Veiika Jugoslavija! Pariz, dne 13. novembra: Zastopniki srbske vlade in Narodnega Vjeca v Zagrebu, to so ministrski predsednik Pašic kot poobkščenec Srbije in pooblaščenci ISarodnega Vjtča v Zagrebu predsednik dr. Korošec, dr. Čingrija in dr. Žerjav, so podpisali dokument, ki se z njim enkrat za vselej zngotavlja ustanovitev velike jugoslovanske države s 13 milijoni prebivalcev. Poziv izprašanemu in ne- nastavljenemu uciteljstvu ter učiteljskim vpokojencem l Narodna vlada SHS v Ljubljani nas je poobiastila, da naprosimo vse izprašano in nenastavljeno učiteljstvo ter učiteljske vpokojence, naj se takoj prijavijo na eno spodaj isnenovanih organizacij ter povetlo, bi li hoteli sprejeti kako učuo niesto na narodnih šolah, koder prunanjkuje učtiiii oseb, oziroma kier bo treba nastaviti naro_no učiteljstvo. (Glej 1. in 2. točko naše spomenice, priobčene v »Učit. Tov.« z dne 4. t. rn.!) Prijave sprejema: Vodstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva v LjubIjani ter Slomškova Zveza v Ljubljani. Razgovor o naši spomenici! Poverjenik za nauk in bogočastje narodne vlade SiiS v Ljublj&ni, g. di. Karel Vrstovšek, je puvabil na včeraj dopoldne v svoj urad zastopnika Zaveze (tov. Jelenca in Uitngla); zastopnike Siomškove Zve_e (tov. Sadarja, Fabinca in Kleimayrovo); zastopnike ljubljanskega učiteljišča (ravnatelja boklerja, vad. učiteIja Krulca ter vad. učiteljico Stupčevo) na razgovor o naši spotnenici, priobčeni v posebnem izdanju tega lista z dne 4. t. in. Razgovora se je udeležil tudi deželni šolski nadzornik dr. Opeka. Obravnavali »o vse točke spomenice — razen 4., 5. in 6. — ki pridejo pozneje v razpravo. Sklepe sporoči gosp. poverjenik narodni vladi, ki jiti po sprejetju objavi. S tem dobe sklepi takojšnjo veljavo. Trnje in lovor. Iz trpljenja nas dviga zmagujoča sila pravice. Kakor bi močna roka treščila jajce ob trda tla, tako se je razletel stari svet. Prestoii grme na kup, krone drče z visokih in najvišjih glav. Mogočniki, ki je zaradi njih tonil človeški rod v lastni krvi, nimajo v domačih deželah nobenega zavetja več — bežč, ker se jim pogrezajo varna tla pod nogami. V resnici je tragična komedija, kdor si more predstavljati n. pr. nemškega cesarja na begu. Vse svoje žive uni je rožljal s sabljo, beseda mu je bila obiastna kakor Wotanov grom; mislil je, da je ves svet zaradi njega, da namaka konico svojega krvavega nemškega meča v Jadransko morje, z žezlom pa klesti po Bagdadskih minaretih. In danes? Danes nima niti toliko niesta, kamor bi položil svojo glavo! Tako on — tako več ali manj vsi njemu enaki! To je plačilo samogoltnosti, ošabnosti in tiranstva, ki so bile glavne poteze v značaju takih strašnih ljudi, strahujočih s svojo nasilnostjo ves svet, a preklinjanih in zaničevanih sedaj od vsega sveta. Hinavci in zahrbtniki, petolizniki in dobičkarji so se po trebuhih plazili pred njimi ter so imenovali svojo strahopetnost, svojo požrešnost in lakajsko hinavščino ter njihovo samodržtvo, nasilnost in okrutnost z napačnim, sleparskim imenom — z avtoriteto! Na eni strani so s tem imenom prikrivali in opravičevali svojo podlost, na drugi strani pa so z njim natikali krinko krutostjm in nezakonitostim, ki so z njimi trinogi držali in uveljavljali svojo moč! Tako je biio v velikem, tako v malem. Težko je bilo živeti poštenemu človeku v takem otrovanem ozračju. Kakor hijene so prežali nate, da te zalotijo kje ,ob nalašč nastavljenih pasteh ter te poUegnejo v mlin svojih inkvizicijskih naprav. Tuje trpljenje jim je biio v naslado. Noč in dan so kovarili in vohunili, uradno in neuradno so denuncirali in spletkarili, da so mogli množiti število svojih žrtev. Zakon jim je bil deveta briga, telesne in dušne muke nedolžnikov in njih rodovin so jim bile posladek obile trebušne paše in umetno vzdrževane — avtoritete. Ob tej priliki se v prvi vrsti spominjamo vseh onih svojih tovarišev in tovarišic, ki so jih preganjali, disciplinirali, posiljali v penzije, jece in pred preiskovalne sodnike. btrašno je bilo njiliovo in njih svojcev trpljenje. »Vsak učitelj mora v strelski jarek!« je veleval Kalteneggerjev ukaz. Trgali so nas od nasih rouovm in nas razmetali križem sveta. Stari učitelji so morali v vojaško službo, mladi so ostali doma, ker je tako hotel sistem nemske poiitike in eksponentov Sustersiceve brutainosti, stojecih v šolskih funkcijah! Vprašajte samo v Siški, ako ni res tako! Ivan Petrič, star 47 let in s 26 služoenimi leti, je moral v vojake, vodstvo ooie pa je izročil Lavtižar 28 let staremu učitelju z 9 službenimi leti, in sicer z motivacijo, da ta stori vse, ker hoče on, Lavtižar. Tudi Fran Rojina, slavni naš čebelar iz Šmartna pri Kranju, bi znal povedati lepo zgodbo, kako ga je ščitil dežeim nadzornik dr. Opeka. In Sega v Kadovljici. ln Miakar z Barja. Mediceva iz Ljubljane in Kosova z Blok — kdo šolskih oblastnikov se je zavzel za eno in drugo, kdo jima povrne moralno in materialno škodor1 Ali ss je sploh kdo ie zganil, da popravi krivico, čeprav je oilo toliko ustnifi in pisanii: mtervencij? Nihče! Služabniki Uranskega sistema so brez glave in brez srca drveli s tokom uničevanja in zatiranja. Strašna doba je rehabilitirala mo_ Bachovih huzarjev.  Pa n_e samo na bivšem Kranjskem! Tudi na bivšem Štajerskem in Primorskem so gospodovali z enako brezobzirnostjo, kakršno ie vzgajal in redil s službami in odlikovanji sistem! Vprašajte Križmana, Urbančiča, Orla, Lichtenvalnerja itd., itd.! Kdo bi se hipoma spomnil vse dolge vrste nesrečtiih in nedolžnih žrtev! Da, če bi šlo po natneri Simonovega denunciranja v Kranju, bi morali v ječe dve tretjini vsega učiteljstva okrajev Kranj in Radovljica! Tako je plenil sistem našo svobodo, tako je pritiskal na našo čast Kajnovo znamenje »p. v.« in »p. u.«, tako so nam bili kakor krvniki za petami nosilci tega sistema — naši javni šolski funkcionarji, ki bi morali braniti in ščititi preganjance, pa so se le veselili prilike, da se more svobodno razvijati njihova politiška strast, ki jih je edina kvalificirala za ona mesta, kamor jih je postavila zla volja njihovih varuhov! Enako se je združilo z enakimi! Upamo, da je tega križevega pota našega trpljenja sedaj konec! Trnje bolesti in mučenja se je previlo v lovor, ki venča glavo zmagovalki Pravici! In plačilo krivcem? In maščevanje? Zastopniki naših organizacij so se sestali na skupno sejo in so sporočili narodni vladi SHS: »Glede na šolsko nadzorstvo izrekamo svoje temeljno načeio, da morajo z odpravo dosedanjega sistema, ki mu je bilo to nadzorstvo izraz in izvršujoč činitelj, pasti tudi osebe — nosilke tega sistema! V novi dobi narodne svobode in dernokracije hočemo v interesu svojega šolstva in stanu ter v interesu narodne vzgoje n o v i h m o ž svojega zaupanja, strokovne izobrazbe in take moraliie kakovosti, ki dajejo poroštvo za plodonosno, sarno povzdigi narpdne kulture služeče delovanje v harmoničnem s k 1 a d u z narodnim učiteljstvom.« Bistveno enako se glasi zaliteva Društva slovenskih profesorjev z dne 11. t. m. Tudi slovenski profesorji hočejo z izpremembo sistema izpremembo oseb, to se pravi, da naj stopijo novi možje na inesta sedanjih nadzornikov, ki imajo poieg drugih vrlin tudi to »zaslugo«, da so nam plenili slovenske čitanke in trgali iz njih sestavke, ki so govorili o rodoljubju in Slovanstvu! Plemenitejšega maščevanja si ne moremo misliti! Ne ječ, ne vislic, ne preganjanja in zaničevanja — samo novih mož iiočemo, ki niso oskrunjeni s hlapčevaniem sistemu nasilnosti in nacionalne nestrpnosti, teinveč ki nosijo v svojih osebnostih poroštvo, da bo njihovo delovanje služilo le povzdigi narodne kulture v harmoničnem skladu z narodnim učiteljstvom! — Ta zahteva je dokaz visoke socialne izobrazbe in stanovske zavednosti celokupnega slovenskega učiteljstva, ki neče materialnega maščevanja na priza- detih osebah, ampak ki hoče odstranitev teh oseb — torej moralno kazen — zato, da bodo dani pogoji plodonosnemu delovanju pouka in vzgoje. Nimaino namreč šol zaradi vodilnih oseb, ampak vodilne osebe so zaradl šol. Dolžnost vlade pa jt, da zavlada med obemi harmonija, ki so ji vir zaupanje, izobrazba in moralna kakovost na eni strani, na drugi strani pa veselje do dela, ki so niu zaradi tega zagotovljeni vzgojni in učni uspehi. Kaj ukrene naša narodna vlada, nam ni znano. Ker pa je njo na čelo našega naroda postavila narodna svoboda in demokracija, smo preverjeni, da ne more biti proti svobodi in demokraciji, ki jo zase zahteva vse naše učiteijstvo, in sicer v interesu šolstva in stanu ter v interesu narodne vzgoje. Kakor je ta zahteva stanovskega značaja ter ji lahko kdo podtakne celo kako osebno noto, vendar so nasproti tej evantualnosti interesi šolstva in narodne vzgoje toliko tehtnejši in toliko odvažnejši, da jim je absolutno potrebno žrtvovati peščico oseb, ki jih je vzgojil uničeni stari avstrijski sistern in ki stoje še danes kot zavora in zapreka na pou kulturnemu razvoju svobodne Jugoslavije! fsaroana viaua je skiemla, aa razsin deioKiog uezemega soiskega sveta v i_.juuijaiu na vse ozemije v oomocju naroune viaue bns> v JLjuDijaiii. b tein skicpuiu so tucii onciaino razrusene vse aczeme meje, ki so nas aosiej aeine v Krunjce, Dtajeice, Korosce, rnmorce. bmiseino mora m viaaa seuaj uaije m z arugmi zaiiianom oastramti vse, Kar je buo aosiej i>peciamo kranjskega rn kar se nosi vai.tveno znamKo busteršiceve tvormce znautjev nesiovanskega m strupenosiraimarskega tipa: veuio, ua bi zaouca* vmar ogoicenja ui upornosti, ako t)i motaio ucueijstvo ostaiega siovenskega aem Jugosiavije poa peto m vaiustvo lzza vastnjsKUi casov sistennzovanega ln okupirane>_a. soiskega naazurstva! lisockrat — ne i INasa cast je Dua s tem oskrunjena, in nasa javna morala je biia inncirana s tujimi, strupenimi eiementi. Le se oglašaino z zantevo po ociscenju, kažemo s tem na euinega zaravnika, ki jnore to stonu v uaenu casti m moraie! Naj nam niliee ne prihaja z besedo, govorjeno skozi okno — kakor se je to zgouuo preiekio neaeljo popoiane na deztinem soiske msvetu v Ljubijani, češ, v nuenu avtontete bodi tako m tako! O taki avtonteti smo že v začetku zapisah pravo beseao! Sedaj poveino arugo: Kaor rekiamuje avtonteto zase, inora biti avtontete vreden in mora spo_tovati avtonteto zakona in pravice! Ali je pa za na» avtonteta, če kdo odda nadučiteijsko službo v Siški brez razpisa, kakor ga zaliteva zakonr1 ln če se odda naduciteijičina služba istotam preko mestnega šoiskega sveta že naprej določeni osetu?* ln če dobi 8 učnih oseb na ljubljanskih šolah službe preko mestnega šolskega sveta? In ce so inscenirali preganjanje tistega deia učiteljstva, ki se ni zglasilo za brezpiacno nadziranje v zavetiščih? (Disciplimranje tov. Crnagoja zaiadi zavetiše!) In če se prastransko deli črevlje podplate in rnast? In če plane nadzornik v učno sobo pet minut pred sklepom šolskega leta z burnimi vprašanji: »Povej 2. kitico cesarske pesmi! Povej 4., 1., 3. kitico!« ln ravno isto z Zahvalno pesrnijo! ln če kdo loputa z vrati, da se šola potresa, in se zadira na bolnega učitelja? In če kdo odgovarja z visokega podstavka na vljudno vprašanje v odurnem, prezirnem gksu? Prič — kolikor jih hočete! * Janko Nepomuk Jeglič je rekel: BŠkoda za kolke in r^zpis, ker je ta služba naprej določena za Kleinmayerjevo!" Ljubijanskim mestnim učiteljicana so sploh prepovedali, da ne smejo prositi za to službol Tc vendar n! avtoriteta, ampak to so očitna znamenja nezdravih, gnilih razmer, ki so morile in flačile šolstvo in učlteljstvo, to je uradno kršenje zakona in olike, to je kratkomalo vse drugo in vse prej, satno avtoriteta ne! Takih »avtoritet« nečemo, zato stran z njimi! — Za sedanji in bodoči čas poznamo in priznavamo eno edino avtoriteto: srečo in bodočnost naroda! Kdor je z naini iste misli — in posebno še, če ima moč in dolžnost — naj neinudoma stori vse, da se združijo na tem domovinskem delu vsi zdravi, od preteklosti neokuženi in deloljubni elementi, ki bodo mogli uspešno, neodvisno in neovirano služiti svojim kulturnim nalogam! Zato pa: sistem je padel, naj padejo še osebe — nosilke tega sistema! — Zedinimo se! Kri naših mož in mladeničev ni tekla zanian; trpljenje nas vseh ni bilo zainan! iz mučeniske krvi, iz grozot, ki smo jih pietrpeli v strašnih miiiulih dneli, je vzkiila nasa svoboda, neodvisna Jugo$iuv;ja. Nase lirepenenje, vroce naše želje so se uresnidle. Minuli so dnevi suženjstva in tlacanstva. Nikdar vee nas ne bo tlačil oni olioii in odurni narod, ki je hotel zavladati vseniu svetu. Svobodni državijani snio, svobodni gospodarji v lastni nisi! Kornu izmed nas ne prekipeva srcc od radosti ob porodu mile naše domovme? Vsakdo ji želi biti v podporo in poiiioč v sedanji prehodni dobi! Vstala je Jugosiavija! Nove dobe, novega življenja in dela se jako dobro zaveda tudi jugoslovansko učiteljstvo. Ve, da bo treba marsikaj preurediti in preosnovati v njegovih vrstali ter pnlagoditi novim razmerain. Paaie so umetno postavljene meje med nami, združili sino se po priroamh zakonih; kar spada skupaj, bodi združeno! Novo nastalim razmeram mora učiteljstvo slovenskega dela Jugosiavije pruagoditi v prvi vrsti svojo stanovsko organizacijo. V mislih imam Dežeino siovensko učiteljsko društvo v Ljubljani in Zvezo slovenskih udteljev in uciteljic na Divseni btajerskem. "l'i dve orgainzacjji sia nepotreoni odslej, ko ni veC umetnih mej med nami, in smo združeni v skupno upravno telo. Vse učiteijstvo v Slovemji stremi za istitni smotri, ima pred seboj isto nalogo. Zato imej tudi enotno zastopstvo, ki se zavzemaj za učiteljske koristi in skrbi za prospeh in napredek šolstva. Ta osrednja organizacija bodi Zaveza, ki so v njej že sedaj včlanjena vsa okrajna uciteljska društva po vsej Sloveniji. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic nima nikakršnega samostojnega delokroga vec, kakor je izgubilo tudi Ueželno slovensko udteijsko društvo svoj pomen. Kaj pa Slomškova Zveza? V življenje so jo bile poklicaie politiske razmere, ki so divjaie in razsajaie po nekdanjem Kmnjskeni. To je bila najžalostnejsa doua v razvoju našega šolstva, grd oseben boj, ki so ga netile podivjane politiške strasri v veliko škodo našetnu šolstvu in učiteljskemu stanu. Slomškova Zveza ni bila nikdar zastopnica ljudskega učiteljstva po vsera slovenskem delu Jugoslavije, ona ni zastopala niti vsega kranjskega slovenskega učiteljstva, ker še po Kranjskern ni imela po vseh okrajih svojih podmžnic. Ob Soči, Dravi in Muri se ni mogla utrditi; posamezni pojavi tod okrog so kmalu izginili. Zaveza laliko govori danes v imenu učiteljstva v celokupni Sloveniji, v kar ni pooblaščena Slomškova Zveza. Ako hoče ta še dalje hoditi svoja pota in cepiti moči, .se mora reorganizirati in ustanoviti podružnice po  vseh slovenskih pokrajinah. Potem bi bila  pač zastopnica politiških interesov včla njenega učiteljstva, a ne stanovskilu Ker sta dve osrednji organizaciji nepotrebni in slabita moči in sile učiteljstva, bi bilo najumestneje, da se Slomškova Zveza razdruži in člani pristopijo Zavezi. Tako bi nastala močna on/anizacMa, ki bi solidarno nastopala in krepko poudarjala svoje stališče. S takim udruženjem pokažemo javnosti svojo zavednost in zrelost, pokažemo, da razumemo mogočni tok zsro dovinskih trenutkov, ko hrepene narodi in posamezni stanovi po ujedinjenju v veliki rnedsebojni ljubezni! Seveda se mora reoiganizirati tudi Zaveza. Opustiti mora deželne zveze, ker so izgubile, kakor sem že omenil, svoj delokrog. Odslej naj bodo njeni člani zopet le okrajna učitteljska društva. ki naj po svoji previdnosti urede, določijo in odmcrijo svoja okolišča. Volitve v'upravni od bor in odseke naj se v prihodnje ne vrše po pokrajinali, temveč pokličimo v vsn odbore najboljše svoje može! Zaveza inora preosnovati svoja pravila v tem smislu, da se lahko združi s Savezom dalniatinskih učiteljskih diuštvava u Spletu, s Savezom Invatskih učiteljskih društav.i u Zagrebu, Savezom učiteljskih društava Bosne i Iiercegovine uSarajevu in Učiteljskim udruženjem u Beogradu. To bo ponosno naše združenje, za katerim sino hrepeneli z dušo in srcem; tako ujeninjenje nam je bil idcal, ki se nainuresiiioi vbližnji bodočnosti! To bo inogočno zastopstvo jugoslovanskega učileljstva v svobodni Jugoslaviji! Z Uosposvetskega polja. Izražam svoje nazore glede na ureuitev koroskiu soiskiu razmer za preiiouno dobo. 1 akoj se naj odpravijo v šolah, koder je miaouna slovenske narodnosti v vecini, vse nemske ucne knjige — pit tuai iz Solskih knjižnic — ter se naj izrocijo novemu okrajneniu šoiskemu syeui, ua se korenito prepreči njiti raoa. /.a pivo soisko leto naj se takoj uvede kaKd popolnoma siovenska zacetnica (.Vvidrovo »Moje prvo benlo«), za vis|e stopnjc pa se naj tudi takoj uveacjo slovenske citanke. Od knjižnin zalog naj se izkusajo dobiti te knjigc za la^tno proizvajaino ceno. Pa tudi na bolj ali čisio nernških šolah — koder imajo namreč otroci resnično nemške narodnosti pretežno večino — se morajo sedanje' knjige zaradi svoje, novemu duhu časa iieprimenic vsebine odpraviti ter nadornestiti z novo sestavljenimi knjigamf, ki bodo odgovarjaie duhu nove dobe: ter duliu naše demokraške Jugoslavijt. Mi iie ihoremo zahtevati, da bi nas »zajeti« Nemci kar čez noč ljubili, toda zahtevati pa srnemo, da nas nc sovražijo, siij bodo uživali nied nami politiško svobodo ter vse narodne pravice na lastnem teritoriju. V krajih, ki so narodno nicšani, se inorajo šole, oziroma učenci po narodnosti razdeliti ter uvesti — za prehodno dobo v enem in istem poslopju — slovenske in nemške ljudske šole posebe, seveda nižje kategorije. (Tako bi iz ene dvorazrednice postaii dve enorazredniei.i Ualje bi predlagal, da bi se morali nemški otroci učiti prva leta iz več uvaževaiija vrednih razlogov; samo latinice in šele pozneje frakturice, kl bi pa bila najboljše odpravljena, saj ;se frakturica zaradi rabe pisalnih strojev vedno bolj izločuje iz vsakdanjega življenja. Ali se naj bi naša slovenska miadina še nadalje učila — seveda v posebnih itrah — nemščine ali ne? Ro mojem mneiiju — ne več, saj je že dovolj ponemče- vanja! Slovenski otroci, naši bodoči lojalni patrioti, se morajo v prvi vrsti naučiti dodobra svoje materinščine, ki jim bo za srečno življenje v Jugoslaviji itak popoinoma zadostovala. Rajši se naj učv cirilice in nekaterih glavnih slovniških razlik ju^oslovanskih narečij. V prehodni dobi bodi glavno, da se slovenski otroci nauče terneljito s i o vensko čitati. S slovniškimi skrivnostmi jih še ne smerno preveč mučiti. V računanju bo velik križ, osobito v bolj ponemčenih krajih. Bilo bi morda umestno, da se ondi poslužujejo otroci višjili razredov še svoje privajene nemščine. Sicer pa spreten učitelj krnalu na\radi otroke slovensko računati. V z e m 1 j e p i s u se ir.ora takoj začeti hoditi novo pot: Jugoslavija in njeni deli, leža, krasota, bogastvo, prebivalstvo ter njega žitje in bitje; sosedne dežele. Zgodovina: prvi znani prebivalci naše zemlje, starodavni Slovani, preseljevanje narodov, naseljevanje Slovencev, Sanio, poknstjanjenje, začetek ponemčevanja in zarooijenja, trpijenje v srednjeni veku, narodno probujenje, opravičene teznje po svooodi m po. poutiškin pravican kot podiagi kulturnega napredka. Uaije: trpijenje tik pred in med vojno, namere narounih sovragov, oziroma njiliovega revdaino - militanstičnega rezima. ivoucno: bistvo in pomen demokratizrna iti pravice sainoodlocbe narouov, zveza narodov, svetovno razsodisče, potrebu uieanaiodiuh stikov v inoderni dobi. la snov se lahko vzarne, oziroma. obdela v enem seniestru potoin pnpoveuovanja tipicnih epizod. v enem sernestni poudarjam zaradi tega, da bi tuui ucenci, ki Doao le se kraiko obvezni odiskovati ljudsko šolo, se nekaj shšali o nasi starosiavni, toaa mukepoini sreanjeveski rn novodobni zgodovini. Petje: V tem predrnetu se inoraju Picdvsem gojiti v prvi vrsti naše miie narodne pesemce (Zirovnikova zdirka!), ki morajo pred njimi takoj utihniti vse neinske pesmi! V s p i s j u se naj otroci vadijo spisovati naslove in pisina, kratka poročila o domačin veselih m žalostnili dogodkin. iJoleg tega se naj tudi opozarjajo na slovenske pravopisue težkoce ali — boljo rečeno — lahkoče! Zastran učenja drugcga (takozvanoga deželnega) jezika menini, da se mora tiuti v nemških šolah slovcnska abeceda lii slovensko čtivo v posebnih urah. Sevecla bi odgovarjalo naceloin demokratiznia, ua oi naj Nemci v lastnem interesu sartii določtli obseg drugojezičnega pouka. Zastran okrajnih šolskin nadzornikov priporočam, da jih nastavijo večjc steviio, ncgo jih je sedaj. Oprostiti jih je pisarniškega poslovanja ter jiin na ta nacin omogoCiti, da bolj pogosto poscčajo sole — pa ne morda v vlogi kakega bavoava, ainpak kot svetovaici, ki bi dajaii ucnim osebam potrebnih navodil in podbud. (Tu predlaga naš dopisnik tri koroške tovariše, ki bi bili sposobni za šolskc nadzornike.) Več okr. šolskih nadzornikov bi pa bilo treba takoj dobiti s Stajerskega in Kranjskega. Seveda bi morali biti vsi zgolj dobri šolniki in nikaki strankarski politiki ozkega duševnega obzorja. Scveda bi morala vsaka šola imeti šolske in učiteljske liste — večrazrednke tudi v več izvodih. V mislih imani »Učit. Tovariša« in »Popotnika«, za mladino pa »Zvonček«. Velevažnega pomena so knjige za šolarske knjižnice. Stare knjige so menda že vse pošle. Naj se na novo ponatisnejo vse tiste, ki so po svoji vsebiri tudi še za novo dobo prirnerne. Kakšne naj bi bile knjige, namenjene za gojitev patrijotičnih čustev, ne da bi — odgovarjajoč novemu času — zbujale sovraštva do naših dosedanjih krivičnikov, to na] ugotovi Zavezin časnikarsko - književni ter njen pedagoško-didaktičiii odsek. To so v naglici začrtani moji nazori in predlogi, oziroma nasveti. Po svojih skromnih močeh bom rade volje sodeloval pri reformi in povzdigi ljudskega šolstva, ker sem prepričan, da le potom narodiie vzgoje in narodne šole izpremenitno tožni Korotan v — veseli Korotaii! J. K.