Štev. 271.
Posamezna številka 1 Din.
V Ljubljani, v petek 21. decembra 1923.
Poštnina v gotovim.
ar:	« j
r Leto lil
iovern
Izhaja vsak dan zjutraj, Izvzemši pondeijke.	| Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št 213
Mesečna naročnina:	j	Brzojavni naslov: „Movosti-Ljubljana“.
v Ljubljani Din 10*—, po pošti Din 12-—, inozemstvo Din 22* — I upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238.
Francotko-nemiki
povojni odnošaji.
Člen 428. versajske mirovne pogodbe določa, da se ima zasesti levi breg Rena, s sledečimi besedami: »V garancijo, da bo Nemčija izvedla določbe tega miru, bodo čete zavezniških držav zasedle za dobo petnajstih let nemško ozemlje na zapadu Rena in mostišča.«
To ozemlje je bilo zasedeno in uredniki mirovne pogodbe so brez dvoma mislili, da bo želja po osvoboditvi zase-ienih pokrajin od zavezniških čet tako močna, da bodo Nemci naglo izpolnili vse določbe, kot so isto storili Francozi po vojni 1. 1870/71. V versajski pogodbi ni določena nobena druga uporaba zasedenega ozemlja. Toda šele spomladi 1. 1921. je londonska konferenca začela z novo politiko napram Nemčiji in prvič uporabila pri tem rensko ozemlje kot jamstvo. Do tega je imela pravico po znamenitem paragrafu 18., ki pravi: * Odredbe, ki jih imajo pravico podvzeti zavezniške države v slučaju, da Nemčija nalašč ne izpolnjuje svojih obveznosti, in glede katerih se Nemčija zavezuje, da jih ne bo smatrala za akte sovražnosti, so lahko prohibicijske narave ali pa tudi splošne gospodarske in denarne represalije, kakor tudi enake druge odredbe, katere bodo dotične vlade smatrale po okolnostih za potrebne,«
V skladu s tem besedilom so zavezniki, vštevši Veliko Britanijo, sestavili meseca marca 1921 sistem gospodarskih sankcij. Visoki komisiji v Koblenzu je bilo naročeno, da jih provede in njen delokrog je bil na ta način razširjen. To komisijo so namreč postavili junija 1919., *da izdaja odredbe v tej meri, v kolikor so potrebne, da se zasigura obstoj, varnost in potrebščine zavezniških vojaških sil«.
Visoka komisija, katere nalog so bile od tedaj naprej sankcije, je izdala važne odredbe: 1. Aprila 1921. je z ukazom ustanovila posebno carinsko službo v zasedenem ozemlju, 2. V nezasedeni Nemčiji je bil izvoz in uvoz od I. 1920. sem vezan na sistem dovoljenj (licenc) in začetkom 1. 1921. je Nemčija razširila ta čisto nemški organizem tudi na zasedeno Porenje. Njega centralni urad .s« je tu ustanovil v Cölnu. Visoka komisija ga je pa postavila pod kontrolo medzavezniškega komiteja in ga prestavila v kopališče Ems.
Uspehi teh dveh odredb so bili veliki In kaj je nato storila Nemčija. Udala se je: In zato je Vrhovni svet zaveznikov ustavil sistem gospodarskih sankcij 13. avgusta 1921.
To stvar omenjamo, kor zelo dobro osvetljuje sedanji položaj, kajti položaj avgusta 1921. je zelo podoben današnjemu. Razlika je samo v razsežnosti dejstev. Sankcije, ki so se izvršile 7. marca 1921., so vsebovale samo ustvarjanje carinske črte in kontrolo uvozniških in izvozniških licenc. Sankcije pa, ki so se izvršile 11. januarja 1923, so vsebovale zasedbo velikega in važnega ruhrskega ozemlja. L. 1921. je bil nemški odpor zelo slab, carinarji so nadaljevali svoje delo na črti, ki jo je bila ustvarila Visoka komisija; leta 1921 pa1 so vsi državni uradi, carine, železnice, gozdovi, prenehali z obratovanjem. Francozi so računali, da bo ruhrski odbor premagan v enem letu, toda že po ifesetih mesecih so se Nemci udali in Francozi in Belgijci so začeli vleči lepe Sobičke iz zasedenega ozemlja.
_ Francozi imajo torej vsekako bele-titi velik uspeh: takozvana ruhrska operacija se jim je posrečila. Seveda pa ne smemo misliti, da so s tem vse težave premagane, kajti na eni strani bo Nemčija1 napela vse sle, da na1 diplomatski ali katerikoli drug način iztrga Francozom iz rok Poruhrje, ki jim nosi dobiček, na drugi strani so pa Angleži nezadovoljni, ker so vsled svoje abstinence pri zasedi Poruhrja sedaj ostali praznih rok.
Francozi seveda sedaj, ko je Poruhr-je zanje aktivno, ga še posebno ne mislijo izpustiti iz rok. In to je glavna točka odgovora, ki ga je pred nekaj dnevi dal g. Poincarč nemškemu oidprav-niku poslov. Zaenkrat bo ostalo v položaju v Porenju in Poruhrju vse tako, kakor je. Rar se pa tiče celotne vojne odškodnine, so zavezniki pripravljeni na pogajanja, ako se hoče Nemčija pogajati. Zato je pa reparacijska komisija tu, na katero se ima Nemčija obrniti. Tega Pa menda nikakor ne misli sto»
^ «»krat še ne.
Parlamentarna situacija.
Zanimive izjave dr. Korošca.
Beograd, 20. decembra. (Z) Današnje »Beogradske Novosti«, prinašajo članek, v katerem se bavijo s kombinacijo radikalov in slovenske ljudske stranke, ter pravijo, da ta kombinacija vzbuja še tudi naprej precej pozornosti Vendar pa se ena kot druga stranka drži močno rezervirano. Radikali se izgovarjajo na Pašiča, poslanci slovenske ljudske stranke pa na Korošca. G. Pašič noče dati nobenega kakršnegakoli pojasnila, prav tako pa se tudi Korošec izogiblje vsaki izjavi. Sotrudnik »Beogradskih Novosti«, ki je govori z dr. Korošcem, piše: Zanimivo je prepričanje načelnika slovenske ljudske stranke, da ves političen položaj teži proti njegovemu razumevanju in naziranju o ureditvi države ter da je samo vprašanje časa, kdaj bodo tudi ostale skupine to priznale. On ne spremeni svojih nazorov. Vsi drugi jih morajo menjati in prilagoditi njegovim. Dr. Korošec priznava, da so v radikalnem klubu trezni politiki. Ta treznost se vidi v tem, ker so ti politiki uvideli, da so njegove zahteve upravičene in umestne in se zato z njegovim klubom dogovarjajo. On misli, da bi mogli ti razgovori dovesti do pozitivnih uspehov. Skrajni uspeh kakih pogajanj bi značla revizija ustave. Mnenja je, da načina za revizijo ustave ne bo težko najti, ker vidovdanska ustava radikalom nikakor ni prirastla k srcu, četudi hočejo na zunaj to kazati.
DEMOKRATSKE TEŽNJE.
Beograd, 20. dec. (Z) Demokratska »Pravda« piše že nekaj dni sem vsak dan o razgovorih med slovensko ljudsko stranko in med demokrati. »Pravda« bi rada pokazala, kako bi bilo mogoče, da pride do sporazuma med demokrati in slovensko ljudsko stranko. Dr. Korošec se po teh vesteh do-
sedaj ni mogel pogajati z demokrati, ker se je bal, da ne bi oni napravili koalicije z radikali. Sedaj dr. Korošec preiskuje, kaj bi mogel pričakovati od demokratov, če se jim približa. Kar se tiče pogajanj med slovensko ljudsko stranko in med radikali, misli »Pravda«, da ne bi moglo priti do sporazuma. V splošnem pa govori proti vsakim pogajanjem. V demokratskih krogih se precej jasno pojavlja bojazen, da ne pride do sporazuma.
SpiDf ified d©iti@lcrafi0
Beograd, 20. decembra. (Z) Glavni odbor demokratske stranke je na današnji seji razpravljal o ostavki, ki jo je dal član odbora poslanec Svetozar Pribičevič. Po daljši razpravi je glavni odbor sklenil pozvati Pribičevi-ča, da prekliče svojo ostavko in da deluje še naprej v glavnem odboru.
RADIKALSKO ČASOPISJE.
Beograd, 20. decembra. (Z) Današnja »Tribuna« prinaša na čelu lista proglas, naslovljen na radikale, v katerem razglaša, da postane z današnjim dnem popolnoma in samo radikalen list.
Pred ©istetaimi
wiitvami.
Beograd, 20. decembra. (Z) Iz vladnih krogov se doznava, da se bližajo koncu vse priprave za izvršitev oblastnih volitev. Notranji minister Mi-lorad Vujičič je izvršil priprave v Srbiji, Črni gori, Dalmaciji, Bosni in Vojvodini, v nekaj dneh bo izvršeno to tudi v Sloveniji, do 20. januarja pa na Hrvatskem. Do konca januarja razpiše vlada volitve. O vcem tem je minister Vujičič poročal ministrskemu svetu.
iz sefe finančnega odbora.
Beograd, 20. dec. (Z) Danes dopoldne je finančni odbor nadaljeval razpravo o proračunu ministrstva za notranje zadeve. Zemljoradniški poslanec Voja Lazič je zahteval, da se zniža več postavk v proračunu, posebno izdatki za orožništvo. Tudi je zahteval, da se ukine 13 mest velikih županov. Po njegovem mnenju bi bilo treba razgnati vse nacijonalistične organizacije, kakor »Orjuno«, »Hanao«, »Srnao« in druge, ker služijo samo strankarskim interesom. Demokrat dr. Slavko Šečerov je kritiziral proračun, poslanec Vese-
njak (SLS) pa je grajal delo vlade, medtem ko je črnogorski poslanec Jo-jič govoril o razmerah v Črni gori. Demokrat dr. Hinko Krizman je govoril o težavah, ki so nastale pri izvedbi oblastne ureditve v državi, ter je zahteval, da se čimprej izdela zakon o centralni upravi države. Otok Krk in Kastavščina naj bi se pripojila primor-sko-krajinski oblasti, Medjimurje pa varaždinski županiji. Zagrebški županiji bi se moral pripojiti severno-zapadni del I osješke oblasti. Govornik se je izjavil I za upravno centralizacijo.
Finančna vzpostavitev Madžarske.
Zastopniki Mal® antant® sprejeli sklenjeni
d@g@wr-
P a r i z, 20. decembra. (Havas) Svet društva narodov je vzel danes na znanje ugodni izid pogajanj, ki so se vodila med vladami Male antante in Madžarske ter med finančnim odborom sveta Društva narodov glede finančne vzpostavitve Madžarske. Nato je soglasno sprejel odločbo, v kateri se med drugim pravi: Svet pritrdi besedilu zapisnika I. in II. in prevzame dolžnosti, ki se mu nalagajo po teh zapisnikih, kakor hitro postanejo podpisi prizadetih vlad pravomočni. Svet da madžarskemu komiteju pooblastilo, da sam odloči v stvareh, ki bi bile potrebne, da se izvrši finančni načrt v času med sedanjim in prihodnjim rednim zasedanjem sveta Društva narodov. Svet polaga važnost na to, da izrazi svojo trdno
nado, da se bodo vse one države, ki morajo pritrditi ureditvi visečih vprašanj, katera morajo biti rešena še pred podpisom zapisnikov, z vsemi močmi potrudile, prej ko mogoče priti do pravičnih in ustrezajočih dogovorov. Lord Robert Cecil je izrazil željo, da bi ta dogovor rodil uspeh, kakor se je to zgodilo pri vzpostavitvi Avstrije. Titu-lescu (Romunija) je izjavil v imenu zastopnikov Male antante, da ti sprejmejo sklenjeni dogovor. Grof Bethlen je izjavil, da njegova vlada pristaja na politični in finančni protokol s pridržkom glede nekaterih podrobnosti. Han-notaux (Francija) je izvajal, da ta dogovor pomeni utrditev miru za vso Evropo.
Zagata mehikanskih vstašev.
Zmagovite vladne čete. — Poraz vstašev. — Premirje.
London, 20. decembra. (T) Reuterjev urad javlja, da so doživeli mehi-kanski vstaši, ki so se uprli vladi in zopet enkrat uprizorili revolucijo, velik poraz. Vladne čete so jih pregnale iz Pueble, kjer so se branili do zadnjega. Pri Apizaki se je razvil hud boj, v ka-
terem so vladne čete pregnale upornike iz postojanke za postojanko. Boji se v glavnem vrše ob železnici Veracruz — Mehiko.
London, 20. dec. (Reuter.) Med vladnimi četami in vstaši je bilo sklenjeno Premirje.
Položaj y Bolgarski.
Sofija, 20. decembra. (Z) Socijalisti izjavljajo, da je njih daljnji obstanek v vladi odvisen od tega, če se sprejmejo nekatere reforme političnega in socijalnega značaja in če se izda splošna amnestija. Novo izvoljeni komunistični poslane« Krištof Kabadžijev,
ki je bil ob volitvah aretiran, ostane po nalogu vlade še naprej v zaporu.
Sofija, 20. dec. (Z) Dragijev je s svojimi pristaši imel te dni zborovanje v Stari Zagori. Prejkone pride do sprijaznjenja med vsemi zemljoradniškimi frakcijami. Za voditelja bo izvoljen Dragijev.
Grška brez monarha.
J4&*a!j m ©dpovecSal prestolu. — Kraljevo pismo wSadf. — Ifenazelosova vloga. — Angleški vojvoda na grškem prestolu!
Atene, '0 dec. (T) O odpotovauju kralja Jurija iz Aten javljajo sledeče podrobnosti:
Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta se vkrcala včeraj na grški parnik »Daphne« za Constanzo ob črnem morju. Spremlja ga le najožje spremstvo in častna straža častnikov in mornarjev. Ob odhodu je protestiral vladar proti temu, da mu je dala grška vlada na razpolago tako majhen parnik. Vsled intervencije romunskega poslanika je dosegel, da je bil odstranjen častnik iz njegovega spremstva, ki mu je bil izredno antipatičen, ker se je udeležil revolucije. Angleški poslanik je priporočil kabinetu v svojem in v imenu svojega kralja, naj grška vlada skrbj za varnost kralja Jurija.
Kralj se rti odpovedal. V torek zvečer je poslal ministrskemu predsedniku Gonatasu tole pismo:
»Gospod predsednik! Uklanjam se naziranju revolucijske vlade, ki ste ga povedali v svojem pismu z dne 17. t. m., Po katerem naj odpotujem v inozemstvo, češ da grem na dopust, dokler bo razpravljala ustavotvorna skupščina, ki se sestane v kratkem, o obliki vladavine. Skrbno sem se izogibal vsake intervencije in antagonizma v domovini. Prepričan sem, da moja navzočnost v deželi nikakor ne bi vplivala na svobodo razprav. Vendar pa se začasno odstranim vseeno s kraljico. Trdno sem uver-jen in želim iz vsega srca, da se bosta dala narodna skupščina in grški narod voditi od ljubezni do domovine in od narodnih interesov, Jurij, kralj.«
Republikanski listi smatrajo, da je odpotovanje kraljeve dvojice definitiv-
no. Rojalistično časopisje pa opozarja na veliko odgovornost, ki so jo prevzeli častniki pred narodom, ki kljub vsemu ostane zvest svoji dinastiji. V republik kanskih in vojaških krogih pravijo, da je bilo odpotovanje kraljevo edina rešitev, ki je bila mogoča v- danem položaju.	>-
Atene, 20. decembra. (T) Govori se, da namerava Venizelos, ki je odklonil zaenkrat povratek v domovino, zamenjati sedanjega kralja z nekim članom angleške kraljeve rodbine, namreč da pride na grški prestol vojvoda Gon* naught, ki je ujec angleškega kralja Jurija in star 73 let. Že za vladavine svojega brata, kralja Edvarda VII., je izvrševal važne vojaške funkcije. Tuđi sedaj so mu bile opetovano poverjene delikatne politične misije v inozemstvu. Vendar je treba te govorice sprejeti z rezervot, ker niso potrjene s pristojne strani
Nov atentat na vojaško misijo v Epiru?,
Atene, 20. dec. (R) Na polkovnika Bozarisa je bil nameravan enak atentat, kakor je bil svojčas izveden proti' italijanskemu generalu Telliniju in njegovim spremljevalcem. Na potu v Ja*; njino se je sporočilo polkovniku Boza-risu, da ga nameravajo napasti. Polkovnik je s spremstvom zapustil avtomobil in je nadaljeval potovanje na konju. Ko so prepotovali nekaj kilometrov, so opazili, da je cesta zaprta z drevesi in kamenjem, vendar pa niso videli v bližini nikogar. V grških krogih smatrajo z vso gotovostjo, da so ta napad pripravljali albanski vstaši.
Razplet odnošajev med Anglijo in sovjetsko Rusijo.
Rusija priznava Angliji predvojne dolgove.
London, 20. decembra. »W e s t-minster Gazette« piše: Velika Britanija bo bržkone kmalu potem, ko se sestane Baldwinova vlada, priznala boljševiško vlado in vzpostavila vse trgovinske odnošaje z Rusijo. Pomembna pogajanja, ki se vrše, so pokazala, da bo moskovska vlada priznala Veliki Britaniji predvojne dolgove Rusije. Kot protidajatev bo Rusija zahtevala odškodnino za podpiranje bele armade po zaveznikih. Rusija ne bo prevzemala nobenih obveznosti, ki bi jih ne mogla izpolniti. Prvo, kar je važno, so krediti. Pogodba glede 400 tisoč funtov šterlingov, ki je bila pravkar sklenjena z neko angleško tvrdko, se smatra kot predhodnik tega, kar se zgodi, ko se sklene sporazum. Rusija je izjavila, da je miroljubna, vendar pa ne more pristopiti k Društvu narodov v njegovi sedanji obliki.
Uradniško vprašanj® w Frandfi.
Pariz, 20. dec. (K) Včerajšnja razprava poslanske zbornice o draginj-skih dokladah za uradnike je potekla precej burno. Pri razpravi je stavil finančni minister dela Steyrie v imenu ministrskega predsednika Poincareja vprašanje zaupanja. Zavrnil je predlog socijalista Le Basa, ki je zahteval za vse uradnike brez razlike strank dra-ginjsko doklado 18 frankov. Prav tako je zavrnil predlog Loucherja, da se dovoli draginjska doklada 1000 frankov in stanovanjska doklada od 400 do 500 frankov, in končno tudi predlog Herrio-ta, ki je zahteval avtomatično ureditev uradniških plač po draginjskem indeksu. Izjavil pa se je za predlog Brusseja, ki je priporočal več ukrepov glede varčevanja, katerih iznos bi se uporabil za zboljšanje uradniškega položaja Minister je napovedal, da se kmalu na novo urede uradniške plače in da se napravijo ukrepi za pobijanje rastoče dragi-nje. Izjavil je: Mi potrebujemo malo uradnikov, a ti morajo biti dobro plačam. Glasovalo se bo danes.
Atene, 20. decembra. (Z) Venizelos je poslal v Atene brzojavko, v ka-ten Ponovno odklanja poziv, da bi pri-šel v Grčijo in to za to, ker niso poslušali njegove želje in so kralja s silo primorali, da je odpotoval,
H@ljš®višk@ fantazije.
Washington, 20. dec. (K) V zvezi z izjavo državnega tajnika Hug-hesa> da se noče pogajati z Rusijo, je državni urad objavil prestrežena navodila sovjetske vlade na delavsko stranko, ki vsebujejo podroben načrt za revolucijo proletarijata v Zedinjenih državah. Revolucija bi imela za cilj izr-obešenje rdeče zastave na Beli hiši. Ju-stični urad je državnemu uradu dal zagotovilo, da so ta navodila avtentična. Del tega programa se nanaša na organizacijo bojnih enot, ki imajo enkrat na teden strelne vežbe in ki se morajo naučiti pijonirskih del. V listinah je med drugim rečeno: Trdno smo prepričani, da bo delo v smeri, ki smo jo označili, rodilo velikanske uspehe.
3UTRANJE NOVOSTI
ob božlžnin praznikih,
V	nedeljo 23. t. m. izide običajng številka z nedeljskimi prilogami.
V	pondeljek ne izide noben list
V	torek zjutraj (na Božič) izide božična številka.
V	sredo 26. in v četrtek 27. t. m. »Jutranje Novosti« ne izidejo.
leiserati za božica© številko.
Prosimo p. n. inserente, naj izročijo svoja naročila najkasneje v soboto 22. t. m.
Uprava »Jutranjih Novosti«.
Današnje prireditve.
V	Ljubljani:
Drama: »Mogočni prstan«. Red C. Opera: Zaprto.
Kino Matica: »Otroci bede«.
Kino Tivoli: »Dama v sivem« — II. det. Kino Ideal: »Volkodlak« — otročja igvt-j »Babi. peggy«.
.Kino Ljubil dvor: »Tragedija ljubavi« — II. del.
V	Mariboru:
Narodno gledišče: Zaprto.
Nočna lekarniška*služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Trnkoczy v«; Mestnem trgu in Ramor pri glavnem kolo-» dvoru,
SWftn 2ö
Razmejitev med našo državo ter Avstrijo in Madžarsko v Prekmurju.
Zadnjič smo govorili o rezultatih razmejitve med našo državo in Avstrijo v štajerskem odseku med Košenjakom in potokom Kučenico, ki je tvorila nekoč mejo med Avstrijo in Ogrsko, danes pa jo tvori med Avstrijo in našo državo. Konstatirali smo, da tudi ta razmejitev, ki se splošno smatra za najboljšo, ni v resnici tako dobra, da bi je lahko bili veseli. Kakor v tem odseku, tako smo izgubili več naših slovenskih vasi tudi v Prekmurju. O nesrečni meji pri Radgoni ne bomo govorili, ker 'smo to storili že zadnjič, omeniti moramo, da bi spadale one slovenske vasi krog tega potujčenega mesta po vsem svojem značaju k Prekmurju in ne k Štajerski. Značaj tal, vasi, hiš in prebivalcev je popolnoma prekmurski in tudi dialekt je isti.
Od Petrovcev, pri katerih se izliva Kučenica v Muro, tvori ta potok državno mejo med našo državo in Avstrijo do Nuskova. V tem odseku sta razen že omenjenih vasi ostali v Avstriji dve mešani, skoro že popolnoma potuj Jeni vasi Klek (Klöck) in Jurjevci (Jörgen). Prebivalci deloma še govore naš jezik, sicer pa so že nemškega mišljenja. Tu so segali nekoč prekmurski Slovenci čez avstrijsko mejo na Štajersko in naseljevali še ves odsek do Dravice (Drauchen) in Pleše (Pleschbach). Pri Nuskovi zapusti nova državna meja potok Kučenico in s tem tudi staro državno mejo med Avstrijo In Mn i mrsko ter krene po vrhovih vzhodnih goric na koto 418 in 413 ter se dalje drži do Velikega vrha (365) razvodja med Muro in Rabo. Pri Velikem vrhu zavije proti jugovzhodu, tako da prepušča nam še Ru-dince in Dolenjce, vzhodno od Dolenjcev pa krene proti jugu do Hodoša, držeč se vrhov med Dolenjskim potokom in Zalo.
Ta odsek med Kučenico in Dolenjskim potokom pomenja za nas pravo izgubo, kajti ravno tu je počez presekano naše narodno ozemlje. Ves kompleks med razvodjem Mure in Rabe, ki je pripadal poprej, kakor sploh ceio Prek-
Psrzgfskl šah v Parizu.
Nedavno je prišel v Pariz mladi šah Perzije. Skoraj vsako zimo prebije tu nekaj veselih dni in še bolj veselih noči — Pariz slavi svoje zimske slavnosti po noči — Fredno odide na gorko obal rivijere. Nekoliko priprostih uradnikov, zastopnikov francoske vlade, je sprejelo kneza na lijon-skem kolodvoru. Sah sam je imel priprosto evropejsko obleko. Tako so se spremenili časi in navade! Radi se še danes spominjajo v Parizu, kako vse drugače je bil sprejet leta 1873 prednik sedanjega šaha, Nassred-Din! Najvišje osebnosti države so stale na peronu in čakale na prihod šaha. In šah sam je imel krasen kostum. Njegova visoka astrahanska čepica je bila okrašena z diamantom, vrednim več stotisoč frankov, in gumbi njegovega plašča so bili rubini. In njegov pas se je blestel v dragocenih kamnih, vrednih nad milijon frankov. — Medtem ko izstopi danes šah v družbi bogatih Amerikancev in drugih denarnih magnatov v prvih hotelih Pariza, so dali Nassred-Din-u na razpolago burbonsko palačo in je VPal v postelji cesarice Marije Luize.
Iz prosvetnega življenja.
— III. razstava kluba »Vesna«. Umetnostni klub »Vesna« v Ljubljani priredi 30. dec. t. 1. svojo III. razstavo slik v dvorani mestne hranilnice v Celju. Zastopani bodo S svojimi deli:	Bucik, Marčič, Podrekar,
Porenta, S. Šantel in Zupančeva.
Maribor, 19. decembra.
umrje, Madžarski, pripada danes deloma Avstriji (zapadni del), deloma pa Madžarski (vzhodni del). Manjši del so dobili Avstrijci ter nam tu odvzeli vasi: Tanka, Liba, Straža, Stihi mlin, Veljka, Sv. Martin, Stankovci, Ženavci in Modlinci. Večji vzhodni del je pripadel Madžarski in tu smo izgubili vasi: Gornji Senik, Ritkarovci, Jankovci, Vitica, Dolnji Senik, Sakalovci, Slovenska vas, Kopanja, Otkovci, Števanovci in Andovci. Deloma je slovenski tudi še Monošter (Sv. Gothard) sam, vendar pa veliko ne prihaja v poštev. V tem ozemlju prebiva nad 10.000 Slovencev, ki so glede narodne zavednosti enaki našim prekmurskim Slovencem. Kakor oni naši bratje na Štajerskem, o katerih smo zadnjič govorili, tako so tudi ti prekmurski Slovenci, in sicer oni, ki so pripadli Avstriji, in oni, ki so ostali pod Madžari, popolnoma brez vseh pravic in brez narodnih šol. Avstrijci se za one, ki so jih dobili, ne zmenijo veliko, Madžari pa na svoje Slovence strogo pazijo in gorje, če bi se kdo predrznil zahtevati kake narodne pravice, ki mu po mirovni pogodbi pripadajo.
V odseku od Hodoša do Mure niso ostale naše narodne manjšine, razen par malih izjem, pod Madžarsko, pač pa smo mi dobili v odseku med Kobiljem in Muro par tisoč Madžarov, ki sicer po pokoljenju večinoma niso pravi Madžari, vendar pa so bili že davno potuj-čeni in večinoma ne razumejo več našega jezika. Slovenske šole bodo v nekaj letih tudi te vrnile zopet v naročje našega naroda, kakor se bo tudi narodna zavednost prekmurskih Slovencev sploh z novo generacijo visoko dvignila. Naša velika dolžnost pa bo, skrbeti za onih 10.000 prekmurskih Slovencev, ki so pripadli Avstriji in Madžarski, da se nam ohranijo in se ne ponemčijo, oziroma pomadžarijo. Ta naša postojanka je posebno važna še radi tega, ker tvori prvi odsek koridorja med Jugosloveni in čehoslovaki, med slovanskim jugom in severom.
S—-s.
Sz bsSjs®i*!š!ia flusij©»
Sovjetski proračun.
Proračun sovjetske vlade za leto 1924 izkazuje 1700 milijonov zlatih rubljev dohodkov. 15 odstotkov teh dohodkov bo dala državi emisija bankovcev, ostale pa davki, ker dela sovjetska industrija z izgubo. Sedanji dohodki dosegajo 80 odstotkov dohodkov carske Rusije iz leta 1913, dasi-ravno se je zmanjšalo število prebivalstva za 25 odstotkov.
Nesorazmerje v cenah.
V	caiicinski deželi so pridelali letos 13 milijonov pudov žita. Od tega pridelka pa so požrli kmetom davki 5 in pol milijonov pudov. Kmetje so svoj konzum blaga, ki ga morajo kupovati, zelo skrčili. Tako troši kmet po podatkih neke ankete samo 1.2 kg sladkorja, 15 kg soli, 7 kg petroleja na leto.
Cerkev — plesna šola.
V	Konradijevem procesu so izjavili zastopniki boijševikov, da sovjetska vlada ne zatira cerkve. Moskovski list »Izvestija« pa poroča sedaj, da je preurejena cerkev sv. Pimenta v dvorano za neki klub. Tam, kjer je bil poprej oltar, vise sedaj slike Trockega, Ljenina, Marksa in Liebknechta. V dvorani je tudi glasovir, ki ga rabijo v plesni šoli za dekleta, ki je tudi v tej preurejeni cerkvi.
Zračni promet z Nemčijo.
Zračni promet med Nemčijo in Rusijo (smer Moskva—Königsberg) precej napreduje. Od 1. maja do 1. novembra je bilo izvršenih 168 poletov, v katerih je bilo pasiranih 206.000 km. Prepeljano je bilo 380 potnikov in 37.800 kg prtljage. Vožnja je trajala 8 ur 25 min. Nesreč ni bilo.
iz Maribora v Pariz.
S strahom se spominjam na isto pot, ki sem jo napravil leta 1919. Za vsak potni vizum je bilo treba čakati cele dneve, istotako se nastaviti za vozni listek, stati cele noči v vlaku in cele ure na zvezo; dalje prenašati in odpirati prtljago sitnim kontrolnim organom. Danes ni več tako. Potni listi se sicer še zahtevajo in visoke takse tudi in ni predvideti, da bo to kmalu izginilo, kakor ne bo izginila želja po denarju, ki ga ta institucija donaša obilo, — nočem Pa pri tem zamolčati dejstva, da mnoge države v medsebojnem prometu tega več nimajo — vendar je to že več ali manj zgolj materijalno vprašanje, brez muk in čakanja i. dr. prejšnjih let. Francoski vizum velja eno leto in stane ISO Din; avstrijski 50 Din za 2 meseca, a more se ga dobiti tudi za dobo veljavnosti potnega lista; švicarski vizum za prehod in tridnevno bivanje pa je zastonj.
Revizija v Mariboru je že čisto prijetna in hitra in kmalu pohiti popoldanski brzovlak med vinorodnimi hribčki proti državni meji. Špilje! Vsiljujejo se mi spomini izza zadnjih let. Neki gospod mi poreče: kako so le mogli Slovenci odstopiti mursko železnico Avstriji, ko so jo vendar že imeli v svoji posesti! — Vstopijo kontrolni organi in vlak hiti naprej. Revizija mila, kakor v Mariboru, še odprl nisem prtljage. VaraSujejo le po tabaku in če rečeš, da
si strasten nekadilec, pa gredo kar naprej, ali pa tudi ne. Od državne meje naprej kupim vozni listek v vlaku, držeč se načela, do katerega me je privedla izkušnja: kupi sosedno valuto v svoji državi, ne daj se gulit od menjalnic na obmejnih postajah, vozni listek pa kupi vedno v valuti in državi, v kateri se voziš! Dobim vozni listek Spielfeld—Leoben 43.500 avstr, kron, brzovlak tretji razred seveda, ker ni četrtega. Pa jo sopiha vlak urno po Murski dolini naprej mimo nemškega Gradca gor na Gornje Štajersko, po avstrijskih tleh. Ta Avstrija! Po vsem nezmožna, vladati 50 milijonov, vodi prav izborno usodo te zmanjšane države. Po vojni je imela prav po pravici pričakovati usodo Nemčije, da bo morala plačati, saj je bila njena politika bolj pruska kakor ona Nemčije, ali spoznala je pravočasno situacijo in začela tarnati, da ne more živeti, kaj šele plačati, in sosednje države so ji iz drugih razlogov v tej pesmi prav pridno sekundirale, tudi v svojo škodo. In svet je Avstriji verjel zato, ker ji je hotel verjeti, saj je vodila ta odločujoči svet Francija, čije ideal je še vedno ona Avstrija, ki se je borila zoper Nemčijo. Danes je seveda že vsakemu očito, da je ta druga Švica v zboljšani izdaji prav zmožna življenja. In Avstrijci so na svojo valuto že ponosni, pa tudi na svoje naprave, ki so jim jih zidali drugi narodi in čijih stroškov ti ne znajo zadostno reklamirati zase sedaj, ko je za
»TUTRanje isrovusn«.
Ce se zanimate za dogodke onesfran vaškega zvonika
in ste si svesti, da smo del živega telesa onstran Evrope, da živimo v mednarodnih zvezah, potem se gotovo ne boste ogrevali samo za večkrat precej kratkovidno domače cepljenje in neplodne prepire raznih lističev, temveč boste hoteli biti informirani tudi o vseh evropskih problemih.
JUTRANJE NOVOSTI
prinašajo dan na dan izvirne dopise stalnih poročevalcev ne samo iz domovine, temveč tudi iz inozemstva. V kratkem času svojega obstoja so postale »Jutranje Novosti« najbolje informiran slovenski dnevnik o tu- in inostranskih dogodkih, o domačem in mednarodnem položaju.
O raznih aktuelnih prašanih vam ni več treba listati po tujih časopisih, »J, N.« prinašajo izvlečke francoskih, angleških, italijanskih, grških itd. časnikov in revij, tako da so tudi oni, ki ne znajo tujih jezikov ali ki nimajo prilike čitati tujih listov, natančno informirani o mišljenju evropskega časopisja.
»Jutranje Novosti« so, kar je za čitajoče občinstvo izredno važno, slovenski dnevnik, ki stoji na najbolj trdnih nogah in je njegov obstanek popolnoma zagotovljen.
Kupite si parkrat »J. N.«, čitajte in primerjajte. Svesti smo si, da jih boste potem gotovo naročili, kajti brez njih sploh ne boste mogli več shajati.
Proslava spomina Louis Legerja v Parim
V soboto 15. dec. ob 17. uri se je vršilo na pariški univerzi pod okriljem Francosko-slovanskega udruženja, čigar ustanovitelj in dolgoletni predsednik je g. L. R a n v i e r, advokat našega pariškega poslaništva, predavanje v proslavo spomina Louis Legerja. Predaval je profesor E. Haumant, ki je bil pred 43 leti Lčgerjev učenec o temi: »L’ oeuvre Slave de Louis Leger.« Predavatelj je podal v kratkih obrisih sliko o delovanju učenjaka, ki je posvetil svoje življenje slavistiki, ne da bi imel pri tem spočetka izglede na kako karijero in ki je ustanovitelj slavističnih študij v Franciji sploh. Prepotoval je slovanske dežele in se iz političnih ozirov pri tem izogibal Slovaški in ruski Poljski. Kmalu sta postala njegov seminar in njegovo stanovanje zavetišče v Parizu se nahajajočih Slovanov in Leger je smatral za eno svojih prvih nalog, blažiti oz. odstranjevati neslogo med njimi...
Pripomniti bi bilo, da je bila udeležba s strani Slovanov, zlasti mladine, kljub temu, da so bili pismeno vabljeni, skrajno slaba — povsod ista malomarnost!
Po smrti Legerja in Denisa je slavistika zopet slabo zastopana, ker ni strokovnjakov. Izgleda, da se bo ta položaj sedaj zboljšal s predvčerajšnjim objavljenim imenovanjem štrasburške-ga profesorja M a r o n a, profesorjem na College de France.
— Podružnica uredništva In uprave našega lista v Mariboru posluje začasno, dokler se ne preseli v lasten lokal, v Frančiškanski ulici št. 14. Stranke se sprejemajo vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Podružnica sprejema vse dopise, objave, naročila in inserate.
to čas, pač pa se zato Avstrijci prav pridno klatijo pri nas in stikajo za vsak kamen državnih poslopij ali pa podrtij, da ga denejo v račun v potencirani zlati valuti. Posebno ponosni so na svoje šole, na katere se obrača mladina sosednih držav, na katere se pa obračajo sosedne države tudi same za razne strokovnjake (nedavno Rumunija!). Morala za nas: 'držimo in dvigajmo svoje šole! Spomini na bližnjo preteklost in na prizadete krivice so gotovo mnogo prispevali k postanku nove močne struje zlasti med inteligenco, ki oznanja bratstvo arijskih plemen, predvsem oziroma špecijelno Slovanov in Germanov, in ki je naperjena izrecno proti Židom, če ne istotako tudi proti Francozom. Sorodna jim je struja Ha-kenkreuzlerjcv v Nemčiji. V Nemčijo nisem mogel, ker ni zveze s Francijo. Pripovedovali so mi, da je v Nemčiji vsega v izobilju, a stane po trikratno ceno v zlati valuti. Poleg tega luksusa in izobilja Pa grozna mizerija in revščina in narod, ki je stal včeraj na čelu civilizacije, je danes obnemogel in leži teptan v bedi, žrtev — svojih lastnih Židov. Kajti ne Francija in ne antanta, temveč lastni voditelji-židje so jo spravili na rob propada. Nemci so začeli igrati politiko Avstrije in kakor Avstriji svojčas verujejo mnogi danes tudi Nemčiji, a ne veruje jim Francija, ker jim noče verjeti, a vodili ste svet za nos obe, Avstrija in Nemčija, samo da se je eni posrečilo, drugi pa ne; seveda se ne
Tanserska kenvend]a
V torek popoldne je bila podpisana v Parizu tangerska konvencija. Pred njenim podpisom je bil predložen tekst konvencije poslanikom Severoameriških Zedinjenih držav, Belgije in Italije, ki so pri tem vprašanju interesirane. Konvencijo so podpisali zastopniki Francije in Anglije, dočim so jo podpisali zastopniki Španije samo š pridržkom.
Tangerska konvencija priznava suve-reniteto tangerskemu sultanu. Sultan bo imenoval »Mendubo«, ki bo upravljal zadeve muslimanskega in izraelitskega prebivalstva. Sodstvo bo izvrševal mešan sodni dvor, v katerem bodo Spanci, Angleži in Francozi; sodbe se bodo izrekale v imenu sultana. Mednarodna zakonodajna korporacija bo sestavljena iz po 4 zastopnikov Francije in Španije, 3 Angležev, 2 Italijanov, 1 Belgijca, 1 Portugalca, 1 Holandca, 6 mohamedancev in 3 Židov. Sklepi te zakonodajne korporacije pa bodo podvrženi privoljenju posebnega kontrolnega odbora konzularnih zastopnikov. Zakonita valuta je marokanski frank, peseta pa ostane še nadalje v veljavi kot trgovski denar. — Konvencija velja 20 let.
Fiask® IfaSile.
Zadnji dogodki v zunanji politiki so Italijo zdrznili. Doletel jo je neuspeh, ki dokazuje, da Italija ni tako vsemogočna, kakor pripoveduje Mussolini svojim vernim lik-torjem...
Fašisti skušajo z raznimi zunanjepolitičnimi avanturami odvrniti pozornost ljudstva od notranje uprave, da se morejo vzdržati na vladi. Kot najvišji cilj svoje zunanje politike oznanjujejo fašistovski vodje vzpostavitev nekdanjega slavnega rimskega imperija. Seveda to vročekrvnemu in lahkovernemu Italijanu silno prija, zlasti še zato, ker se v Italiji danes nihče ne zaveda, da je med starim Rimljanom, tudi onim pomehkuženim iz cesarske dobe, in pa med današnjim Italijanom taka razlika, kakor med muho in slonom. Muha pa je današnji Italijan...
Mussolini si na vso moč prizadeva, uresničiti italijanske težnje po vladi v Sredozemskem morju in po osvojitvi Afrike. Ugoden se je zdel Italiji trenutek, ko bi se imelo razpravljati o tangerskem vprašanju. Tu je hotel Mussolini pokazati svetu in Italiji, koliko velja njegovo ime. Toda nenadejano mu je izpodletelo.
Italija se je hotela že junija udeležiti v Londonu konference ekspertov. Ker ji je Francija izjavila, da se tam ne bo sklenilo ničesar definitivnega, je Italija rada ali nerada počakala do jeseni, ko se je sprožila misel tangerske konference v Parizu. Te se je hotela Italija udeležiti in je to sporočila še pred 27. oktobrom, ko bi se morala otvoriti tangerska konferenca v Parizu, francoski vladi. Francija pa je odklonila italijansko soudeležbo na tej konferenci in s tem povedala Mussoliniju in fašistovski Italiji, da naj ostane lepo doma in da naj se ne napihuje,- da se ne razpoči, kakor žaba v znani basni...
Afriško mesto Tanger imenujejo po pravici vrata v Afriko. Pred temi vrati je dobi! italijanski imperijalizem zasluženo brco. Upajmo, da to ni edina niti zadnja in da jih bo sledilo še več, dokler se italijanski imperijalisti ne streznijo.
W©!!t¥® v litdfji.
Indija je bila dolgo časa ena najbolj izkoriščanih pokrajin na svetu. Kljub neizmernemu bogastvu svoje domovine je tamkaj pomrlo sto in sto domačinov radi lakote, dočim je Anglija bogatela na račun sestradanih in zatiranih Indijcev.
Razmere pa so se sčasoma spremenile. Odnošaji kolonij do Anglije so se spreminjali, dokler niso dosegli današnje oblike. V Indiji je obstojala že od nekdaj močna struja, ki je težila po čim večji nezavisnosti od Anglije. Kakor kažejo izidi volitev, ki so se vršile pred nekaj dnevi v Indiji, se je ta struja močno okrepila. Iz teh volitev je namreč izšla stranka, ki zahteva samoupravo Indije, zelo ojačena. Dasiravno skušajo listi zmanjšati pomen tega ojačenja avtonomistične ghandis-stranke, češ da ne pomeni volilni rezultat nobene nevarnosti za spremembo indijske ustave, vendar se ne da tajiti dejstvo, da je postala sedanja uprava zelo težkočena radi tega, ker so volitve vrgle mnogo lojalnih zastopnikov: V nekaterih angleških krogih menijo, da'bo zahtevala zmagovalna stranka za Indijo status popolne dominijonske države, kar pa bi angleško-indijska vlada odklonila.
sme iskati bogastva pri duševnih delavcih, temveč pri Stinnesih. — Iz Leobna sem kupil listek do Buchsa: enstotri-desetštiritisočpetsto avstr, kron in 1 švicarski frank. V Selztalu sem šel samo za en vagon v istem vlaku nazaj, pa sem imel voz do Inomosta. V Ino-mostu zopet za 3 vagone naprej, pa sem imela direkten voz do Basla. Ob švicarski meji sem se zanimal za kurz v menjalnici, pa so mi ponudili za 100 dinarjev 5.50 švic. frankov, medtem ko je bil kurz v Ziirichu 6.47. Cavete! Boljše je bilo z avstrijsko valuto. Ta je notirala 80.75, pa so plačevali 79.50, a pri tem niso odtegovali raznih odstotkov, kakor v Avstriji. Tudi v Buchsu je bila revizija kaj mila, tudi tu nisem kakor tudi pozneje v Baslu niti odprl Prtljage. Vozni listek Buchs—Basel 16.70 švic. fr. Medtem ko je bil v Aniž-ki dolini in naprej mraz in nizek sneg — brez kake povodnji, ki je razsajala pri nas — ni bilo v Švici nikjer snega, razven po gorah seveda in nič mraza. V Baslu sem imel takoj zvezo za Pariz, a ker nisem hotel priti semkaj o polnoči, sem ostal rajši v Baslu. Tudi to veliko mesto je, kakor vsa švicarska mosta, izredno snažno in čedno. A kakor je bila že vozna karta razmeroma zelo draga, tako so tudi vse druge potrebščine za naše razmere zelo zelo drage. Po ceni so se mi zdele eventualno le kravate in vezenine. V splošnem bi po svojih opazovanjih mogel reči, da so potrebščine v državah z močnejšo !
________________________Štev. 271«
Ds&iokrsšsk)
natijonalizem.
Tajništvo Nar. soc. strokovne Zveze v Ljubljani nam je poslalo sledeči dopis, id ga radevolje priobčujemo:
V včerajšnjem »Jutru« se je oglasil g. dr. Ernest Kalan, zastopnik Nemcev iz Polzele, In se skuša nekako oprati, kar se mu pa ni posrečilo. Ker apelira na javnost, naj sama razsodi, ako je pokazal nerazumevanje nacijonalnih dolžnosti, moramo o zadevi spregovoriti par objektivnih besed.
Predvsem moramo pribiti, da sta Art-nik in Poe ajt bila odpuščena le na pritisk doselenil Nemcev inž. Laccot-a In paznika Post-a, ki nista naša državljana, ne raz-ujneta ni besedice kakega slovanskega jezika in sta v osnovanju narodno-socijalne strokovne organizacije videla svojo propast. Odpuščena delavca nista nastopila sodne poti, ker sta se obrnila na svojo strokovno organizacijo, ki je podvzela vse tozadevne korake v njuno zaščito. Mi ponovno vztrajamo na trditvi, da je uradna preiskava, ki jo je izvršilo celjsko okrajno glavarstvo, jasno dokazala, da sta oba odpuščena bila neupravičeno odpuščena. To trditev lahko podkrepimo tudi s pismom, ki ga je mariborska inspekcija dela v predmetu poslala podpisanemu strokovnemu tajništvu. Jasno je torej, da sta oba žrtvi priseljenih Nemcev. Kako stoje stvari med njim in Orjuno, nam ni znano in bo to vedela razjasniti g. doktorju Orjuna sama. MI h koncu pribijemo še to, da oba odpuščenca nista mogla kršiti tovarniškega reda in discipline, ker tovarniškega reda do dneva incidenta ni pozna! noben delavec In tudi discipline nista mogla kršiti, ker pač ne gre, da bo samostojni izprašani strojnik Artnik poslušal tehnična navodila paznika, ki nima nikake kvalifikacije in je kot Nemec čez noč postal obratovodja zato, da je lažje bilo utemeljiti neupravičeni odpust slovenskih delavcev. Tudi v drugem slučaju je ista uradna preiskava jasno dokazala, da Po-cajt v službi ni spal. Če bi g. dr. Kalan hote! biti res objektiven, bi si moral poiskati akte preiskave in tam bi videl, da-II je pri odpustu imenovane dvojice igral ulo-go nacijonaini moment ali ne. MI trdimo, da Je! Pritrjujemo g. doktorju, da so malone vsi delavci tovarne domačini slovenske narodnosti, on nam bo pa moral pritrditi, da gospodujejo nad temi delavci samo Nemci, ki so skrajno nepriljubljeni med delavstvom in so delavstvo spravili v tak strah, da se sploh boje svoje narodne strokovne organizacije, ker nimajo gara-cije, da ne bodo jutri brez kruha, tako kakor bi bili v bivši Avstriji.
O nacijonalizmu pa ima g. dr. Kalan itak še svoje posebno mnenje, ker smo informirani, da Nemcem na ljubo korespondira z nacijonaliziranim podjetjem — nemško, akoravno sprejema on slovenske odn. hrvaške dopise. — Tajništvo Nar. soc. strok. Zveze v Ljubljani.
trg. ©ds’i©-ša!@w inad Francij© in Rušilo.
V soboto 15. dec. je priredilo udruženje francoskih trgovcev in industri-jalcev v Parizu ob navzočnosti boljše-viških zastopnikov ob pol 9. uri zvečer javno zborovanje, na katerem so obravnavali vprašanje: »Eventuelna obnovitev trgovinskih odnošajev z Rusijo.« Pro-govorniki, med njimi predvsem glavni referent grof L. G u e y d o n, so povdarjali, da so investirali Nemci, Angleži in Amerikanci po vojni ogromne kapitale v Rusiji in si tako osvojili tamošnji trg, medtem ko drže Francozi roke križem in žalujejo za izgubljenimi zlatimi milijardami;
Proti-govorniki, med njimi po večini poslanci, pa so povdarjali, da so navedena dejstva sicer povsem točna, da pa so izkušnje Nemcev, Angležev in Amerikancev z verolomnimi boljševik! skrajno slabe, da morejo torej po njih zgledu francoski interesenti sklepati kot privatniki na svoj lasten riziko te avanturistične kupčije, za oficijelno Francijo pa, ki hoče podpirati vsako dobičkar.osno varno akcijo in ki mora varovati celokupne interese in iti povsem varno pot.
valuto vedno nekoliko dražje, vendar pa v Švici dokaj dražje. Naj navedem nekaj primerov: V dobri priprosti meščanski gostilni stane juha 0.70—0.80 cent., telečja, goveja ali pa svinjska pečenka 3—4 franke, par »frankfurtarc« z zeljem 1.60; prikuha 0.60—1 fr.; omleta 2 fr.; kruh s šunko 1 fr.; zajčji hrbet 4.50 fr. itd. S polnočnim vlakom sem se odpeljal v Pariz. Vožnja Basel—Pariz 46.60 franc. fr. Francoski tretji razred pri brzovlakih ima mehke sedeže, skoraj kakor pri nas drugi razred. Imel sem dovolj prostora, ležišče mehko, zunaj tema, ugasnil sem električno žarnico in — zaspal. Vzbudil sem se malo pred Parizom. Vlak je drvel kakor francoski brzovlaki sploh z neznosno brzino. Umil sem se — bila je voda v umivalniku in — tout le monde de-scende, je klical sprevodnik, ki ga celo pot nisem videl — ne kakor pri nas, ko imaš iz Maribora do Ljubljane cel ducat sprevodnikov in revizorjev. Pač pa je kontrola pri izhodu dokaj natančna. Bilo je ob 7. uri zjutraj. Nenavadno gosta megla Je ležala nad mestom niti 100 korakov daleč se ni videlo. Šel sem v kavarno, kjer sem slišal tarnati; la vie chčre — draginja, in jo tudi sam takoj občutil: čašica kave s kruhom 1.75 fr. Bil sem sit, plačal in šel naprej v to morje življenja...	Dr. —n.
Podpirajte
lufiosSoverssko tatico.
gfgy.ZTT.t
»JUTRANJE NOVOSTI.«
Stre» &.
Dnevne
— ftnesovanja gerenta. Pokrajinska npfava je razpustila občinski zastop v Vratjem vrhu vsleđ njegove delanezmož-aosti in je imenovala gerentom posestnika Ivana Gregorca iz Vratje vasi.
— Oblast velikih županov v prosvetnih vprašanjih. Na zahtevo prosvetnega ministrstva je sklenil ministrski svet, da prosvetni zavodi in njihovi nastavljenci niso podložni v prosvetnih vprašanjih velikim županom, ampak direktno prosvetnemu ministrstvu. Le v materijelnih vprašanjih, ki se tičejo vzdrževanja šol, je dovoljena intervencija velikih županov.
— Angleška in ameriška pohvala našemu Rdečemu križu. Angleški, kanadski in Rdeči križ Zedinjenih držav so poslali upravi našega Rdečega križa v Beograd pismeno zahvalo za pomoč, ki jo je nudil naš Rdeči križ Japoncem ob priliki zadnje potresne katastrofe, dalje gladujočim v Rusiji in bolgarskim beguncem.
— Dijaški dom za hercegovske dijake v Beogradu. V Beogradu se je sestavil zadnje dni poseben odbor, kojega naloga je, da ustanovi dom za ubožne hercegovske dijake, ki študirajo na beograjskih učnih zavodih. Predsednik tega odbora je minister ver dr. Vojislav Janjič, ostali člani odbora pa so večinoma narodni poslanci iz Hercegovine in Srbije.
— Nepričakovani silni razvoj aero-aavtike nujno poziva vse narode in države, da ji posvete vso pozornost, če nočejo zaostati v kulturi, gospodarstvu in obrambi. Priča smo veliki mednarodni tekmi v tei najpomembnejši panogi modeme tehnike, ki se je razvila zadnjih 15 let pri narodih najvišje civilizacije sveta. Naj naša s krvjo in neskončnimi žrtvami rojena domovina zaostaja v tej tekmi? Zbrali smo se prijatelji aeronavtike, da to velepomembno panogo modernega razvoja razširimo in zanesemo med najširše plasti našega naroda. Sklenili smo v te svrhe ustanoviti v Ljubljani Aeroklub kot odsek že obstoječega aerokluba v Beogradu. Ker smo prepričani, da bo vsak znal ceniti važnost aeronavtike, vabimo vse, da posetite danes 21. t. m. propagandni shod v svrho ustanovitve Aerokluba, ki se vrši v veliki dvorani Mestnega doma ob 8. uri zvečer, ter polnoštevilno pristopite osnivajočemu se klubu. — Pripravljalni odbor.
— Nov dnevnik v Ljubljani. »Kmetijski list« poroča, da prične izhajati v Ljubljani z novim letom nov dnevnik, o katerem pravi, da bo neodvisen in da bo prijazen SKS. Istočasno napoveduje bojkot »Jutru«, »Slovencu«, »Slov. Narodu«, »Jutranjim Novostim« itd.
— Gremij trgovcev v Celju naznanja, da ostanejo trgovine v nedeljo dne 23. t. m. radi božičnih praznikov celi dan odprte.
— Nakazniški promet med našo kraljevino in Zedinjenimi državami Severne Amerike. I. Poštna hranilnica v Beogradu bo posredovala od 1. januarja 1924 nakazniški promet med našo kraljevino in Zedinjenimi državami Severne Amerike. II. Potrebni vplačilni listi (položnice) za ta nakazniški promet se dobivajo pri vsaki pošti (po 50 par). Kdor želi poslati denar v Zedinjene države, mora izpolniti oprem-no (sprovodno) pismo, ki je natisnjeno na drugi strani srednjega dela vplačilnega lista, in sicer mora tam napisati: 1. Natančen naslov prejemnika, bivališče, zadnjo pošto. 2. Znesek nakaznice in sicer a) kdor želi nakazati dolarje, mora zapisati znesek v dolarjih, razen tega pa označiti znesek tudi v dinarjih, ki ga polaga za nakup dolarjev in za nakazniško pristojbino. Pristojbina je 10 Din za vsakih začetih 1000 Din; b) ako pa želi pošiljatelj poslati dinarje ta ne napiše zneska, ki naj se izplača v Ameriki, tudi v dolarjih, mora zapisati položeni znesek za nakaznico ta za pristojbino v dinariih. Z eno nakaznico se sme poslati največ 100 dolarjev. Kdor želi poslati več, mora imeti zato dovoljenje generalnega inspektorata ministrstva za finance. 3. Dan plačila in pošiljateljev podpis. Ako ima pošiljatelj svoj čekovni račun pri poštni hranilnici v Beogradu, naj odredi izplačito dolarjev z izplačilnim nalogom v breme svojega čekovnega računa. V tem primeru mora izpolniti nalog za izplačilo iz svojega čekovnega računa po prejšnji točki 2. ali v dolariih ali pa v dinarjih. Imetniki čekovnih računov pri čekovnih zavodih morajo izpolniti vplačilni list za nakazniški promet z Zedinjenimi ameriškimi državami in izdati nalog za izplačilo iz svojega čekovnega računa v skupnem znesku v dinarjih. Sprednjo stran vplačilnega lista izpolni pošiljatelj tako kakor vsak drug vplačilni list v čekovnem prometu In označi skupni znesek tako kakor je vpisan na spremnem pismu (na drugi strani). III. Nakaznice Iz Zedinjenih ameriških držav za našo državo bodo napravljene v dolarjih in centih. Vse ameriške pošte bodo pošiljale nakaznice za našo državo pošti New York, ki jih bo shranjevala, poštni hranilnici v Beogradu pa pošiljala natančen seznam (listo), v katerem bodo podatki vseh teh nakaznic, priložena pa mu bo deviza v dolarjih za kritje skupnega zneska vseh nakaznic, kar jih bo vpisanih v tem seznamu. Ko dobi poštna hranilnica v Beogradu seznam nakaznic in devizo, vnovči devizo Pri Narodni banki po dnevnem tečaju, preračuni vse dolarske zneske po tem tečaju v dinarje ta pošlje denar s čekovnimi nakaznicami naslovnikom. Na teh nakaznicah bo označen poleg zneska v dinarjih tudi znesek, ki je bil vplačan v dolarjih. IV. Vplačilni listi za Ameriko so namenjeni v prvi vrsti potrebam naših izseljencev in njih družin. Naši ljudje, kateri Imajo v Zedinjenih ameriških državah sorodnike, naj (ih v svojem lastnem interesu opozore, da Jim pošljejo odslej vsak denar po poštni nakaznici in nikakor ne več v pismu, kakor Je bilo doslej v navadi.
— Nova lekarna v Zagorju. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo odlok, s katerim je podelilo koncesijo za ustanovitev in obratovanje nove javne lekarne v Zagorju ob Savi.
— Razpis nadučiteljske službe. Na avorazredni osnovni šoli v Koprivnici je razpisana madučiteijska služba s prostim stanovanjem v stalno namestitev. Prošnje opremljene s potrebnimi dokumenti naj se vlože najkasneje do 5. januarja 1924.
— Uradni Ust pokrajinske uprave za Slovenijo prinaša v svoji 113. številki z dne 19. decembra t. I. novi zakon o taksah in pristojbinah in med drugimi oglasi tudi razglas o poštno-nakazniškem prometu z Združenimi državami Severne Amerike.
— Preiskava o železniški nesreči pri Sremskih Čakovclh. Komisija, ki je preiskala vzroke železniške nesreče pri Sremskih Cakovcih, je ugotovila, da je povzročil to nezgodo postaienačelnik M. Nedjel-
novosti.
! ković, katerega so zaprli in Izročili sodišču. Železnica je oškodovana za 500 tisoč dinarjev.
— Razpisane velike nagrade na glave črnogorskih razbojnikov. Iz Nikšiča poročajo, da je ministrstvo notranjih del razpisalo večje nagrade na glave znanih črnogorskih roparjev. Na glave roparskih voditeljev RaspopoViča, Nikčeviča in Baso-viča so razpisane nagrade po 100.000 Din, na več njihovih sokrivcev pa so razpisane nagrade po 30.000 Din.
— Rimska vlada in prilike v »osvobojenih« pokrajinah. Ko so se nemške matere iz Gornjega Poadižja mudile v Rimu in protestirale proti zatiranju drugorodcev, so bili gospodje na naivišjih vladnih mestih zelo začudeni, ker niso vedeli, da se z novimi podaniki kraljevine Italije tako grdo in strogo postopa. Zaprosili so deputacijo, naj poskrbi za kolikor mogoče hitro poročilo, v katerih krajih še niso otvorjene šole in kje in Icoiiko je učiteljev, ki so se udeležili natečaja, potem pa bili vrženi na cesto. Kot se iz vsega vidi, delajo razni prefekti in drugi njim podobni možje kar na lastno pest, a!i pa so funkcijonarji bili dobro poučeni o razmerah, pa so s tem zavijanjem le matere zlepa hoteli odpraviti.
— Simon Gregorčičeva knjižnica na Vidovdanski cesti posfuje vsak torek in petek od 5. do 7. ure zvečer, ter ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne. To nedeljo posluje knjižnica izjemoma tudi popoldan od L do 4. ure popoldne, da bo mogoče ' tako vsakteremu nabaviti si pravočasno za božične praznike potrebno čtivo. Na novo vstopivši člani plačajo 3 Din vpisnine. Nabavili smo 760 novih lepih slovenskih knjig. Pričnemo jih izposojati za praznike. Vesel Božič želimo vsem našim čitateljem. Zdravo! — Knjižničar.
— Ukraden kovčeg. Iz veže Kolizeja na Gosposvetski cesti je bil ukraden stavbeniku Viljemu Krainerju, Cesta na Gor. železnico, siv kovčeg iz ponarejenega usnja, katerega je pozabi!! v veži. V kovčku je imel srajce, rjuhe, podglavnike, brisače, robce in spodnje hlače, v skupni vrednosti 2500 Din.
— Čegavo ie kolo. Dne 6. decembra je prišel V Mavčiče v gostilno Franja Toni neznan potnik, okoli 40 let star, majhen človek, delavno oblečen. Pripeljal je s seboj kolo in ga ponudil gostliničarju na prodaj. Gostilničarju se je zdel mož sumljiv in rekel je, da kupi kolo, če mu izkaže, odkod ga ima. Ko je odšel Toni po orožnika, se je neznanec zbal, pustil je kolo v gostilni in zbežal. Kolo Je še dobro ohranjeno in ima na plošči napis »Kottnigg Graz« tov. št. 126.485, zadnji plašč skoro nov z napisom »Matzeier Prima Extra«. Kolo se nahaja na orožniški postaji v Smledniku, kjer naj se lastnik zglasi.
— V Šmarjeti je bila ukradena hlapcu Zupancu Pongracu skoro nova sivkasta obleka, vredna 1200 Din.
— V Črnomlju sta bila ukradena županu Janku Strugariu dva konjska komata, vredna 2800 Din. Tatvine sta sumljiva dva potepuha, ki sta se klatila takrat po okolici.
— V Braslovčah je bil izvršen predrzen vlom, pri katerem je bilo pokradeno več ženske obleke in perila, dalje 5 kg zabele, hranilna knjižica obč. hranilnice Polenšek na ime Marija in Ana Vinkovič z vlogo 75 Din, kupna pogodba iz 1. 1888., zemljiška pola in zav. knjižica »Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani«. Skupna škoda znaša do 2000 Din.
— V Radovljici je ukradel pekovski pomočnik Momčilo Gavrilovič iz Pančeva svojemu službodajalcu, pekovskemu mojstru Presterlu, več perila in čevljev in je neznano kam pobegnil.
— V Zgornjih Gorjah na Gorenjskem je bilo vlomljeno pri posestniku Jakobu Ambrožiču. Tat mu je odnesel novo obleko, nekaj perila in rjuho iz domačega blaga, v skupni vrednosti 2800 Din.
— Nesreče pri delu. V bolnišnico V Slovenjem gradcu so prepeljali delavca Julija Vrusnika. Padla mu je pri delu v gozdu na glavo skala in ga smrtno nevarno poškodovala. — Poslovodja tvrdke Svaty Maribor, Knut Talman, je padel na stopnicah tako nerodno, da si je zlomil levo nogo v stopalu. — V tovarni za kopita Winkle v Sevnici je padci delavcu Janezu Kralju hlod na desno nogo in mu jo zmečkal in zlomil. — V tovarni za čevlje »Peko« v Tržiču je padel vrtnarju Jožetu Bračko sod na desno nogo in mu jo zdrobil v skočnem sklepu. — Pri gradnji železnice v Dokie-šovju v Prekmurju je prišel delavec Anton Martinec med dva industrijska vozička, ki sta mu zdrobila kost v levem bedru. — Pri elektro-instalacijskem podjetju Kregar in Fajdiga v Kamniku si je zmečkal delavec Andrej Vrhovnik desno roko. — V tovarni »Titan« v Kamniku se je opekel delavec Janez Uršič po obeh rokah z vrelim sal-mijakom. — V apneniku »Celje« v Zagradu je odletel delavcu Ivanu Doberšku v obraz kamen in ga težko poškodoval. — V tovarni »Westen« v Celju si je poškodoval delavec Anton Dvornik pri stiskalnem stroju desno roko. — V kemični tovarni v Šoštanju je padel delavec I. Novak pod kolo vozička, ki mu je zdrobilo desno golen. — Ravno tam se je težko opekel ključavničar Franc Mlinar na desni roki. — Na Auerspergovi žagi v Podturjaku se je poškodoval žagar Franc Šuštaršič tako težko, da so ga morali prepe’jatl v ljubljansko bolnišnico. — V pletarni v Strnišču pri Ptuju si je pletarski učenec Josip Renko obrezal na krožni žagi vse prste na levi roki. —
V papirnici v Vevčah je pograbil rotacijski stroj delavca Rudolfa Žagarja in mu talco zmečkal desno roko, da so ga morali prepeljati v ljubljansko .bolnišnico. — Pri gradbenem podjetju G. Tönnies v Ljubljani sta se opekla po rokah delavca Florijan Medved in Valentin Kramar tako močno, da so ju morali oddati v bolnišnico.
— Celjske novosti. Kratka svobo-d a. Zadnja porotna obravnava v Celju je obravnavala slučaj Griinvvald In tovarišev. Prejeli so nizko kazen, tako da so jo odsedeli že s preiskovalnim zaporom in so bili takoj izpuščeni iz zapora. Carinska oblast pa ie v Zagrebu zopet ukazala aretirati Izaka Levi, Izaka Baruha, Rafaela Finci ter Izaka Finci. Sedeli bodo tako dolgo, dokler ne bo proti njim končano postopanje carinske oblasti radi tihotapstva monopolskega blaga. — Vlomiti so poskušali v eni zadnjih noči neznani zlikovci v hotel »Union«. Odnesti pa niso mogli ničesar, ker so bili od nekega domačega uslužbenca pravočasno prepodeni._ — Grda razvada. Razni pobalini imajo navado, da čečkajo po zidovju mestnih hiš razne neslanosti in grdobije. Take brez-obrazneže je treba brez pardona,^ ako se jih zasači, izročiti policiji, ali pa njih Imena javiti šolskim ravnateljstvom. Evan-
geljska božičnica se vrši priliodnjo nedeljo ob 4. uri v evange'jski cerkvi na otoku. Obdarovani bodo razni ubožni otroci obeh veroizpovedi. <— Božičnih smrek in hoj je že dovolj dobiti na celjskem trgu. Cena jim je od 5 Din dalje po velikosti. — Ceste v celjski okolici so v sedanjem času tako blatne in razruvane, da to onim, ki imajo skrbeti za red in snago cest v okolici, nikakor ni v Čast. Vzrok temu je ta, ker se ceste že bogve kdaj niso temeljito nasule z gramozom. — Na celjskem električnem omrežju se vrše sedaj preuredbe za pomnožitev električnega toka.
— Mariborske novosti. Mariborske brivnice bodo v smislu sklepa Zadruge brivcev v nedeljo 23. t. m. in na božični dan 25. t. m. odprte do opoldne. — Radi tatvine bakrenih cevi v delavnicah južne železnice' v Mariboru pred kratkim na štiri mesece ječe obsojeni delovodja Alfonz Braunitzer iz Studencev se je zopet pojavil v delavnici, kjer je nastopil svojo službo. Njegov povratek je narodne železničarje jako neprijetno dirnil. — V petek 28. t. m. ob 7. uri zvečer se vrši XIII. redna seja mestnega občinskega sve-ta z dnevnim redom: poročila predsedstva, predlogi in vprašanja, poročila odsekov in interpelacije,
— Zadnji dnevi pred Božičem. Mnogo skrbi imamo zlasti sedaj, ko potekajo zadnji dnevi pred božičnimi prazniki. Dnevno nam prihajajo prošnje naših članov in sotrpinov, ki se zatekajo pod okrilje društva matere in jo prosijo ne samo varstva, ampak tudi podpore zlasti za božične praznike. Toda društvo jim ne more ugoditi, ker nima sredstev. Vsled tega se tem potom obračamo do dobrih usmiljenih src, da bi nam oni odvzeli našo veliko skrb s tem, da polože kakršenkoli dar slepim na oltar. Milodare sprejema pisarna Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova ulica št. 12, I. nadstr.
— Potujoče občinstvo se v lastnem interesu opozarja, da se poslužuje predprodaje železniških vozovnic, katere se dobe pri Tourist-Officeu v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 8, med poslovnimi urami, na zahtevo tudi za tri dni naprej, brez vsakega doplačila in brez prerivanja in čakanja, kot je to običajno pri kolodvorskih blagajnah. V Zagrebu, Sarajevu, Beogradu in Splitu poslujejo biljetarnice pri ondotnih Tourist-Oificeih. — Opozarjamo na današnji Inserat »Putnika«.
— Obsojena špijonka. V Novem Sadu se je vršila te dni sodniiska razprava proti Rozaliji Horvat, ki je bila obtožena, da je vzdrževala špijonsko zvezo med Novim Sadom in Segedinom. Kadar se je nahajala v Novem .Sadu, je stanovala pri nekem Jovanu Vinčiku, ki je vsakokrat kot znamenje, da je ona v hiši, zunaj na vidnem mestu izobesil črko »L«. Horvatova je bila obsojena na 4 leta težke ječe, Vinčik pa na 6 mesecev zapora.
— Tihotapstvo s srebrnimi kronami. V Novem Sadu so obmejni varnostni organi prijeli neko Karolino Kodovolj iz Zente, ki ie hotela na Madžarsko iztihotapiti 3800 srebrnih kron Nedavno so aretirali tudi njenega moža. ki je hotel tudi na Madžarsko iztihotapiti 3 kg zlata. Moža so zaprli, a zdaj mu je sledila še njegova zvesta zakonska polovica.
Dopisi.
— Iz Trbovelj. Dne 14, t. m. ob 4. uri popoldne se je v Trbovljah vršil shod, katerega sta sklicala Stefanovič in Miha Koren. Na shod, ki se je vršil v dvorani gostilne Forte, je prišlo zelo malo ljudi. Najprvo je govoril E. Stefanovič, katerega so ljudje še pustili govoriti, dasi tudi ni bilo mirno. Ko pa je nastopi! Koren, 90 pa začeli udeleženci žvižgati in vpiti: goljuf, lažnivec in podobno, lako da govornik nikakor ni mogel govoriti, in ko je to uvidel, je odstopil. Govoriti je hotel tudi pristaš demokratske stranke Mi'oš Rozin. Ko je pa pričel, so pričeli udeleženci vpiti: br, br, br, br — auto bi rad prodal občini, aha! In tako je šlo dalje, dokler ni utihnil. Kako je občespoštovani kleparski mojster, posestnik, solastnik raznih podjetij prišel v Štefanovič-Korenovo druži», se vsakemu čudno zdi. Sliod se je torej vršil brez uspeha ter izgleda, da Stefanovič in Koren in drug ne bodeta dosti nalovila zgubljenih ovčic komunistične črede. Pričakujemo, da nam g. Koren v kratkem poda ponovno izjavo v »Jutranjih Novostih«, da nima nika-ke zveze s Stefanovičem.
Odkrita družba tihotapcev In pcmam» levaScev-
Mariborski policiji se je posrečilo razkriti izborno organizirano tihotapsko družbo, ki ima svoj sedež v inozemstvu in je povzročila naši državi že več milijonov dinarjev škode. Preiskava je jako otežko-čena, ker so bili člani tihotapske družbe izredno oprezni in se niti med seboj niso poznali po pravih imenih. Niti tihotapske organizacije vodijo v razna mesta, tako v Gradec, Št. lij, Maribor, Varaždin In Zagreb, kjer je bilo povsod že nekaj oseb aretiranih. Ugotovilo se je, da je bilo letos spomladi izročenih neki graški knjigoveznici 100.000 monopolnih pasic naše države v razrezanje, kasneje pa še 80.000. V zvezi s tem je bila dne 26. oktobra t. 1. prijeta v Gradcu neka Terezija Hubmanh, kateri se je dokazalo, da je v stikih s ponarejevalci endinarskih novčanic in monopolnih pasic. Aretirana se je izgovarjala, da ne pozna nikogar po imenu, vendar pa je omenila, da je družba ponarejevalcev in tihotapcev v zvezi z nekim jugoslovenskim orožnikom, Dobnikom, v St. liju. Dognalo se je nadalje, da je dozdevni Dobnik, bivši komandir orožniške postaje v Št. liju, sedaj upokojeni orožniški narednik Jože Vrabl, ki ima svoje stanovanje tik ob meji in se za prekoračenje meje poslužuje pravice dvolastnikov. V trenutku, ko je bil prijet, so našli pri njem 1686 monopolnih pasic. Nekemu drugemu moškemu, ki je bil tedaj v njegovi družbi, se je posrečilo pobegniti'. Njegove izpovedbe so stvar nekoliko razčistile. V Gradcu je bilo vsled tega aretiranih šest oseb, nadalje v Mariboru nad-sprevodnik južne železnice Ivan Puch, pri katerem so našli neka] vtihotapljenega saharina in cigaretnega papirja. Puch zanika vsako zvezo z družbo tihotapcev. V Varaždinu je bil prijet židovski trgovec Gold, ki je bi! označen kot dober odjemalec igralnih kart, in končno v Zagrebu trgovec Tomljenovič v Trenkovi ulici in trgovski potnik Pick. Preiskava se z vso vnemo nadaljuje in Je pričakovati še presenečenj.
Spori En iuristlka.
— Smuški tečaji (skikurzi). JZSS priredi v letošnji zimski sezon! v Bohinjski Bistrici dva redna smuška tečaja za novince, gospode in dame ter deeo od 10. leta dalje. Prvi tečaj bo traja! od 30. decembra t. 1. do 6. januarja 1924, drugi mu sledi od 6. do 14. januarja 1924. Absolventi prvega tečaja se lahko Izpopolnjujejo tudi v drugem tečaju. Tečaje (kombinirana alpin, norveška smuška tehnika) bo vodil gosp. Rud. Badjura. Pristopnina znaša 50 Din. JZSS si pridržuje pravico, tečaje Sdpove-dati, ako se ne bi priglasilo d ovoj udeležencev, Istotako tudi tečaje pristaviti v drug kraj ali preložiti na drug termin, o čemer bi se interesente pravočasno obvestilo. Da se čimprej vse pripravi za udeležence, prosimo vse interesente, da se nemudoma prijavijo. Vsa pojasnila daje in sprejema prijave:	Jugosloven. zimsko-
športni savez, Ljubljana, tvrdka Goreč, Kreditna banka.
— Občni zbor S. K. Ilirije. Snoči se je vršil v restavracijskih prostorih Narodnega doma redni občni zbor S. K. Ilirije. Občnega zbora se je udeležilo veliko števic članstva in tuđi zastopniki mnogih ljubljanskih klubov, ki so klubu častitali na letos doseženih uspehih. Natančnejše podatke o tej skupščini Še prinesemo.
— Klub kolesarjev In motociklistov »Ilirija« v Ljubljani priredi v, soboto ob 20. uri družabni večer v salonu restavracije pri Lozarju, Sv. Jakoba trg, kjer se naknadno razdele zaostala darila. Poživljajo se vsi člani, kateri imajo ista dobiti, da se sigurno odzovejo, ker se na poznejše reklamacije ne bo absolutno več oziralo. Vabijo se tudi vsi prijatelji kolesarskega sporta.
— Nogometna tekma v Beogradu, V sredo je bila nogometna tekma med morav-skoKistravsko »Slavijo« in med beograjskim »Športnim klubom«, ki se je konča'a z uspehom 1 : 6 v korist Beograjčanom. Včeraj se je vršila tekma med beograjsko »Jugoslavijo« in med »Slavijo«.
— Splitski Hajduk v Afriki. J. S. K. Hajduk se je podal te dni na turnejo v francosko severno Afriko in je s tem kot Prvi jugoslovanski klub prekoračil meje Evrope, da donese naše Ime tam, kjer se ga do sedaj pač redko čuje. Na povratku iz Alglrja, bo nastopil Hajduk najbrže tuđi v Španiji, in sicer v slučaju, da uspejo tozadevna pogajanja v Sevilli, Valenciji in Palmi. Nadalje igra Hajduk na svojem povratku v Franciji, in sicer v Montpellieru, Marseillu in Nizzi in slednjič v Italiji v Genovi, Anconi, Rimu, Milanu in Trstu. Upamo, da bo Hajduk, eden naših vodilnih Idubov, na tej svoji turneji popolnoma uspel ter se vrnil domov kot zmagovalec ter s tem tudi doprinese! mnogo k slovesu jugo-slovenskega sporta.
— Zanimivosti iz praške Slavlje. Slavlja je absolvirala v letu 1923 do današnjega dne 64 tekem ter dosegla skupen score 298 : 76 v svojo korist. Računano povprečno je dobila vsako tekmo s 4 : 1. Od teh je odigrala 19 tekem izven Prage, 9 tekem pa v inozemstvu. V 15. verificiranih prvenstvenih tekmah (2 sta bili anulirani in na novo igrani), je dosegla Slavija 25 točk; V teh tekmah je dosegel Štap! 30, Capek 22 in Vanik 14 golov. Poleg teh tekem je odigrala še 4 pokalne tekme, ostalih 45 tekem je bilo prijateliskili. Na Dunaju in v Carigradu je nastopila po 4 krat ter odločila vse tekme v svojo korist. Omembe vredne so zmage nad dunajskim Rapidom 6 : 0 in 5 : 1. V moštvu Slavije je nastopil največkrat Vanik, in sicer v 56 tekmah, kateremu sledi Plodr s 54, Kuže! in Čapek s 53, Nytl 51, Capek 49, Seifert 45 itd. Najboljši strelec v moštvu je bil letos Štapl, ki je dosegel 96 golov; Capek 64, Vanik kot srednji napadalec 62. Daleč zadaj sledijo ostali n. pr. Kratochvil 17, Soltys 14, Silny 9, Burger 5 itd.
— Dunajska Vienna igra za božične praznike v Curihu, a od tam nadaljuje svojo turnejo v Francijo, kjer nastopi na Novo leto v Parizu proti francoskemu prvaku Red Star klubu. Tej tekmi pripisujejo avstrijski in francoski športni krogi veliko važnost, ker je I. First Vienna Footballklub prvi avstrijski klub, ki je stopil po vojni zopet v prijateljske stike s francoskimi klubi ter je upati, da se sedaj obnovijo stari medsebojni prijateljski stiki v polnem obsegu. Red Star igra revanžno tekmo z Vienno meseca maja p. 1. na Dunaju.
Ljubljanska porota.
ZANIMIV SLUČAJ — UBOJA?
Včeraj se je vršila izredno zanimiva porotna obravnava. Kot obtoženec je stopil pred ljudske sodnike 71 letni starček, užitkar, Jože Lončar Iz Cfrknice. Starček je bil obtožen — hudodelstva uboja. — Obtožnica ga dolži, da je dne 26. novembra popival pri Al. Sajovicu v Cirknici. Ko je odhajal, mu je dala Sajovičeva žena, ki ie njegova svakinja, hleb kruha. In ta hlebec je hfl tisti, ki je spravil 71 letnega starca pred poroto. Na poti od Sajovica je šel starček, že tnalo vinjen, s hlebcem pod pazduho mimo Serkove gostilne. Tam sta Pila 23 letni France Kebe in pa 22 letni Anton Švigelj, žrtev tega nesrečnega dogodka. Švigelj je pokJcal veselega starčka v gostilno, ponudil mu je vina, in ker vina ni maral, mu je kupil žganja. Prvi iz gostilne je šel Švigelj in je nesel starčku njegov hlebec domov. Ko sta prišla stari Lončar in Kebe za njim, mu je Švigelj v šali nagajal, da ima kruh že doma. Začela sta se prerivati in med tem prerivanjem je obtoženec po obtožnici potegnil oster tenak nožiček, in sunil Švigelja v prša. Švigelj je šel takoj po sunku iz hiše, padci je par korakov od vežnih vrat, odkoder so ga spravili domov, kjer je čez dva dni umrl.
Obtoženec, ki je užitkar in na dobrem glasu, v vseh družbah jako priljubljen, šaljivec in dobrovoijček, ki še ni bil kljub visoki starosfi še nikdar kaznovan, se zagovarja, da je bil takrat res zelo pijan. Spominja se poteka dejanj le posameznosti, zveze pa ne ve. Spomni pa se, da je vzel nožiček za rezanje tobaka za čik. V pija-nostl le mislil, da reže klobaso, v resnici pa ni ničesar rezal. !n Švigelj, ki je bil tudi starcu podoben hudomušnež, se je starcu smejal in mu nagajal. Jezilo je to starca in odrival ie Šviglja od sebe. Pri tem ga je zadel z nožičem v prsa. Mož trdi, da se ni zavedal takrat, ko je odrival Šviglja, da ima še nožiček v roki. Nesrečen slučaj pa je igral še veliko vlogo. Zadel je namreč Šviglja tako, da ni zadelo rezilo nobenega rebra, marveč predrlo skozi mišičevje do srca in prerezalo na srcu dve žili vene in arterije. Smrt je nastala vsled počasne izkrvavitve ta je bila p» izreku zvedensa
đr. Novaka vsaka pomoč Izki jučer«. Dr. Novak je prinesel tudi srce pokojnega Šviglja in je pokazal sodnemu dvoru, kakšna je bila ta izredna srčna {«Škedba, ki je povzročila lastnikovo smrt.
Senat je stavil porotnikom dve vprašanji in sicer, prvo glede uboja, drugo Pa, če je vedoma povzročil tako dejanje, v katerem je lahko vedel, da mu sledi smrt. Porotniki so prvo vprašanje zanikali, potrdili pa so drugo vprašanje, na kar je bil obsojen skesani starček na 3 mesce hudega zapora. V kazen se mu šteje enomesečni preiskovalni zapor. Obtoženec je kazen sprejel, pač pa je prosil, da sme odsedeti ostanek kazni v Cirknici, kar mu je senat tudi dovolil.
To vrlo zanimivo obravnavo je obiskalo na pobudo »Društva slušateljev ja-ridične fakultete v Ljubljani« okoli 60 slušateljev ljubljanskega vseučilišča in sicer pod vodstvom profesorja kazenskega prava dr. Metoda Dolenca. Porotna dvorana je bila nabito polna in je sledilo občinstvo poteku obravnave z vidnim zanimanjem.
Druga obravnava, ki je bila tajna, se je vršila proti Ivanu PeČnikarju iz ljubljanske okolice. Mož, ki ie bi! že pred čašam zaradi nečistosti kaznovan, je bil obtožen krvoskrunstva in zapeljevanja k nečistosti lastne 8 letne hčerke. Zagovarjal se je s pijanostjo. Obsojen je bil na 5 let težka ječe.
Porotnemu senatu je predsedoval predsednik dež. sod. dr. Papež, votanta sta bila svet. Mohorič in sod. dr. Sfiligoj, toži! je obtoženca drž. pravdnih Domenico, zagovarjal pa ga je dr. Natlačen. Sodni zvedenec zdravnik dr. Novak.
Danes se zaključi to porotno zasedanje in srcer z obravnavo proti Josipu Kovaču iz Ljubljane zaradi tatvine ta pa proti Antonu Kajfežu iz AJblja zaradi goljufije, ki je m ec e j obsežna In dosega skoro 100.000 dinarjev.
flazne vesti.
— Novi otokL Danski kapitan je ru svoji plovnjl po arktičnih vodah opazil v Franc-Jožefovem morju doslej neznan otoček, ki meri jedva 10 km v obodu. Brodarji ga do letošnjega poletja niso še nikoli ugledali, ker je bil popolnoma zakrit z ledeni, kem, visokim 80 čevljev. Letos so se gorostasne ledene kepe razt&iue in tako je tu svat prvikrat viden.
— Reorganizacija anglečke avtjatltm. Londonski listi poročajo, da bodo v Angliji v najkrajšem času organizirali veliko narodno društvo za aviiatiko. Društvu bo predsedoval Sir Eric Geddes. Kapital bo znašal en milijon funt Šterlingov. Angleži polagajo na civilno avijatiko veliko važnost. Novo društvo bo moralo z ozirom na to državno subvencijo osnovati nove zrakoplovne linije ter bo moralo garantirati za gotovo Število letnih poletov. Delujejo že s polno paro, da bi moglo društvo čim prej vzpostaviti promet.
Borzna gmrošlfia.
Beograd, 20. decembra. Devize. Dunaj 0.1246—-0.12475, Budimpešta 0.46 — 0.47, Bukarešta 45—46.50, Ženeva 1548— 1550, London 387.25—387.50, Milan 384— 384.25, New York 88.25—88.50, Praga 260 —260.50, Solun 147—152.
Zagreb, 20. decembra. Devize. Dunaj 0.1240—0.1260, Budimpešta 0.4425— 0.4725, Bukarešta 0—46, Italija, izplačilo 382.50—385.50, London, izplačilo 386—389, New York, ček 87.85-88.85, Pariz 457.30 —462.50. Praga 259—262, Sofija 0—64, Švica 1543.25—1553.25. — Valute. Dolarji 86.75—87.75, avstrijske krone 0.1225-0.1245, češkoslovaške krone 256—0. francoski franki 455—460, romunski leji 42—C. lire 378.50—381.50.
Curih, 20. decembra. New York 573.75, London 25.04, Pariz 29.775, Milan 24.775, Praga 16.81, Budimpešta 0.0302, Beograd 6.525, Sofija 4.10, Dunaj Q.Q0S07S, avstrijske krone 0.0081.
Praga, 20. decembra. Dunaj 4675, Berlin 7.90, Rim 147.50, avstrijske krone 4.585, lire 147.75, Budimpešta 17.025, Pariz 177.50, London 149.375, New York 34.223, Curih 597.75, Beograd 38.875.
Dunaj, 20. decembra. Devize. Beograd 8805—809. Ber’in 16.20—16 80, Budimpešta 3.67—3.77, Bukarešta 364—366, London 309.500—310.500, Milan 3074—3086 New York 70.935—71.185, Pariz 3657—3633. Praga 2081—2091, Sofija 498—502, Curih 12.375—12.425. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, bolgarski levi 476—484, nemške marke 15.20-15.80, funti 308.700—309.303, francoski franki 3620—3650, lire 3040— 3060, dinarji 801—807, romunski leji 353— 357, švicarski franki 12.260—12.340, češkoslovaške krone 2058—2074, madžarske krone 2.15—■2.35.
Berlin, 20. dec. Dunaj 59,850.000, Milan 183.540 000.000, Praga 125.685,000.000, Pariz 221.445,000.000, London 18 trililonov
354.000.	000.000, New York 4,189.500.000.000, Curih 732.165,000.000, Beograd 47 milijard
880.000.	000.
Obnovite naročnina m „Jutranje Movosti41.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.
Tragedijo IjiM
s priljubljeno
Mio May
se predvaja v
21./12. 22./12. 23./12.
Sfran 4.
»JUTRANJE novosti «
Gospodarstvo.
sv ,X Pr* Državni borzi dela v Ljubljani ßcejo dela: 1 kamnosek, 1 steklar, 5 kova-^ev, 14 stavbnih ključavničarjev, 2 železo-Strugarja, 4 kleparji, 8 strojnih ključavničarjev, 1 kotlar, 4 elektromonterji, 2 meha-tuka, 1 avtomehanik, 21 mizarjev, 5 kolar-ifTl ^ sodarja, 3 žagarji, 2 sedlarja, 3 tapet-Biki, 3 krojači, 4 čevljarji, 1 mlinar, 7 pekov, 5 mesarjev, 1 natakar, 14 zidarjev, 13 sli-karjev-pleskarjev, 2 vodovodna inštalaterja, 1 tiskarski strojnik, 11 strojnikov, kurjačev, 6 trgovskih sotrudnikov, 1 ekonom, 1 oskrbnik, 1 prejemalec lesa, 1 strojni tehnik, 3 knjigovodje, 1 trgovski potnik, 1 bančni uradnik, 21 pisar, moči, 1 godbenik, 21 uradnih slug, vratarjev, čuvajev, nadzornik delavcev, 20 vajencev, 18 vajenk, 1 Vzgojiteljica, 2 kontoristinji, 2 trgovski so-trudnici, 4 natakarice, 3 šivilje, 1 hišnica, 1 gospodinja, 5 delavk itd.
,X Pri Državni borzi dela r Mariboru Bčejo dela: 36 hlapcev, dekel, 1 majarica, o gospodinj, 18 viničarjev, 5 ekonomov, 2 drvarja, 9 rudarjev, 2 vrtnarja, 2 kamnoseka, 6 podkovskih kovačev in kovačev za
orodje, 12 stavbn. in strojnih ključavničarjev, 3 železostrugarji, 3 kleparji, 3 mehaniki, 1 delovodja za žago, 10 mizarjev, 1 kolar, 1 sodar, 1 gaterist, 4 sedlarji, 1 torbar, 37 krojačev, šivilj, 1 modistka, 16 čevljarjev, 2 brivca, 4 mlinarji, 8 pekov, 1 slaščičar, 6 mesarjev, 1 kuhar, 3 hotel, sobarice, 14 natakaric, 6 kuharic, služkinj za v gostilno, 2 laboranta, 2 zidarja, 1 pleskar, 4 tesarji, 2 skladiščnika, 12 strojnikov, 10 slug, 4 knjigovodje, 10 trgov, sotrudnikov, so-trudnic, 1 trg. potnik, 4 kontoristinje, 114 pom. in tovar, delavcev, delavk, 1 kočijaž, 33 pisar, moči, 23 vzgojiteljic.
X Pri državni borzi dela v Ptuju išče delo: 2 ekonoma, 4 gospod, pristavi, 2 viničarja, 3 hlapci, 1 rudarski paznik, 3 kovači, 7 ključavničarjev, 1 klepar, 1 zlatar, 1 elekromonter, 3 mizarji, 1 kolar, 1 sodar, 3 sedlarji, 3 krojači, 3 čevljarji, 1 klobučar, 3 mlinarji, 2 peka, 1 zidar, 1 strojnik, 2 kur-jača, 1 sluga, 1 nočni čuvaj, 8 dninarjev, 1 paradni kočijaž, 2 hišna hlapca, 1 natakarica, 1 tov. delavka, 1 prodajalka, 1 kuharica,
1 sobarica, 8 služkinj, 3 pisar, moči, 24 vajencev itd.
X Pri Državni borzi dela v Ljubljani se sprejme v delo: 1 autogenični varilec, 2
elektromonterja, 1 mehanik pisalnih stro-jev, 1 modelni mizar, 1 mizar, 2 predilniška preddelavca, 1 predilniški mojster, 15 čevljarjev, 1 slaščičar, 1 sodavičar, 1 majer, ki je izurjen v živinoreji, 1 sirar, 11 vajencev, 1 perfektna sobarica, 1 postrežnica, 1 služkinja.
X Pri Državni borzi dela v Mariboru se sprejme v delo: 55 hlapcev, dekel, 8 viničarjev, 4 drvarske družine, 3 vrtnarji, 1 ekonom, 1 klepar, 2 urarja, 1 lesni strugar, 1 žagar, 1 cirkularist, 1 gaterist, 1 obrato-vodja tovarne usnja, 1 krojač, 1 brivec, 2 pleskarja, 3 težaki, 1 frizerka-manikerka, 3 natakarice, 1 dojilja, 1 vzgojiteljica, 1 varuška, 5 sobaric, 15 služkinj, 21 kuharic, 1 gospodinja, 3 kontoristinje, 2 postrežnice itd,
X Pri Državni borzi dela v Ptuju se sprejmejo v delo: 4 pristavi za posestvo, 5 viničarjev, 4 hlapci, 6 rudarjev, 1 vrtnar,
1 lončar, 3 mizarji, 1 kolar, 1 strugar, 30 Pletarjev, 1 sedlar, 2 krojača, 3 dninarji, 3 hišni hlapci, 5 kmečkih dekel, 4 kuharice, 1 gospodinja, 3 sobarice, 6 služkinj, 11 vajencev itd.
Štev. 271?
X Vprašanje zaščitne carine v Angliji. Po izjavi nekega angleškega ministra ne -namerava uvesti Anglija splošnega zvišanja carin. Uvedla bo nasprotno celo nižje ca-rine. Le v slučajih, kjer gotove vrste cenejših inozemskih izdelkov preplavljajo angleški trg, bo uvedla vlada višje carine.
^«••03*eoc«s*ca»«aMa»aaasasosacaeeoa,
KIMO „MATICA“. Od 20- do 23. dec
izredni veliki holandski fiim
„Otroci bede“
Kriminalna drama v 5 dejanjih. Prosto predelano po romanu „Njen veliki dan“ od D. van der Veen-a.
S
i
S
c
:
gfiPIQ TBTOLl
„Damausiueir
v slavni vlogi
Helena M.akovska. il. dei od 20. do 22./XÜ.
•••••••••aoseaessaeaaaaaeasas***««»*
Pisani stroji, ßoMüüc iti
Mehanična delavnica (popraviiainica) L3UaiM
Šelenburgova ul. 6|l. L. Baraga.

3ul. Zeyer:
Gompeči in Romupasabi.
(Japonski roman.)
Gompači je vzel bodalo iz njegove roke in rekel: »Priznavam, da sem storil zločin, usmrtivši kneginjo Nade-si-ko, naj me je karkoli že gnalo k temu umoru. Z lastno smrtjo plačam ta čin.«
Gompači je nekaj časa gledal svetlo bodalo; nastala je globoka tišina in svetiljke so pošastno migljale v mračni dvorani. Bilo je slišati dihanje vseh navzočih. Cez mladeničev obraz je preletel sanjav in bolesten usmev — zadnja misel na solnce, življenje in ljubezen. V njegovi duši je zazvenel strastni vzklik: »Komurasaki!« in oko mu je postalo vlažno. Prestrašil se je te mehkosti, potlačil je z veliko silo to ganotje in gledal trdno, kakor mož, smrti v oči. Vsi spomini so ugasnili pred mislijo na lastno dostojnost. Obraz se mu je pomiril, bledost je izginjala. Zagledal se je zopet v bodalo, dvignil oči k pričam in ga porinil čisto mimo globoko v trebuh na levi strani, potem pa počasi vlekel smrtno zarezo proti desni, obrnil bodalo v rani in napravil drugo, kratko zarezo navzgor. Potem je izdrl bodalo in ga odložil; bil je smrtno bled, a ni zgenil niti z eno mišico na obrazu. Sedaj je sklonil glavo naprej in to ga je zabolelo; ni se mogel več premagati, zasadil je zobe v ustno, zaprl oči, a ni zakričal, niti zavzdihnil. V tem hipu je strašno završel meč skozi somrak in »kajšaku« je na mah odsekal obsojencu glavo... Zopet je nastala mrtva, gluha tišina — le kri je grozno zašumela iz trupla... Možje so se tresli in svetiljke so dogorevale in ugašale...
»Tako umira mož in samuraj!« je vzkliknil slednjič »kajšaku« in vsi so vstali, da tiho odidejo.
Kmalu so vstopili služabniki z gorečimi sve-tiljkami, pokrili truplo in ga položili na mrtvaški oder, v nosilnico, da pokopljejo pokojnega mladeniča na onem kraju, kjer si je bil želel. —
Bilo je pozno zvečer, ko se je bližal pogreb staremu pokopališču. Gompači je ležal pod bro-katovo odejo, had njim je vihral lahek baldahin
in okoli nosilnice so nesli služabniki goreče svetiljke. Komurasaki se je bila pravkar prebudila iz mrzličnega sna, velik mir se je razlil v njeni duši. Žene so klečale okoli nje in ena je za kratek čas pripovedovala pravljice. Pravila je o lepi deklici, ki jo je našel starec kot dete v bambusovi gošči, pravila je, da je postala, ko je dorastla, tako lepa in ljubka, da so se poganjali za njeno roko vsi vitezi one dobe, da, celo cesar sam. Ona pa ni hotela slišati o možitvi — ni bila s tega sveta. Rojstni kraj ji je bilo glavno mesto na mesecu in vedela je, da se vrne zopet tja. In nekoč, ko je bila polna luna, je dospel sijajen sprevod, na vozu pod baldahinom je stal kralj meseca, okrog in okrog je bilo videti, kakor da vse mrgoli zvezd, ustavili so se pred hišo in odpeljali krasno deklico kljub joku in stoku.
Žena je hipoma utihnila, kajti Komurasaki se je vzravnala, pokazala z roko proti staremu temnemu drevoredu in šepetala: »Glej, že gredo po mene, kakor so prišli po hčerko meseca!«
Žene so se ozirale, kamor je kazala, in nemalo so se začudile, ko so zagledale migljanje luči pod starimi drevesi. Vse je radovedno vrelo ven in Komurasaki, opirajoč se na najstarejšo izmed njih, je šla počasi za njimi. Sprevod je zavil ravno na pokopališče; cela vas se je med potjo pridružila in pridušen jok se je glasil iz množice. Komurasaki se je čutila hipoma močno, bolezen, bol, obup, vse je kakor čudežno izginilo; njeno dušo je napolnjevala globoka slutnja.
»Koga nesete na ta kraj miru in blaženega spanja?« je vprašala in njene velike oči so bile temne in polne ugašajočih bliskov. Mož, ki je bil Gompačijev »kajšaku« in ga je sedaj spremljal k grobu, je pristopil k nosilnici in odkril Gompa-čijevo glavo, a prizanesljivo, tako da ni bilo vi-
deti. da je ležala odločena od trupla. Komurasaki je vztrepetala, a ni se približala niti za korak. Ustni sta se ji gibali in šepetala je tako tiho, da jo je čula samo žena, ki je stala zraven nje:
»Oboževanec moje duše, ti si odšel? Ali naj gledam, kako valovi trava na tvojem grobu, in dalje živeti?«
Stala je molče in »kajšaku« je pripovedoval, kako je Gompači usmrtil kneginjo, kako so ga obsodili, in Komurasaki je zašepetala: »Oboževanec moje duše, ti si nas maščeval, zahvaljujem se ti!«
»Kajšaku« je prijel deklico za roko in jo pripeljal prav k nosilnici. Odgrnil je Gompačijevo roko in ta je držala, mrzla in trda, list, zavit v dragoceno tkanino. »Kajšaku« je rekel:
»Nese ti poslednji dar,« in vzel je list iz mrtve roke, ga odvil in čital. To je bilo pismo kneza, v katerem proglaša Komurasaki za svoje dete in jo poziva, naj pride brez odlašanja z njegovimi posli na grad Sakuro. Množica je zavriskala nad veliko-
dušnim knezovim činom, žene so poljubljale deklico in ji klicale najprikupljivejša imena. Komurasaki je bila mirna. Ni izgovorila niti besede,, zdelo se je, da ni niti slišala. Pristopila je tik k mrtvecu in se sklonila nad njegovim bledim obličjem. Oči so ji zalivale solze. »Gompači,« je za,-šepetala, »osamljen korakaš po pusti dolgi pon. Moj gospod, ali ti ne bo sladko, ko začuješ ža seboj moje korake?«
Sklonila se je še niže, njene roke so nekaj iskale v gubah njegove obleke. To je bilo ostro bodalce. Mirno in odločno si je prebodla srce in padla na mrtveca. Priskočili so, klicali, jokali — toda Komurasaki ni več odprla oči, čeprav je sfe dihala. Njene oči, njena duša je gledala Gompačijevo prikazen...
Zibajoča se trava še vedno valovi nad njegovim grobom in njenim prahom; njuna zvesta ljubezen je prišla v pregovor pri vsem ljudstvu.
(Konec.)
L. Nikul T
Ljubljana, 1
Mestni trg 15
šzdelovatel! dežnikov
Zaloga
sprehalainih palic.
Popravila toCno In solidno

Teološka
tovarna pločevinastih šhateij
J. Pleško
Ljubljana
Karlovška cesta štev. 2
VlUKTIkA
■ ■■
■ n ■
mflLI OGLASI:
Cena oglasom do 20 besed Din 5-—: vsaka nadallna beseda 25 para. z davščino vred.
BHB
Dnl-ito! n Pia
malo rabljen, kompleten, s pritiklinami, fabrikat I brnske tovarne za stroje. Ima 30 HP ležeč. Naslov: Uprava snežniške graščine v Snežniku, pošta Stari trg-Rakek, SHS.
ki poseduje pohištvo, 4 parcele gozda In 100.000 K v gotovini, želi v svrho ženitve znanje s trgovcem, gostilničarjem ali mesarjem, ki bi bil posestnik ene teh obrti. Ponudbe pod »Zora« aa upravo lista.
r
sobna pasta Vas more popol-poma zadovoljiti.
Katera
Sama (gospodična oziroma mlada vdova) mi bode poslala za božič kos sladke, dobre potice? Zlatko Planinc, Javna bolnica, medicinski oddelek, Brežice,
Katera
dama (gospodična oziroma mlada vdova) posodi gospodu 5000 do 10.000 dinarjev? Cenjene ponudbe prosi na naslov: Zlatko Planinc, Javna bolnica, Brežice.
se sprejemajo v polno popravo, te poniklajo, emajlirajo z ognjem in shranijo preko zime. „TRI BUNA" F. B. L. Karlovška c. 4, tovarna dvokoles In otroških vozičkov.
dobro ohranjene od strojnega olja, jedilnega olja, petroleja vsako množino kupimo. Medic, Rakove & Zanki, tovarna olja In firneia, Medvode.
da sem s Toplodatjem prav zadovoljna in ga vsakomur rada priporočam. M Ravtar, trgovka, Ljubljana, Jurčičev trg 3. Naroča se: »Jugometalija« Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 ali R, Nipič in drug. Maribor.
s kletmi v Sp. Šiški naprodaj. Kupcu se odda po dogovoru ena soba takoj. Naslov v upr. lista.
pri Mariboru, 76 oralov, in sicer 20 oralov njiv, 40 oralov travnikov, sadonosniki, 3l/t orale vinograda prima, ostalo gozd, vse v ravnini z vili slično hišo in 5 gospodarskih objektov. Živine je 11 krav, 13 glav mlade goveđe, 2 para volov, 1 bik pinegauer, 2 konja, 18 ovac, 27 prašičev, 60 perutnine, potem živež in krmilo do prihodnje letine, kakor mošt in vino ter električna moč se proda za 67| miljonov kron do petka 21. decembra potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
iizainn
garantirano p o polen, izide v kratkem. Tudi zunanje Inserate, naročila, akviziterje za večje okraje sprejema »Marstan«, Maribor.
vešča nemške stenografije, knjigovodstva in vseh drugih pisarniških del, želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo lista.
Za siiio izanivD
se sprejmejo takoj 4 dobri mizarji za pohištvo v trajno dalo.
Vprašati pri Florijanu Stiauss
v Tuzli.
Podpisani s tem lastnoročno potrjuje, da je tvrdka R. Nipič in drugovi postavila v našem lokalu „Toplodar“, ki je takoj pri prvem poizkusu izvrstno funkcijoniral ter toplota v primeri s prej postavljeno lončeno pečjo daleko nadkrilje-vaU prejšnjo. Posebno je še omeniti, da je to iznajdbo priporočati kar najtopleje vsem tvrdkam, ker v istini nedkri-Ijuje vse do sedaj nove iznajdbe. V primeri z malimi stroški, ki so potrebni za kurjavo te naprave nikakor ni cena pretirana. — „Triglav“, zavod za filmsko industrijo, Mihael Murko, Maribor. — Naroča se: R. Nipič in dr. Maribor, ali „Jugometalija“, Ljubljana, Kolod. ul. 18.
Slike narisal akad. slikar M. Gaspari.
Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo
za mladino
Je izšlo koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne
v Ljubljani.
Cena po Din 25*—, v luksusni izdaji
po Din 30*—.
Poštnina posebej po Din P— odnosno za luksusno izdajo po Din PSO'—, za inozemstvo dvojna poštnina.
Naročila sprejema
Zvezna knjigarna,
t» Ljubljana, Marijin trs 8.
z vsem inventarjem se proda po nizki ceni. Nahaja se v ljubljanski okolici tik kolodvora. Reflektanti naj naslovijo ponudbe pod „Tovarna zrcal* na Aloma Company, Ljubljana.
Preje ko kupite obutev, sl oglejte
„RIO“ čevlje
pri tvrdki
Drag. Roglič
IMor, Horošfca c. 19.
Na zalogi so stalno vse vrste čevljev, posebno za zimo pripravno blago kakor: gojzerce, specijalni lovski in športni čevlji i. t. d.
Vse se izdeluje v lastni
delavnici z ročnim delom
Božični In novoletni popust 10% do 10./I. 1924.
Poi! !ii!
se dobi vedno po najnižji ceni: Groyer ä kg Din 39‘—, Trapist ä kg Din 34 50 po pošti od 5 kg naprej v Ljubljani dostava na dom. Ivan Kos, trgovina s sirom in mlekarna Ljubljana, Bohoričeva ul. 28.
z 2 do 8 sobami, kuhinjo in z vsemi pritiklinami, deloma tudi s kopalnico in vrtom, bo oddal v kratkem v novih hišah ob Dunajski cesti severno od topnlčarske vojašnice Pokojninski zavod za nameščence, Aleksandrova cesta št 12. Ponudbe do 7. t. m.
kupi vsako množino tvrdka : Josip Renko, Sevnica ob Savi. Ponudbe naj se vpošiljajo z navedbo cene in množine.
se ceno proda. Poizve se: I. K, Križevniška ul. 6/1. levo.

, & t društvo za saobračaj potnikov in turistov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev,
d. d., centrala Beograd.
Olov. zastopstvo za Slovenijo
Aleksandrova cesta št. 8
(palača Prve Hrv. Štedionice).
ii
-•WO-
Predprodaja žeieznislih vozovnic za tu- in inozemstvo
po originalnih senah brez doplačilo.
Vozovnice se izdajajo na zahtevo za tri dni v naprej. Brezplačne informacije za potujoče občinstvo.
Poslovne ure od 8.-12.ter od 15.-18. ure. (Ob nedeljah in praznikih od 9.-11. ure.) ----------- Telefon 472.-----------
ammmmmmm
Specialna trgovina perila
HED. ŠARC, Ljubljana
Šelenburgova ulica št. 5
priporoča Z3 BoŽBČ ugodni nakup:
Perilo za dame			Kavne gami-
in gospode			ture
Sifon na metre			Žepne rute
Prte in prtiče			Brlsalke
Lepo izdelan
Bonačev beležni koledar 1924
se dobi v vseh papirnih trgovinah Slovenije. Cena 17 Din, izven Ljubljane prištevši poštnino.
Direktna naročila na:
::	J. Bonač sin, Ljubljana. ::
^ 1923 Božič. 1923 ^ Jaz bi rad knjig,
takih lepih knjig kakor jih ima
ZVEZNA KNJIGARNA
________v Ljubljani, Marijin trg 8.__________________
NOVO!	NOVO!
Kras vsake knjižnice, sprejemnice in hiše, najlepši In najvrednejši
božični dar
za mladino in odrasle:
PRATIKA ZA DECO
Tekst napisal Tone Gaspari. Ilustriral M. Gaspari.
Cena navadni izdaji Din 25-—, luksuzni Din 30*—.
Knjige lastne založbe. Broš. veZ
Albreht Ivan-Gaspari Maksim: Mlada greda...... 15 —
Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva.
Splošna knjižnica št. 7........... 12-— 17 —.
Golia Pavel: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah.
Splošna knjižnica št. 11 . .	............12 — 17‘—
Meško Ksaver: Volk spokornik ................. 2850 34 —
Milčinski Fran: Mogočni prstan. Narodna pravljica v štirih dejanjih.
Splošna knjižnica št. 12.................i2 _ 17-—
Ruskin John-Furlani Lj.: Kralj zlate reke.....10 —
Knjige tuje založbe.
Ivan Albreht: Zelena livada. Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic
iz domačih in tujih krajev................Din 15-—
Moj zverinjak, knjiga s 45 slikami in k ter'11 spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas.........................
Moji ljubčki, živalske slike za naše malčke, na trdem močno vezanem
kartonu . ................................
Mladi slikar, 10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel-barvami
ali pastel-barvniki .	....................
Črnipeter, staroznana, vesela družabna igra za zimske večere, i igra
...... ... Cene se razumejo brez poštnine. — i.
6-
4'— 4 —
Izdaja in tiska »Zvezna tiskarna in knjigarna« v Ljubljan*