filii condam ser Trami de Stachina de Pirano locaverunt ad laborandum Dominico salinario, filio condam lacobi de lusti-nopoli laboratorem unum salinarum positum in districtu Pirani in valle Sigolarum in palude comunis (CP II, št. 162).
1344,	26. maj: Prejem solin v obdelavo: Nicolaus dicto Zuffo de Mugla salinario, ki prebiva v Piranu, je prejel v obdelavo ab Odorlico et Perucio, fratribus et filiis condam Qarii Viglie de Pirano omnes suas salinas ... in districtus Pirani in contrata, que dicitur Sigolis (VK 11, 24).
1345,	16. januar: Oddaja solin v obdelavo: Odorlicus et Petrus, fratres filii condam Qarii de Viglia de Pirano dederunt, cesserunt et locaverunt Dominico salinario, filio condam lacobi de lustino, prebivalcu Pirana, unum laboratorem salinarum ponitus in Sigole districtus Pirani ad laborandum (VK 11, 76v-77).
1349,	20. april: Delitev vinogradov: Gospa Marija, žena pokojnega sodarja Marchixina iz Pirana kot tutrix Marie, filie Oric de Lubiana ... et Nicolaus, dictus Margolus delita duas vineas ... aliam ponitam in contrata valle Sigolarum ... Item de alia vinea, que est in valle Sigolarum venit in parte dicte domine Marie ... apud vineam Margariti condam Dominici, apud aquarium magnum. Et pars dicti Nicolai predicti Margoli est apud pars dicte domine Marie a duobus lateribus (VK 9, 207v).
1350,	9. junij, Piran: Dogovor o doti: Gualterius condam ser lohannis Goyne de Pirano et Flordelixe eius uxor promiserunt et dederunt in doctem et doctis nomine predicte Plaxente eius filie ... vineam unam totam et integram positam in contrata coste Sigolarum super districtu Pirani, apud vineam Gual-terii condam ser Garoffoli Goyne, apud vias publicas (CP II, št. 213).
1358: Statuti dovoljujejo svinjerejo onstran Dragonje: De porc(h)is tenendis ultra flumen Sigolarum: ... vsak meščan in prebivalec Pirana sme imeti velike ali majhne prašiče ultra flumen Sigolarum a Padina sursum versus Albucium (Statuti, III/36). 1358: Statuti predpisujejo vzdrževanje prašičev v staji: ... Et qui voluerit tenere in districtu extra Pira-num a Sicolis citra et in Sicolis, debeant eos tenere in stia ... (Statuti, III/38)
1358: Statuti prepovedujejo kozjerejo med Piranom in Dragonjo: ... noben meščan ali prebivalec Pirana ne sme imeti kozlov in koz a flumine Sigolarum citra versus Piranum ... (Statuti, VIII/4) 1358: Statuti predpisujejo izgradnjo mostu v Sečovljah: De ponte Sigolarum. ... pons Sigolarum je
64
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIČ: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE", 55-70
potrebno vsako leto maja popraviti ali postaviti na novo in ga vzdrževati na stroške komune (Statuti, VIII/8).
•	1367, 16. maj: Prepovedano je kositi za seno od strunjanskega močvirja proti Piranu a ponte Sicciolis infra versus terram Pirani ... (Statuti - Liber correction um 1).
•	1373, 4. december: Ukrep proti prodaji nekakovo-stnega piranskega vina med trgatvijo in praznikom Sv. Andreja (30. november): ... vinum, quod nascetur infra istos confines videlicet a ponte Sigolarum, veniendo per viam qua itur de subtus costa Sigo-larum, veniendo ad viam qua itur per valem Caste-gnolarum, et de subtus Lonzanum usque aram Lon-gani predicti, et eundo per viam qua descenditur ad molendina Sigolarum usque Carsum, non audeat vendi ... nec dictum vinum portare vel portari facere extra Piranum vel districtum, a vendemia usque festum sancti Andree ... (Statuti - Liber correctionum 1, 619-622).
•	1384: Statuti prepovedujejo sekanje in kurjenje in silvis Flexi et Carbonarii... nec in confinibus Pirani a flumine Sigolarum citra ... (Statuti III/26).
•	1384: Statuti prepovedujejo kozjerejo med Piranom in Dragonjo: ... noben meščan ali prebivalec Pirana ne sme imeti kozlov in koz in Pirano nec a flumine Sigolarum citra versus Piranum ... (Statuti, IV/5).
•	1384: Prepoved prodaje vina iz Gaza pred praznikom Sv. Andreja (30. november): Nihče ne sme prodajati ali nositi vina z območja a ponte Siggo-larum eundo per viam qua itur persubtus costam, veniendo per viam qua itur per vallem Castignoli, et eundo per viam subtus Longanum usque ad aram Longani, et eundo per viam qua itur prope Roiam ad molendina Sigolarum usque ad Carsum ... a vin-demiis usque ad festum sancti Andree (Statuti, VIII/29).
•	1392, 24. marec: Prepoved izkopavanja komunalnega ozemlja ob solinah: ... per aliquos incidatur de teritorio comunis in conocam Sigolarum ... (Statuti -Liber correctionum 1, 296-297).
•	1395, 20. junij: Ukrep proti tihotapljenju soli: Noben meščan ali prebivalec piranskega ozemlja ne sme brez podestatovega dovoljenja pripeljati ali dati pripeljati plovila z nosilnostjo nad 32 tovorov grozdja ad vallem Sigolarum neque ad alias vales ubi fiat sal super districtu Pirani (Statuti - Liber correctionum 1, 702-705).
•	1471, 22. september: Prepoved sekanja v Sečovljah in Comedonu: Contra incidentes ligna in nemoribus Suzolarum et Comedoni (Statuti, 321).
Adamus, sin pokojnega Renoarda iz Sečovelj Dominicus gastald iz Sečovelj Duncha, žena lohannesa iz Sečovelj Fortuna(lis), Fortunatus, sin (pokojnega) Petra Forlana,
Furlana iz Sečovelj Franga iz Sečovelj Francius iz Sečovelj Francius Sclavus iz Sečovelj Francius de Vicinato Sancti Petri, zdaj iz Sečovelj Fraucus iz Sečovelj
lohannes pokojnega Marti(na) iz Sečovelj lohannes iz Pulja
lohannes iz Sečovelj, mož Dunche losep, loseus, Yosep, sin pokojnega Petra Furlana iz Sečovelj lurius iz Sečovelj luri, mož Bennade iz Sečovelj luri, zet/svak Matira iz Sečovelj lurius Sclaus iz Sečovelj lvan Praudo, Proda iz Sečovelj Leonardus Furlanus iz Sečovelj, mož Moge Leonardus Scalvus Lunardus iz Sečovelj Marcus iz Sečovelj Marcus, solinar iz Sečovelj Marcucius pokojnega Marca Celestrie iz Sečovelj Maria iz Sečovelj
consanguineus Marije Dubline iz Sečovelj Maria Sitina, žena Matija iz Sečovelj Maria, žena Stefana iz Sečovelj Marinus iz Sečovelj
Marinus, sin (pokojnega) Filipa, Phili(p)pa (Sparnisana) iz Sečovelj
Marinus iz Sečovelj, svak lohannesa Aluyge
Martinus, sin pokojnega Marina iz Sečovelj
Martinus, sin (pokojnega) Maura, Mora iz Sečovelj, zdaj
prebivalec Umaga žena Martina iz Sečovelj Mateus, Mathea iz Sečovelj Matia, mož Marije Sitine iz Sečovelj Maurus iz Sečovelj
Moga, žena Leonarda Furlana iz Sečovelj
Primo, Primus iz Sečovelj
Primus, zet/svak Philipa iz Sečovelj
Stefanus Gradici
Stefanus iz Sečovelj
Tomas, sin £uto iz Sečovelj
Vulgrinus Sclavus iz Sečovelj
Yosep, gl. losep
Yvanus Sigolleraus, ki prebiva v Vicinati oziroma Sv. Petru
£ustixanus iz Sečovelj
Evidentirani prebivalci Sečovelj
65
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIČ: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE", 55-70
Sl. 1: Razglednica s pogledom na Sečovlje iz prvih let 20. st. (Pomorski muzej "Sergej Masera" Piran).
Fig. 1: Cartolina con veduta su Sicciole risalente ai primi anni del XX secolo (Museo del mare "Sergej Masera"
Pirano).
Evidentirani upravičenci do dohodkov, koristniki nepremičnin v Sečovljah
Adalgerius Parente gospod Adalperus Elije Albericus
notar Albericus pokojnega Artuicha, Albericus de
Artuico, ded Isoje ribic Albinus Richerija Almericus, sin pokojnega Detemarija Ellije Almericus, sin pokojnega Dietzmarja Almericus Petra de Preto
Almericus, sin pokojnega Trama de Stachina, brat Ni-
colaja Almericus Vallantina
Aluiga, žena Nicolaja pokojnega lohannesa de Siverio beneški plemic, pravnik Andreas Dandulo, sin pokojnega gospoda Fantina Dandulo Andreas, zet/svak mesarja Girarda Andreas lohannesa Mora Andreas Ma(n)freda Andrugul
Antonius Bonsignora (Marina) Antonius, imenovan Guercius Apolonius, mož Beatrice, oce Armelede
Armeleda, hčerka Apolonija in Beatrice Artuicus Alberica de Artuico, oče Isoje, tast/svak Girarda Beatrice, žena Apolonija, mati Armelede opat iz Beligne
Boneta, hčerka pokojnega Petra Petenarija in Isoje gospod Bonifacius de Appellonio gospod Castrus Mirsus iz Kopra Catarina, hčerka pokojnega tkalca Armana gospod Cono iz Momjana, ded/stric Voricija Cusma Sclavo
Dardius pokojnega Iohannesa Leonarda Sclava Dominicus, sin Chicona
(solinar) Dominicus, sin (pokojnega) Iacoba iz Kopra Dominicus Pellice
Dominicus, sin pokojnega ganeta de £orgo Englentina, žena pokojnega Iurcha, glej še Hnglentina Epo pokojnega gospoda Martina de Gisla Facina pokojnega Almerica Foglie, Folia duhovnik Facinna Appolonija, piranski kanonik Flordelixe, žena Gualterija pokojnega gospoda Iohannesa Goyne Franciscus (Furlanus pokojnega) O(c)tonella Gabriel, sin pokojnega Petra Gabriela Gerullus Iustixana
Girardus, zet/svak Artuica Alberica de Artuico
66
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIC: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE", 55-70
gradeški patriarh
Gualterius, (sin pokojnega lohannesa) Goine, Goyne Guarnardus, Guernardus, sin (pokojnega) Paula de
Mocho Henricus Goyne
Henricus pokojnega lohannesa de Petrogna
Hnglentina, žena pokojnega Vrcha, glej še Englentina
Henglerada, žena Vulpesa
lacobus de Goricia
mojster lacobus de Prodengano
lohannes Amica
lohannes pokojnega gospoda Bonifacija de Appellonio lohannes, (sin) pokojnega Henrica Prodence, de Pro-
denga lohannes Luppa
dediči pokojnega lohannesa Nigra lohannes, sin Perina lustixana lohannes, sin Preta Vere žena lohannesa, sina Preta Vere lohannes Radivus
lsoia, hčerka Artuica Alberica de Artuico lsoia, žena pokojnega Petra Petenarija, mati Bonete koprski kanoniki Leonardus Nixa
gospa Lombarda, žena mojstra Gasparina de Curte Lucas, sin Martina Zibarlina
gospod Marcoardus, Marquardus Apollonija, Appel-
lonija, piranski župnik Marcus Carla
Marcus, sin pokojnega mesarja lacoba Marcus gospoda Valenga Margaritus pokojnega Dominica gospa Maria, hčerka Orica iz Ljubljane Maria, hčerka Sardija Ruffo
Martina, žena pokojnega Nicolaja pokojnega Venerija
Tresso Martinus Grixonus Martinus Margana Massarotus de Massarii Mateus Richerija
Matheus, sin Venerija de Moras iz Kopra
Maurus de Gravisiis
Maynardus Petenarius
Menardus Vacha, Vache
Mil(l)anus lohannesa Lupa
Mixottus Stachine
gospodje iz Momjana
gospod Nerius Perona Nicolaus Bonsignora Vivengija Nicolaus, sin lohannesa Radiva Nicolaus pokojnega lohannesa de Siverio Nicolaus pokojnega lurcha, Vrcha Nicolaus, imenovan Margolus Nicolaus pokojnega Tisija Brigafolle Nicolaus, sin pokojnega Trama de Stachina, brat Almerica
Nicolaus pokojnega Venerija Tresso solinar Nicolaus, imenovan Zuffo iz Milj Odoricus iz Momjana
Odorlicus, sin pokojnega £arija Viglie, de Viglia, brat
Perucija, Petra oglejski patriarh O(c)tonellus Sep(p)a
Panga, žena pokojnega Martina Machafave
Pellonius pokojnega gospoda Bonifacija de Appellonio
Perucius, Petrus, sin pokojnega £arija Viglie, de Viglia,
brat Odorlica dediči pokojnega Petra Nigra Petrus Petenarius, mož Isoje, oče Bonete Philippus, vnuk/nečak Scivamale mlinar Philippus (Phylippus) £ampar(i)us Plaxenta, hčerka Flordelixe in Gualterija pokojnega gospoda Iohannesa Goyne Prodencanus, Prodenganus pokojnega župnika, mož Za-nete
Rapinus Grixonus
vicedomin Rigottus Vitala
gospod Salonus pokojnega Almerica Symona
hospitalis Sancti Marci de Venetia
gospodje dvora v Sečovljah
Stefanus gospoda Bonisegne
tržaški kanoniki
tržaški škof Pax
Valengus Appolonija
Valterius Goine, Valterius, sin pokojnega Iohannesa de
Goyna čevljarski mojster Vidonus Vital, sin pokojnega Chicona Mulla gospod Voricius iz Momjana, vnuk/nečak Cona Vosalcus iz Momjana
Zaneta, žena Prodencana, Prodengana pokojnega župnika £aninus
67
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIČ: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE", 55-70
Sl. 2: Karta starih Piranskih solin, 1882 (Pomorski muzej "Sergej Masera" Piran).
Fig. 2: Cartina delle vecchie saline piranesi, 1882 (Museo del mare "Sergej Masera" Pirano).
PRIME MENZIONI DEL TOPONIMO "SICCIOLE"
Darja MIHELIČ
Zgodovinski Institut Milka Kosa ZRC SAZU, SI-1000 Ljubljana, Novi Trg 4
RIASSUNTO
Nel corso dei secoli i toponimi sono cambiati molte volte. Nelle fonti medievali sono diversi, per esempio, da quelli della prima meta del XX secolo, che a loro volta hanno subito cambiamenti rivoluzionari dopo la seconda guerra mondiale, quando dalla carta geografica della Slovenia scomparvero i toponimi con l'attributo Sveti, [ent, [em, ecc. (in tutti i casi con il significato di Santo).
La topografía storica comprende l'evidenziazione, la trascrizione e la raccolta dei toponimi presenti negli antichi scritti, la loro ubicazione o identificazione con le localita odierne. Sotto quest'aspetto, la quantita del materiale scritto risalente al Medioevo, ovvero fino al 1500, é ancora tale da poter essere seguita. Gia in questo periodo, pero,
68
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIC: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SECOVLJE", 55-70
notiamo un aumento di scritti originali, che andrebbero esaminati per redigere una topografía storica abbastanza completa. Successivamente, la quantité delle fonti cresce a tal punto che un lavoro sistematico in cui si raccogliessero i dati riguardanti tutti i toponimi contenuti nei materiali sarebbe semplicemente irragionevole.
L'idea di raccogliere materiale per una topografía storica della Slovenia attraverso la quale identificare i toponimi presenti nelle fonti medievali, è nata tra le due guerre mondiali. Nel secondo dopoguerra, Milko Kos ha raccolto il materiale riguardante la Carniola, che nel 1975 l'Istituto di Storia dell'Accademia Slovena delle Scienze e delle Arti ha ordinato e distribuito. Il materiale sulla Stiria raccolto da Ljudmil Hauptmann ando distrutto nella seconda guerra mondiale. Per il territorio della Stiria slovena e della (a quel tempo ancora) parte jugoslava della Carinzia fu raccolto di nuovo da Pavle Blaznik e l'Istituto di Storia procuro che l'opera fosse stampata (1986-1989). Ivan Zelko affronto la medesima impresa per il Prekmurje, pubblicando il suo lavoro nel 1982.
Milko Kos raccolse anche materiale per una topografía del Litorale. Per la specificità delle fonti locali, molto più numerose e diverse da quelle dell'interno della Slovenia, essa provoca molti dilemmi. I codici conservati contengono le imbreviature di migliaia di documenti. Fino al 1500, soltanto nell'antico archivio civico di Pirano sono conservati circa 140 codici del genere e alcune decine di codici di contenuto alquanto diverso. I toponimi sono menzionati tante di quelle volte che sarà necessario procedere ad una selezione. Le connessioni in cui compaiono i toponimi sono molto varie: riflettono il passato di ogni localité, per quanto piccola essa sia. Dal punto di vista della storia locale, qualsiasi menzione trascurata potrebbe significare un impoverimento della conoscenza della storia del luogo.
Per illustrare meglio l'importanza di indicare tutte le menzioni riguardanti le localité costiere contenute nei documenti originali conservati negli archivi locali, l'autrice ha analizzato il toponimo Sicciole.
Prima della nascita delle saline, nel Medioevo (XIV secolo), il territorio di Sicciole aveva notevole importanza economica: una parte di Sicciole era ricoperta da "stagni", confacenti alla pesca. Sulla terraferma prosperavano numerose colture: erba da fieno, colture della campagna, la vite, l'ulivo, alberi da frutto - peri, noci. Sicciole era anche un importante punto di transito e di commercio. Sulle acque del Dragogna arrivava dall'interno il legno ed il materiale necessario per le botti e a Sicciole c'era un attracco per le imbarcazioni che trasportavano le merci lungo il fiume e sul mare. In loco si menziona anche un ponte a cavallo del fiume, per i traffici via terra, lungo una via publica, che incontriamo spesso negli scritti.
Il toponimo è presente nelle forme Sacollis, Saçole, Saçoli, Saçolis, Saçollis, Saçolo, Sectula, Setula, Seçole, Seçolis, Seçolle, Seçolum, Sicciolis, Sicole, Sicolis, Sitiola, Siçole, Siçoles, Siçolis, Siçolle, Siçolleraus, Siçolles, Siçollis, Siççole, Siziola, Siziolis, Sizola, Sizolis, Suzole, Suzulum.
Negli scritti, alcune parole accanto al segno indicante la localité di Sicciole ci forniscono delle informazioni sulla posizione geografica e sulla conformazione del territorio, sulla qualité della terra, sui corsi d'acqua, sull'infrastruttura viaria. All'indicazione generica del territorio o dei possedimenti agricoli, si accompagnano anche quelle dei terreni coltivati o delle singole colture. A Sicciole troviamo degli immobili che non hanno carattere agricolo, edifici dalle caratteristiche particolari, alcuni stabili e concetti di natura amministrativa.
Molti sono gli abitanti di Sicciole menzionati nelle fonti, come pure coloro che godevano di alcuni privilegi locali: parrocchiali, feudali, immobiliari; sono menzionati anche coloro che avevano l'usufrutto degli immobili. L'articolo presenta una serie di elenchi che li riguardano e brevi riassunti relativi alle menzioni della localité di Sicciole, soprattutto del periodo antecedente la meté del XIV secolo.
Parole chiave: topografia, toponimo, Sicciole
KRATICE
AMSI - Atti e memorie della Società istriana di Arche-
ologia e Storia patria. Pola-Parenzo.
CDI - Kandler, P. (1846-1986): Codice diplomatico istri-
ano. L'Istria, a. 1846-1853; 1861; 1862-1865; 1986.
Trieste.
CP I - de Franceschi, C. (1924): Chartularium Piranense, Raccolta dei documenti medievali di Pirano I (10621300). AMSI, 36. Parenzo.
CP II - de Franceschi, C. (1931-1940): Chartularium
Piranense, Raccolta dei documenti medievali di Pirano II (1301-1350). AMSI, 43. Pola-Parenzo, 1931-1932, 1996; 44. Pola-Parenzo, 1932-1933, 271-320; 45. Pola-Parenzo, 1933-1934, 255-320; 46. Pola, 1934, 107192; 47. Pola-Parenzo, 1935-1937, 123-230; 50. Pola-Parenzo, 1938-1940, 171-200.
Gradivo 1-5 - Kos, F. (1902-1915): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku 1. Ljubljana, 1902; Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku 2. Ljubljana, 1906; Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku 3. Ljubljana, 1911; Gradivo za zgo-
69
ANNALES ■ Ser. hist. sociol. ■ 11 ■ 2001 ■ 1 (24)
Darja MIHELIC: PRVE ZNANE OMEMBE KRAJEVNEGA IMENA "SEČOVLJE", 55-70
dovino Slovencev v srednjem veku 4. Ljubljana, 1915; Kos, F., Kos, M. (1928): Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku 5. Ljubljana. NK - notarska knjiga.
NK 1 - Mihelic, D. (1984): Najstarejša piranska notarska knjiga (1281-1287/89). Viri za zgodovino Slovencev 7. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Zgodovinski inštitut Milka Kosa.
NK 2 - Mihelic, D. (1986): Piranska notarska knjiga (1284-1288), 2. Viri za zgodovino Slovencev 9. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa.
Statuti - de Franceschi, C. (1960): Gli statuti del comune di Pirano del 1307 confrontati con quelli del 1332 e del 1358. Monumenti storici dalla Deputazione di Storia Patria per le Venezie, n. v. 14. Venezia-Padova.
Statuti - Pahor, M., Sumrada, J. (1987): Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja. Viri za zgodovino Slovencev 10. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa. TEA - Bricito, Z. (1847): Thesaurus Ecclesiae Aqui-lejensis, Opus saeculi XIV. Utini. VK - vicedominska knjiga.
VIRI IN LITERATURA
Blaznik, P. (1986-1989): Historična topografija Slovenije II, Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, 1-3. Maribor, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa.
Grafenauer, B. (1982): Spremna beseda. V: Zelko, I.: Historična topografija Slovenije I, Prekmurje do leta 1500. Murska Sobota, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, V-XX. Grafenauer, B. (1986): Spremna beseda. V: Blaznik, P.: Historična topografija Slovenije II, Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500. Maribor, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 1, 7-10.
Kos, M. (1975): Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), I-III. Ljubljana, Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Letopis SAZU (1981-1993): Letopis SAZU, 32-44. Ljubljana.
Mihelic, D. (1979): Socida v Piranu od 1280 do 1340, Slovensko morje in zaledje, Zbornik za humanistične, družboslovne in naravoslovne raziskave, 2-3. Koper, 63-78.
Mihelic, D. (1989): Seznam oblik krajevnih imen v srednjeveških virih. V: Blaznik, P. (1986-1989): Historična topografija Slovenije II, Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, 3. Maribor, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa.
Mlinaric, J. (1975-1984): Gradivo za zgodovino Maribora, 1-10. Maribor.
Pahor, M. (1975): Statut občine Piran iz 1274. Zgodovinski časopis, 29. Ljubljana, 77-88. Zahn, J. v. (1893): Ortsnamenbuch der Steiermark in Mittelalter. Wien.
Zelko, I. (1982): Historična topografija Slovenije I, Prekmurje do leta 1500. Murska Sobota, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Zgodovinski inštitut Milka Kosa.
70