Stw. 267. V Trstu, v rodilo dna 25. oktobra 1914. Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah (o praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. UrednlSvo: UHca Sv. FranCUka Anikeg« 9t. 20, L nadstr. — Vsi dopisi otj sc poSUiiJo uredništvu lidL Nefnnklmu pisma sc ne sprejemno in rokopisi se ne vračajo, udajateli in odgovorni uradnik Štefan Oodina. Lastnik konsorcij lista .Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroftvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsUkegs iL 20. Telefon uredallhra In uprave itev. 11-57. Nsroialfl« snsla: Za celo lato . ......K 24 — a pri Ista................. I J— Sa tJl BCMtt.........................•1 Zt nedeljtko Izdajo sa edo leto........ 5*20 za pol leta................. Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ...... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Cglasl v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaljna vrsta ............. 2"— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača ln toli se v Trstu. Upreva in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančlJka Asiftega št 20. — PoKnohranilnični račun št. 84I.65Z Ho fronti Vser-Vpres še vedno Izvanredno trdovratni boli. Henriki generalni flob poroča o napredovanju v Argonskem lesn m pri LIHa. - Zopetni raski napadi pil flvsustovu odhiti Uspehi nemških tet ob nerskem prekopu In v Argonskem lisa. BERLIN 24. Velik} generalni stan. 24. oktobra dopoldne. Boji ob prekopnem oddelku Yser-Yp-res so Izvanredno trdovratni. Na severu se nam je posrečilo, prekoračiti prekop s precejšnjimi močmi. Vzhodno od Ypresa in jugozapadno od LH-la prodirajo naše čete med težkimi boji polagoma naprej. Angleške vojne ladje so včeraj čisto brez vsakega pomena obstreljevale O-stende. Tudi v Argonskem lesu napredujejo naše čete. Uplenjenih je bilo več strojnih pušk in vjetih več vojakov. Dva francoska aeroplana sta bila tukaj obstreljena. Severno od Toula pri Flireyju so odklonili Francozi naš predlog za premirje, da bi se pokopalo francoske mrtvece in pobralo ranjence, ki jih leži veliko število na bojnem polju. firtnjertlsRI boji oh belgijskem obrežju. AMSTERDAM, 24. (Kor.) »Het Nie\vs van den Dag« poroča iz Ostburga z dne 22. t. m.: i?e vedno prihajajo belgijski begunci iz smeri Ecloo in poročajo soglasno, da namerava mnogo ranjencev v Brii-gge zapustiti mesto. Bombardiranje pri Midlelkerke in Dixmuidnu postaja od dne j do dne silnejše. Nebo je vso noč raz-i sve Lijeno od topovskih strelov. Po vsem | obrežju je čuti vpitje preplašenih ptic. An- j "'^ški reflektorji napravljajo neopisno ta- j stven učinek. Neki begunec iz Middelkerke je pripovedoval, da so vse vasi, skozi katere je potoval, popolnoma opustošene. 0 bojih oh Aisni in pri Hieoporte. LONDON, 24. (Kor.) Tiskovni urad objavlja poročilo nekega očividca iz angleškega glavnega stana o boiih ob reki Aisne in južno od Nieuporta. Poročilo pravi, da je boj zadovoljiv, ne da bi pomenil odločitev. Levo krilo zaveznikov napreduje kljub odporu sovražnika, znatno. Na desnem krilu ie bil namen, vzdržati pritisk s* jii sovražnika. Vsi boji na severu imajo le pripravljalni značaj. Na severnem ozemlju so zveze slabe, ker je polno močvirja, ki je presekano po številnih prekopih in ribnikih. Sovražnik je obstojal večjidel iz kava-lerije, ki so jo podpirali lovci in strojne puške. Drugje je mnogo več infanterije. Mnogo hiš je predelanih v trdnjavice in po sobah so postavljene strojne puške. Hud spopad je bil na samotnem griču pri Mont de Catsu v bližini Hazebroucka. Tu je padel princ Maks hesenski. Bil je pokopan s tremi angleškimi oficirji na samostanskem zemljišču. Žalosten pogled so nudile razrušene vasi. kjer so pokrivala ceste trupla konj, krav in svinj. Ležala so tamkaj tudi trupla padlih Nemcev, ki so bili pokopani od prebivalcev. Prizor vseh teh podrtij in pogled na lesene križce in s cvetlicami okrašene grobove, je naravnost neopisen. Akcije nemških podmorskih čolnov. BERLIN 24. (Kor.) »VVolffov urad« poroča: 2e poprej, toda ne uradno naznanjena potopitev angleške križarke »Haw-ke« dne 13. t. m. potom nekega nemškega podmorskega čolna, se sedaj uradno potrjuje. Podmorski čoln se je vrnil nepoškodovan nazaj. Dne 20. t m. je neki nemški podmorski čoln potopil angleški parnik »Glitra« s tem. da mu je odprl zatvornice. Posadka te je že poprej rešila na rešilne čolne. Namestnik šefa admiralnega štaba, Behnke. Angleži o svoji armadi. KOELN, 23. (Kor.) »Kolnische Zeitung« piše: Poročila, da se na Angleškem vež-ba 1.200.000 mož. niso verjetna. Moštva na Angleškem najbrž ne manjka, ker je sedaj na Angleškem dosti brezposelnih. Kakor poroča »Oekonomist«, je tam samo takih delavcev, ki so bili zaposleni pri bombažni industriji, preko pol milijona brez dela. Manjka pa Angležem takega o-sobja. ki bi vežbalo moštvo. Angleško časopisje tudi toži, da vojno ministrstvo ni pripravljeno na organizacijo velikih mas, katerim prmanjkuje opreme in orožja. »Times« in veliko drugih listov je pisalo pred kratkim: Tudi Če stoji zadnji kozak na Uralu in če je zadnji hlapec odpoklican iz Bordeauxa, ne bo Angleška Še dolgo za sklepanje miru. Poslala da je do-sedaj samo prednje čete v boj, jedro in velike mase pridejo šele v jeseni leta 1915. Ta Izjava priča lasno, kako počasi napreduje angleška mobilizacija; in to spravlja Francoze v slabo razpoloženje. V uradnih poročilih cenijo Angleži svoje izgube do 10. oktobra na 1541 častnikov in 32.880 mož. To je zelo velik odstotek, ker so Angleži, kakor sami pravijo, poslali dosedaj samo 200.000 mož. Po 10. oktobru pa je bilo še dosti novih izdatnih izgub. Na vsak način se pa Nemci ne vznemirjajo radi angleške milijonske vojske. V naši ljudski vojski se bojuje vsaki za svoje domovje in ne kakor angleški vojak za 9, sedaj celo 15 šilingov na dan. To zvišanje mezde jasno govori o navdušenju angleških prostovoljcev. Naši prostovoljci, ki niso obvezani službi in ki niso še uvrščeni, dajo, četudi niso plačani, svoje življenje za domovino. Teh je 2 milijona, v Avstriji pa 1 in četrt milijona. Tudi ti 3 in četrt milijona bodo izvežbani. K temu pridejo še nemški in avstro-ogr-ski novinci, ki jih je tudi 1 milijon. Od teh se je uvrstilo v oktobru 1914 šele del. Angleškim četam, baje 1.200.000 mož, stoji v Nemčiji in Avstriji nasproti 4,250.000. Iz tega je dovolj razvidno, koliko je dati na angleško baharijo. Angleška težko postavi na kontinent večje čete, ker ?i primanjkuje častnikov. RIM, 23. (Kor.) Glede na izvajanja polkovnika Repingtona v listu »Times«, misli »Tribuna«, da so težkoče glede sestave angleške armade zelo pomembne in izjavlja, da improvizacija armade ni mogoča. Četudi Angleški ne manjka ljudi, ji pa primanjkuje častnikov. Potreba, postaviti na kontinent več večjih čet, mora brez-dvomno spraviti Angleško v težak dilema. Preiskava radi dogodkov v mestu Lowen. BERLIN 24. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča iz Bruslja: Preiskava o dogodkih* v Lovenu, ki je bila poverjena vojaškemu sodnemu svetniku dr. Jorbsu, je zaključena. Zaslišanih je bilo mnogo belgijskih in nemških prič. Ne da bi se smele navajati posameznosti, je dognano, da so bili prebivalci mesta Lovven dne 25. avgusta z raketami v zvezi s četami, ki so izpadle iz Antwerp-na in da so civilisti streljali raz streh in skozi okna. S tem je torej v vsakem oziru nedvomno dognano, da je krivda na strani mestnega prebivalstva in zato so vse obdol-žitve, da so Nemci brez vzroka divjali kakor barbari, brezpredmetne. Dokazano je, da so biser mesta Lovven, rotovž, rešili ravno nemški železničarji, ki so razstrelili sosednje hiše in tako udušili požar. Spomenica nemške vlade na nevtralne države glede stališča Anglije in Francije nasproti londonski pravni napovedi pomorske vojne. BERUN 24. (Kor.) Cesarska nemška vlada je nevtralnim državam odposlala spomenico glede stališča Anglije in Francije nasproti londonski pravni napovedi pomorske vojne. Tu je rečeno: Postavki in razjasnila s katerimi se z dne 20. avgusta 1914 angleška vlada tekom sedanje vojne breka za to, da se hoče ravnati po določilih londonske napovedi vojne z dne 26. februvarja 1909, dvignejo izjavo v bistvenih točkah, s tem pa istočasno posegajo v veljavni narodnostni zakon. Globoko segajoče spremembe londonske izjave se nahaja v določilih o relativni kontrabandi. Londonska izjava glede relativne kontrebande se odstrani in spravi s v^oehom absolutne kontrebande v isto vel] v . S tem nevtralna kupčija, ki je določena v preskrbo prebivalstva vojskujoče se države z rečmi relativne kontrebande, torej posebno s živili, ki veljajo v obstoječem narodnem pravu kot legitimne, postane skoraj iktzorična in tako se tudi kršijo interesi toliko onih, ki se vojskujejo, kot onih, ki so nevtraloL Pariz Bttuieio s poMao sDi BERLIN, 24. (Kor.) »Vossische Zeitung« poroča iz Kopenhagna: Dela na pariških utrdbah se nadaljujejo s podvojeno silo. General Gallieni je ukazal, da se mora odpraviti iz Pariza vse ranjence. Po mnenju strokovnjaških oseb je v Parizu premoga le za do srede decembra. Isti list poroča iz Haaga: Izkušnje sedanje vojne so privedle Francijo do sklepa, da odpravi rdeče hlače in uvede v armadi modrosive uniforme, toda najpoprej se mora porabiti še rdeče blago. Dozdevno armadno povelje cesarja Vilje- BERLIN, 24. (Kor.) Angleško časopisje ponavlja z veliko trdovratnostjo trditev, da je izdal cesar Viljem dne 19. avgusta v Aachnu armadno povelje, kjer govori za-ničljivo o armadi flm. Preneha. Ta govor je v polnem obsegu izmišljen. Cesar Vi- ljem že od začetka vojne sploh ni bil v Aachnu, niti ni izdal podtaknjenega mu armadnega povelja. Hm frocuke tete zi vojno. LONDON 24. (Kor.) »Times« poročajo iz Bordeauxa: Po dvamesečnemu vežba-nju so sedaj pripravljene nove Čete, ki se priklopijo Joffrovi armadi. Mladeniči bodo združeni z rezervnimi oddelki, ki bodo šele sedaj poklicani pod orožje. Računa se, da bo francoska armada pomnožena s tem za pol milijona svežih Čet. Wolfov urad pripominja k temu: Tu je zopet enkrat želja oče misli. Zavezniki se tolažijo vedno z velikimi številkami. Katastrofa angleike torpedovke. LONDON 24. (Kor.) »Times« poročajo: Angleški torpedni čoln »Dryad« se je na severnem obrežju Škotske potopil. Moštvo je bilo rešeno. Avijatik Revmond smrtno ranjen. PARIZ 24. (Kor.) »Agence Havas« poroča: Senator Reymond je bil tekom poizvedovalnega poleta smrtno ranjen od neke nemške kroglje. Pristal je med sovražnimi linijami, a so ga zamogli Francozi z velikimi izgubami rešiti. Reymond je zamogel povedati še pred smrtjo vse rezultate poizvedovalnega poleta. _ Z nemiho-ruskeso bojišrj. Ob vziiođno-oraski meli. BERLIN 24. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. oktobra dopoldne. Zapadno od Avgustova so Rusi obnovili svoje napade, ki pa so bili vsi odbiti. Rusi razpisali 80.000 3*bljev nagrade na glavo vsacega avstrijskega armadnega poveljnika. DUNAj 24. (Kor.) — Iz vojnega časnikarskega stana se uradno poroča: Kako se Rusi vojskujejo, pojasnjuje zadostno neko iz zanesljivega vira došlo poročilo. Na zajetje ali smrt vsacega naših armadnih poveljnikov so razpisali nagrado v zneska 80.000 rubljev. Atentat na tukajšnjega poveljnika, ki se k sreči ni sponesel, je torej razumljiv. Car odtaval roškem saeraUdlssima. PETROGRAD, 24. (Kor.) Car Nikolaj je podelil generalissimu, velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču, v priznanje njegove hrabrosti, energije in neomajne vztrajnosti pri izvedbi vojnih načrtov, ki so priborili ruskemu orožju novo slavo, insignije reda sv. Jurija III. razreda. Za enoletne prostovoljce. DUNAJ 24. (Kor.) Enoletni prostovoljci, ki so nastopili prezenčno službo v tem letu, prostovoljno ali za vojno dobo potrjeni obrambni obvezanci, ki imajo znanstveno sposobnost za enoletno prostovoljno prezenčno službo, dalje bivši enoletni prostovoljci, ki niso mogli vsled izbruha vojne izvršiti ponovitve izkaza o praktični (teoretični) sposobnosti za nadomestne oficirje, zamorejo biti imenovani za kadete v rezervi, če pokažejo uspehe kot četni poveljniki ali se odlikujejo z izvrstnim nastopom pred sovražnikom. Vse te osebe pa morajo biti brezpogojno sposobne za oficirske aspirante. Pravica do imenovanja pripada poveljniku čet Pri četnih oddelkih (četnih formacijah), ki so trajno ločeni od glavnega dela ali ki niso nikjer v vporabi, preide ta pravica na poveljnika samega, če je ta štabni oficir, sicer pa na prvega predpostavljenega Štabnega oficirja ali generala, ki ima trajno pravico poveljevanja četnim formacijam. Nadvojvoda Fran Salvator v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 24 (Kor.) — Nadv jvoda Fran Salvator je prišel sem in nadzoroval danes predpoklne lazaret kluba nacijonalne stranke. Nadvojvoda je zagotovil vodstvu bolnišnice^ da sporoči N|. Veličanstvu o tem, kar se je zgodilo in se je pri tem tudi podpisal v spominsko knjigo. Ogledal d je tudi vojaško bolnišnico in pa nabiralnico »Rdečega križa". Ob 1. uri se je nadvojvoda odpeljal. Nadvojvoda Fran Salvator v Os jeku. OSJEK 24 (Ker.) Nadvojvoda Fran Salvator se je včeraj s posebnim vlakom pripeljal semkaj. Obiskal je vse bolnišnice in nagovoril marsikaterega ranjenca. Iz Osjeka se je nadvojvoda odpeljal v Pe-čuh. TilniMi m i olji li lit I vtookl Ml DUNAJ 24 (Kor.) Vpisovanje na poljedelski visoki šoli za zimski semester se vrši od 2. do 16. novembra. Predavanja pričnejo dne 7. prosinca 1915., ako tega ne preprečijo neprevidljive zapreke in pa ako se priglasi zadostno število slušateljev. Nadvoivodinj! Marija Jožefa in Izabela obiskali ranjence v dunajski bolnišnici. DUNAJ 24. (Kor.) Včeraj popoldne sta prišli nadvojvodinji Marija Jožefa in Izabela zopet v dunajsko bolnišnico, da obiščeta ranjence. Obiskali sta več klinik in oddelkov, kjer sta govorili z ranjenci zelo prijazno in se tudi zanimali o njih stanju. Mudili sta se v bolnišnici približno dve uri. Preureditev vojaške oskrbe. DUNAJ, 24. (Kor.) Ministrski predsednik grof Stiirgkh je sprejel danes, kakor poroča »Rathaus Korrespondenz«, dunajskega župana dr. \Veisskirchnerja, ki je predložil prošnjo dunajske občine glede pravočasne spremembe vojaško-oskrbo-valnega zakona in zakonitih določil glede preskrbe vdov in sirot oficirjev in moštva. Ministrski predsednik je izjavil, da vlada v polnem obsegu priznava potrebo nove ureditve vojaške oskrbe in pripomnil, da je vojna uprava tozadevno že dala inicijativo pri obeh vladah. Vlada posveča temu važnemu vprašanju največje zanimanje in bo tudi gledala, da bo rešeno. Cesar zaprisegel novoimenovanega finančnega ministra, barona pl. Engeia. DUNAJ, 24. (Kor.) Nj. Veličanstvo cesar je danes dopoldne v Schonbrunnu zaprisegel novoimenovanega finančnega ministra barona pl. Engeia in ga nato vspre-jel v avdijenci. Dr. Nordo Fprrero, profesor laringologije v Rimu profesorlu dr. KilUanu v Berlinu. BERLIN 24. (Kor.) List »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« priobčuje pismo profesorja laringologije na vseučilišču v Rimu, dr. Nordo Ferrero, ki je naslovljeno na berlinsko laringologično društvo v roke tajnega svetnika, profesorja dr. Killia-na. Pismo se glasi: Nikdar se nisem tako živo spominjal svojih kolegov onstran Alp kakor sedaj, kolegov, s katerimi smo se pri mednarodnih sestankih pobratili v imenu znanosti, ki ne pozna mej in v imenu človečanstva, onega sadu vseobče kulture. Na čaru onega spomina se razbije obrekovanje barbarizma, ki se ga proti Nemčiji poslužujejo kot zadnje sredstvo, proti Nemčiji kot onemu narodu, ki je skozi celih 19 stoletij negoval vedo in civilizacijo, od katerega naroda imamo največ in najboljše, kar znamo, od katerega so se učili tudi oni, ki ga sedaj napadajo. Na vas, čislani gospod profesor berlinskega Iaringologiškega društva, kateremu pripadati mi je čast, naslovljam to odkrito priznanje. Vsprejmite ga in zajedno mojo iskreno željo, da se hitro povrne mir, ki naj osreči veliki nemški narod. Sporočite te moje želje tudi kolegom, katerim, kakor Vam, pošiljam iskrene pozdrave. MonarhistiČni nemiri na Portugalskem. LYON, 23. (Kor.) »Le Journal« poroča iz Lizbone: Dne 20. in 21. oktobra so se vršili po raznih krajih Portugalske mo-narhistični nemiri. Lizbona je bila vsled u-ničenja brzojavnih črt in železniškega tira popolnoma odrezana od severne Portugalske. V Mafri je neki monarhistični oficir s 100 civilisti zaplenil zaloge orožja v vojaški šoli in skušal vojaške gojence pripraviti k uporu. Iz Lizbone so odšle čete proti Mafri. Rekonstrukcija nizozemskega kabineta. HAAG, 23. (Kor.) Današnji »Staats Cou-rant« objavlja odpustitev finančnega ministra Bertlinga. Za njegovega namestnika je bil imenovan poljedelski minister Traub, ki obdrži začasno tudi svoj prejšnji portfelj. Radi izgredov proti Nemcem v Londonu aretiranih policija nI kaznovala. LONDON 23. (Kor.) Londonski policijski sodnik je rekel, ko so mu pripeljali več oseb, ki so bile aretirane radi izgredov proti Nemcem, da hoče spregledati to, kar se je zgodilo, ker način, kako se vojskujejo Nemci, vznemirja in draži ljudstvo. Mi, pravi, pa ne smemo zgubiti glave in moramo vedno misliti, da smo Angleži. Čavlev luijska Macedonce na upor proti Srbiji. SOFIJA 24 (Kor.) Znani macedonski četovodja, Peter Cavlev, objavlja v »Kambani« oklic na Macedonce, kjer jih poživlja, da naj se v očigled neprestanim grozovitostim Srbov proti bolgarskemu prebivalstvu, vrnejo na svoja domovja in osvobodijo svoje rojake. Trozveznl vladarji ne bi imeli ničesar proti temu, I tripleententa pa nima pravice do oporeka nja, ker vozijo ruski parniki denar in o-rožje v Srbijo in podpirajo s tem smrtne sovražnike Bolgarske. Vsi Bolgaii mo rajo iti proti svojim tiranom, da raztrgajo verige srbskega suženjstva za ve^no. Mednarodna komisija za nadziranje uje U nlkov. PARIZ, 24. (Kor.) »Petit Parisien« po roča: Pariški poslanec Desplas je predlagal ustanovitev mednarodne komisije za nadziranje ujetnikov. Komisija, ki naj bi ji predsedoval ameriški veleposlanik, naj odpošlje delegate v nemška in francoska mesta, kjer se nahajajo ujetniki. Telefonski pogovori se nadzirajo. DUNAJ, 24. (Kor.) Občinstvo se opozarja na to, da se med vojnim stanjem telefonski pogovori nadzirajo. Če se pri tem konstatira, da se telefon Izrablja za |/oro čanje vznemirjajočih vesti glede vojnih dogodkov, se zamorejo po § 36, točka 1 o telefonskega reda ona govorilna mesta, odkoder prihajajo taki nedovoljeni pGgo-vori, zapreti._____ Kolera v Avstriji. DUNAJ, 24. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 24. t. m. je bil konstatiran po en slučaj azijatske kolere v Breznu pri Mlad.' Boleslavi in Jjžerovu in Neugasse pri O lomucu na Moravskem. V Jožefovu in Neugasse gre za vojake, ki so došli s severnega bojišča. V Kremsu na Nižjeav-strijskem je bilo konstatiranih 105 slučajev kolere. Pri tem gre, kakor že pri poprej navedenih 23 slučajih za vojaške osebe, ki so došle v skupnem transportu iz Galicije. ___ Francozi izgubili že 21 generalov. BERN 24. (Kor.) »Bund« citira članek z naslovom »Krvni davek francoskih generalov«, ki je izšel v »Perserveranzi« in ki pravi, da je padlo dosedaj najmanj 21 francoskih generalov ali v generalski poziciji se nahajajočih oficirjev, med njimi 4 divizijski poveljniki: Bridoux (ne Ey-doux) 5. kavalerijske divizije, Battisti 37. pehotne divizije, Raffuel in Marcot 81. pehotne divizije in pa 17. brigadnih generalov ali polkovnih brigadirjev. Tudi Angleži so, kakor poroča »Daily Mail«, izgubili že več zbornih poveljnikov. Abslnt prepovedan v Parizu. BASEL 23. (K.) Tu izhajajoči »Tempsa z dne 21. t. m. priporoča odlok pariškega vojaškega guvernerja, da se absint ne sme prodajati, v posnemanje in hvali to odredbo izvanredno. Če bi se hotelo zlo ki razjeda francosko pleme, alkoholizem, zatreti istočasno z vojno proti barbarstvu, bi morali pričeti Francozi tudi z vojno proti alkoholu. Žrtve min. GOETEBORG 24. (Kor.) Švedski parnik »Alice«, ki je peljal koks z Angleškega v Ooeteborg, je pri Lovvestoftu zadel na mino. Od posadke se pogreša 9 mož. Pognlnnlo Anglije s Portugalsko. LONDON, 23.(Kor.) Reuterjev urad poroča iz merodajne portugalske strani, da je bila Portugalska od začetka vojne v ozki zvezi z angleško vlado, da premotri, kako bi se zamogla določila zveze najbolje udejstviti. O gotovih vojaških posameznostih glede pripomoči Portugalske se vrše še posvetovanja in bodo končana v par dneh. Rojalistično gibanje je brezpomembno. Razpravo proti atentatorjem Prlnćlpu ln sodrusom. SARAJEVO 24. (Kor.) Po dokončani dokazilni razpravi je imel državni pravd-nik svoj obtoževalni govor, v katerem je rekapituliral rezultat glavne razprave. Ta je podala neovrgljiv dokaz, da se Je Srbija, ki ima zahvaliti svoj samostojni obstoj in pa pridobitev veliko ozemlja v prvi vrsti in glavno Avstro-Ogrski in ki vedno temu nasprotno proti Avstriji nastopa sovražno, vspodbujena od despotične carjeve države, katera Srbijo proti Avstro-Ogrski porablja vedno v svoje svrhe, pik stila zapeljati tako daleč, da je hočeta Imeti na jugu med Slovani isto vlogo, kol, Rusija na severu. Zapeljana od te mega*J lomanije se Srbija ni ustrašila ničesar, da bi pod krinko jugoslovanskega edinstva v pokrajinah, kjer prebivajo južni Slovani, Stran II. •EDINOST« It. 267. V Trstu, dne 25. oktobra 1914. v prvi vrsti v Bosni in Hercegovini, delala na to, da se te pokrajine združijo s srbsko državo. Kakor le dokazano, sta »topila z morilci večkrat v dotiko tudi tam vojni minister in celo srbski prestolonaslednik proti vodilnim državnikom monarh Je in prpti umorjenemu prestolonasledniku Vse drugo je storilo orodje frbske vlade - »Narodna obrana«, ki je £astrupila vse sloje avstro-ogrske monarhije. ki je za to pridobila kulturelna, gospodarska in financijelna društva v Bosni in Hercegovini, katera društva so bila »Narodni obrani« orodje in sredstvo za preobratno delovanje in velikosrbsko propagando in veleizdajalstvo proti monarhiji. Po izpovertbah obtožencev, ki se krijejo, bil umerjeni prestolonaslednik namene n sxbskih vladnih krogov na potu. Ti so sklenili, da se ga na vsak način iz-nebe. Srbska vlada Je preskrbela zarotnike z denarjem in z orožjem. Sarajevski umor je samo nov član dolge verige hudodelstev, ki jih je srbska vlada proti monarhiji v svoje imperialistične smotre ali «amo zanetila ali pa tudi popolnoma izpeljala. Državni pravdnik predlaga nazadnje za obtožence kazen, kakor je ista omenjena v obtožnici. Človek pozabi, kol le smrt Neki francoski motorni kolesar, ki je bil zadnjih i4 dni na fronti v vednem ognju, pripoveduje o svojih utisih: Prišel sem, pravi, nekoč na trg nekega majhnega mesteca v ozadju vojne črte. Meščani so, kakor navadno, opravljali svoje posle, vojaki pa so, roke v žepih, brezbrižno postopali okoli. Ne morem, pravi, pojmiti razlike med vojno črto in tem trgom. Komaj je eno samo uro od te-gs, ko sem bil še v strelnih jarkih in ko so eksplodirale granate povsod okoli mene. Vojaki okoli mene so bili vsi samo še stroji. V vednem ognju človek popolnoma pohabi, da je človek in to je edino prav, sicer bi morali vsi ponoreti. Ne zavedaš se več niti trpljenja, niti nevarnosti; spolnjuješ prejete ukaze, ne vedoč, kaj pomenijo. Pozabiš celo, kaj je smrt. V začetku sem vedno, če sem v oi,nju prenašal poročila, stopil s kolesa, če je počila kaka granata ter sem vedno tudi dobro pregledal. Če pride še kakšna. Sedaj se ne zmenim več za take stvari. Tudi bi ne moglo biti drugače. Pred dvema dnevoma je raztrgala granata mojega pajdaša, ki je vozil 20 metrov za menoj. To ni napravilo na moje živce niti najmanjšega vtisa več. Samo živine smo še, pravim. Zato se mi zdi tudi nekam kemično, ko se naenkrat zopet nahajam sredi civilizacije. Človek si ne more predstavljati grozne, srtahovite sile granat in pa tega, kako mak) škode iste povzroče v celokupnosti. Štel sem nekoč Seststo granat, ki so padle tekom četrt nre na malenkosten prostor, ne da bi bile ubile kakega vojaka. Tako mi, kot Nemci prežimo drugi na drugega v naših jarkih ter skušamo izvohati, kje je sovražnik. Nam je ukazano, da se ne smemo čisto nič Izpostavljati. Kroglje frče neprestano preko nas in zanimivo je videti, kako človeka žene radovednost vun, da bi si malo ogledal položaj. To je že strast, ki je večkrat ni mogoče brzdati. Nekoč sem prinesel neko povelje do vasi, ki so jo ravnokar zavzeli Nemci. Na koncu vasi je bila cesta zabarikadirana, v kolikor so to mogli naši v naglici storiti. Dvajset metrov v razdalji so bili nemški jarki. Barikade nismo zasedli, ker jo je sovražni o-genj dotikal. Stala pa sta tam dva naša izvrstna gtrelca. ki naj bi streljala vsakokrat, ko zapazita kako nemško čelado. Nisem mogel več brzdati svoje radovednosti, da bi ne videl ljudi, s katerimi se bijemo. Gnala me je neka skrivna sila do barikade. Se! sem ter se skril za našim strelcem. Videti ni bilo prav ničesar, niti en sam mož se ni prikazal med jarki, kjer so Nemci ležali skriti, četudi so njih krogle udariale na barikado in frčale ter nam C" nžgale na ušesa, tako da bi bil čisto hko zadet. Kako težko je vedeti, kaj se dogaja v deželi, kjer se vleče vojska čez hrib in dol in kjer se napadi :n odbijanja napadov vr^e tako krito, je razvidno iz naslednjega dogodljaja. Naš in levi naš sosedni zbor sta napadla na neki visoki planjavi nekaj hiš, ki bi bile dale izvrstno pozicijo. Na^ ši vojaki so po rebru dospeli gori na planjavo ter prepodili sovražnika. Tega pa PODLISTEK Vihar In tišina. Preval iz laSOnt H. C j Maks,« je zaklicala soproga, ko je čula, da grem po hodniku. V duhu sem primerjal strastveno entuzijastično Fulvio s to lenobno malo ženo. ki se je zadovoljevala s tem, da me kliče iz svoje mehke i-ostelje, ne da bi jej bila vest o mojem odhodu dala moči. da si nadene slape. In telo Fulvie, zamrznjeno kje v prepadih Mont Blanca. sem si domneval manje mrzlo, nego mojo soprogo. Vendar sem vstopil, jo poljubil v naglici in rekel: »Odpotovati moram; ne vstajaj, mogla bi se prehladiti! Z Bogom!« In hitel sem na kolodvor. Odpotoval sem s prvim vlakom. Vrgel sem se v kot ku-peja in sem še enkrat prečital manuskript Fulvie, ne da bi bil občutil ni najmanjo trpkost ali nevoljo napram Fulvii. Sedaj, ko sem vedel, do kakega konca jo je spravila moja ljubezen, občutil sem nje višjo drugi naš oddelek ni mogel vedeti, zato mi je bilo ukazano, da najhitreje kot morem, vozim, da sporočim Imenovanemu oddelku, da naj prodira naprej tudi on. Rabil sem približno pol ure, da sem prišel k oddelku. General je zapovedal prodirati, njegovi voiaki so hiteli naprej proti od prvega našega oddelka zavzeti planjavi. Ko so bili že malodane na vrhu, so prišli v strahovit ogenj. Med tem časom namreč, ki sem ga jaz porabil, da sem sporočil ukaz, so si bili Nemci že zopet priborili nazaj svojo prejšnjo pozicijo. To Je bilo že pred enim tednom, in še zmiraj se borimo za ta grič, mi in Nemci, in vsaki poskuša vse mogoče, da bi prepodil sovražnika. Zanimiva rozmotrloanja o vojnah. Vojna je posledica političnih odnošajev med poedinimi državami, a razumeti moremo vojno le tedaj, ako smo izpoznali njeno ozadje, ki je tvorijo nacijonalne, gospodarske in kolonijalne diference med vo-jujočimi strankami. Vojna in politika sta v najožji medsebojni zvezL Nemški vojni pisatelj Clausewitz pravi, da sta vojna in politika takorekoč le dve različni proceduri v eni in isti stvari, le sredstva so različna. Vojna ima oni isti cilj, ki ga politika ni mogla doseči. Vodilni državnik izroča po tej teoriji za časa vojne napovedi vodstvo postopanja vojaškim rokam. Cesar diplomacija ni mogla doseči mirnim potom, to naj dosže vojska s silo. Ako s tega stališča motrimo letošnje dogodke, potem nam bo lahko odgovoriti: kak clli ima sedanja vojna! Splošni odgovor na to vprašanje se glasi: cilj sedanje, kakor vsake vojne je, da se uniči oborožena sila sovražnika. Vojaštvo, armada, oziroma njeno vodstvo mora imeti edino ta cilj pred očmi. Popolna zmaga nad sovražnikom — to je vojaški idejal. Praksa pa je često mnogo skro-mneja. Politična premišljenost smatra često za koristno, da se zadovolji le z delnimi vspehi. Ko je Prusija leta 1740. premagala našo armado, ni popolnoma izkoristila te svoje zmage, ampak se je zadovoljila z odstopom sedanje pruske Šlezije. Tudi v vojni leta 1866. je Pismarckova politična premišljenost omejila idejale pruskih generalov: Prusija ni šla za tem, da uniči Avstrijo, marveč za tem, da si zagotovi hegemonijo v nemškem »bundu«. Tudi francosko-nemŠka vojna leta 1870. dokazuje, kako ozko so spojeni politični in vojaški cilji. Po velikih zmagah nad francosko armado, po vjetju Napoleona III., po zavzetju Pariza so imeli nemški generali francosko v svojih rokah, pak bi bili mogli nadaljevati svoje operacije do popolnega podjarmljenja države. Cilj pa bi bil: da se Alzacija in Lotaringija osvojita in da se s krvjo in železo-Ti izkuje ujedinjenje Nemčije — ta cilj je bil po zavzetju Pariza dosežen in so tako odpadli vzroki za nadaljnje vojevanje. Angleško-burska vojna je nastala vsled imperialističnih teženj angleške države. Buri so se borili proti tem težnjam za svoj obstanek. Odločilnega pomena je tudi trenotek vojne napovedi. O tem, kdaj se ima poseči po orožju, odločuje zopet politik — državnik. Ta mora izrabiti čas, ki je za njegovo državo najprimerneji. Zato mora vedeti, kdaj je lastna armada najbolje, a sovražnikova najmanje pripravljena za vojno, in mora dobro poznati tudi stanje lastne in sovražne oborožene sile. O vojni odločuje vedno politik in nikdar vojak. Zgodovina bo nekdaj sodila tudi o vzrokih in provzročiteljih sedanje vojne. Odgovornost, ki pada na državnike za vsako vojno, bo posebno velika za sedanjo, v kateri gre za neštevilne milijone in strahovite hekatombe človeškega življenja. Za tako vojno se sme sovražnik odločiti samo tedaj, ko je obstanek države ogrožen. Tudi o tem ima še soditi zgodovina. Vsa zgodovina evropskih vojen nam nudi izgledov, ki kažejo, kako so posamezne države šle z oboroženo silo za političnimi cilji, ali zgodovina nam kaže tudi to, da vojujoče države niso vselej dosegle svojih ciljev. Rusija si je hotela leta 1904 izsiliti pot na morje daljnega Vzhoda. Ni se jej posrečilo. Tudi Napoleonov pohod v Rusijo leta 1812 se je izjalovil, ker Je bila Rusija teritorijalno prevelika« da bi se jo moglo definitivno poraziti. Manja država hitreje in laglje podlega! Kaj je torej politični cilj sedanje vojne? Najznačilneja in morda tudi najpravilne- vrednost in svojo krivico. Uboga Fulvia! Kako zelo me je ljubila! Kako srečen bi bil ž njo! In tarnal sem radi svojega sedanjega stanja; in to tarnanje jo je maščevalo. Nisem pazil na čas, ne na izmenjavanje vozov, postanke, na kratko: na ničesar. Imel sem le eno misel: »Fulvia!« Pričakoval sem le ene besede: »Chamounix«. Slednjič sem dospel, po božji volji, ne da bi vedel, kako. Namestil sem se v gostilni m najprej sem povpraševal, dali se ni na zadnjih turah na Mont Blanc dogodila kaka nesreča. Ne. nič se ni zgodilo. Tam me vsaj niso smatrali za zblaznelega. Vprašanje je bilo naravno. Mogel sem imeti brata, očeta, ali sina, o katerem nimam nikakih vesti. »Ali od začetka tega meseca so hodili na Mont Blanc?« »O da, nekateri!« »Niste opazili med njimi neke dame?« »Dame? O da, več nego eno!« »In ... . ali ni ta dama ponesrečila na Mont Blancu?« »Ne!« Gostilničar je menil, da more to zanikati. Nič takega niso čuli. Pa vodniki? Želel sem govoriti z vodniki. Poklicali so jih ja formula pravi, da gre za prvenstvo v Evropi, ali celo za hegemonijo vsega sveta. Ena ln druga skupina vojujočih držav gre za tem ciljem. Na bojnem polju se odločuje, komu ima pripasti svetovni promet. Obseg in mero vspeha bodo odločali zopet politiki in ne vojaki. Vojna izvira iz politike in se tudi potem končuje v njej. Silna važnost današnje vojne se ovaja v dejstvu, da ne gre za delne vspe-he, ampak za cilje — obstanka. Bolj nego kedaj se danes na evropskih bojiščih bore armade kakor prave zastopnice evropskih narodov — in ne držav! To je karakteristikon sedanje vojne. 0 amputacijah v «ojnL Začetkom sedanje vojne je došel k enemu izmed prvih dunajskih zdravnikov neki siromak, ki je prosil zdravnika, da bi mu uslišal njegovo prošnjo. Zdravnik je privolil in Človek, ki se je pojavil pred njim, bil je to neki starejši meščan, ga je zaprosil, naj bi v sedanji vojni nikomur ne odrezal ne roke ne noge. Nikar ne ustvarjajte iz ljudi pohabljence, le rekel, ker je bolje, da jih lepo pustite, da mirno umro, potem vas njegovi svojci vsaj ne bodo preklinjali. Je nekaj resnice v tem, kar je rekel ta siromak in kakor se zdi, ima tudi velika večina ljudi enake pojme o zdravljenju v vojni. Med narodi žive še iz davnih Časov spomini na one stare kirurge, ki jim je bil nož edino zdravilo v vojni in v mirnem času. Ljudje si tudi sedaj ne morejo drugače predstavljati zdravniške znanosti, zlasti sedaj v vojnem času, kjer je odrezana noga ali roka še ena manjših strahot. Glavni princip moderne kirurgije je, da se ne odreže niti eden del telesa, ampak, da se ga skuša ohraniti, samo, če je sploh mogoče. So pa tudi slučaji, kjer ni niti mogoče odrezati bolni del, če pa se odreže, potem pa že pač ni bilo drugega izhoda. Konečno pa je čisto pravilno naziranje, ki je zastopajo danes mnogi zdravniki, da je namreč bolje ohraniti bolniku eno samo nogo zdravo, kakor ga pustiti umreti z dvema, in bolje je tudi, da je človek zdrav z eno leseno nogo, kakor da se muči celo življenje z eno bolno in z eno zdravo. Vsekakor pa je sedaj jako malo slučajev, da se odreže komu kak del telesa. V eni največjih bolnišnic na Dunaju ni bilo med več tisoč ranjenci niti enega takega slučaja in podobno je tudi po drugih bolnišnicah. Na drugi strani pa eksistirajo tudi slučaji, da je čisto majhna in neznatna pokrajinska bolnišnica odrezala že zelo veliko število delov telesa. To je tolmačiti tako, da se nahaja dotična bolnišnea čisto blizu bojnega polja in je šlo torej predvsem za težke slučaje, kjer pač ni bilo druge pomoči, kakor amputacija. V zadnji balkanski vojni je bilo silno mnogo amputacij, tako, da je na Balkanu jako veliko število vojnih invalidov, ki o-stanejo celo svoje življenje breme za državo. Krivo je bilo temu v prvi vrsti to, ker so imele vse balkanske države premalo zdravnikov in je bilo zato dosti tako zastarelih slučajev, da je bila amputacija še edina rešitev za ranjenca. Samo na Ce-tinju je neki nizozemski zdravnik odrezal okoli 50 nog in rok in ta je bil tako nesrečen ali pa nesposoben, da mu je večina njegovih bolnikov kmalu po amputaciji u-mrla. Pri nas so taki žalostni slučaji vsekakor izključeni, ker imamo dosti zdravnikov in bolnišnic, kjer dobe naši ranjenci popolno postrežbo. Naravno je, da se vsak bolnik boji amputacije in je treba že precej inteligence, da človek pristane nanjo. Pripoveduje se o jako ganljivem in tužnem slučaju, ki se je dogodil prejšnje dni v neki dunajski bolnišnici. Nekemu mlademu vojaku je granata tako razmesarila nogo, da je bila samo ena rešitev: ali odrezati nogo ali u-mreti. Ko ga je zdravnik vprašal, če privoli v amputacijo, je odgovoril brez vsakega pomisleka, da hoče raje umreti nego živeti brez noge. Zdravniku je bilo žal za mladeniča, ki bi zamogel še dolgo časa živeti z leseno nogo in je vprašal načelnika bolnišnice, kako naj bi pripravil mladeniča do tega, da bi privolil v amputacijo. Poslali so k njemu duhovnika, da ga on pregovori, a tudi to ni nič pomagalo. Imam doma mater, je rekel mladenič, kako naj bi me ona živela, ko še sama nima ničesar. Načelnik mu je nato odgovoril, naj nikar ne premišljuje o tem, ker bo dobil vsak dan po dve kroni od države. Naravno, da je bila to samo pretveza, ki se je je poslužil načelnik, da bi rešil bolniku več. Dva teh sta spremljala neko družbo, v kateri so bile dame. Ali nesreča se ni dogodila nikaka. Hotel san jim dati opis Fulvie, toda niso se spominjali na to. Odgovarjali so mi protislovno — sedaj z da, sedaj z ne. Morda je bila Fulvia preoblečena za moškega. Ni pisala tega, ali utegnila je storiti. Prečital sem še enkrat ono stran pisma, kjer je površno opisala svojo opremo za turo. Nič mi ni bilo pojasnjeno. Ti predmeti so mogli služiti za oba spola. Vreme je bilo krasno in vodniki so se jezili, da sem jih pozval radi tega, ker so našli le nadležnega povpraševalca. Odgovarjali so le z nevoljo in slabo prikrivanim zasmehovanjem. Eno pa je bilo gotovo: v vsem mesecu ni bilo nobene nesreče na Mont Blancu. Fulvia je morda izpre-menila svojo namero — sem si mislil. Ko se je nahajala v tuji deželi, v samotnih vaseh, kamor ne seza žurnalistika, da bi zbirala vsakdanje dogodke in oživljala ž njimi svojo indiskretno kroniko, je morda našla sredstev in poti, da je napravila konec svojemu življenju, ne da bi izpostavila, da jo reši velikodušje potnih tovarišev. Ta misel mi je jemala pogum. Kje in kako naj jo najdem? Odpotoval sem nazaj v Turin. življenje. In res je vojak takoj privolil v amputacijo, ker mu je bilo več na tem, da preživi svojo mater, kakor pa samega sebe. Će bo po vojni tudi faktično kaj dobil, je veliko vprašanje, toda ko mu izginejo prve bolečine, bo gotovo tudi sam hvaležen zdravniku za plemenito dejanje. DomaČe vesti. Iz zaporov v Ljubljani so bili zadnje dni izpuščeni: gg. G a j o B o n e f a č i č, Ivan Kušar in Anton Andrijčič, poslanec in deželni odbornik v Istri. Poslednji je že odpotoval iz Trsta v Poreč, da prevzame zopet svoje posle pri deželnem odboru. Da počasti spomin svojega r-njkega soproga, je izročila gospa vdova Vučković, roj. Moro, g. drž. posl. M. Mandiču 150 K in sicer 50 K za žensko podružnico CMD. v Trstu, 50 K za * Hrvatsko Školsko društvo v Trstu" in 50 K za „Dijaško podporno društvo v Pazinu". Prisrčna hvala v imenu obdarovancev. Pogreša se Janko Drobnič, četovodja, nekdaj zastavonoša 97. pešpolka 7. stotnije. Omenjeni je visoke ter krepke rasti in rodom Novomeščan. Njegovo bivališče je bilo v Metliki. Od prve polovice avgusta izostal je vsak sled o njem. Komur bi bilo kaj znano o njegovi usodi, naj blagovoli sporočiti na naslov: Ludovik Pirnat v Kamniku, Gorenjska. Fran Hvala, infanterist 97. pešpolka, 13. stotnije, se pogreša že od 23. avgusta. Ta dan se je zadnjič javil z bojišča v Galiciji. Če bi slučajno kateri njegovih tovarišev kaj vedel o njem, je naprošen, da to sporoči njegovi soprogi Mariji Hvala, Skedenj štev. 1231. O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v prostorih društva „Austria" je bil včeraj sprejet Ivan Dušica od 15. stotnije 47. pešpolka. Odpuščeni so pa bili iz te bolnišnice in poslani na dopust na svoje domove do popolnega okrevanja Ivan Gernanis od 7. pešpolka, doma iz Hriba v Istri, Fran Ban od 97. pešpolka, doma iz Rofa, Ivan Gerik od 97. pešpolka, doma iz Vogerskega, Josip Misnowsky od 5. lovskega bataljona, doma iz SziIogyja in Josip Pefrik od 18. pešpolka, doma iz Olomuca na češkem. — V pomožno bolnišnico v zavodu „Avstro-amerikane" so bili sprejeti Oton Reinprecht od 3. topničarskega polka, Ivan Fredrich od 1. stotnije 27. pešpolka, Duka Silvan od 3. artiljeriske zaloge, Henrik Ga-bovitz od 7. stotnije 32. pešpolka, Viktor Verša od 3. artiljerijske zaloge, Josip Svagelj od 5. stotnije 3. pešpolka, Alojzij Skrbič od 3. stotnije 27. pešpolka, Ivan Mihelj, črno-vojniški železničar, Kristijan Kropfitsch od 23. domobranskega pešpolka, Josip Zawor-sky od c. kr. mornarice (iz Ostenda), Anton Lnridan od 2. in Ivan Žafran od 1. stotnije 87. pešpolka ter Batlosan Benčič od 3., Andrej Dominec od 8., Anton Legovlč od 16. in Peter Fioretti od 3. stotnije 97. pešpolka. — V petdnevno opazovalno dobo je bilo v to bolnišnico sprejetih 8 vojakov, a drugih 8 jih je bilo iz te bolnišnice pušče-nih na dopust. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti črnovojniki Hektor Fereatti, Peter Hussu in Peter Zornada. Skoraj po dveh letih je prišel v roke policiji 20 letni brezposelni natakar Rudolf Lach, ki prenočuje na ljndskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi. Policija ga je namreč iskala, ker je še meseca januvarja 1. 1913. osleparil gospo Ivanko Aderjevo za 180 K. Bii je namreč pri gospej Aderjevi na hrani in na stanovanju, ter je nekega lepega dne izginil, ne da bi plačal rečeni znesek, ki jej ga je bil dolžan na hrani in na stanarini. Dasiravno ga je policija ves ta čas iskala, se je znal Lach vendar ogibati, da jej ni prišel v roke. Prišel jej je pa slednjič v roke predvčerajšnjim, in sicer zato, ker je gosp. Martinu Slekoviću, stanujočemu v Rocolu št. 41 ukradel zlato verižico, vredno 100 kron. Izvohani in aretirani uzmoviči. Pred par tedni so tatovi vlomili po noči v toba-karno v ulici G. Carducci št. 41 in odnesli znamk, kolkov, tobaka, smodk in svalčic za kakih 400 kron. Včeraj se je pa funkcionarjem policijskega komisarijata v ulici dei Bachi posrečilo, da so izvohali in aretirali dotične tatove. Ker pa policija išče še njih sokrivce, ne smemo priobčiti imena aretiranih. Umrli so. Prijavljena dne 24. t m. na mestnem fizikatu: Skočir Katarina, 70 let, ul. della Guardia št. 6; Norbido Anton, 47 let, Milje št. 455. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 23. t m. Opelt Jaro-slav, 50 let. Cim sem dospel, odpeljal sem se v Via Roma štev. 10. Ali minolega novembra je Fulvia zapustila to stanovanje. Pohištvo je prodala in odpotovala v Ameriko. Ono malo dni, ko je bila po svojem povratku v Turinu, je ložirala v gostilni. Ali, v kateri? In kaj bi mogel izvedeti tam? Ali ni možno, da se je gostilničarju zaupala? Razun tega mi je pisala šele iz Chamou-nixa! Ali ni bilo možno, da je šele tam napravila svoj načrt? Potovanje moje v Turin je bilo popolnoma odveč. Za hip mi je prišla misel, da bi se obrnil do pisarne za poizvedovanja. Ali zdelo se mi je, da bi skrunil Fulviin spomin, ki je hotela tako tajinstveno prikriti svojo smrt. Naj je še tako silna vihravost, ki nas sili k nepremišljenim dejanjem, in naj bodo konci in Čut-stva, ki jih odnašamo seboj, taka ali taka, vendar se končno vračamo domov. Med odhodom, večnim poizvedovanjem in razmišljanjem in tajnimi solzami je minulo osem dni. V jutro osmega dneva sem, žalosten in potrt, naveličan svoje minulosti in sedanjosti, z obupom v srcu, vzel na kolodvoru Porta nuova listek in sem od-* potoval v Milan, (Dalje.) 1 Vesti iz Gorlšltf. Mature v Gorici. Vsled odloka naučne-ga ministrstva se Je vršila že v četrtek matura za one sedmošolce, oziroma osmošolce, ki morajo sedai k vojakom. Na gimnaziji so napravili maturo ti Slovenci: Černovic Marij iz Gorice, Fllej Jožef iz Standreža, Furlan Franc iz Braniče, Koren Ivan iz Drežnice, Jean Maks iz Ljubljane, Mate Avgust iz Ljubljane, Polzer Marko s Koroškega. Vsi ti z dobrim uspehom. S prav dobrim uspehom pa je napravil maturo Vrtovec Vencelj Iz Vel. Žabelj. — Zrelostni izpit na realki je delalo 14 kandidatov, ki so vsi bili usposobljeni. Maturo so naredili: Battan, Cer-ne Ivan, Kraucher Kari, Pitamic Maks, Renčelj, Schwarz, Skok, Brišček Ivan, Cančar, Gril, Valentinuzzi, Volčič, Mir-covich, Trnovic. Učiteljski kandidati, ki so bili potrjeni v vojake in ki skoraj nastopijo vojaško službo, a žele položiti izpit učne usposobljenosti v letošnjem novemberskem roku, se pripuste po odloku naučnoga ministrstva k izpitu takoj, pred zaK »t:m rokom, če dokažejo, da jim predpisana dveletna (oziroma dvajsetmesečna) praksa v šolski službi poteče do zakonitega (no-vemberskega) roka. Slovenci, ravnajte se po zgiodu vrlih gostov gostilne pri Bizajlu, kjer je bilo dvignjenih za Ciril-Metodovo družbo 27 kron, za te Čase pač lepa vsota. Živeli na-biratelji in nasledniki! Razpis ustanove. Razpisuje se deželna ustanova od 600 kron, ustanovljena od deželnega zbora s sklepom z dne 10. septembra 1888., v spomin 401etnega vladanja Nj. Veličanstva presvltiega cesarja Franca Jožefa I. Te ustanove morejo biti deležni dijaki, sinovi očeta, rojenega, stanujočega in pristojnega v tej grofiji, slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na visoki poljedeljski šoli in sicer vsa leta njih študija, če se drže obstoječih postavnih predpisov. Prosilci naj podajo svoje vloge podpisanemu deželnemu odboru do 15. novembra 1914 in naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o prenir -nskih razmerah dotičnih družin in ku. tudi dokazila, da so vpisani na katerem navedenih učilišč in o svojem dosedanjem napredovanju. Deželni odbor poknežene grofije Go-riško-Gradiščanske: deželni glavar: dr. Faidutti. Razpis ustanove. Razpisuje se ustanova v znesku 600 kron, ki jo je ustanovil ekscelenca deželni glavar grof France Coroninl-Cronberg v spomin na štiridesetletno vladanje cesarja Franca Jož. I. Pravico do te ustanove imajo ubožni dijaki, ki so slušatelji na eni avstrijski visoki šoli (vseučilišču, tehnikf, poljedeljski visoki šoli) in ki so pristojni v pokne-ženo grofijo Goriško-Gradiščansko, brez ozira na njih veroizpovedanje in narodnost. Z vsemi potrebnimi izpričevali opremljene prošnje je vlagati pri deželnemu odboru do 15. novembra 1914. Deželni odbor: deželni glavar: dr. Faidutti. Razpis ustanove. Razpisuje se eno mesto izpraznjenih Codelli-Fahnenfeldovlh ustanov v znesku 210 kron, ki se podeli dijaku goriške gimnazije, ki je sin pleme-nitaša poknežene grofije Ooriško-Gradi-ščanske. Prosilci imajo vložiti svoje v smislu obstoječih zakonov opremljene prošnje deželnemu odboru do 15. novembra 1914. Deženi odbor: deželni glavar: dr. Faidutti. Iz Dutovelj. Našim vojakom na bojišču je tuk. šola spletla 52 parov votnenih nogavic in 27 parov zapestnic. (Kakor smo že svoječasno poročali se je v ta namen nabralo K 85.76. Ta izkaz je popolniti za 1 K. ki jo je darovala Tavčar Marija iz Krepelj št. 8). V očigled veliki potrebi Je to res malo, a storili so naši otročiči vse, kar so mogli. Ce odštejemo one učenke, ki sicer prav pridno pleto svojim lastnim očetom, ali bratom, izvemo, da je to spletla le desetorica deklic, ki nimajo svojcev na vojni. Res je tu pa tam pripomogla starejša, nič bolj gibka roka; a priznati moramo vendar, da naše deklice v pridnosti in vztrajnosti tekmujejo med seboj in so vredne javne pohvale. Tem otroškim izdelkom je dodala tukajšnja trgovka gospa Antonija Širca 18 toplih trik6 srajc (maj). Vse skupaj je odposlano na pristojno mesto. Bog živi blago darovalko in vse one, ki so z den rnimi prispevki omogočili nakup volne. Bog povrnil Gospodarstvo. , Vojska, kuga, lakota! Kmetijski stan si šteje v čast, da je steber države. Vsaka čast pa ima svoje dolžnosti; tako imamo tudi mi v teh težkih časih izpolnjevati veliko nalogo, katere se moramo zavedati, če naj jo vršimo častno. Naša naloga je: pomagati do končne in popolne zmage in odvrniti vsa ona zla velikanske vojske, ki ji slede, če bomo držali roke križem, namesto da bi ukrenili vse potrebno v njih odvrnitev. Ne čakajmo vse pomoči od zgoraj, kajti tam ne zmorejo vsega; bodimo samostojni in pomagajmo si sami brez odloga! KUGA. V spremstvu vsake vojske se kaj rado pojavljajo razne kužne bolezni, ki zahtevajo včasih lehko večjih žrtev, kakor vojska sama. Dandanes kužne bolezni niso več tako nevarne kakor včasih, ker so u-čenjaki dognali, kaj jim je vzrok, vsled česar ni bilo težavno najti sredstev, s V Trstu, dne 25. oktobra 1914. EDINOST« št. 267. Stran III. kater : i se kužne bolezni zatirajo ali pa por' roa preprečijo. Kdor se dandanes ra\na po nas\etih zdravnikov, temu se nobene teb kug ni bati. V vojnem času se zlasti pojavljajo tifus, imenovan tudi legar ali vročinska bolezen, dalje griža in kolera. Vse te bolezni povzročajo glive (bakterije), vsled Česar so nalezljive, a ne zaradi neposredne dotike z okuženci; nalezejo se le tedaj. če bakterije pridejo skozi usta v prebavila, zlasti v čreva. Kdor pazi. da Se ne okuži skozi usta, kar je prav lehko storiti, temu se ni bati nobene teh ku£ in to tudi tedaj ne. Če pride z okuženci v dotiko, ali Če jim streže. Vsled vojske sta se že pričela pojavljati tifus in griža, pa tudi kolera. Tega se je bilo nadejati, ker se vojskujemo z nekaterimi državami, kjer še za zdravstvo ni kaj posebno preskrbljeno. Kolera Je kot kuga pri nas na groznem glasu, a danes je izgubila svojo nekdanjo grozoto, ker se je oicuženja prav lehko ubraniti. Sredstva zoper tifus in grižo so ista kot zoper kolero; zato podajamo samo navodila zoper kolero, ker se moremo tifusa in griže ubraniti na enak način. Kolero povzročajo bacili, ki se nahajajo v črevesnih in Želodčnih iztrebilih (v človeškem blatu in v tistem, kar se izbljuje) za kolero obolelih in pa okrevajočih. Ta izločila kaj lehko okužijo vodo (n. pr. vodnjakov in rek) ter različna Jedila, ki potem razširjajo kolero- Obolimo pa tudi, Če pridemo v dotiko s perilom, obleko in drugimi predmeti, ki so jih rabili za kolero oboleli. Razširjanje kolere je torej povsem podobno onemu legarja ali tifusa. Ker se pa kolera malo hitreje loti človeka in ker je tudi nje pretek naglejši, je zavladal svoj čas poseben strah pred njo. Ali kakor so se moderne zdravstvene u-redbe izkazale kot uspešne proti legarju, tako je za trdno pričakovati, da bodo mogle hitro omejiti in zatreti kolero. In res se s previdnim in preudarnim postopanjem lahko ubranimo te bolezni. Kaj nam m tore) storiti, če bi se pojavil kak slučaj kolere? I. Gledati nam je predvsem na to, da ne pride nlkdo ponepo-trebnem v dotiko z bolnikom in njegovo rodbino; nasprotno naj vsakdo pazi in skrbi, da ostane stanovanje bolnika zaprto in zastraženo, dokler ne pridejo na lice mesta uradni zdravniki, katerih odredbam se je brezpogojno pokoriti. 2. Vsakdo naj pije in uporablja v vse namene, n. pr. za umivanje, kopanje, čiščenje kuhinjske posode itd., le vodo iz vodovodov in vodnjakov, v katere ne more dohajati kaka nesnaga. 3. Vsakdo naj uživa jedila le kuhana. Za časa epidemije se nam je posebno varovati sadja, zelenjave, sirovega mleka in masla ter svežega sira, ker taka sirova jedila najlažje prenašajo kolero. Ker pa za Časa epidemije tudi navadna želodčna in črevesna obolenja pospešujejo okuženja, bodimo vobče zmerni. 4. Posebno važna je telesna snaga! Bacili kolere morajo priti v usta, da se razvije bolezen. Umivajmo si torej skrbno roke, osobito si jih pred vsako jedjo in po vsakokratni uporabi stranišča, bodisi javnega ali privatnega, temeljito očistimo z milom in vodo in Če možno še s kakšnim razkužilom, n. pr. z 2% lizo-lovo ali lizoformovo tekočino. Skrbimo tudi za snago v hiši in stanovanju, osobito glejmo, da so stranišča in greznice v redu. 5. V stanovanje, v katerem se je pojavil kak slučaj kolere, ne sme nikdo, dokler je uradno zastraženo. 6. Istotako se ne smemo dotikati perila, obleke in drugih predmetov, ki jih je uporabljal bolnik, ali jih razpošiljati in prodajati, dokler se niso uradno temeljito razkužili. 7. V hišah, v katerih se je pojavil kak slučaj kolere, je paziti na vse mogoče načine prenosa. Kot taki pridejo osobito v po-Stev predmeti, ki se jih vsakdo dotika, n. pr. kljuke vrat, držaji stopnic itd. Te je treba opetovano oprati z 2% lizolovo tekočino, roke pa vsakokrat očistiti in razkužiti, če so prišle v okuženi hiši v dotiko s takim predmetom. 8. Ker se s previdnostjo, zmernostjo in telesno snago lehko ubranimo kolere, Je odločno odsvetovati, da bi kdo iz strahu pred kolero odpotoval. Saj ne ve, v kakšne razmere pride drugod; doma pa se po danih navodilih mnogo lažje ubrani kolere, kakor pa v tujini ali na potovanju. 9. Vpijanljive pijače telo slabe in od take pijače »navdušen« ali celo pijan človek pozabi na vse obrambne predpise; zato proč z vsemi alkoholnimi pijačami, ki se jih prav po krivici smatra za zdravila proti koleri in drugimi kužnimi boleznimi. LAKOTA. V starih časih, ko ni bilo med ljudmi veliko ali skoro nič denarja, ko še ni bilo hitre prekmorske trgovine in železnic, so zaporedne slabe letine povzročale tako lakoto, da so ljudje gladu umirali in le bogatini so se mogli obvarovati občutnega pomanjkanja. Tudi vojskam, zlasti tistim, ki so dolgo trajale, je sledila lakota. Dandanes je lakota v tistem smislu kakor v starih časih nemogoča, kajti denarja kroži povsod dovolj in kmetovalec ga dobi kot skupiček za tiste pridelke, ki Jih more utrpeti. Z denarjem pa si more nakupiti živil. Upoštevati pa je razen denarja tudi kredit, ki je sedaj urejen, in vzajemno pomoč. Sedanja vojska, v katero so zapletene vse velike evropske države, nalaga Av- Ciji glede ŽiveŽa prav posebne skrbi, Jtl Že doslej nismo izhajali z domačimi Edelki in smo bili navezani na uvoz, ki sedaj skoraj popolnoma prekinjen. Late se nam sicer nI bati, pač pa znatnega delnega pomanjkanja le velike draginje. Na pomanjkanje in draginjo se torej moramo pripraviti, hujšega pa se nam ni bati. če kmetovalci storimo svojo dolžnost in ravnamo tako, kakor nam velč sedanji resni Časi. Naše južne dežele so poleg vinogradništva pred vsem živinorejske; krme pridelamo dovolj in tudi vsega drugega razen krušnega žita. Poslednjega pridelamo v navadnem času komaj za Štiri mesece, ostanek pokrijemo z uvozom. Uvoz bo pa vsekako težaven in žito, oziroma moka, bosta bržkone silno draga. Kruh je pa naše najvažnejše živilo. Rabili bomo predvsem kruha in denarja . Pozivamo kmetovalce, da narede že sedaj proračun, na podlagi katerega jim bo mogoče svoie delovanje in življenje tako urediti, da bodo sami izhajali in kar je posebno važno, da bodo mogli preživljati tudi meščanstvo, obrtnike in delavce. Vsak kmetovalec naj preudari, kaj od svojih pridelkov pri največji varčnosti mora za dom prihraniti in kaj sme brez škode prodati. Nekaj pridelkov mora prodati, da dobi denar za davke, obleko in za dokup živil ter drugih potrebščin. Živina naj dobi le tisto, kar ni porab-no za preživljanje ljudi; treba pa jo je vkljub temu kolikor mogoče skrbno negovati, kajti skupiček za živino, mleko itd. bo za naše kmetovalce poglavitni denarni vir. Ce b(*no delali tako, ne bo nikomur treba stradati ali pomanjkanja trpeti in še bo dovolj preostajalo za nekmetovalce. Častno bo za kmetijski stan, če se bo izkazal zmožnega občutno pomanjkanje živil preprečiti. Ko bo vojske konec, kazali bomo na svoje zasluge in takrat se bo velevažni kmetijski stan gotovo bolj uva-ževal nego dosedaj. Varčujmo s krušnim žitom in vsak naj skuša po možnosti dolgo z domačimi pridelki izhajati. Od krušnega žita (pšenice, rži, turščice in ajde) ne sme živina ničesar dobiti. Pustimo ga v domačih mlinih mleti za dom in ne zahtevajmo lepe moke, ampak čisto navadno; te jć tako, ki je več in ki Je veliko redilnejša. Poleg kruha bo poglavitni živež krompir, ki je letos, žal slabo obrodil; zato je treba ž njim varčevati. Le tisti krompir, ki v kuhinji ni poraben, naj dobi živina, preostanek pa naj se potrebnim proda. Fižol je močna dušičnata jed, ki nadomešča meso, in človeka ohrani krepkega poleg druge domaČe hrane, ki ni dovolj redilna. Strniščna repa, bodisi sladka, bodisi kisla, bo prav veliko zalegla. Vsak naj je dovolj prihrani za kuhanje. Istotako je pripraviti dovolj kislega zelja, ki je samo na sebi dobro, poleg tega pa še nrikuha k drugim jedem ter za zdravje potrebna izprememba pri vsakdanji hrani. Sveže in posušeno sadje bo tudi veliko zaleglo, vrhutega je redilno in zdravo in dobra izprememba. Sedanji časi nas silijo, da v jedi nismo nezmerni in zlasti ne izbirčni; bodimo veseli, če se na ta ali drug način nasitimo; glavna stvar Je, da ostanemo krepki in zdravi. Varčujmo pa na vseh straneh, da bomo mogli z domačimi pridelki po možnosti izhajati in pa še kaj prodati, kajti denarja bo tudi potreba. Denar naj se izdaja le za neobhodno potrebne reči, ne za potrato in zlasti ne za čisto nepotrebne opojne pijače. Kolikor razmere dopuščajo, je uživati zmerno tudi meso, ki nam je za moč in zdravje potrebno. Kdor zmore, naj za dom zakolje primerno število prašičev, da bo imel za zimo potrebno meso in neobhodno potrebno zabelo. Mleko bodi v kmetski hiši važno živilo; kjer ga ne prodajajo, naj ga porabijo za jed, kjer ga prodajajo, naj ga vsekakor pridrže dovolj doma za hrano. Marsikdo samega mleka ne prenese, pač pa mešanega s kavo in sladkorjem, kar _pa ne smatramo za potrato; saj se rabi večinoma le cena cikorija, sladkor je pa zelo redilen in lahko prebavljiv ter se bržkone ne bo podražil, ker ga ne bo mogoče izvažati. Za dobro In zadostno prehranjevanje bomo torej do prihodnje žetve in do konca vojske dovoli imeli, in sicer ne le zase, ampak tudi za druge, a to le tedaj, če bomo pametno gospodarili ter se nam torej nobene lakote ni bati. Poleg vsega si pa tudi vzajemno pomagajmo. Mimogrede bodi omenjeno, da Je v samem mestu Trst nič manj kot 1300 oseb, ki posedujejo nad milijon kron premoženja, toda .....Bodimo usmiljeni in ne pozabimo revežev, ki bodo v teh težkih časih še revnejši in Še bolj pomoči potrebni. O Gospod! varuj ln reši nas vsega hudega! Kmetovalec. Krajeva ogrska drfavna dobrodelna loterija. Temeljem najvišje odredbe priredi loterijsko ravnateljstvo v Budimpešti vsako poldrugo leto dobrodelno državno loterijo, katere čisti dobiček Je namenjen kulturnim in dobrodelnim svrham. Vspehl zadnjih 10 žrebanj so izdali približno 200 dobrodelnim zavodom po 10.000 do 90.000 kron, pri zadnjem žrebanju celo 60.000 kron ir. sicer [ otroškim bolnišnicam, sirotišnicam, zavodom za gluhoneme in slepce, ljudskim kuhinjam, belemu križu in rešilnim društvom. — Kr. ogrsko loterijsko ravnateljstvo priredi sedaj XXXI loterijo z dobički 475.000 kron. Glavni pobiček iznaša K 200.000. Žrebanje se vrši nepreklicno 9. decembra t. 1. S55EB y XXXI. lir. ogr. držao, d Berlitz School. Odlikovani zavod za podučevanje jezikov. Francosko, hrvatsko slovensko, italijansko, angleško, nemško, rusko, špansko in ogrsko. Podučujejo vse-učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 6 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Novo ravnateljstvo. Različni poboljški. — Ravnatelj df. Charles Viellemar, Trst, Corso št. 25, I. Za informacije in lekcije od 8 zjutraj do 9 zvečer. Delniški kapital in rezervni Tai •<- Qn 1Q nt zakladi K 27.000.000.— 1P. 30-3«. B-JJ nui miki m nuni Via Piitaisn H. J - Mn&ia t Tisti - Ih llim fl. 15 se peča z vsemi bančnimi po&li, posebno itak«-pmm I* prodni« tujih valu«, hn ifcp m bjffiu ■ ■kmin M* n 50! vloge na tekočem računu po dogovoru, ter 10 so Ste, neglede na določila obstoječega moratorija, vlagateljem vedno na razpolago. Mai dani pMa bata h mp. - Mfei wđm * «• .......i x strtftL = i I za splošne dobrodelne namene. Ta denarna loterija vsebuje 14.885 dobitkov v skupnem znesku kron 475.000, ki se izplavajo v goSovini. GLAVNI DOBITEK kron 20C.000 v gotovini. Dalje: 1 glavni dobitek.....kron 30000 10 dobitkov po K 230 . . kron 1 n „ ..... ,, 20000 tn »» ••••• .. IOOOO 1 h rt • • 5 dobiikov po 1000 K 5 rt rt 500 „ „ 5000 „ 5000 „ 2500 10 dobitkov po K 250 20 „ n n 200 40 „ » „150 100 n „ 100 200 „ n H 50 2500 „ „ „ 20 12000 „ „ 10 2500 4000 6000 10000 10000 50000 120000 14885 dobitkov Skupno . kron 475000 žrtbanjt se vril nepreklicno dne 9. decembra 1914. ~ Srečka slane 4 po menjalnicah in tobakarnah Ogrske, kakor tudi avstrijskih kronovin. Na teli o se dop^šljejo *r i • ___i___• ♦ Ki • _____ s _ ________m m m m _ m__jj _— načrti zastonj in poštnine prosto. L načrti 2 ■aa asi Kr. ogrsko redarstveno loterijsko ravnateljstvo. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba ln slovenski jedilni listi. :: MAH O^LUSČ □□ oa se računajo po 4 sto t, besedo-Mastno ti^kaoe besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zns$a 40 stotink. : DO □□ J TRST - ulica Nuova žtv. 36-38 ■ TRST^SBg Iffofn f A hižice 9 zemljiščem na Vrdeli. Škor- IđfcvJU SIS lji, Kolonji ali Rocolu (ne na hribu). Vrednost K 6000 do 20.0C0. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti. 4010 Oddajo vinotočM 400 9(1(1 4(1(1 IftMItl pasteriziranega mleka jako £UU"ek). Pranje glave, vsakovrstna Najboljši lil. damsld salon. Zmerne cene. Restavracije. Restavracijo »Alla Itnzjone14 aim kolodvorom 3 — N^ugodneita r Trst , Trs* ______pred JuŽ- ^ugodneiia restavracija za potnike in meifiane, ker je ▼ bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in Iger se uživa po leti na obSirnem prostoru pod nebom aveft zrak. _ Tofti se izTTstno pivo in vino L vrste. Isborno briflko vino. Furlansko in istrsko sa dom po 96 stot liter. DomaČa kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton Andrij anfii 6, bivii vratar HoUla Balkan. 112S Nslkslila ia najlepša '.asn^arska dela se izvr-UUjDvJUia Sryejo T frizerskem salonu Andreja ROJ K; 3. v Trstu, Aequedotto 20. Izpadli laaje s« kur>iiirjo in izdelujejo se vsakovrstna dela. Dobra in v>čnjL poetreiba. Ogledajte si izložbo, da se ptefrifiate. _ 1851 Buffet Hi m mmSm m cenjenemu občinstm Bi Fnporoco se nus Ghed. h. s. t^o to"» hj] i vina in pivo. Buffet « pr-1904 Cement Tovorno cevi In cementnih pML ANTON FABBRI. Trst ulica Tor S. Piero 18 blizu rni>n.v ii r.hokov Cmc zmem« 23<8 rojan^k h obokor. Cene zmerne Čevljarji. Cevljarnica JUH Smtorella44 K 6. — Velika izbera obuvala za gospe in gospodo. Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene zmerne. 1447 Šivilje. LliefiU Tnt| Fiazza della Borsa it, S v. 9 IinCl Damska kmjačaica. fadelujs vsar ko vrstne obleke po »mlett— in francoska« kroiu plesne oblake, obleka sa potoka, klasa sa gledali-Ks itd. Cene zmerne Tapetarske delavnice. Rudolf Bonnes ^„„fL* 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. IzvrSuje vsakovrstna fina in navadna dela, Id spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Trgovine s prekajenim mesom Iksadalala« fnlwWwa Trst, Via Caserma 13 riuQI|IBinO svinjine Prodaja sa sveže ln vsakovrstno p re kaj eno meso kakor tudi vsakovrstne klobase, sir in salam Priporoča se za obilan obisk Kari Pušpan. 354 Fotografi. Jugoslaveni l ISJfiU^aA 10. — Gorica, Gosposka ulica 7. Anton Posta 4444 Trgovina s manifakturami. ftlmllfl labfaMf Trst, ulica Giuliani it, 19 KilinjU JulUCUl priporoča svojo trgovino rna -ufaktnriega blaga in iagoto v\jenih ženskih ob'<*k. Sprejem dala po marL 2232 VošČarae. IsmsI Vanaj CmIm ulica Sv. Antona it. jernei ropoc - uonen 2. vo«eM sv^ in med. 292 5lff »Hllhfi iiP°mini artistične fotografije na llHjlJUlJjl kristain, porcelanu itd. za priveske, r« m nA K. :n s lir no. — Zastopnik velikega odukcijo artističnih fotografij je grobne 1 'jetia za — ——------o-—. -- LOV.\XXT PELIZZAKI, urar, Trst, ulica Nnovs 5t. 41 f palača Salemj. Anton Turk Žganjarne. edina slovenska loga likerjev. iganjarna in čakate ri se dobe .Narodnega vsakovrstni likeiji, se nahaja v bližini doma" v Trstu, ulica Carlo Ghega 10, vogal uL Cedila- Edina zaloga dalmatinskega tropinovca. ]{a7.pošilja tudi na deželo. 1152 Glasovlrji. f fbf |ifm Ul Tiziano Vecellio 9. Tovarna jURMDm in trgovina glasovirjev In piani--zpoSilj t oa vse kraje. Izvršuje vsakovrstna iania I'el'* zajaničeno. Cene zmerne. Svoji j mi 22*24 Stnrn Sriko žsonjorno JSKr1? Via Cavana 5. Bogat izber likeijev; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum. Cene nizke. Izber Gostilne. OfcinijsKo dfuifoo o Barkouljah gienčic. — Slaščice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. Filijalka na vogalu Verdijevega trga ne ulice deli* Orologio. — Se priporoča A " ' Antonopulo- A n d r j i 430 ii izborna vina n postreže s fino ; *vo : ivo. — Prostorna dvorana. I e-li išče. Cene zmerne. 2330 Sanjamo ^S?*®*2. Trst, nlica Giulia 507, se priporoča za obilen obisk. 1'ijače prve vrste. 1982 Kreditni zavod (Scabflimento di credito) TRST, Plazza Nuova štev. 2, TRST Rezervna glavnica približno 247 ml-lUooov kron. se bavi s vsemi bančnimi posli. Spnvm M M vst vrednote. Hranilne knjižice obrestne od I. novembra 1914 po 47« dohodninski davek plača zavod. HBuunci m sm imonio 5) Urnik blag^ne od 9. predpoldne do 1 pop. VMlfOSTHE CELICE JAFET posebno priporočljive za shrambo listin, hra-nihrih knjižic in draguljev. Celice, Id so različnih velikosti, se postavijo proti mali najemnini na željo tudi na ime več oseb. MHtbNi Vtt tf 9 RCfc M 5 NPOL *l Air AlUcro di Gomma tt FR. OLLANDT, TRST Vla del Ponterosso Jtcv. 5. Specljelna tvrdka za gumijeve predmete obveze In potrebščine za po-trežbo bolnikom. lemmfllM dežii »latiL - GALOiE jtmr, wm oerftnsM pedpeMfc, E i t. e zdravnik Dr. D. KARAMAN ■pecijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (kakor : grlo m nos) ordinuje na svojem stanovanju t Trst- Corso Stev. 12. Telef. r77.1V od U do 1'/, in od 4l/, do 5*/, pop. Cea. ler. pri v. RlanloM Adifotlcfl di Slcnrtd o Trsta ustanovljena leta 1838. Zavarovala prati ftodi, povzročaoi po opjs ■krali In eksplozijah. Zavarovanja slekl—ili plošč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini s vlomom. Zavarovala po&ljater na moijn in na suhem. Življenjska savarovanja t najrazličnejših kombi nac^ah. Delniška glavnica ln rezerve dnt U decembra 1912 K 175.540.187*98 Stanje zavarovalno glavnice na življenje (31. 13 1919) K 534.593.429'30. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah is plačano na škodah K 758.460.366*88. ?a»t#p3tva v vseh dežeislb giavslb aestib In vaicejšik fcrt|ili t*"* 0' r ke yo r maja Bul i* C^TlVfnl matorija.t podrtih hi.š, kakor n. pr ltuZlillll vrata. okna. umivalniki, stopnice itd. riporoča cenj. občinstvu svojo j gostilno „Ai buoni amici* v Trstu ie proda v ulici Picc«irdi 16. 236 tseiveoere »tev. 39. točilnico vina in piva v j v ulici Bonvenuto Cellini stev. 1, gostilno | acn A.missan- v Ilojanu. ulica Montorsino , V O-ilnico v.n*- v Parkovljah iBovedo»t ulica; o -t 342 (hiša ,>čuka). Toči so prvovrstno ; lirsko črno, belo in opolo vino iz Om sa j Kleparji. lozer luofl, Klepar s prodajo vsakovrstnih kleparskih izdelkov. Izvr- | vsako naročilo in popravo v delavnici ali iz- j l Ulica Sette Fontano 3tev. j 2443 Kupujem Železnine. železo, stare kovine: Anton Cerneca Trst, ulica Olmo št. 14. 1865 Razni. MAMinn" naj bolj te in naibolj razširjene sred-„nUrUllU ttvo za uničenja stenic. Prodaja se po vsh mirodilnicah. Zaloga v Trstu; M. Skrinj ar V a Ferriera 37, L n 2142 »n po zmernih cenah L — Svoji k svojim! Krojači. VeaiM?ntM IVAN GORUČAN, Trst, ulica Pas-I l\i9jUlliilQ quale RcvolteUa ali Chiadino in DMlInln v cajem se dajo razne gostilne, rlUlIUjU kavarne, mleka ne in drugi obrtni obrati, h še, vile itd. Pojasnila daje KolaršiČ, kavarna Ck>rso od 9—11. 3—6 telefon št. 825 41 M št. 27, I. nad., se priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna po tre*ba, velika izber najnovejših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju. 7213 Mizarji. Rudolf Kompnrfl ^ssrs občinstvu svojo mizarsko delavni , Giuaeppe Caprin cenjenemu svojo mizarsao aeiavnico. Iz-vr5nje vsa v to stroko spadajoča dela in popravljanja Načrti in prospekti na razpolago. Po želji prihaja tudi na dom _ 2532 ■ huh BtmiaM mizarska delavnica za v sako- Anton DUlOCCO vrstno delo. Trst ulica S. Fraace—! in 7—7V2 POZORi S POZOR1 Velika zaloga najboljih šiv. strojev „PFAFF" in drugih vrst strojev in dvo-koles. - Lastna delavnica za popravo šiv. strojev po ceni. Jnii Hm l sin GORICA ulica Munlciplo Št. 1 Hermangild Trocca TRST, ulici Borriera veccbio 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci Iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. NaJnIKJ« konkurentno cono. in razno moderno blago za možke ln ženske obleke razpšilja pa najnižjih cenah Jaioslovanska razpošiljal« R. Stermecki v Celju 302 štajersko P, Site po glavni ilustr. cenik Cez več thofi stfarl, kateri se v;ascrcu po?lje zastonj. Pri taročilih is Srbije, Bolgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej pos'ati. Dr. H0RVATH TRST, COSSO ŠT. 17 Specijalist za KOŽNE in SPOLNZ bolezni Šibkost m nesvozmost za BOLEZNI v NOGAH in SKLEPJH. Sprejoma od 11 >1 pop. In 5 > 7 zvotor. ViaCampanile 20 Nowl dohodili Bome bluze po K 7*20 Rožne bloze „ „ T20 Bolno krilo H 99 1150 HOdra in trna Rfflfl „ 12'- Vestalle iz barhanta (fuitonja) Ib flanele do K 8.10.12. II. 16. II. - Volnene vestnUe ođ K18-45. Move obleke (modre an barvane. - HOVI POHODI PLAŽČEV dolgih lw kratkih Pasterizirano mlsKo na debelo in na drobno Mlekarska zveza v Ljubljani, Podružnica v Trstu, Via Geppa štev. 6, Telefon 1286. — IZBOREN MED. Specijalist za sifiUstiCne ln kožne bolezni Ima svoj ambulatorlj | t Za cerkvijo Sv. An to ca novega. o Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. — < Palazzo Diana) popoldne neim zobje PLOHBIRAN1E ■ ZOBOV. UDIRANJE ZOBOV s brez bolecing : Dr.J.ČERMfiR O.TUSčiiES TRST ZOBOZDRAVNIK KONC ZOBNI TEHNIK ULICA CASIRMA, 13 !L nad, IGO« 10 7o čistega dobička iaje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). Obleke. Ilfllilffl iztera oblek za moške, dečke z prodajo VSiIHU perila. Klobnki in kape v veliki izberi. Kostimi ca dečke po ceni, da se ni bati konku renče. Cele obleke in hlače za delavce. — Trst, Oaropo J-an Giacomo štev. 6, nasproti cerkve Sv. Jakoba. 2449 Papir. za ovitke, papirnatih \Tečlc, prodaja S> UBernih cenah na drobno in del>e!o tvrtka AOTONE DOLLtNAR, Via dei Gelsi fttev. 16 mdk Mararjgcni" Tvlefon St- 27-81. Veliko zaloN papirja po KHiernib ceaan na drobno Pekarne. ttmm I aaMlIfl MIIU priporoča cenj občinstvu svojo LcOPOlU nilli pekarno ln ^adčičarao. Videla IADRANSK4 M MM Trst, Via Cassa dl Rlsparmlo Stev. 5 (Lastno poslopje) titutti KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirie, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v lavnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. menjalnica 4 VLOGE NA KNJIŽICE % od dneva ?lon do dneva ndiga Realni davek plaAnja banka iz OBREST^vij^fjE VLOG na fetnegem ia Mro-rafionn po dogovoru. FILIJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJIBLJANA METKOVIĆ OPATrJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, CEK1 IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOUR3NI KRED IT L TRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERfJE. ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KRED1TI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. go uoscnetto sl o56. Prodaja moke vseh vrst Jrobno ln debelo Odprta Je nova podružnica v ----------T Ha-. 2340 Lareo Boschetto 31, na drobno ln debelo , Sv. Ivann 703 v bliiini .Narodnega JOSIP AlHANN prl VmmI fiifiji Trst. nlica Pasqa»:e Revoltella AUiUI jUill St. 62 priporoča cenj. občinstvu svoio pekarno in sladčičarno, v kateri se dobi^eČ-krat na dan svež kmh in sladčice Vino in Jikeiji v steklenicah I M—II II«—MMII II——W ««rrir -----—-- I..Tržaška posojilnica in hranilnica f £ r«glstrovan» zadruga z omajanlm poreStvem TRST« Plazza della Caserma št. 2, i. nad. (v lastni palafi) vhod s»o glavnih sftopnjlcah. Mowo pekorno asć^SKRj'h™; Tr-t. Sv. M. M zsorn;a 33. hiSa KreSeviC. — Naj-fnejia moka, — Sprejem* pecivo. Due PohfStvo. postelji vzmeti, nove iimnice K 36.— Po Dolna s alna soba z žimninami K 290.— V. ' ** 2313 Fondena 12. I SCannbniilf Trst' faroeto št. 41, pri- • rrUflaUvIt [Kiroća veliko zalogo in delavnico modernih cpa*nih sob in drugega pohištva.— IzTrSnje vsa mizarska dela točao in solidno. 2175 Prodajalne jestvin. Kat. od. HuleJ Trgovina jestvin in kolonjal sej* blaga, specijaliteta: pristno Čajno maslo kzacj^ke klobase To ilirske testenine. — Za ob-len obisk priporoča vdani Ivan Bidovee. vodja. 500 Novo trgovina kolonttd In jestvin TR9T, Piazta H. 5. BogaU isber kare. rila, olja iti. Raapoilljs ee tudi aa deftelo ia na dom. — Za obilen obiak ee priporoča lastnik FRANJO MILLONIO. 218 posojila daje na vknjitbo 5 l/«*/e ■a menica po 6*/i na sastave in amortizacijo sa daljšo dobo po dogo ESKOMPTUJE TMOVSKE MEMCE. hranilne vloge od vsakejra, Ca tudi ni ud in jih obrasiaie po 4 'k °|o |e stalne vloge In vloge na tek, račun po dogovoru. 4av«fc plačal« iivti um. - VUfa sc Uhko po eno krono. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSlCE). PoStn ^-hranUnični račun 16 004. TELEFON St. 952. Ima varnostno callco (safe deposit^) za. shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti vloma ia požaru, urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stanja vlog nad tO milijonov kron. i 12 dopoldne In od 3 do S vuk popoldne. - IzpU'uJ« »e Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „^RNEM GRABNU" Izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink l/4 litra. ISTRSKO vino po 24 st V4 1. - PRISTNI TERAN po 32 st. VA 1. ta M POIOR iiiiisaail^""iEgMI11 j CENTRALA v pragi Ustanovljena L 1868 30 podratalc 17 ekspozitur giavnica n ao.ooo.ooo Rezervni ia varnoetoi zaklad: k 21,000.000 ll^aiž ll^a li 81 li HBH >MllBiltlM!»WIH II Živnostenska bankapodruinlca v Trstu GRADEŽ ^^ ekspoziture redno poslovanje OPATIJA livriuii vst banine In menialniine posle. telefon: 2107—1078. Borzna naročila. telefon: 2157—io?s. vloge na knjižice Rentni davek plačuje banka iz svojega. Ptitftki bnz9lačQ9 na razpolago.