Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
Andreja Zele
IZVLEČEK: Prispevek odpira vprašanje določanja neke vrste pomen-sko-izraznih primitivov v slovenščini-jezikovnih enot, s katerimi lahko pomensko in izrazno (tj. slovarsko) razlagamo vse oz. večino besedja v določenem jeziku. Obravnava s pomensko-izraznimi primitivi povezuje seme kot pomensko primitivne oz. nedeljive enote in se pri tem omejuje na možnost izrazitve oz. slovarske ubeseditve valenčnih/vezljivostnih semov z vezijivostnimi primitivi.
ABSTRACT: The paper is opening the discussion on a specific type of semantic-expressional primitives in Slovene — linguistic units which can be employed for semantic and expressional (i.e. lexicographic) explanation of all or at least of the majority of lexemes in a given language. The discussion links semantemes as semantically primitive viz. inseparable units with semantic-expressional primitives; whereby the discussion is limited to the possibilities of expressing viz. presenting of valency semantemes with valency primitives in dictionary form.
Namen obravnave je predstaviti vezljivostne primitive kot najosnovnejše pomensko-izrazne enote predvsem za npr. slovarske pomenske razlage.1 Nujno je že na začetku ločevanje med semi, ki so opredeljeni kot najmanjše pomensko nedeljive enote lek-sikalnega pomena in nimajo svojih izrazov oz. načelno niso izrazijivi, in t. i. primitivi (v tej obravnavi vezij ivostnimi primitivi), ki kot osnovne pomensko-izrazne enote, ki osnovne/bazične vsebine oz. pomene in pomenske sestavine tudi ubesedujejo.2 Sicer
1 V teh primerih se mi zdi oznaka primitiv oz. primitivni upravičena, ker združuje 'prvo-tnost', 'osnovnost' oz. 'bazičnost' in 'enostavnost'.
2 Za pomenske lastnosti oz. pomenske sestavine ali seme določenega pomena/semema navaja Ju. D. Apresjan (21995, 8-9) različna poimenovanja in delitve. Tako npr. N. I. Tolstoj (Nekotorye problemy sravnitel'noj slavjanskoj semasiologii, Slavjanskoe jazykoznanie, 1968) deli na a) oporne seme (konkretne in nezaznamovane) in na b) spremstvene seme (abstraktni in zaznamovani); V. G. Gak (Semantičeskaja struktura slova kak komponent semantičeskoj struktury vyskazyvanija, Semantičeskaja struktura slova, 1971) ločuje a) izvorne seme ali »arhiseme« in b) dopolnilne seme ali »diferencialne seme«; G. Helbig in W. Schenkel (1969) trdita, da so za pomen - semem pomembni tako kategorialni kot
Andreja Žele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
subkategorialni semi; J. Filipec in F. Cermâk (1985) pomensko odločilne seme opredeljujeta kot generične seme in specifične oz. diferencialne seme; L. G. Heller in J. Macris (Parametric linguistics, 1967) sta izoblikovala slovarsko hierarhijo pomenskih sestavin ali »parametrov« z a) glavnimi sestavinami in b) odvisnimi sestavinami. Pri nas so bili semi oz. pomenske sestavine prvič obdelane v SKJ 2 (1966) J. Toporišiča pri strukturalnopomenski obdelavi besede dekle. Najnovejšo definicijo pomenske sestavine oz. sema imamo v Slovenskem leksikalnem pomenoslovju (2000, 52) A. Vidovič Muhe. Avtorica sem oz. pomensko sestavino definira kot najmanjšo nedeljivo pomensko enoto leksikalnega (slovarskega) pomena, kije vezana samo na vsebino (označeno), zato nima izraza (formativa).
pa se valenčni oz. vezljivostni semi kot kategorialni semi in hkrati kot integralne/univerzalne sestavine leksikalnih pomenov lahko ubesedujejo z neke vrste vezljivostnimi primitivi, ki so v teh primerih njihovi skladenjskopomenski ustrezniki - to so navadno glagoli kot tipični oz. pomensko temeljni predstavniki posameznih vezljivostnih skupin. Z vidika valence oz. vezljivosti in z upoštevanjem pomensko-izraznega razmerja vezljivostni sem : vezljivostni primitiv sem prilagodila tri vrste semov J. Kačala (1982, 5-6), ki se pri pomensko-izrazni predstavitvi vezljivosti z vezljivostnimi primitivi medsebojno dopolnjujejo - 1) kategorialni semi so vezljivostni glagolski semi (ube-sedeni z ustreznimi temeljnimi glagoli, npr. bivati, čutiti; govoriti/reči, misliti, gledati, hoteti, želeti; delovati, deti, vzeti, igrati (se); spreminjati (se); iti, hoditi), posledično sledijo 2) subkategorialni semi kot udeleženski semi oz. možne udeleženske vloge, tudi glede na /ne/določnost, vzročnost, /ne/tvornost dejanja, (neubesedeni oz. implicirani v glagolih, npr. Dežuje, Sije, Češe (se), Pluži ceste, Stric čevljari, On rad jadra, in ubesedeni kot /vezij iva/ določila, Dež grel pada, Sonce sije, Češe (si) lase, Odstran-juje sneg s cest s plugom I Cisti ceste s plugom, ali /modifikacijska/ dopolnila, npr. /Sončno/ je, Stric dela /kot čevljari, On rad pluje Iz jadril), navadno prenesena raba omogoča t. i. individualne seme, npr. Cvetje dežuje, Oči sijejo, Njegovo vedenje je sončno, Natakar je jadral med mizami I Oblak je jadral po nebu ipd.
Na splošno lahko predvidevamo, daje tudi siceršnja sistemska težnja jezika izraziti tudi najmanjše osnovne pomenske enote (tudi npr. kategorialne in nekate-gorialne seme oz. pomenske sestavine) - vsaj v nekateri primerih se lahko izrazijo tudi s pomensko-izraznimi primitivi.
1 Splošno o pomensko-izraznih primitivih in možni vezljivostni primitivi
Primitivi kot izrazi za bazične/elementarne pojme, ki so skupni (navadno skoraj) vsem naravnim jezikom, tvorijo naravni mini jezik, ki služi predvsem za razlago zapletenejših pojmov -1, i. jezikovni primitivi, ki so pomensko nerazložlji-vi/nepredeljivi z enostavnejšimi/primitivnejširni pomeni in to (]\m) omogoča, da z njimi razlagamo druge besede določenega jezika, sestavljajo univerzalni semantični metajezik. Semantični metajezik - metajezik opisov pomenov, v eni svoji fazi tudi »jezik misli« ali »lingua mentalis« ali tudi »pomenski sistem« (semantic system; Wierzbicka 1972, 25). Semantični metajezik mora biti naravni jezik za opisovanje leksikalnih in slovničnih pomenov. Zaradi pomenske bazičnosti in jasnosti jih v
Andreja Žele: Vezijivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
3 Jezikoslovci so skozi desetletja primitive določali po poti poskusov in napak v primerjalnih raziskavah določenih pomenov v različnih kulturah - pridobi se nekaj deset pojmov in posledično določeno število leksikalnih posplošitev v vseh izbranih/vključenih jezikih. Merili za univerzalni pomenski primitiv sta a) vloga, ki jo določeni pojem ima pri razlagi drugih pojmov in b) število jezikov, v katerih je določeni pojem leksikaliziran (Wierzbicka 1996b, 332).
anglo-ameriškem svetu poimenujejo tudi »primitivni termini« (»primitive terms«). Primitivi še najbolj ustrezajo ubesedenim elementarnim pojmom, ki so zaradi ele-mentarnosti tudi samoumevno univerzalni, tj. zastopani v vseh ali v večini jezikov.3 Bolj kot pomenska jasnost (lahko tudi enostavnost) primitiva je pomembna njegova pogostnost v vlogi razlagalne besede v razlagah drugih (navadno pomensko zaple-tenejših) specializiranejših besed, tj. primitivi so ali vsebujejo osnovno pomensko sestavino, kije hkrati osnova večini razlaganih besed. Druga lastnost primitivov naj bi bila lahka oz. čim lažja prevodljivost v druge jezike oz. med drugimi jeziki. Tudi določena stopnja pomenske odvisnosti ali prekrivnosti med primitivi ni izključena, npr. vedeti, hoteti, čutiti; vsekakor je s pomensko-izraznega vidika nujno poudariti, da ne sme biti sinonimije ali homonimije (gl. npr. Apresjan 2000, 217).
Pomembno je poudariti, da ni absolutnih primitivov in da ni samo enega korektnega izbora primitivov (Wierzbicka 1996a, 11). Metaforično izraženo so primitivi neke vrste pomenske/semantične molekule (»semantic molecule«; Wierzbicka 1996a, 87), lahko govorimo tudi o pomenskih lastnostih (»semantic features«, Apresjan 2000, 26) oz. vsebinskih lastnostih, ki se pomensko uresničujejo kot pomenske sestavine, ni pa vedno možna tudi izrazna uresničitev oz. ubeseditev v smislu pomenskega primitiva. Pri nas jih kot »pomenske praprvine/prasestavine« predstavil J. Toporišič (NSS 356).
O vsebinskih lastnostih in pomenskih sestavinah in o njunih razmerjih v svojih novejših razpravah pišejo A. Vidovič (2000,21,125,127,145, 148), F. Novak (2004, 39, 44, 48, 97) in J. Snoj (2004, 77).
Fond pomenskih primitivov ne more biti večji kot dejanski fond kategorij - vse mora biti usmerjeno v jasne poenostavljene/posplošene opredelitve oz. razlage pomenov. (Pomen je lahko opredeljen tudi kot fond neobstojnih/nestalnih pomenskih sestavin.) Množica primitivov ne more biti stalnica, ker se v živem jeziku ta množica spreminja in tudi narašča, torej ni absolutnih primitivov in tudi ni korektnega izbora primitivov - zadnja desetletja seje po tehtnem izbiranju in preverjanju seznam primitivov razširil še z novimi primitivi (»new primitives«; Wierzbicka 1996a, 73-74) tipa nekaj/malo/približno, več/bolj, videti, slišati, gibati se, tam/tj a/tukaj, zavedati se, daleč, blizu/skoraj, stran/smer, znotraj, dolgo časa I kratek čas, sedaj I tedaj I torej, če, bi, mogoče!nemara, beseda/izraz ipd. Na možno spreminjanje obsega primitivov torej kažejo tudi oznake stari in novi primitivi (»old primitives« Wierzbicka 1996a, 35), »new primitives« (Wierzbicka 1996a, 73)). Sprejeti univerzalni pomenski primitivi se delijo na substantive oz. samostalnike: jaz, ti, nekdo, nekaj, to/ta, ljudje, človek, svet; na determinative/kvantitative oz. pridevniška določila: ta, isti, drugi, en/eden, dva, dober, slab, velik, majhen, mnogo/polno, mnogi/številni, malo/veliko, ves/vsi; na glagole: misliti, govoriti/reči, videti, slišati, vedeti, znati, predstavljati si, gibati,
Andreja Žele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
obstajati, stati, sedeti, ležati, hoditi, teči, skakati, postajati, čutiti, hoteti, želeti, morati, ne hoteti I ne marati, začeti, končati; delati, dogajati se/zgoditi se, trajati; na prislove, predloge: kdaj, kje, prej I potem, po I pred/pod/nad; na členke in veznike, kijih stavčnočlensko označujejo tudi kot neke vrste metapredikate: ne (zanikanje), zato/ker, če, ali, in, ves/vsa/vse ali t. i. intenzifikatorje, npr. zelo,prav, zares, več, bolj, lahko treba; upoštevana je tudi taksonomija/partonomija oz. vrsta/razno vrstnost, npr. del (nečesa), in podobnost/prototip, npr. podoben/kot, tak kot, kakor, enak ipd. - to so t. i. stari primitivi (»old primitives«; Wierzbicka 1996a, 35-36). Npr. postajati je primitiv samo v nedovršnem pomenu, ker je postati že kompleksen pojem, kije tako pojmovno kot pomensko oz. slovnično izpeljan iz nedovršnika (Wierzbicka 1972, 17). Konceptualni primitivi - navajajo se štiri vrste naklonskih pomenov, npr. hoteti, biti dobro/slabo, biti potrebno/nuj no, morati/moči ipd. - pa so sestavine, zmožne izražanja pomena šele v določenih t. i. kanonskih kombinacijah (»canonical com-binations«, Wierzbicka 1996a, 19, 21). Tovrstne kombinacije lahko potrjujejo tudi tezo, da univerzalni semantični primitivi bazirajo na predjezikoslovnem uzaveščenem otroškem razlaganju pomenov oz. na naivni sliki sveta - tovrstno predjezikoslovno branje (»prelinguistic readiness for meaning«) da izraze kot jaz, ti, kje, hoteti, misliti, znati ipd. (Wierzbicka 1996a, 21-22). Nakazana je tudi možnost predjezikoslovnih stavčnih vzorcev, npr. (Jaz) hočem delati nekaj, (Jaz) znam to, Kje si ti, (Jaz) se ne morem premikati - tvorijo se neke vrste kanonski stavki (»canonical sentences«; Wierzbicka 1996a, 21, 30) kot (77) si naredil nekaj slabega, (Jaz) vem, kdaj se je zgodilo, (Jaz) hočem videti to, Ti ljudje niso rekli nič o tem, Ce (vi) želite delati to, želim (jaz) delati isto, Ta oseba se ne more premikati/gibati.
Pomenski primitivi težijo k vključevanju t. i. »logičnih besed«, vendar vse te besede niso elementarne (Wierzbicka 1972, 201). Zaradi pojmovne oz. pomenske enostavne dojemljivosti je možno mešanje primitivnih terminov z jasnim in enostavnim čutenjem oz. dojemanjem nečesa, npr. barv. Vendar da barve niso primitivni termini lahko dokažemo, ko skušamo pojem barve opisati slepemu s primitivom kot vrsta/del (nečesa); tudi sicer lahko razmišljamo o univerzalnih primitivih, vezanih na vid, sluh, okus, voh in seveda predvsem o možnostih leksikalizacije teh univerzalnih pojmov v vseh jezikih (Wierzbicka 1972, 20). Vse specifične sestavine določenih jezikov, ki težijo tudi k medjezikovni razumljivosti, morajo biti prevedljive v jezik pomenskih primitivov.
Pomemben del univerzalnega pomenja oz. elementarne sestavine pomenov
v
so po Ju. Apresjanu, A. Zolkovskem in I. A. Mefčuku tudi t. i. leksikalne funkcije »lexical functions«, ki opozarjajo tudi na merilo skladenjskopomenske univerzalne zmožnosti, tako se npr. zelo in popolnoma ne moreta vedno skladenjsko uresničevati - nista npr. uresničljiva v zvezah kot zelo gluh, zelo nem, zelo belo, zelo črno, zelo modro, popolnoma tanek, popolnoma sladek, popolnoma debel ipd. (Wierzbicka 1972, 88)
1.1 Primitivi kot možni vezljivostni primitivi
Iz vsega povedanega lahko izoblikujemo univerzalno zoženo množico vezljivostnih semov, kijih za slovarske razlage lahko ubesedimo kot neke vrste vezljivostne
Andreja Zele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
primitive: delati/delovati/spreminjati, delati se/postajati, bivati I(so)obstajatilpripadati, imeti/čutiti/predstavljati si, pojavljati se I (z)goditi se, misliti/govoriti/vedeti, premikati/gibati (se), hoteti/moči. Ju. Apresjan (2000,21) kot pogosto oz. univerzalno pomenskorazlagalno enoto izpostavi tudi glagol povzročati. V zvezi z možnostjo oblikovanja pomenskih razlag za pomensko zapletenejše glagole z glagolskimi primitivi tudi kot neke vrste pomensko-izraznimi vezij ivostnimi primitivi Apresjan predlaga (1995, 121-123) pomenskoskladenjska razmerja med pomensko kompleksnim (Pl) in njegovima razlagalnima glagoloma (P2 in P3) z možnostmi a) glagol P3 zapolnjuje eno izmed vezljivosti P2, npr. sporočati se ujema z dvovezljivostnima glagoloma povzročiti in znati/vedeti, tako da vključuje prvo vezljivost povzročiti in obe vezljivosti glagola znati/vedeti, b) glagol P3 se vezljivostno dopolnjuje s P2, npr. glagol peljati je vezljivostno povezan s tremi glagoli premeščati se, nahajati se, namenjati/usmerjati se, tako da glagola premeščati se in nahajati se tvorita bistvo glagola povzročati, usmerjati se pa še cilj/namen; premeščati seje trovezljiv, nahajati se je dvovezljiv in usmerjati se je dvovezljiv; osebkova vezljivost je skupna vsem upoštevanim glagolom, druga vezljivost glagola usmerjati se se pokriva s celotno vezljivostjo glagola premeščati se, tako da je v končni fazi glagol peljati se štiri vezij iv - kdo, odkod, kam, na/v čem (zadnja se prekriva z drugo vezljivostjo glagola nahajati se), c) glagol P3 je z glagolom P2 povezan samo z določenim podobnostnim pomenskoskladenjskim razmerjem, ne da bi kakor koli lahko soodvisnostno sotvorila vezljivost, npr.pisati v pomenu 'sporočati v pisni obliki' ne gre oz. ni najbolj navadno obravnavati kot šestvezljivostni v smislu kdo pisati prijatelju pismo z gotskimi črkami na dragi papir z gosjim peresom, če izhajamo iz trovezljivega sporočati (kdo, komu, kaj) in štiri vezij ivega pomena glagola pisati (kdo, kaj, na kaj, s čim); z druge strani se lahko pisati obravnava enako trovezljivo kot sporočati. Potencialne intenčne oz. možne vezljivostne lastnosti glagolov se pomensko uresničujejo z vezij ivostnimi (kategorialnimi) semi, ki kot integralni semi napovedujejo možna pomenska razmerja in se načelno lahko ubesedijo z vezljivimi primitivi; v nekem smislu posledični so t. i. udeleženski semi, ki kot subkategorialni oz. tudi t. i. diferencialni semi niso nič drugega kot /ne/izražene univerzalne udeleženske vloge, izražene pa so navadno z določili, pri glagolskih tvorjenkah pa že z glagolom. To posredno potrjuje tudi Sgall (1986, 112-113). Danes (1987, 237) predstavlja še vedno temeljne glagole z razločevalnimi sestavinami, npr. delati 'namen, korist, navadna aktivnost', ustvarjati 'rezultativnost', povzročati, vršiti 'izražanje aktivnosti', voditi, počenjati 'izvajanje', učinkovati/vplivati 'trenutek rezultativnosti'.
2 Glagolska pomenskost in valenčnost oz. vezljivost
Kot je bilo že uvodoma opozorjeno, je pri tovrstnih obravnavah predvsem s slovarskega vidika nujno ločevanje med semi, ki so opredeljeni kot najmanjše pomensko nedeljive enote leksikalnega pomena in nimajo svojih izrazov oz. načelno niso izrazij i vi, in t. i. primitivi (v tej obravnavi vezij ivostnimi primitivi), ki kot osnovne pomensko-izrazne enote, ki osnovne/bazične vsebine oz. pomene in pomenske sestavine tudi ubesedujejo.
Andreja Zele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
Semi so upoštevani tako v ožjem pomenu kot najmanjše pomensko nedeljive sestavine oz. enote pomena/semema (univerzalni/absolutni ali tudi kategorialni semi -1, i. klassemi pa označujejo kategorialne pomenske sestavine oz. lastnosti kot spol s podspoloma živo in človeško, števnost, vid, intenca idr.) kot v širšem pomenu - kot pomenskorelevantne (generične/uvrščevalne in razločevalne) opomenjene vsebinske lastnosti, ki hierarhičnorazločevalno določajo pomen/semem oz. njegovo vsebovanost
4
v okviru določenega leksema. Po Ju. D. Apresjanu (1967, 9-10) so semi t. i. pomenski množitelji, ki v različnih kombinacijah ponujajo najširše vezljivostne možnosti. Vezljivostni semi so izraženi oz. slovarsko ubesedeni z nadpomenkami, ki izražajo prevladujočo glagolsko usmerjenost oz. vezljivost obravnavanih podpomenk, npr. dati pomeni ,povzročiti, da kdo kaj ima', vzeti pa ,povzročiti, da jaz kaj imam' ipd. Te nadpomenke so neke vrste vezljivostni primitivi.
Sicer pa je pomenskosestavinska hierarhičnost med primitivnimi, temeljnimi in specializiranimi glagoli je predstavljena s t. i. uvrščevalnimi in razločevalnimi pomenskimi sestavinami (UPS, RPS) . Pri opisu pomenskosti navajanih vrst glagolov gre namreč za izpostavitev predvsem tistih pomenskorelevantnih predmetnostnih lastnosti oz. pomenskih sestavin, ki vplivajo na njihovo vezljivost.
Vezljivostne pomenske sestavine oz. semi so lahko (ubesedene) izraženi z najbolj informativnimi temeljnimi leksemi oz. t. i. bazičnimi leksemi, ki tvorijo bazično pomensko ravnino določenega leksema (Vidovič Muha 2000, 50-62).
2.1 Glagolski nadleksemi oz. primitivni nadleksemi - biti, imeti, delati
4 O tem gl. uvodno razpravo Razmerja med leksemi in homonimija A. Vidovič Muhe k Slovarju slovenskih homonimov (J. Bâlint 1997). Z vidika razmerja pomen : izraz pa F. Novak (2004, 39) opominja, da bi pri popolnem popisovanju pomenov potrebovali izdelan sestav pomenskih sestavin.
5 Poimenovanji uvrščevalna in razločevalna sestavina povzemam po A. Vidovič Muha (1986; 1988, 26). Hierarhija pomenskih sestavin znotraj leksemskega pomena določa uvrščevalni pomenski sestavini (UPS) vlogo, da opredeljuje pomen leksema z vidika njegove vpetosti v načeloma neposredno višje pojmovno in s tem (lahko) tudi pomensko polje, medtem ko ima razločevalna pomenska sestavina (RPS) vlogo slovarskoprepo-znavno določiti pomene leksemov, ki sodijo v pojmovno polje iste UPS (Vidovič Muha 2000, 87-88).
6 Merila za prave glagolske primitive (Glagp) so: a) Pri pravih glagolskih primitivih zaradi njihove najširše možne splošnopomenskosti (z najširšimi pomensko-skladenjskimi vezljivostnimi zmožnostmi) lahko šele v konkretnih stavčnih povedih govorimo o konkretnih skladenjskih pomenih. Hkrati konkretni pomenski stavčni vzorec odloča tudi o nepolnopomenski/polnopomenski skladenjski rabi glagolskega primitiva, npr. Takrat/ Tam ni mož (> 'Takrat ne postane mož'/ 'Tam se ne obnaša kot mož') : Takrat/Tam ni moža (> 'Takrat/Tam se ne nahaja/ne živi mož'); To je dom : To je doma. Zato ob primitivih dobro ločujemo povedkova določila (> ko imajo Glagp nepolni pomen), npr. On je birokrat od samostalniških določil (> ko imajo Glagp polni pomen), npr. On je z birokrati / pri birokratih, in od prislovnih določil (> ko imajo Glagp polni pomen), npr. On je v birokraciji. Glagolski primitivi zaradi široke skladenjskopomenske uporabe pogosteje kot drugi glagoli vežejo tudi izglagolske samostalnike, b) Primitivi so zaradi zmožnosti polnopomenske ali nepolnopomenske skladenjske uporabe najbolj natančni pokazatelji pomensko- in strukturnoskladenjskih vlog predložnih morfemov. Tako sta v okviru is-
Andreja Zele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
so kot pomensko nedeljive sestavine/semi hkrati tudi vezljivostni primitivi, vendar so pomensko in s tem tudi vezljivostno presplošni za tipične vezljivostne primitive. Glagolski nadleksemi oz. primitivni glagoli so predvsem bazično glagolsko pomenje oz. trije bazični semantemi z uvrščevalnimi pomenskimi sestavinami za vse glagole (tj. biti = z uvrščevalnimi pomenskimi prasestavinami za ,stanje4, imeti = z uvrščevalnimi pomenskimi prasestavinami za netvorne procese, delati = z uvrščevalnimi pomenskimi prasestavinami za tvorne procese/dogodke).7
v
Čeprav je eno temeljnih meril za primarne glagole oz. glagolske primitive tudi nezmožnost sopomenk, se za vsak primitiv izoblikujejo nekakšni „splosnostni rangi sopomenk» (Toporišič 1980). Najpogosteje uporabljene neprave sopomenke (po češki vezljivostni teoriji t. i. 'polvezni glagoli' (polosponové slovesa)) npr. za glagol biti so nahajati se, obstajati, živeti, čutiti, veljati, izražati, kazati, prikazovati se ipd., kar so pomensko-izrazno tudi že lahko vezljivostni primitivi.
Pri dobiti - imeti posledično stanje imeti odkriva že prvotni pomen ,držati', pomensko izvorno pa se povezuje še z Jemati, vzeti4 ; dobiti (\z do in biti) pa se pomenskorazvojno razlaga kot,dočakati, doseči (čas/dobrino)4 .
Če ima primarni glagol oz. glagolski primitiv najširše pomensko polje (tj. se uvršča v pojmovno najvišji razred) in tako splošen pomen, da mu zato ni potrebno izbirati udeležencev glede na njihove pomenske lastnosti, ima temeljni glagol še vedno zelo široko pomensko polje in zato še precej pomenov (vključuje in kombinira tudi pomene primitivnih glagolov).10 Vendar je temeljni glagol kljub širokopomenskosti že vrstnopomensko določen in zato bolj tipični vezljivostni primitiv kot primitivni glagoli. T. i. nosilni temeljni glagol, ki tipizirajo glagolske pomenske skupine, so
tega glagolskega pomena možna: 1) nepolni skladenjski pomen + samo leksikalizirani predložni morfem ali 2) polni skladenjski pomen + vezavni /ne/leksikalizirani ali samo vezavnodružljivi predložni morfem. Njihova /ne/polnopomenskost torej dopušča največje možno število različnih predložnih morfemov, zato se t. i. skladenjsko pomenoslovje lahko uresničuje v največji možni meri. c) Zaradi posplošenega pomena jih je mogoče izraziti tudi (besedotvorno)morfemsko - pretvarjajo se v obrazila ali v obrazilne morfe-me pri tvorbi glagolskih izpeljank, tvorjenk iz predložne zveze in glagolskih zloženk, č) Pravi glagolski primitivi (delati /za dejanje/, imeti, biti /za stanje/) nimajo vidskih parov; imajo pa fazne podskupine (zakodirana faznost je časovnoprislovna /SSB, 22/) narediti, dobiti/dobivati, postati/postajati, ki pretvorbeno ne nastopajo vedno v popolnem vidskem paru; dejanje in stanje se združuje v dati/dajati (< narediti/delati, da biti/imeti). Imeti in dati lahko v pogovornem jeziku nadomeščata naklonske glagole, npr. To ima ('mora') narediti, To mu ne dâ ('ne dovoli') narediti.
7 Primitivi so splošnopomenski in z najširšim posplošujočim (ekstenzivnim) pomenom kot besedotvorne in slovarske uvrščevalne pomenske sestavine hkrati zasedajo vrh glagolske pomenske piramide (Vidovič Muha 1988, 27).
8 Posredno to potrjuje tudi F. Čermak (1974, 298), ko med najpogosteje nepolnopomensko uporabljane glagole uvršča tudi vzeti.
9 F. Čermak (1974, 298) med najpogosteje nepolnopomensko uporabljane glagole uvršča tudi doseči.
10 Izraz temeljni povzemam po M. Žic Fuchs (1991, 113), ki ga uporablja v zvezi temeljni leksem in ga povzema iz zahodne literature, prim. J. E. Grimes, Systematic Analysis of Meaning (Notes on Linguistics No. 13, 1980, 22).
v
Andreja Zele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
bivati, čutiti; govoriti/reči, misliti, gledati, hoteti, želeti; delovati, deti, vzeti, igrati (se); spreminjati (se); iti, hoditi. Z izrazito prevladujočo slovarsko uvrščevalno pomensko sestavino (UPS) oz. s prevladujočim osnovnim/elementarnim pomenom so že dovolj vrstno označeni oz. generični, da so lahko temeljno delitveno merilo za osnovne glagolske pomenske skupine, ki označujejo ,obstajanje', ,razumevanje', ,govorjenje',,mišljenje', spreminjanje',,ravnanje/upravljanje',,premikanje' . Imajo pa tudi skladenjske vloge: a) konkretizirajo (aktualizirajo) določeno pomensko lastnost, npr. končati boj, spolniti plan; b) so lahko pomensko soodvisni z izglagol-skimi samostalniki, npr. izvedeti razglas; c) izražajo lahko tudi način dejanja, npr. naložiti si službo, opravljati službo; č) izražajo vzročnostni odnos oz. vršilskost, npr. vzbuditi/imeti zanimanje.
Temeljni glagoli kot vezljivostni semi niso pomenski nedeljivi, vendar so z osnovnimi razvrstitvenimi pomeni hkrati pomensko tako široki, da se jih ne dâ definirati s pomočjo pomensko bližjih ali sorodnih glagolov, ker imajo ti že preveč ozek pomenski obseg.
Zaradi pomenske posplošenosti so temeljni in elementarni glagoli hkrati nadpomenke oz. uvrščevalne pomenske sestavine t. i. specializiranim glagolom.
Za sinhrono netvorjeni specializirani glagol je značilno močno zoženo pomensko polje z malo pomeni, ki jih lahko razstavimo na slovarske uvrščevalne in razločevalne pomenske sestavine. Te glagol pomensko skonkretizirajo in izbirno pomenskoskladenjsko omejijo samo na določene udeležence s točno opredeljenimi lastnostmi. Takšni specializirani glagoli so npr. biti bijem = 'močno (RPS) udarjati (UPS)' ob/na (kaj), gnati = 'povzročati (UPS) gibanje/premikanje' (RPS)' (koga/česa), pokusiti = 'zaznati (UPS) z jezikom (RPS)' (kaj), svetovati = 'izražati/dajati (UPS) mnenje (RPS)' (o čem) ipd. Vezljivostne zmožnosti stiskati so izražene s pomeni 'držati (UPS) trdno (RPS)' (koga/kaj) Stiska vrat/za roke, 'držati (UPS) ob sebi (RPS)' (koga/kaj) Stiskala je otroka k sebi, 'spravljati (UPS) (koga/kaj) v tesen položaj (RPS) s prijemom (RPS)' Stiskal je parketne ploščice, Stiskala je otroka k sebi, 'spravljati (UPS) (kaj) iz česa (RPS)' Stiskal je olje iz semen, 'dajati (UPS) (čemu) določeno obliko (RPS)' Stiskal je seno v bale ipd.14
11 Takšno pomensko delitev glagolov posredno potrjuje tudi A. Wierzbicka (1972). Avtorica na izbranih temeljnih področjih navaja tudi pomensko osnovne glagole: pri a) PROSTO-RU različne glagole premikanja, pri b) ČASU glagole začetnosti, končnosti in trajanja, pri c) GOVORU glagola govoriti, reči, pri č) ČUSTVIH glagole čutiti, hoteti, želeti, pri d) MIŠLJENJSKIH glagolih izpostavi misliti, meniti, predstavljati si, v okviru e) MODALNOSTI obravnava istost, nikalnost, in glagole tipa morati.
12 O uporabi glagolskih nadpomenk imamo za češčino podrobnejše obravnave, npr. pri F. Čermaku (1974; 1985).
13 Npr. F. Danes (1987, 71-79) v okviru enostavčne povedi ločuje a) enostavne/elementarne povedke (predikâty jednoduché/elementârni), ki se ne dajo nadomestiti s pomensko enakovrednimi povedki (to bi lahko bili temeljni in elementarni glagoli), in b) povedke višje stopnje (predikâty vyssiho stupne), ki so kombinacija elementarnih povedkov (to bi lahko bili specializirani glagoli).
14 Pomenskosestavinskost leksema glede na njegove možne skladenjske vloge J. Kačala (1982, 6), npr. v primeru stiskati, po E. Paulinyju (1943) opredeli z glagolsko usmerjeno-
Andreja Žele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
stjo (intenco) Vd (vršilec dejanja) - tvorno dejanje - Pd (predmet dejanja) kot kategorial-no pomensko sestavino, dejavnost tvornega dejanja (De) kot subkategorialno pomensko sestavino, individualne slovarske uvrščevalne pomenske sestavine pa so v tem primeru držati in spravljati.
15 V nadaljevanju bodo upoštevani udeleženci v udeleženskih vlogah: V = vršilec, Pv = povzročitelj, Pb = pobudnik, N = nosilec; Pr = prizadeto, Ra = razmerje, Vs = vsebina, Po = pojav, Vz = vzrok, C = cilj, Iz = izhodišče/izvor, IM/IC = izhodiščno mesto/izhodiščni čas, CM/CC = ciljno mesto/ciljni čas, M/C = mesto/čas, Loc/Temp, Poz/k/o = potek/začetek/konec/omejitev, N = način, S/O = sredstvo/orodje, Pre = prejemnik, R = rezultat.
Izsamostalniške in izpridevniške glagolske izpeljanke (krtačiti, beliti), in iz njih tvorjene glagolske sestavljenke kot drugostopenjske tvorjenke (izkrtačiti, prebeliti) ter glagolske sestavljenke s specializiranim glagolom v jedru skladenjske podstave (iztisniti, presoditi) oblikujejo skupino višjih specializiranih glagolov. Tipične izsamostalniške izpeljanke z zoženim vezijivostnim poljem (z udeležencem že v podstavi) so npr. krampati,plužiti, bobnati; načelovati,fantovati, sestankovati, taboriti ipd.
Določeni temeljni in elementarni glagoli (govoriti, iti, spremeniti, gledati, vzeti, igrati) so s svojo vrstnopomensko določenostjo slovarske uvrščevalne pomenske sestavine, primitivi (biti, imeti, delati) pa se zaradi najširše pomenskosti oz. pomenske neopredeljenosti in nedeljivosti lahko uporabljajo samo kot besedotvorne uvrščevalne pomenske sestavine: govoriti (slovarska UPS) vi / delati (besedotvorna UPS) vi > vikati, iti (slovarska UPS) kot štorklja / delati (besedotvorna UPS) kot štorklja > štorkljati, spremeniti (slovarska UPS) v kapital / delati/dati (besedotvorna UPS) v kapital > kapitalizirati, gledati (slovarska UPS) / delati (besedotvorna UPS) srepo > srepeti, vzeti (slovarska UPS) za plen / narediti (besedotvorna UPS) za plen > zapleniti, igrati (slovarska UPS) (na) citre / delati (besedotvorna UPS) na citre > citrati).
2.1.1 Temeljni glagoli kot tipični vezljivostni primitivi
S pomenskohierarhičnega in hkrati z vezljivostnega vidika je najpomembnejša tista uvrščevalna pomenska sestavina glagola, ki kot neke vrste vezljivostna stalnica določa pomenskoskladenjsko razmerje med glagoli in udeleženci in jo kot neke vrste vezljivostni primitivi lahko izražajo primitivni in zlasti temeljni glagoli. Pri vseh teh pomenskohierarhično različnih glagolih se v smeri od primitivnega glagola prek /ne/tvorjenega temeljnega (ali elementarnega) glagola k specializiranemu (netvorjenemu) oz. višjemu (tvorjenemu) specializiranemu glagolu in v okviru istih pomenov ohranjajo iste pomensko nujne udeleženske vloge oz. ista odprta vezljivostna mesta, le da je obseg le-teh obratnosorazmeren pomenskosestavinski zgradbi leksema - z obsežnejšo pomenskosestavinskost)'o glagola se manjša obseg udeleženskih vlog; hkrati pa se udeleženci v vedno ožjem izboru lastnostno tipizirajo in specializirajo.15
Pomenskosestavinska hierarhija v okviru glagolskih pomenov omogoča širši ali ožji izbor pomensko ustreznih udeležencev (po F. Danešu (1987, 59) je to izbirna pomenska usmeritev).
a) Temeljni glagoli zaradi svoje širokopomenskosti oz. širokega obsega
Andreja Zele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
svojega pomenja in hkratne vrstno- oz. razvrstitvenopomenske določnosti lahko še posebej jasno izpostavijo razmerje med vezljivostno odločujočo uvrščevalno pomensko sestavino in ostalimi pomenskimi sestavinami, in zato so tudi pomensko-izrazno najtipičnejši vezljivosti primitivi. Temeljni glagoli, ki hkrati označujejo/izražajo tudi vezljivostne seme, npr. udariti in tolči ipd., kot nekakšni vezljivostni primitivi vezljivostno organizirajo glagole vseh pomenskih stopenj - od najbolj splošnopomensko primitivnih do najvišje pomensko specializiranih. Tako udariti z močno spremstveno pomensko sestavino 'začetnosti', in seveda zaznamovano skladenjskopomensko rabo, ki vključuje pomen z uvrščevalno pomensko sestavino (UPS) 'premikanje' s slovarsko UPS iti/hoditi v udariti jo čez travnik/v gore/za kom; pomen z UPS 'pojav' in s slovarsko UPS nastopiti/pojaviti se v Udarilo je močno deževje; pomen z UPS 'stanje' in s slovarsko UPS nastop stanja v Močno jih je udarilo; pomen z UPS 'govorjenje' in s slovarsko začeti govoriti / zagovoriti se v Udarili so o politiki; pomen z UPS 'pitje/jedenje' in s slovarsko UPS začeti piti/jesti v Udarili so po novem vinu in štrukljih, in pomen z UPS 'igranje' in s slovarsko UPS zaigrati v Udarili so eno za ples. Tolči pa vključuje pomen z uvrščevalno pomensko sestavino (UPS) 'bivanje' in s slovarsko UPS živeti/shajati v Tolkli so revščino; pomen z UPS 'premikanje' in slovarsko UPS iti/hoditi v Tolkel je isto pot dvakrat na dan; pomen z UPS 'govorjenje/igranje' in s slovarsko UPS govoriti/igrati v Kar naprej tolče eno in isto, in pomen z UPS 'jedenje' in s slovarsko UPS jesti v Tolče po zelju.
aj Zgornje pomenske sestavine, zaobsežene v temeljnih glagolih udariti in tolči, se lahko izbirno porazdelijo med določene specializirane glagole - zoži se zaznamovana skladenjskopomenska raba glagolov udariti in tolči. Tako pomenje leksema klepati, s stalno spremstveno pomensko sestavino 'slabšalnosti' v zaznamovani skladenjskopomenski rabi, vključuje pomen z uvrščevalno pomensko sestavino (UPS) 'premikanje' in s slovarsko UPS težko hoditi/stopati v Klepalje ob palici; pomen z UPS 'igranje' in s slovarsko UPS slabo igrati v Klepal je na klavir, in pomen z UPS 'jedenje' in s slovarsko UPS slabo jesti v Klepali so žgance. Zaznamovana skladenjskopomenska raba leksema sekati vključuje pomen z uvrščevalno pomensko sestavino (UPS) 'pojav' in s slovarsko UPS udarjati v Strele so sekale. Porazdelitev pomenskih sestavin doseže končno točko, ko seže v medleksemska razmerja, npr. z enim leksemom cvreti izpostavi pomen z UPS 'delovanje' in s slovarsko UPS pripravljati (na ognju) v Cvrejo meso, z drugim leksemom cvreti se z UPS 'telesno stanje' in s slovarsko UPS zadrževati se v Cvrli so se na soncu, in še z tretjim leksemom cvreti jo z UPS 'premikati se' in s slovarsko UPS teči/bežati v Cvrli so jo po cesti.
ajjNadaljnja zožitev pomenskosestavinskosti je pri višjih specializiranih glagolih. Ti glagoli z vključenim 'sredstvom/orodjem/snovjo/načinom delovanja' že vključujejo več razločevalnih (udeleženskih) pomenskih sestavin, zato so usmerjeni predvsem na prizadeti predmet ali v cilj:
čofniti/čofotniti - izpostavlja pomensko sestavino 'premikanja', izraženo s slovarsko UPS udariti v čofniti - 'slišno/plosko (RPS) udariti (UPS) z roko (RPS)', čofotniti - 'slišno/plosko (RPS) udariti (UPS) po vodi (RPS)'; kljuniti - izpostavlja
Andreja Žele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
pomensko sestavino 'jedenje', izraženo s slovarsko UPS udariti v 'udariti (UPS) s kljunom (RPS)'; bobnati- izpostavlja pomensko sestavino 'igranja' s slovarsko UPS udarjati/igrati v 'udarjati/igrati (UPS) (na) boben (RPS)'; trobentati - izpostavlja pomensko sestavino 'igranja' s slovarsko UPS igrati v 'igrati (UPS) (na) trobento (RPS)'.
Razločevalne pomenske sestavine (RPS), ki omogočajo ožji izbor udeležencev, so še posebej izpostavljene v tvorjenkah: korakati - uvrščevalna pomenska sestavina 'premikanja' izpostavlja razločevalno pomensko sestavino 'načina (premikanja)', izraženo s slovarsko RPS korak v 'hoditi (UPS) v koraku (RPS)';plužiti - vključuje specializirano razločevalno pomensko sestavino (RPS) sredstva, izraženo s plug v 's plugom (RPS) odstranjevati (UPS)'; podobno še krampati v 'kopati (UPS) s krampom (RPS)'.
Pri vezljivostni obravnavi specializiranih glagolov (pri netvorjenih specializiranih in pri tvorjenih višjih specializiranih (sestavljenkah in izpeljankah)) je potrebno upoštevati, da so v njihovo pomenje poleg tipičnih (uvrščevalnih) pomenskih sestavin 'delovanja' in 'stanja' vključenih tudi po več razločevalnih pomenskih sestavin, ki so hkrati tudi že možne udeleženske sestavine. Te tvorjenim glagolom zožijo pomenskoskladenjsko vezljivostno polje oz. jih celo lahko naredijo pomensko samozadostne in jim omogočijo absolutno rabo.
2.2 Sestavljenke in vezljivostna vloga predponskih obrazil - obraziljeni vezljivostni semi
V okviru sestavljenk z istim predponskim obrazilom se izraža vezljivostni vpliv osnovnih pomenskih vrednosti predponskih obrazil - 'faznost (začetnost/ trenutnost/končnost)', 'rezultativnost (enkratna/večkratna)' in 'lastnost/mera (sto-penjskost/količinskost)'.17 S predponskimi obrazili sta tako hkrati zaobjeta tako glagolski vid kot vrstnost glagolskega dejanja. Pri primerjavi tovrstnih sestavljenk z nepredponskoobrazilnimi glagolskimi primitivi se zaradi splošnopomenskosti
16
18
Ju. D. Apresjan (1967, 25) leksikalne in skladenjske omejitve pomena označuje kot 'pogojenost pomena', zato je po Apresjanu vsak pomen pogojen, samo na različnih ravninah. Tako je npr. pri glagolu ITI pomen 'padati' leksikalno pogojen v Dež gre in pomen 'ustre-zati, skladati se' skladenjsko pogojen v Čevlji grejo k torbici.
Vpliv tvorjenosti besed na njihovo vezljivost obravnava A. Vidovič Muha v razpravi Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (1993a). S primerjanjem glagolskih sestavljenk z njihovimi skladenjskopodstavnimi glagoli in z ustreznimi nesestavnimi glagoli, npr. izpisati : pisati iz : pisati, z upoštevanjem celotnega gradiva SSKJ ugotavlja, da je predponsko obrazilo pretvorba (vsaj) enega skladenj-skopodstavnega glagolskega razmerja, kar zoži vezljivostno polje tvorjenega glagola (izjema so sestavljenke s samo faznim predponskim obrazilom). V razmerju med sestavnim (tvorjenim) in nesestavnim glagolom pa so spremembe predvsem v okviru leva - desna vezljivost, npr. izbuljiti oči : buljiti ipd.
M. Merše (1995) vrstnost glagolskega dejanja opredeljuje kot pomensko kategorijo, ki zajema le del glagolskega besedja, medtem ko je glagolski vid slovnična kategorija, obvezna za vse glagole. In še, da je z ugotavljanjem vidskoparnega in nevidskoparnega značaja predponskoobrazilnih glagolov, ki vrstno določajo glagolsko dejanje, mogoče ustvariti povezavo med jedrom glagolske kategorije vida in njenim obrobjem.
v
Andreja Zele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
19 A. Vidovič Muha (1993, 162) ob kategoriji vida in vrstnosti zadeva s trditvami, da je vloga predponskih obrazil slovničnokategorialna oz. vidska in besedotvorna, v katero sodi tudi poimenovanje vrst glagolskega dejanja; in daje pri sestavi, ko imamo opraviti s predponskimi obrazili, vloga teh obrazil vedno besedotvorna, vidska pa, kot je znano, samo v primerih razvrstitve na nedovršniško glagolsko podstavo.
20 Pri tej vzorčni obravnavi sestavljenk so bile pri določanju predponskoobrazilnih vrednosti upoštevane tudi pomenske vrednosti predponskih obrazil po A. Bajcu (1959) in po M. Merše (1995, 286-317).
19
primitivov še jasneje in natančneje izraža pomenska vrednost predponskih obrazil - razmerje med njihovo slovničnokategorialno vidsko vlogo in pomenskomodifikacij-sko besedotvorno vlogo (pri uporabi določenega predponskega obrazila se v okviru pomenov iste sestavljenke ustvarijo tudi različna pomenskohierarhična razmerja med faznostjo, prislovnostjo ali lastnostjo določenega predponskega obrazila). S predponskimi obrazili kot besedotvornimi modifikatorji glagolskih pomenov so pri glagolskih sestavljenkah s skladenjskopodstavnimi delati, dati, biti in iti izražene vse dodatne pomenske lastnosti oz. razločevalne pomenske sestavine, ki tako odkrivajo vse možne vrste glagolskih dejanj.
Pri pomenih v okviru posamezne sestavljenke s skladenjskopodstavnim delati so osnovne pomenske vrednosti predponskih obrazil, ki določajo vrsto glagolskega dejanja, faznost (začetnost/trenutnost/končnost), rezultativnost (enkratna/večkratna) in lastnost/mera (stopenj skost/količinskost). Sestavljenka je prehodna, ko je faznosti dodana še ena izmed drugih dveh naštetih razločevalnopomenskih sestavin. Pomenska vrednost predponskega obrazila vpliva tudi na udeležensko vlogo vezijivostnega določila. Tako je npr. pri sestavljenkah s skladenjskopodstavnim delati pri dodelati rezultativnost izražena s Cd, lastnost s Cd; pri izdelati je lastnost izražena s Prd, rezultativnost s Cd; pri nadelati je mera izražena s Cd, rezultativnost s Cd, usmerjenost s Prd; pri obdelati in razdelatije rezultativnost izražena s Cd, lastnost/mera pa s Prd; pri oddelati je lastnost izražena s Prd; pri podelati je rezultativnost izražena s Cd/Prd, lastnost pa s Prd; pri predelati so rezultativnost, lastnost in mera izraženi s Prd; pri pridelati je rezultativnost izražena s Cd; pri udelati je lastnost izražena s Prd, mera pa s Prd; pri vdelati in zadelati je prvotna prostorskost, drugotna lastnost pa je izražena s Prd. Glagolske sestavljenke s skladenjskopodstavnimi (predložno-morfemskimi) delati, dati, biti in iti so glede na pomensko- in strukturnoskladenjsko vezljivost vzorčne izhodiščne nadpomenke za vse druge glagolske sestavljenke, ki jih uvrščam v višje specializirane glagole:
dodelati - 'končnost' (Fk): 'absolutna končanost dejanja' - 'končati delo': /Pri nas/je dodelal: SamJxVd č+| + Glag|Fk|: Duhovnik domašuje, Bolnik dotrpi; 'relativna končanost dejanja': Kmet dobrana/dogospodari/dokosi/dokuje/domlati/domolze, Mati dohrepeni/domodruje/dopoje;
- 'rezultativnost': 'opraviti/izdelati kaj do konca': dodelati obleko/sliko: SamJxVd č+| + Glag|Fk|(Mo) + SamJyCd ž+/-|: Dodojilaje otroka, Dooralje njivo, Dopekelje kruh, Dopilje vino, Dopletla je jopico, Dopolnilje kozarec ipd.; - 'lastnost': 'opraviti dokončna dela za lepši videz, boljšo kakovost': dodelati okrasje /dodelati tkanino: SamJxVd č+| + Glag|Fk (L- T L+)| + SamJyCd ž+/-|: Dočakal/Dobojevalje zmago za zatirane, Dosegel je sporazum, Dočaral je lepše življenje za otroke ipd.
Andreja Žele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
Če je pri delati močna splošnopomenska sestavina 'časovnost', je pri dati to 'prostorskost'.
Pri dati je močno izražena smernost, tako npr. predponsko obrazilo DO- pri dodelati pomeni 'dokončno dopolnitev dejanja' pri dodati pa 'primaknitev zraven';
dodati - 'dati k čemu še kaj': dodati plin, dodati testu jajca:
Sami|xVd č+| + Sam4|yPrd ž-| + GlagMov/k + Sam4|yCMd ž-| / Sam3|Cd ž+/~|: docurniti/doliti/dokupiti ipd.;
'dodatno povedati': Sam]|xVd č+| (+ Sanr^Rad č+|) + Sarri4|yVsd ž-|: dopo-vedati/doreči/dosoditi ipd.;
Pri prebiti pa prevlada prostorsko-časovna pomenska sestavina:
Vsak večer je prebil na sestankih/pri prijatelju, Večino življenja je prebil v revščini/v strahu, Ne more prebiti brez nje:
Sami|xNp/d/dog/s ž+/"| + Glag|E+|;
Sairi]|xNp/d/dog/s ž+//"| + Glag|MdS0| + Prisl^/j^/]^ / p H Sanv> 4_olyM/ C/N/Vs/Rap/d/^Qg/gl: preživeti/prebedeti/prečepeti ipd.
Za premikanje s pomenskopodstavnim ITI imajo predponska obrazila pro-storskousmerjevalno vrednost z obveznim izhodiščem (IMd/d   ) ali ciljem (CMd/dog/p). Kot razločevalne pomenske sestavine glagolov premikanja lahko označujemo tudi okoliščine (zemlja, voda, zrak) v npr. plaziti, plavati, leteti, ki vplivajo na pomen-skoskladenjski izbor udeležencev. Pomensko-skladenjska vezljivostna formula je:
SamJxV/Nd/dog/p ž+/-| + Glag(se) + PrisL/k/n / p n SarnJ IMd/dog/p/IČd/dos/p//
^ ^^d/dog/p^^ ^d/dog/p I '
Z vezljivostnim izhodiščem (IMd/dog/p) so: - z nadpomenko iziti: izleteti, izplavati, izplaziti se, izpluti, izskočiti, izstopiti, izteči; - z nadpomenko oditi: odbrenčati, odbrzeti, odcapljati, odcviliti, odgalopirati, odgrmeti, odgugati, odhuliti, oditi, odivjati, odjadrati, odjezditi, odkobaliti, odkolo vrati ti, odkorakati, odleteti, odplavati, odplaziti se, odplesati, odpolzeti, odpotovati, odskočiti, odsopsti, odteči; - z nadpomenko uiti: ubežati, upasti, uiti, uteči; - z nadpomenko vziti: vzplavati, vzpluti.
Z vezljivostnim ciljem (CMd/dog/p) so: - z nadpomenko doiti: dojadrati, do-plavati, dospeti; dohiteti znanca; - z nadpomenko priti: prijadrati, prilesti, prileteti, priteči; - z nadpomenko zaiti: zabloditi, zatavati, zateči se.
Z vezljivostno potjo premikanja so: — z nadpomenko raziti se: razlesti se, razleteti se, raztepsti se.
2.3 Pomenskohierarhična vezljivostna mreža
Z vezljivostno prekrivnostjo primarnih, temeljnih in specializiranih glagolov tipa premikati se — iti - stopati - korakati, delati — udarjati/toIci - sekati - cepiti ipd. se izoblikujejo vezljivostne glagolske pomenske skupine. Izhodišče in obenem stičišče celotne vezljivostne mreže in hkrati zasnova glagolskih pomenskih skupin so temeljni glagoli. V okviru pomenskohierarhične mreže so temeljni glagoli predstavljeni kot vsaj približnostne ubeseditve vezljivostni semov oz. kot vezljivostni primitivi.
Temeljni glagoli tvornih dejanj/procesov so temeljno pomensko delitveno merilo za glagolske pomenske skupine a) ravnanja/upravljanja/ustvarjanja (delovati, narediti/delati, izdelati/izdelovati, izpeljati, izpolniti/izpolnjevati, izvesti/ izvajati, izvršiti/izvrševati/vršiti, kazati/pokazati, napraviti/napravljati, obravnatil
w
obravnavati, omogočiti/omogočati, opraviti/opravljati, početi/počenjati, povzročiti/ povzročati, predstaviti/predstavljati, pretvoriti/pretvarjati (se), preživeti/preživljati (se), pridobiti/pridobivati, prikazati, pripraviti/pripravljati (se), prizadevati si, rabiti, ravnati, razviti/razvijati, spremeniti/spreminjati, storiti, tvoriti, učinkovati, ukrepati, ukvarjati, uporabiti/uporabljati, upravljati, urediti/urejati, ustvariti/ustvarjati (si), uveljaviti/uveljavljati, uvesti/uvajati, vplivati: xPv/Pb/Vd/p (y, z, w)); dati/dajati, deti, položiti/polagati, postaviti/postavljati, sečil segati, usmeriti/usmerjati: xPv/V d/p (yIM/CM); lotiti se/lotevati se, nadaljevati,preprečiti/preprečevati: xPv/Pb/Vd/pp^ (y, z, w);
b) govorjenja/razumevanja/mišljenja (čutiti, dojeti/dojemati, določiti/določati, izraziti/izražati, obvladati/obvladovati, označiti/označevati, ugotoviti/ugotavljati, upoštevati, zaznati/zaznavati: xPv/V/Nd/p ((xR/My) + (xR/M'y) + (xSy/z/w))); c) premikanja (premikati se, iti,priti, hoditi,peljati se: xPv/Vd/p (xM/IM/CMy/z)) in č) sprememb / poteka sprememb (ohraniti/ohranjati, spremeniti/spreminjati, uresničiti/uresničevati, uničiti/uničevati, ukiniti/ukinjati,prenehati: xPv/Vd/p (((xE") T (xE+)) T ((xE+) T (xE~)))). Glagoli netvornih dogodkov/procesov pa označujejo netvorne spremembe oz. potek sprememb (goditi/dogajati se, izginiti/izginjati, nastati/nastajati, nastopiti/nastopati, pojaviti/pojavljati se, prenehati se, prikazati/prikazovati se, pripetiti se, postati/postajati, potekati, spati, umreti/umirati, uničiti/uničevati se, uresničiti/uresničevati se, zgoditi se, živeti: xPvdog/p//xNdog/p (((xE") T (xE+)) T ((xE+) T (xE~)))). Glagoli stanja označujejo e) bivanje/obstajanje (bivati, eks is tirati, obstajati, nahajati se, prebiti/prebivati, stanovati, stati (stojim), ostati/ostajati; stati (stanem), veljati,pomeniti; sedeti, ležati, viseti: xNs (xE+ fl Mso)). Na koncu imamo še elementarne glagole tvornih/netvornih potekov, ki označujejo tako osnovne življenjske procese in dejavnosti (živeti, roditi se, rasti, jesti, piti, govoriti, misliti, gledati, hoditi, iti,premikati se, gibati se ipd.: xN/Pvp/d) kot naravne pojave (goreti, svetiti (se); zmrzovati, grmeti, bliskati se: aPv/N ((y/wE"^+) T (y/wE+/~))).
2.3.1 Specializirani glagoli telesnega in duševnega stanja (prebivati, stanovati, počivati, bati se, norčevati se, smejati se, čustvovati, obžalovati, npr. Prebiva/Stanuje v bloku/na deželi/pod goro (Ms/p), Boji se staršev (Ras/p), Norčevati se iz /7/ega(Ras/p), čustvovati Vsak čustvuje (svet (Vss/p)), Obžaluje dejanje (Vss/p) se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi stanjskimi glagoli (bivati, prebivati, obstajati, nahajati se, manjkati, stati (stojim), držati se, tičati, zijati, stikati se, dotikati se; sloneti, viseti, sedeti, ležati; pripadati, obsegati, vsebovati, pomeniti, stati (stanem), veljati, zazna/va/ti, čutiti (se), zdeti se, npr. Bivalje v isti hiši/na deželi/pri teti (Ms/p), Biva umetnost (Ras/p), Biva iz bistvenih sestavin (Vss), Čuti pod prsti utripanje žile (Vss/p), Psi so čutili ljudi/potres (Ras/p), Cutila je bližino/nevarnost (Ras/p) ipd.
2.3.2 Specializirani glagoli ravnanja/upravljanja/ustvarjanja se glede na prevladujočo pomensko sestavino naprej delijo na:
2.3.2.1 Glagole omogočanja nastajanja/nastanka česa (organizirati, opremljati, osredotočati se ipd., npr. pri organizirati - Tako delo (Prd) je potrebno dobro organizirati; Organizirajo stavko/spopad/tekmovanje (Rd); Organizirajo kmete (Prd) (za sodelovanje z zadrugo (Cd)); Organizirajo (jim (Pred)) prenočišče (Rd); organizirati se -pog. Organiziral se je k socialistom (Cd), ki se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli omogočanja nastajanja/nastanka česa (pripravljati/pripraviti
Andreja Zele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
Andreja Žele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
(se) Pripravlja se k učenju (Cd), Pripravlja slušateljem (Pred) gradivo (Cd), napra-vljati Napravlja otroka (Cd), zapravlja se (Prd) (za nastop (Cd), omogočiti!omogočati, povzročiti/povzročati, prirejati, prizadevati si, lotiti/lotevati se ipd.
2.3.2.2 Glagole s poudarjeno pomensko sestavino premikanja (nesti/nositi, lepiti, postaviti, čolnariti, transp or tirati, tovoriti, kopičiti, npr. Sol (Prd) so tovorih povsod/ iz kraja v kraj (Md/IMd/CMd), ki se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli ravnanja s premikanjem in s samopremikanjem (deti, namestiti (se), umestiti, vstaviti, postaviti, spraviti, pustiti, vzeti, položiti Položi kravam (Pred) seno (Prd), Položil je denar (Prd) za varščino (Cd), odstraniti Odstranil mu (Prd) je odlikovanja (Prd), Odstraniti navlako (Prd) z dvorišča/iz sobe (IMd)).
2.3.2.3 Glagole s poudarjeno pomensko sestavino sonahajanja/sopojavljanja/pripadnosti (zgrabiti, čakati, sodelovati, pestovati, pustiti, pomagati, nabrati, sprejeti, reševati se ipd., npr. čakati - Pacienti čakajo (na) zdravnika (Ras/p), Čaka na ugodno priliko (Vss/p), Sodelujejo z različnimi organizacijami (Sp/d), Sodelujejo pri knjigi /pri projektu / na predstavitvi (Ra/Mp/d), ki se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli ravnanja in upravljanja (ravnati /Negospodarno/ ravna z odpadki (Vsd)/s stroji (Sd), povzročati/povzročiti Jed povzroča žejo/bolezen (Rd), uresničevati/uresničiti Uresničuje načrte (Prd), pripravljati Pripravlja tekmovalce (Prd)/letalo (Prd), izvesti/izvajati, izdel/ov/ati, opraviti/opravljati, napraviti/napra-vljati, izpolniti/izpolnjevati, uveljaviti/uveljavljati, pridobiti/pridobivati', učinkovati Učinkuje na snov (Prd) s segrevanjem (Rad), Učinkuje na učence (Rad) z znanjem (Vsd), vplivati Vpliva nanj (Rad) z besedo (Rad), uvajati Uvaja novinca (Rad), Uvaja predpise (Vsd), upravljati, obvladovati, nadzorovati, seznanjati', sestavina sonahajanja/sopojavljanja izpostavi še delno vezljivostno prekrivnost s temeljnimi glagoli netvornih dogajanj in procesov, ki izpostavljajo osebek kot nosilca procesov/dogajanja (xNp/dog) in a) označujejo netvorne splošne procese, npr. dogajati se, goditi se, potekati, vršiti se, izvrševati se, trajati, nadaljevati se: aPvd/dog/p// aNd/dog/p (xE+)) in b) dogodke in pojave, npr. pripetiti se, pojaviti/pojavljati se, prikazati/prikazovati se, nastati/nastajati, postati/postajati, propasti/propadati, miniti/minevati, izginiti/izginjati, izgubiti/izgubljati (se), spremeniti/spreminjati se, dogajati se Te stvari so se dogajale (zvečer / v manjših krajih (Cp/d)); podobno še: potekati, nastajati, pojavljati se, izginjati, minevati ipd.), pomenska sestavina pripadnosti pa izpostavi delno vezljivostno prekrivnost s temeljnimi glagoli ravnanja s premikanjem (deti, namestiti (sej, umestiti, vstaviti, postaviti, spraviti, pustiti, vzeti, položiti Položi kravam (Pred) seno (Prd), Položil je denar (Prd) za varščino (Cd), odstraniti Odstranil mu (Prd) je odlikovanja (Prd), Odstraniti navlako (Prd) z dvorišča/iz sobe (IMd)).
2.3.2.4 Glagole s poudarjeno pomensko sestavino spremembe lastnosti (aktivirati, kisati, adjektivizirati Adjektivizira samostalnik (Prd), opredmetiti Opredmetijo ideje (Cd), oživiti Oživijo ponesrečenca (Cd), udejanjiti Udejanjajo sklep (Rd), spoprijeti se Fantje so se spoprijeli /med seboj (Prd) / vživeti se Otrok se je vživel (v družino (Cd)), bogateti Hitro bogatijo, bakreneti Drevje bakreni, babiti se Babi se\ odpirati/zapirati (se), odpreti/zapreti se, ničiti se, npr. Odprejo vrata (Pr/Cd) (za goste), Odprejo se (družbi) za ideje (Cd), Pretvarjal se je v čudaka (C/Rd), Tonili so v mlaki, Zakrivali so z odejo (Sd), Pulili so plevel (Rd) (iz grede Prd), ki se ve-
Andreja Žele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
zljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli spremembe lastnosti (spreminjati (se), tvoriti Tvori glas (Rd), Vprašanje tvori jedro (Cd), ustvarjati Ustvarja dohodek (Rd)/ stike (Cd), oblikovati Oblikuje kip (Prd), Oblikuje s kladivom (Sd), Oblikuje stavke (Cd), Oblikuje posode (Cd)/v posode (Cd), Oblikujejo (mu (Rad)) svetovni nazor (Rd), izdel/ov/ati, sestaviti/sestavljati, ustvariti/ustvarjati, polniti, razviti/razvijati (se), ohraniti/ohranjati (se), obnoviti/obnavljati, menjati/menjavati, pretvoriti/pretvarjati (se), prirediti/prirejati, urediti/urejati, uničiti/uničevati ipd.) in ravnanja (ravnati /Negospodarno/ ravna z odpadki (Vsd)/s stroji (Sd), povzročati/povzročiti Jed povzroča žejo/bolezen (Rd), uresničevati/uresničiti Uresničuje načrte (Prd), pripravljati Pripravlja tekmovalce (Prd)/letalo (Prd), izvesti/izvajati, izdel/ov/ati, opraviti/opravljati, napraviti/napr ovijati, izpolniti/ izpolnjevati, uveljaviti/ uveljavljati, pridobiti/pridobivati ipd..
2.3.3 Specializirani glagoli govorjenja, razumevanja in mišljenja tipa sporočati, signalizirati, ugotavljati, razumeti, spoznavati, preučevati vkjučujejo 'sprejemanje in lastitev informacije' (dokumentirati, izvedeti, dojemati, verjeti ipd.) in 'smiselno razumevanje in odzivanje na informacijo' (razumeti, argumentirati ipd.) in 'oddajanje informacije' (sporočati, pokazati, agitirati ipd). Imajo iste udeleženske vloge in iste pomenskoskladenjske vezljivostne formule kot temeljni glagoli 'govorjenja, razumevanja, mišljenja' in se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli govorjenja, razumevanja, mišljenja (govoriti, misliti, ukvarjati se Ukvarja se z bolniki (Rad)A trgovino (Vsd), obravnavati Obravnava problematiko (Vsd)/mladostnika (Rad), uporabljati Uporablja naravna bogastva/govedino (Prd) za preživetje/polpete (Cd), zaznavati Zaznava svetlobo (Rad) s čutili (Sd), ugotavljati Ugotavlja rezultate (Rad) (z zadovoljstvom (Rad)), dojemati, baviti se, rabiti, označiti/označevati, izrazitU'izražati (se), kazati, prikazovati, pokazati, predstavljati (si), nameniti/namenjati, določiti/določati, pripraviti/pripravljati (se), obvladati/obvladovati, dojeti/dojemati ipd.).
2.3.4 Specializirani glagoli s splošnim pomenom spremembe (rušiti se, prikazovati se, vznikati, odpirati/zapirati (se), npr. v odpreti/zapreti se, ničiti se, npr. Odprejo vrata(Pv/Cd) (za goste), Odprejo se (družbi) za ideje (Cd), Pretvarjal se je v čudaka (C/Rd), Tonili so v mlaki, Zakrivali so z odejo (Sd), Pulili so plevel (Rd) (izgrede Prd); vključujejo poleg pomenske sestavine 'lastnost' tudi 'samopremikanje Vd/dog/p' in 'ciljnost', npr. iskati, najti, npr. Vznikali so povsod / iz zemlje / na površje (M/IM/CMd),) se vezljivostno prekrivajo s temeljnimi glagoli omogočanja nastajanja/nastanka česa (napravljati se, lotevati se,prizadevati si ipd. v Napravijo otroka (Cd), Napravijo se (Prd) (za nastop (Cd), omogočiti/omogočati, povzročiti/ povzročati,prirejati,prizadevati si, lotiti/lotevati se), ravnanja in samopremikanja (uresničevati se, uveljavljati se ipd.). Udeleženske vloge so iste kot pri temeljnih glagolih spremembe lastnosti.
2.3.5 Specializirani glagoli premikanja tipa korakati, hlačati, par odirati, patruljirati, romati, križariti, sestankovati se vezljivostno delijo na a) desno nevezljive procesne glagole (poudarjen je potek premikanja, npr. iti, bežati, letati, begati, voziti se ) in na desnovezljive b) ciljno usmerjene glagole (poudarjen je cilj/namen, npr. Janez žene Toneta na delo, Janez potiska kolo v popravilo, Pes podi kokoši spat) in c) dogodkovneglagole (poudarjena je vsebina dogodka s prevladujočimi glagolskimi
v
Andreja Žele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
Predstavitev delitve tvorjenk J. Kurylowicza povzemam po A. Vidovič Muha (1988, 8).
sestavljenkami, npr. srečati se, sestati se, iziti pri založbi, vrniti se domov, priti v sobo, preiti cesto, pasti z drevesa, sukati se okoli). Elementarni glagol premikati se in temeljna hoditi in iti s svojimi tvorjenkami vzorčno pokrivajo celotno vezljivost glagolov premikanja.
2.4 Ohranjanje vezljivostnih semov pri posamostaljenju in popridevljenju
V okviru vezljivosti po posamostaljenju in popridevljenju oz. vezljivosti tvorjenk iz glagola so kot nosilke vezljivosti po J. Kurylowiczu21 upoštevane a) t. i. transpozicijske tvorjenke s pomeni dej anj a/stanj a/lastnosti (De/St/L) - so stavčnega izvora in so zato obravnavane pretvorbeno, in b) t. i. mutacijske tvorjenke z besedotvornim pomenom vršilca/predmeta/rezultata/sredstva in s predmetnopomenskim priponskim obrazilom, kije pretvorbeno povezano z določeno sestavino pomenske podstave povedi - z delovalnikom ali z okoliščino. Za izglagolskimi samostalniki so razvrščeni še izglagolski pridevniki -1, i. pridevniki stanja. Slednji v povedkovi rabi (brez pomenske zadostnosti) stanje ali lastnost osebkovemu samostalniku samo prisojajo in tako ohranjajo isto vezljivost kot nezloženi povedki. Iz povedkovodoločilnih stanj skih pridevnikov se izpeljuje še posamostaljena lastnost z obrazilom -ost, npr. obstojnost.
2.4.1 Vezljivost je stalna (dinamična/statična) lastnost tudi pridevnikov in izglagolskih in izpridevniških samostalnikov (nor na gobe, norenje za gobami, norec za gobe, norost zaradi gob), le da pridevniki (v primerjavi z glagoli) označujejo različna stanj ska lastnostna razmerja - tj. vezljivostni primitivi so lahko tudi pridevniki in samostalniki. Močno skladenjskopomensko merilo za potencialno povedkovo rabo je še prehoden predložnomorfemski pridevnik - pri predložnomorfemskih pridevnikih v zloženem povedku izrazito prevladuje tožilniška vezava: Ves divji je nanj, Je dober za delo, Jezen je na vse, Je pripraven za delo, Je rojen za to vlogo, Je prisiljen v sodelovanje. Različnosklonsko vezavo pa imajo lahko predložnomorfemski pridevniki tipa enak, edin, domač: Zakon je enak za vse, Je enak po zakonu, Je enak pred zakonom, Je enak z drugimi', Bili so (si) edini, Niso edini o tem/v tem, Edini so z njim', Je domač, Je domač pri njih/z njimi. In če je pri izglagolskih pridevnikih vezljivost posledica izhodiščnega glagolskega pomena, je pri neizglagolskih pridevnikih vezljivost posledica dinamičnega pomena pomensko sorodnih glagolov - gre predvsem za stanjske pridevnike s prevladujočim razmernostanjskim skladenjskim pomenom (ki ga dodatno potrjuje še prostopredložnomorfemska raba): a) meritve/mere: biti oddaljen od (koga/česa), biti prisoten (pri kom/čem), biti skupen (komu/čemu), biti prost/poln (koga/česa), biti odprt (za koga/kaj)', b) primerjave: biti isti/enak (kot kdo/kaj//s kom/čim), biti enak za (koga/kaj), biti odvisen od (koga/česa), biti podoben (komu/čemu)', in c) vrednotenja lastnosti/stanja: biti očiten/jasen/znan (komu), biti zmožen (česa), biti nagnjen k (komu/čemu), biti radoveden za (koga/kaj), biti ponosen na (koga/kaj), biti nujen/obvezen/primeren/upravičen/pomemben za (koga/kaj), biti izkušen/zadovoljen/nepošten/pravičen/ljubezniv s (kom/čim).
Tudi pri neizglagolskih samostalnikih je vezljivost posledica dinamičnega
Andreja Zele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
pomena, ki v določenih samostalnikih ohranja vezljivostni sem pomensko sorodnih glagolov, npr. knjiga/revija/članek o (iz brati/pisati o).
2.5 Udeleženski semi oz. udeleženske vloge kot obvezni del vezljivosti
Z vezljivostnega vidika udeleženski semi upoštevajo udeležence (s predme-tnopomenskimi in slovničnokategorialnimi lastnosti oz. t. i. klassemi kot živo+/-, človeško+/-, konkretno+/-) in udeleženske vloge (V = vršilec = A(gens), Pv = povzročitelj = Proc(esor), Pb = pobudnik = Inic(iator), N = nosilec = Sta(tual); Pr
= prizadeto = Pat(iens), Ra = razmerje = Res(pector), Vs = vsebina = Mat(erial)/ Intel(ectual)/Inf(ormatia), Po = pojav = Fen(omenal), Vz = vzrok = Caus(or), C = cilj
= Mot(iv), Iz = izhodišče/izvor = Ori(ginativ), IM/IČ = izhodiščno mesto/izhodiščni čas = OriDir, CM/CC = ciljno mesto/ciljni čas = PspDir(perspektiv), M/C = mesto/čas
= Loc/Temp, Poz/k/o = potek/začetek/konec/omejitev = Dur/Inc/Fin/Ter, N = način = Mod(us), S/O = sredstvo/orodje = Ins(trumental), Pre = prejemnik = Ben(efaktor)/
Ad(resat), R = rezultat = Rez).
Čeprav glagolske pomenske skupine, določene na podlagi glagolske vezljivosti, vključujejo vse udeleženske vloge, so nekatere udeleženske vloge pogostejše.22 Po posamostalj enj u glagolov v jedrne izglagolske samostalnike se glede na besedotvorni pomen izglagolskega samostalnika izbirno ohranijo in razvrstijo le določene udeleženske vloge.23 To pa pomeni, da se v okviru stalne izhodiščne pomenskohierarhične razvrstitve (tj. podeljevanje in izražanje udeleženskih vlog gre v smeri vršilec/povzročitelj/izvor dejanja > prejemnik > prizadeto z dejanjem > okoliščine dejanja; najprej t. i. enovlogovni skloni in nato še večvlogovni skloni) ne morejo vedno zvrstiti vse udeleženske vloge, temveč so, glede na izhodiščni jedrni besedotvorni pomen dejanja (De), nekatere udeleženske vloge izpuščene.
Pogostejše neobveznovezljive udeleženske vloge so v okroglih oklepajih:
a) Glagoli stanja in procesa: BITI - mesto/čas/način stanja/procesa; IMETI - razmerni/vsebinski T/R, (razmerni D).
b) Glagoli tvornih procesov/dejanj:
bj) 'Omogočanje nastajanje dejanja; dejavna/tvorna udeležba':
22 Zadostnost oz. pravilnost obsega glagolskih pomenskih skupin z vidika vezljivosti potrjuje tudi tožilniško določilo (T), ki pri glagolih stanja, poteka in dejanja skladenjsko označuje vse osnovne udeleženske vloge. Pri pretvorbah pa je namesto nepredložnega tožilnika rodilnik (R).
Pregled po vezljivostnih skupinah glagolov: a) glagoli stanja/procesa - razmerni/vsebinski T, b) glagoli tvornih procesov/dejanj - bi) prizadeti/rezultatni/ciljni T, b2) - prizade-ti/razmerni T, b3) prizadeti/rezultatni/ciljni T, b4) vsebinski/pojavni/razmerni T, b5) T kot ciljno mesto/čas; pri pretvorbah je R tudi kot izhodiščno/ciljno mesto/čas.
23 Pri jedrnih izglagolskih samostalnikih z besedotvornimi pomeni predmetov dejanja (Pd), rezultata dejanja (Rd) ali sredstva dejanja (Sd) je obseg udeleženskih vlog, v primerjavi z besedotvornim pomenom dejanja (De), okrnjen. Razvrstitvena hierarhija udeleženskih vlog se torej dosledno ohranja le pri besedotvornem pomenu dejanja (De). Pri vseh drugih besedotvornih pomenih v vlogi besednozveznega jedra ta razvrstitev ne more biti popolna, ker izhodišče razvrstitve ni temeljni pomen dejanja (De), temveč drugi/neprvi pomeni.
v
Andreja Zele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
'ciljnost' brez poudarjanja 'premikanja' - prizadeti/rezultatni T, ciljni T/R dejanja, (ciljni/prejemni D).
b21) 'Ravnanje/upravljanje s premikanjem' - prizadeti T, izhodiščno/ciljno mesto//izhodišni/ciljni čas R/T, ciljni D, (razmerni D);
b22) 'ravnanje/upravljanje s sonahajanjem/sopojavljanjem' - razmerni T/R, razmerni O in razmerni D, mesto/čas R/M/O, (način T/R/M/O);
b..) 'ravnanje/upravljanje s spremembo pripadnosti' - 'pripadnost' označuje CLOVESKOST+ za oba udeleženca dogajanja: prejemnik/prizadeti D, razmerni/ prizadeti T;
b24) 'ravnanje/upravljanje s spremembo lastnosti'-prizadeti/rezultatni/ciljni T, (razmerni D).
b3) 'Splošni pomen spremembe' - v nasprotju s 'spremembami v okviru ravnanja/upravljanja' splošni pomen spremembe vključuje poleg pomenske sestavine 'lastnosti' tudi 'samopremikanje' in 'ciljnost' vršilca (Vd/dog/p): prizadeti/rezultat-ni/ciljni T, izvor/vzrok//ciljni R/T, (razmerni D).
b4) 'Govorjenje, razumevanje in mišljenje' - vsebinski T/R/M/O, pojavni T, razmerni T, razmerni D in razmerni do vsebine O.
b5) 'Premikanje' - izhodiščni/ciljni R/T/D in pot R/M/O.
2.6 Besedotvornopomensko združevanj e/sinkretizem vezljivostnih semov in udeleženskih vlog
Pri izistoglagolskih tvorjenkah z besedotvornim pomenom predmeta dejanja (Pd) ali rezultata dejanja (Rd) ali sredstva dejanja (Sd) se v primerjavi z besedotvornim pomenom dejanja (De) ali vršilca dejanja (Vd) izbirno zoži razvrstitev udeleženskih vlog oz. pomenskoskladenjska vezljivost. Hierarhična oz. prednostna izbirna razvrstitev udeleženskih vlog je naslednja: pri jedrnih izglagolskih samostalnikih dejanja/stanja/lastnosti (De/St/L), vršilca dejanja (Vd) in nosilca dejanja/stanja/ lastnosti (Nd/s/1) lahko objedrno mesto zasedejo vse udeleženske vloge, prednostna razvrstitev pa je: prizadeti/razmerni/vsebinski/pojavni predmet dejanja (Pr/Ra/Vs/ Pod), sredstvo dejanja (Sd), cilj dejanja (Cd), rezultat dejanja (Rd); pri vseh pa nepre-dnostne vloge, ki so lahko pomenskoskladenjsko obvezne ali neobvezne, zasedejo prostorski in časovni udeleženci, npr. pripravljanje (De) športnikov (Prd)/napitkov (Rd), igranje (De) nogometa (Vsd) s prijatelji (Rad) za nagrado (Cd), igranje (De) hokeja (Vsd) na travi (Md) z žogico (Sd); bivanje (De/St) doma (Md), obseg (St) romana (Vss), pripadnost (St) zemlje (Prs) obdelovalcu (Ras), obstojnost (L) barv (Vss) proti vlagi (Ras); igralec (Vd) sonate (Vsd) na klavir (Rad),prebivalec (Nd/s) bloka (Md/s), rastje (Np/s) v močvirju (Mp/s), hudič/hudobec (NI) do naj bližnjih (Rai). Pri jedrnih Pd imata objedrno mesto najpogosteje sredstvo dejanja (Sd) ali cilj dejanja (Cd), redkeje vsebinski, prizadeti ali razmerni predmet dejanja (Vsd/Prd/Rad), npr. iskalnik (Pd) z elektromagnetom (Sd) za kable (Cd), igralo (Pd) s krogi (Sd) za guganje (Cd), spravljalnik (Pd) žita (Prd), nadzorstvo (Pd) nad tržiščem (Rad). Pri jedrnih Rd ima objedrno mesto sredstvo dejanja (Sd) ali snov, redkeje vsebina dejanja (Vsd), npr. izdelek (Rd) z roko (Sd) iz kovine (Vsà), proizvod (Rd) iz kovine (Vsd) od kovačev (Rad); pri jedrnih Sd ima objedrno mesto cilj dejanja (Cd), npr. igrača (Sd) za odrasle (Cd).
Tudi Pd, Rd in Sd imajo neprednostne udeleženske vloge: mesto dejanja
Andreja Žele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
(Md), izhodiščno/ciljno mesto dejanja (IM/CMd), čas dejanja (Cd), izhodiščni/ciljni čas dejanja (IC/CCd).
Pd, Rd in Sd so z De pomensko metonimično povezani, medtem ko se Vd , ki lahko združuje neaktualni De in V/Nd, in De zaradi vzročno-posledične povezave v okviru prisojevalnega razmerja pomensko izločujeta. Na sinkretično povezovanje oz. združevanje 'dejanja' (De) z 'vršilcem dejanja' (Vd) opozarjajo tudi prilastkova določila ob samostalniku s pomenom 'vršilca dejanja' (Vd), ko pretvorbeno lahko modificirajo povedkov glagol, npr. možni kandidat Tone - Tone je možni kandidat - Tone bi lahko kandidiral (o tem prim.Grepl 1986; 1987: 152).
3 Tipologija obvezne vezljivosti - vzajemna pomensko-izrazna povezanost
vezljivostnih semov in udeleženskih vlog
Z ugotovitvijo relevantnih pomenskoskladenjskih sestavin, vključno z vezljivostnimi semi, ki so skupne večini pomenom določenega glagola, dobimo prevladujoči splošni skladenjski pomen, ki je za obravnavan glagol tudi najobičajnejši in najpogosteje pomensko- in strukturnoskladenjsko uporabljan. Na podlagi prevladujočih oz. vodilnih vezljivostnih semov in posledično skladenjskih pomenov določenega glagola se izoblikuje obvezna pomenskoskladenjska vezljivost s predvidenimi udeleženskimi vlogami in njim ustreznimi udeleženci.
V spodnjem tipološkem pregledu so vzorčno zajeti primarni, temeljni in specializirani glagoli.
1) Obvezno enovezljivi glagoli (s t. i. absolutno pomenskoskladenjsko rabo) označujejo:
1.1) 'obstajati, dogajati se, vršiti se' (Np/s/d): biti (Tukaj) je jama - (Tukaj) ni jame, Je iz kamna/iz delov/iz sestavin; (Tedaj) je bila vojna — (Tedaj) ni bilo vojne, (V Kamniku) je bil semenj; Proslava bo (v nedeljo); bivati Bival je kralj, Bivala so znamenja; ležati Vojaki so ležali in spali, sedeti Nekateri so sedeli, drugi stali; rasti Človek raste /približno dve desetletji/, Drevo /lepo/hitro/ raste; sovražiti, ljubiti, jeziti se Sovražijo (se), Ljubijo /tri dni/celo leto/, /Zelo/Upravičeno/ se jezi; bogateti /Hitro/ bogatijo, bakreneti Drevje bakreni;
1.2) 'izpolnjevati, izvrševati, opravljati kako nalogo ali aktivnost sploh' (Vd/p): delati Delajo in počivajo, /Vse življenje/cel dan/od jutra do večera/ dela, /Pridno/težko/ delajo, Dela/v tovarni/; tesariti, gospodariti, študirati Tesari/Gospodari/Studira; hirati, bolehati Hira/Boleha, pačiti se, razživeti se, razkošatiti se Pači se/Razživel se je/Razkošatil se je;
1.3) 'premikati se' (Nd/p): korakati, hlačati, paradirati, patruljirati, romati, križariti, kapniti Koraka/Hlača ... /po cesti/okrog/.
2) Obvezno dvovezljivi glagoli označujejo:
2.1) 'navzočnost v prostoru in času' - 'nahajati se', 'udeleževati se', 'imeti' (Nd/p/s): biü Hiša je sredi polja (Ms), Drva so na dvorišču (Ms), Za gozdom (Ms) je travnik, Otroci so doma (Ms), V knjigi (Ms) so napake, Domači so na zabavi (Ms); imeti V vodi (Ms) imamo veliko živih bitij (Ras), Prejšnji mesec je imela otroka (Rad);
Andreja Žele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
bivati Bival je v isti hiši/na deželi/pri teti (Ms/p), Biva umetnost (Ras/p), Biva iz bistvenih sestavin (Vss), prebivati, stanovati Prebiva/Stanuje v bloku/na deželi/pod goro (Ms/p); Psu visi jezik iz gobca (IMs), držati se Hiša se drži trgovine (Ras), Megla se drži v dolini (Ms); živeti Raki živijo v potokih (Mp/d), Vtem skalovju (Mp/d) ne more živeti nobena rastlina (Mp/d); gnezditi Gnezdi pod streho/v gozdu (Mp/d), Škorec gnezdi dvakrat na leto (Cp/d), dopustovati Dopustuje v gorah (Mp/d);
2.2) 'izraža lastnino ali razpolaganje oz. odnos do česa/koga': imeti Ima avtomobil/hišo/tri (Ras/p) konje/veliko knjig, Ima malo/veliko (Ras/p); Pri sosedu (Ms/p) imajo čebele (Ras/p); Voda ima precej kalcija (Vss/p), Katere sestavne dele (Vss/p) ima celica, Zakon nima take določbe (Vss/p); Ima brata/ljubico/direktorja/tekmeca (Ras/p); čutiti Čuti pod prsti (Ms/p) utripanje (Vss/p) žile, Psi so čutili ljudi/potres (Ras/p), Cutila je bližino/nevarnost (Ras/p), V zraku se čuti pomlad (Ras/p); sovražiti, ljubiti, jeziti se Sovraži/Ljubi ljudi (Ras/p), Jezi se na ljudi (Ras/p).
2.3) a) 'opravljati delo na določenem področju', oz. b) 'biti v delovnem razmerju do koga/česa', c) 'z delom omogočati nastajanje česa': delati Dela proti okupatorju (Cd), Dela z mladino (Rad), Dela za odpravo zaostalosti (Cd), Dela v korist človeštva (Cd), Dela pri društvu (Rad), Dela v organizaciji (Md); Delajo s kemikalijami/s knjigami/s stroji (Rad), Dela kot skladiščnik (Vd); S knjigo/Z njo (Rad) delajo kakor s cunjo/v skladu s predpisi (Nd), Rože delajo popke (Rd), Žene delajo okraske (Rd); Delajo stroje/čevlje/čipke (Rd), Delajo gumi (Rd) (iz kavčuka (Vsd)), Dela s pravopisom (Vsd), Dela s strojem (Sd), Dela (naročniku) za denar/uslugo/ kravo (Cd); a) ukvarjati se Ukvarja se z bolniki (Rad)/s trgovino (Vsd), obravnavati Obravnava problematiko (Vsd)/mladostnika (Rad), uporabljati Uporablja naravna bogastva/govedino (Prd) za preživetje/polpete (Cd), zaznavati Zaznava svetlobo (Rad) s čutili (Sd), ugotavljati Ugotavlja rezultate (Rad) (z zadovoljstvom (Rad)); b) ravnati /Negospodarno/ravna z odpadki (Vsd)/s stroji (Sd), povzročati/povzročiti Jed povzroča žejo/bolezen (Rd), uresničevati/uresničiti Uresničuje načrte (Prd), pripravljati Pripravlja tekmovalce (Prdj/letalo (Prd), učinkovati Učinkuje na snov (Prd) s segrevanjem (Rad), Učinkuje na učence (Rad) z znanjem (Vsd), čakati Pacienti čakajo zdravnika (Ras/p), Čaka na avtobus (Ras/p), Čaka na ugodno priliko (Vss/p), /Težko/ čaka pomlad (Vss/p), Čaka s kosilom/plačilom/otvoritvijo (Ras/p), Čakajo jih še težke naloge (Vss/p), Kosilo vas čaka na mizi (Ms/p), sodelovati Sodelujejo z različnimiprganizacijami (Sp/d), Sodelujejo pri knjigi/pri projektu/na predstavitvi (Mp/d); c) pripravljati/pripraviti (se k/h) Pripravlja se k učenju (Cd), Pripravlja slušateljem (Pred) gradivo (Cd), napravljati Napravlja otroka (Cd), Napravlja se (Prd) (za nastop (Cd)), organizirati Tako delo (Prd) je potrebno dobro organizirati, Svoje misli (Prd) je organiziral; Organizirajo stavko/spopad/tekmovanje (Rd), Organizirajo kmete (Prd) (za sodelovanje z zadrugo (Cd)), Organizirajo (jim (Prej) prenočišče (Rd), organizirati se -pog. Organiziral se je k socialistom (Cd); 2.3.1) 'spreminjati tudi lastnosti ': adjektivizirati Adjektivizira samostalnik (Prd), opredmetiti Opredmetijo ideje (Cd), oblikovati Oblikuje kip (Prd), Oblikuje s kladivom (Sd), Oblikuje stavke (Cd), Oblikuje posode (Cd)/v posode (Cd), Oblikujejo (mu (Rad)) svetovni nazor (Rd); odpreti/zapreti Odprl/Zaprl je znancu (Rad) vrata (Prd), Odprl/Zaprl je trgovino/razstav o/razprav o (Prd);
2.4) 'prostorsko določeno/usmerjeno premikanje': doteči/obteči Potekel je
Andreja Žele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
prijatelja/avtobus (CMd), preteči Pretekel je cesto (Prd), izteči/odteči Izteklo/Odteklo je iz posode (IMd), uteči U tekel je sovražniku/nesreči (Rad), priteči, zateči se Pritekel/Zatekel se/je k prijatelju/v hišo (CMd).
3) Obvezno trovezljivi glagoli: 'narediti/povzročiti, da kdo/kaj kje biti', da kdo/kaj kaj imeti', da kdo kaj delati': dati Dal je denar (Prd) iz denarnice (IMd), Dalje knjigo (Prd) na mizo (CMd), Dal mu (Pre J je blago (Prd) (za kaj), Dal mu (Pre J je čas (Prd) za premislek/na izbiro (Cd), dobiti Dobili so ga (Prd) iz ječe (IMd), Dobil je smet (Prd) iz očesa (IMd), Dobil ga (Prd) je na svojo stran, v svojo družbo (CMd); vzeti Vzel mu (Prd) je prtljago (Prd) iz rok (IMd), Vzel je denar (Prd) od kupca (IMd), Vzel je bolniku (Prd) kri (Prd) z brizgalko (Sd), Vzel je kamen (Prd) v roko (CMd), Vzel je otroka (Prd) v naročje (CMd), Vzel mu (Prd) je čin, naslov, voljo (Prd), Vzelje nase (CMd) krivdo, sramoto (Prd); položiti Položi kravam (Pred) seno (Prd), Položil je denar (Prd) za varščino (Cd), odstraniti Odstranil mu (Prd) je odlikovanja (Prd), Odstranil je navlako (Prd) z dvorišča/iz sobe (IMd); gnati, poditi Janez žene Toneta (Prd) na delo (CMd), Janez goni kolo (Prd) v popravilo (CMd), Pes podi kokoši (Prd) spat (CMd); pomagati - Pomagal ji (Rap/d) je stopiti iz avtomobila (Rap/d), Pomagajo človeku (Rap/d) z denarjem (Sp/d), Bolni kravi (Rap/d) so pomagali z zelišči (Sp/d), Pomagali so mu (Rap/d) do oblasti (Cp/d), asistirati Pri preobvezovanju (Mp/d) je zdravniku (Rap/d) asistirala sestra; rešiti Bolnika (Rap/d) so z umetnim dihanjem (Np/d) komaj rešili, Živino (Rap/d) so rešili iz gorečega hleva (IMp/d), Rešili so ga (Rap/d) iz ječe (IMp/d); kazati Kazal jim (Rad) je naloge (Prd), signalizirati Signaliziral jim (Rad) je sporočilo (Prd), motivirati Motiviral je učenca (Prd) z ocenami (Sd)/za učenje (Cd).
4 Vezljivost kot razvojna kategorija v smislu spreminjanja glagolske pomen-skosestavinske hierarhije oz. odvzemanja ali dodajanja vezljivostnih semov
Najpogostejša sprememba glagolske vezljivosti je iz enovezljivih glagolov v dvovezljive oz. tudi vezavne glagole - to povzroča širjenje obstoječih in uveljanje novih področij, obenem pa tudi hkratna specializacija posameznih področij.
Nekateri enovezljivi so šele postopoma, s pogostejšo in širšo uporabo, postali dvovezljivi, npr. abstinirati (abstinirati glasovanje), balirati (balirati železne odpadke/hmelj/krmo/s eno), blefirati (blefira veselje), diplomirati (diplomirati iz zgodovine/na zgodovini, še vedno redko diplomirati zgodovino), fikcionizirati (fik-cionizirati pot), pamfletirati (pamfletirati dogodke)
Neke vrste vezljivostna posebnost so prednostno levovezljivi glagoli, ki namesto običajnejše predložnomorfemske vezave desnih (predložnih) določil vse pogosteje vežejo tudi premoprehodna tožilniška določila. Tako npr. pri glagolih premikanja kot so teči/skočiti/plavati/voziti v teči maraton, skočiti raznožko/skrčko, plavati žabo/metulja, voziti reli/formulo ena/slalom, voziti tovornjak/avto tožilniška določila (posebno pri športnih dejavnostih) označujejo in pomensko poudarjajo vsebinske udeležence oz. predmetna določila ki poudajajo vezljivostne seme oz. vezljivostne primitive obvladati, upravljati, tako daje vezljivostni sem oz. vezljivostni
Andreja Zele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
Literatura
Apresjan, Jurij D., 1967: EksperimentaVnoe is sledov anie s emantiki russkogo glagola. Moskva: Nauka.
Apresjan, Jurij D., 21995: Leksičeskaja semantika. Sinonimičeskie sredstva jazyka. Izbrannye trudy torn 1. Moskva: Vostočnaja literatura RAN.
— 2000: Systematic Lexicography. Translated by K. Windle. New York: Oxford
University Press.
Bajec, Anton, 1959: Besedotvorje slovenskega jezika IV: Predlogi in predpone. Ljubljana: SAZU.
Čermak, František, 1974: Viceslovnâ pojmenovâni typu verbum - substantivum v češtine (Prispevek k syntagmatice tzv. abstrakt). Slovo a slovesnost XXXV. 287-306.
Danes, František idr., 1987: Vêt né vzorce v češtine. Praha: Academia.
Filipec, Josef, Čermak, František, 1985: Ceskâ lexikologie. Praha: Academia
Grepl, M., Karlik, P, 1986: Skladba spisovné cestiny. Praha: SPN.
Grepl, M. idr., 1987: Mluvnice cestiny (3 - Skladba). Praha: Academia.
Helbig, G., Schenkel, W., 1969: Wörterbuch zur Valenz und Distribution deutscher
Verben. Leipzig: VEB Bibliographisches Institut. Kačala, J., 1982: Semantickâ struktura vety a obsah vety. Jazykovedny časopis
XXXIII/1. 3-10.
— 1989: Sloveso a sémantickâ struktura vety. Bratislava: VEDA.
Merše, Majda, 1995: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: SAZU.
Novak, France, 2004: Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
w v
Pauliny, E., 1943: Struktura slovenského slovesa (Studia lexikâlno-syntaktickâ). Spisy Slovens kej akademie vied a umeni 2. Bratislava.
primitiv premikati se postavljen v ozadje. Isto velja tudi v primerih igrati (se) na računalnik v pomenu 'obvladovati napravo', surfati (surfatipo/v mreži) v pomenu 'pregledovati podatke' ipd.
Tožilniško določilo pomensko poudarja vsebino dejavnosti in z vezij i vo-stnim semom oz. vezljivostnim primitivom obvladati pri glagolskih tvorjenkah tipa diplomirati/magistrirati/doktorirati slavistiko prevlada valenčni sem postati oz. biti/bivati ipd.
Samo enovezljive ostajajo nekatere glagolske tvorjenke (izpeljanke, zloženke) z vljučenimi udeleženskimi vlogami nosilca oz. vršilca dejanja, npr. diskati (diskati cel večer), klošariti (klošaritipo mestu), samoohranjati se (dobro se samoohranjati).
Z vidika obraziljenja vezljivostnih semov se povečuje tudi uporaba glagolov tipa zaasfaltirati, zamoralizirati, zamuzicirati, zmasakrirati, kjer domača predponska obrazila ohranjajo samo faznost.
v
Andreja Zele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
Valency Primitives as Dictionary Realizations
Summary
The purpose of this paper is to present the valency primitives as the smallest semantic-expressional units, especially for the explanation of meanings in dictionaries. At the very beginning it is necessary to draw the distinction between the semantemes (the minimal distinctive units of meaning), which have no realizations of their own, i.e. cannot be expressed as a rule, and the so-called primitives (in this paper they are referred to as valency primitives), which occur as the core semantic-expressional units being capable of realizing their basic contents or meanings and semantic components. Valency semantemes (as categorical semantemes and at the same time
Sgall, Petr idr., 1986: Üvoddo syntaxe a sémantiky (Nëkteré nové smëry v teoretické
lingvistice). Praha: Academia. Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V 1970, 1975, 1979, 1985, 1991. Ljubljana:
DZS.
Snoj, Jerica, 2004: Tipologija slovarske večpomenskosti slovenskih samostalnikov.
Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Toporišič, Jože,1965-1970: Slovenski knjižni jezik I-IV. Maribor: Obzorja.
— 1967: Poizkus modernejše obravnave glagolskih kategorij. JiS XII. 119-127.
— 1980: O strukturalnem določanju besednih pomenov (ob glagolu BITI). Lingui-
stica XX: In memoriam Milan Grošelj Oblata. 151-167.
— 1982: Nova slovenska skladnja (NSS). Ljubljana: DZS. 356.
— 42004: Slovenska slovnica. Prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Založba
Obzorja. 684-685.
Vidovič Muha, Ada, 1986: Besedni pomen in njegova stiliska. XXII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana. 79-91.
— 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Znan-
stveni inštitut Filozofske fakultete in Partizanska knjiga.
-- 1993: Glagolske sestavljenke — njihova skladenjska podstava in vezljivostne
lastnosti (Z normativnim slovensko-nemškim vidikom). SRXLI/1. 161-192.
— 1997: Razmerja med leksemi in homonimija. Uvodna razprava k Slovarju slo-
venskih homonimov Julie Bâlint. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 7-16.
— 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja. Ljubljana: Znan-
stveni inštitut Filozofske fakultete. Wierzbicka, Anna, 1972: Semantic Primitives. Linguistische Forschungen 22. Translated by A. Wierzbicka and J. Besemeres. Frankfurt: Athenäum Verlag.
— 1996a: Semantics Primes and Universals. Oxford, New York: Oxford University
Press.
— 1996b: Jazyk. KuTtura. Poznanie. Moskva: Russkie slovari.
Zic Fuchs, M., 1991: Znanje o jeziku i znanje o svijetu (Semantička analiza glagola kretanja u engleskom jeziku). Zagreb.
Andreja Zele: Vezljivostni primitivi kot slovarske ubeseditve
as integral/universal component parts of lexical meanings) can be realized through a specific type of valency primitives. In these cases the valency primitives function as semantic-syntactic equivalents - usually verbs as typical or basic representatives on the semantic level for individual valency groups, e. g. bivati, čutiti; govoriti/reči, misliti, gledati, hoteti, želeti; delovati, deti, vzeti, igrati (se); spreminjati (se); iti, hoditi. Sub-categorical semantemes as actant semantemes or as possible actant roles - also with regard to /in/definiteness, cause, the passive or the active voice — may be implicitly expressed through verbs, e.g. Dežuje, Sije, Češe (se), Pluži ceste, Stric čevljari, On rad jadra, or lexically realized as /valent/ compléments: Dež gre/pada, Sonce sije, Češe (si) lase, Odstranjuje sneg s cest s plugom / Cisti ceste s plugom, or /modifying/ complements, e.g. /Sončno/ je, Stric dela /kot čevljar/, On rad pluje /z jadri/; it is the figurative use that typically provides for the so-called individual semantemes, e. g. Cvetje dežuje, Oči sijejo, Njegovo vedenje je sončno, Natakarje jadral med mizami / Oblak je jadral po nebu, etc.
In general it can be assumed that there is a systemic tendency in a language to express even the smallest basic semantic units (even categorical and non-categorical semantemes or meaning components, for example) - and in at least some of the cases these can be realized by semantic-expressional primitives.
By identifying all relevant semantic-syntactic components (including the valency semantemes, which are usually the same for the majority of meanings of a given verb) the general syntactic meaning can be determined. This meaning is usually the most typical and the most frequently used in terms of meaning and syntax. On the basis of prevailing or most typical valency semantemes, and consequently the syntactic meanings of a given verb, the obligatory semantic-syntactic valency pattern with predictable actant roles and corresponding actants is formed.
v _ _ _
Andreja Zele, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana
E-pošta: andrejaz@zrc-sazu.si