4t. 47. v' Gorici, v soboto dno 11. junija 1904 Tečaj XXXIV. . Ishaja dvakrat m tedes, in tioer t sredo in soboto ob 11. ari predpoldne ter stane z izrednim prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leto vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSiljaaa: ?se leto.......13 K 20 h. ali gtd. 8 60 pol leta .... • . . 6 , 60 , , , 3-30 Setrt leta . . . 3 ,40 . , «-70 PosamiSne številk, ***.:'» lO^virf." "" * '"* Naročnino sprejema upramiStvo t Gosposki olioj žv. 7. t Gorici vcGoriSki Tiskarni3 A. Gabr&ek vsak «ian od 8. are zjutraj do 6. iveoer, ob nedeljah pa o(1 • 9. do 13. ure. N» naročila brei dopetlane ¦¦re2>f*e te ne eslrano. Oglasi 1» p»»l«al«» se rsSanijo po p*titrTrstab,„_ 80 tiskano l-krat 8 fcr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vefije Črke po prostora — Reklame in spisi v oredntfkem delu 15 kr. vrsta. — Za. obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost *Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr K. L, vrit Uredništvo se nahaja v Gosposki nJioi Bt. 7 v Gorloi v L nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8/ do 1? dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7. 7 I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plaSatl loco Gorica. »opisi nuj so pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reK, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le UBravniStvn. »PRIMOREC" iabaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 10 h ali gld. 1-60. «8o5a» in «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakanu Sohwarz v Šolski ulioi «n Jellersits v Nunsh ulici; — v Trata v tobakami LavrenfliS na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. TeUfon it. 83. — >Gor' Tiskarna< A- GabrSžek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Vsakemu svoje! Tudi najzagrizenejši nasprotnik naS mora imeti toliko hladnega razuma, da pri-pozna, da glede na znane hude narodnostne boje v Gorici, ki so v glavnem srečno za naeni, nismo bili izzivalci mi. Trpeli smo, izmani pa tmo se znali ludi branili, in naša taktika je privedla počasi pa gotovo do dobe, ko se je skril pretirani narodni fanatizem za trezno presojanje razmer. Dne 22. marca 1897. je bil fanatizem na višku, takrat je odmevalo pf • V in prek — alt na vrhu., se vidi marsikaj, kar je poprej zastrlo oCera, in tudi v Gorici te je zace'.o spregledavati. Odpor je bil tako korenit, tako daleč segajoč, da je zamašil usta izzivačem in razgrajačem ter se odpirajo druga, ki govore besede pomirjevanja ter sporazumevanja. Izginit je obligatni poulični „sčavo% izginil »ma-rameo*. laiki del prebivalstva mestnega išče pametnejših Časov nego so bih oui, v katerih so hrulili poltene ljudi le zalo, ker so govorili slovenski. Pamet zmaguje nad poulično nerazsodnostjo, in prebivalstvo uvi-dova, kako je bito zapeljano od izvestnih agitatorjev v škodo sebi in mestu.... Še ni tako dolgo, ko smo živeli sredi takih Cascv, Umevno torej, da se ni moglo poleči popolnoma le ono uestrpno, fanatično boirenje proti slovenskemu življu v mestu, umevno, da je ostalo v nekaterih elementih Se nekaj starega vcepljenega sovraštva, katero se Se pokaže ob raznih prilikah. Temu se ni čuditi, ker fanatizem je rana, ki se le počasi zdravi. No, v Gorici je to zdravljenje napredovalo razmeroma jako povoljno, kajti le dni se prepričujemo, da se kmalu zagrne docela grob nad toli silovitim narodnim fanatizmom, kakorsen je divjal po naši Goric«. Sedaj proti koncu, ko je bila jutrišnja slavnost že zagotovljena, je dalo nekaj nemirnih elementov iluška svoji nestrpnosti v javnosti potom .C mera*; hotelo se je ;meti imenitno srjo mestnega sveta, v k:.teri H se bi'o na najsvecan^jsi način prtlcslo-va!o proti tei* u, da razgrne ,Goriški S.iktl' svojo ?. slivo v mf>3tu, na'« ra!i so neki noreti mhrhci palpi-;* v. a ii^ak protest ter jemali tako spanje očetom, ki so s svojo avtoritetno besedo končno vstavili vročo kri, da je začela teči normalno, hotelo se je tako-le nekake velike demonstracije proti Slovencem, dasi ni prav nikakega povoda za to. Slovenci nočejo nikoga izzivati, nočejo prav n i k a k e demonstracije ter so že a priort izključili vse, kar bi dalo le količkaj povoda do kakega spodtikljaja. Mi smo si v svesti svojih pravic in svoje moči, upoštevamo pa razmere — za-tegadel pa smo dosegli pri pripravali za lepo jutrišnje Sokolovo slavijo to, da je nastal protest proti hujskanju iz vrst ,Gor-rierovih* med laškim delom prebivalstva samega. Tukajšnji dnevnik .Gazzettino* se je postavil na prav pametno stališče, da je nespametno obregati se ob tako slavnost, kakoršna bo naša jutrišnja, ker s tem bi se le dražilo ter bi bile posledice neugodne za mesto, zlasti za Lahe. Pokazali ste se nasproti Slovencem dve struji, ena hajskajoča, ki kliče na demonstracije, če se kratkomalo ne odpove slavnost, druga pa svareča ter puščajoča Slovence v njih pravici. In veselo znamenje je to, da je ta slednja sttuja tako mogočna, da se oglaša javno proti hujskačem, ki so v taki manjšini, da njihc a beseda ne pride do dejanja. Vsakerr . svoje I — do tega klica menda pri). «ijo pametni Lahi in mi jim pritrjujemo ter kličemo ponovno, kakor smo klicali zaman ze toliko časa, da l e, a k o se da vsakemu svoje, potem bo mogla procvitati naša ljubljena Gorica ter se razvijati lepo v blagorcelokupnega prebivalstva. Vsakemu svoje, na tem stališču stojimo mi, in mislimo, da je prav tako. Hujskači utihnejo sami ob seb:, kakorhitro nastopi na vseh merodajmh mestih Cisto premotrivanje naših posebnih razmer. Nasproti u:mirnim elementom je nastopila akcij«, ki je vesel pojav v javnem življenju goriškega prebivalstva, kr-r kaže menda, da so minuli časi te-rorizir-n'a in komande, ko so je* pehalo me- ščana na meščana, da, celo oglašajo se Lahi, ki bi radi prisostvovali jutrišnji slav-«| nosti. Seveda jim tega nihče ne brani. Jutrišnji dan utegne postati vsekakor prav važen dan v zgodovini našega mesta. Ako ostane vse mirno ter bodo blamirani hujskajoči življi, potem bo to korak naprej v približevanju razsodnih Lahov do Slovencev, ako pa pride do kravalov, n6, potem tudi ne bomo mi tisti, ki bi bili poraženi. Sledil bi odpor, ki bi škodoval, morda tudi nedolžnim, kateri pa bi se imeli zahvaliti za to izzivačem. Mi smo v takem položaju, da nam nt treba nikomur prigovarjati, kako naj se obnaša nasproti jutrišnji slavnosti. Do Slovencev se nam ni treba obračati, ker je gotovo, da bodo vsi mirni ter se od naše strani sploh ne misli na nič drugega nego le na lepo naše slavijo, Lahi pa naj si vso reč uravnajo sami. Bije se že boj med njimi samimi. Kako ga sodimo, smo povedali gori. Mislimo, da se ne motimo; ako pa bi se motili, 116, potem pridejo posledice, ki so že naprej znane... Jutri bo velik dan preizkušnje, aH moremo upati končno na dober »modus vi-vendi* med slovenskim in laškim prebivalstvom v Gorici ali ne, in pokaže se jasno, ali se bližamo ali odtujujemo pravičnemu geslu: Vsakemu svojel Slavlje v Kasovljah. Razvitje zastave in veselica, ki se je vršila dne 5. t. m. v Kasovljah, je lepo vspela. Nič ni pomagalo, da je rihemberSki g. župan pa nekaj njegovih .jogrov" na vse načine nasprotovalo, a tudi grozovite pridige v cerkvi so malo izdale. Vreme je bilo ugodno, še pretoplo in prvi del veselice, ki se je na prostem dovrši, je pokazal, da je občinstvu ugajal, a bi bilo bolje, ako bi bil še prostor pokrit in bolje zasenčen. Slavnostni govor je imel g. dr. Tu m a, kateri je vzneseno in lepo, kakor pač on zna, govoril o pomenu slavnosti in zlasti o pomenu zastave. Spodbujal je ko- nečno mladino in občinstvo, naj se zbira k zastavi, katera plapolaj v ljubezni do naroda, napredka in svobode! Na to je s kratkimi besedami društveni predsednik g. A. Makovec razvil zastavo, katero je izdelal ,Žensky vjrrobni spole k če s k y« v Pragi. Zastava je lepa in mora vsem vgajati, stane pa okroglih 600 K. Zaključni govor je imel urednik gosp. M. C o t i C iz Trsta, ki je s svojim primernim nagovorom znal navdušiti vse zbrano občinstvo. Petje združenih domačih pevskih društev je bilo primerno dobro. Žal, da med seboj oddaljena društva ne morejo dovolj kratov imeti skupnih vaj, kar je za lepo petje zlasti pri neizšolanih pevcih po deželi pogoj. •Glasb, društvo* iz Gorice je pelo »Na vrelu Bosne*. Kako to društvo poje, vedo vsi, ki so je slišali in ki se umejo v petju. Sploh društvo direktno in indirektno tudi dobro vpliva, da se naša lepa slovenska pesem poje eimdalje lenSe in dovršeneje vsepovsod med društvi po deželi 1 »Mladi vojaki" je krasna skladba, ki se je omilila nakrat vsemu slovenskemu svetu. Tu smo jo slišali peti pripravljeno za mešan zbor. Dobravski mešan zbor je pel to pesem, kakor se redko sliši na deželi peti. Zasluži res pohvalo za znanje ter obili trud. Pri veselici je svirala prvaška sokolska godba 24 mož pod vodstvom kapolnika gosp. Honiga iz Gorice. To omenjamo tim* raje, ker jo ta godba v zadnjem času vrlo napredovala. Pozna se jej, da ima dobrega učitelja. Zato pa grešimo, ako najeraljemo za plese, slavnosti in koncerte laško ali vojaško godbo. S tem kažemo, da si nečemo vzgojiti dobre godbe in da nam vgaja celo slabeja godba bolj, zato ker je tuja in bolj „nob»/.*. Svoji k svojim! K veselici se je zbralo ljudi od vseh strani in krajev, mnogo jih je došlo že pred-poldnem, tako slavno in pevsko društvo .Kolo* iz Trsta, pa mnogo gostov iz Gorice in Podgore. Zraven že omenjenih društev so se vdeležila veselice, toda brez zastav, vsa bližnja domača bralna in pevska društva. Zlasti moramo častno omenjati društva iz Trije mušketirji. Napisal Alcsaiidrc Humus. DrugI del. c*W.) »Pred Bogom in pred ljudmi tožim to žensko,« pravi, »da je zastrupila sinodi umrlo Gonst&nco Bo-nacieux.< Nato so obrne k Porthosu in Aramisu. »Midva pričava,« pravita mušketirja soglasno. 0'Artagnan nadaljuje: Pred Bogom in pred ljudmi tožim to žensko, da je imela namen, zastrupiti me z vinom, katero mi je poslala iz Villeroia s ponarejenim pismom, kakor da prihaja od mojih prijateljev; Bog me je rešil, toda mesto mene je umrl mož po imenu Brisemont.« »Midva pričava,« pravita Porthos in Aramis soglasno. »Pred Bogom in pred ljudmi tožim to žensko, da me je nagovorjala k umoru grofa \Vardesa, in ker ni tukaj nikogar, ki bi pričal resničnost te tožbo, jo pričam sam. »Govoril sem.« In d'Artagnan stopi s Porthosom in Aramisom na drugo stran sobe. »Vi imate besedo, milord,« reče Athos. Baron se približa. »Pred Bogom in pred ljudmi tožim to žensko,« pravi, »da je dala umoriti vojvodo Buckinghamskega.« »Vojvoda Btiekinghamski je umorjen?« vsklik« nejo vsi prisotni soglasno, »!);>,• pravi baron, »umorjen! Na pismo, v katerem .st(* me svarili, sem dal to žensko zapreti in jo! izročil varstvu zvestega sluge. Zapeljala mi jo tega moža, stisnila mu v roko nož, ga nagovorila, da jej umoril vojvodo, in ta hip se pokori morda Felton ze zločin te ženske z izgubo svoje glave.« Groza spreleti sodnike pri razodetju tega do sedaj že neznanega zločina. »To Se ni vse,« nadaljuje lord Winter; »moj brat, ki jo je napravil svojim dedičem, je umrl tekom treh ur vsled nenavadne bolezni, ki je zapustila na celem njegovem telesu modrikaste pege. Kake smrti je umrl vaš mož, sestra?« »Strašno!« vsklikneta Porthos in Aramis. »Morilka Buckinghama, morilka Feltona, morilka mojega brata, jaz zahtevam nasproti tebi pravico in izjavljam, če je ne dobim, da si jo preskrbim sam.« In lord Winter stopi poleg d'Artagnana ter prepusti svoje mesto novemu tožniku. Miladv si pokrije čelo s svojimi rokami ter poskuša zbrati svoje misli, ki so se jej zmedle kakor v blaznosti. »Zdaj imam besedo jaz,« reče Athos trepetajo, kakor zatrepeta lev, če zagleda kačo. Jaz sem se oženil s to žensko, ko je bila še mlada deklica, oženil se proti volji svoje rodbine. Dal sem jej svoje premoženje, dal jej svoje ime, in nekega dne sem opazil, da je ta ženska zaznamovana: ta ženska je imela na levi rami vžgano lilijo.« »Ah,« vsklikne miladv in vstane, »pozivljem vas, da izveste za sodišče, ki mi je prisodilo to sramotilno kazen. Pozivljem vas, da mi imenujete onega, ki je to kazen izvršil.« »Tiho,« pravi neki glas, »tukaj imam govoriti jaz!« In na mesto tožnika stopi mož v rudečem plašču. »Kdo je ta mož, kdo je ta mož ?« reče miladv, ki jo skoro zaduši strah, in njeni razpleteni lasje se naježijo nad njenim kakor smrt bledim obličjem kakor da so oživeli. Vseh oči se vpro v tega moža, kajti razven Athosa je bil vsem neznan. Celo Athos ga pogleda s prav takim začudenjem kakor drugi, kajti neznano mu je bilo, kako more biti zapleten v strašno dramo, ki so je razpletla ta trenotek. Ko pride neznanec počasnih in svečanostnih korakov tako blizu k miladv, da ju loči samo še miza, vzame svojo masko z obraza. Miladv gleda ta bledi obraz, obrobljen od črnih las in črne brade, ki ni izražal drugega nego ledeno neobčutljivost, nekaj časa z rastočim strahom; nato plane kvišku, se umakne k steni in zakliče: »O, ne, ne, to je prikazen iz pekla! To ni on! K meni, k meni!« zakliče s hripavim glasom ter se obrne k zidu, kakor bi si mogla odpreti z rokami neki izhod. »Toda kdo ste vi?« vsklikne vse pričo tega prizora. »Vprašajte to žensko,« reče mož v rudečem plašču, »kajti vidite, da me je izpoznala.« »Rabelj iz Lillea, rabelj iz Lillea!« zakliče miladv, plen blaznega strahu, ter se oprime s svojimi rokami stene, da se ne zgrudi na tla, (Dalje jrride.) Sela, Skrilj, Dobravelj, Gojač, Sv. Križa, Vr-tovina itd. Kakor društvo .Kolo« prišlo je s svojo krasno zastavo tudi delavsko podporno društvo iz Gorice. Goriški .Sokol* se je vdeležil v lepem številu slavnosti. Vladal je ves Cas lep red in mir, in tudi vgmotnem oziru je društvo dobro vspelo. Seveda stroški so bili pop-ej veliki. (.Narodni kolek« je prilepljal prvič na Vipavskem gosp. T. Š., .Adrijaš« iz Gorice, in sicer na vstopnice k besedi. Prve vrste so šle brez koleka, potem pa je šlo bolje in razpečal ga j., okroglo 600 kom., kar znese 12 kron. Blnog darovalec si je mislil osebe, ki si laste ,Š. Dom« za svojino, in so tako daleč prišle, da si mislijo, da so ga one vstvarile. Sicer pa je res treba poni is lit T, k »j i n k o ra P o d p i ra j mo !) Dasi je veselica lepo iztekla, vendar vsi in z vsem niso bili zadovoljni. Osobito so se nekateri pritožili, da je postrežba bila draga. Nekoliko resnice bo v tem; toda, Ce se že ne oziramo na visoko in vedno rastočo ceno živil, treba v poštev vzeti, da je do-tifini krčraar g. P. moral drago plačati prostora zft isti dan ter več dni prevažati od doma in drugod potrebno blago na lice mesta. Sicer se pa ne moremo kaj hvaliti v tem oziru ne v mestu ne v trgu, kedar se vrše slavnosti in shodi. Nekateri so občudovali rožnato in zeleno vipavsko dolino ter so mnenja, da take ljudske slavnosti tičejo edino v zeleno naravo, drugi pa seveda so mnenja, da velike prireditve tičejo le v mesta, k večemu v trge, po deželi pa bi bilo treba to opustiti in saditi samo krompir.,. Naloga nam bodi nastopati med narod, dramiti ga iz mrtvila ter ga izobraževati in učiti! • • Odbor bral. in pevskega društva v Brjah se iskreno zahvaljuje vsem udeležnikom veselice ter vsem, ki so pripomogli .k tako oobremu vspehu, zlasti pagg. dr. T um i in M. G o ti č u za lepe govore, gg. pevovodjem in pevcem za petje, slavnim društvom .Kolo", Sokolu, Glasbenemu in pevskemu, podpornemu in rokodel. iz Gorice slavnim bralnim in pevskim društvom iz Dornberga Sela, Vr-tov-na, Dobravelj-Sv. Križa, Skrilj in dr., ki so se skupno vdeležila in tako povečala lepo slavnost. Na zdar! DOPISI. Iz Dornberga. (Dalje.) — V zadnjem dopisu sem vam, g. kaplan, nekoliko pojasnil drugo »očko vašega dopisa v »Prismojencu*. Pa še ni končano. Vi, kot duhoven, si upate dajati v svet take farharije, da ste razkladati program vaše stranke Domberžanom! Da dobro poznate svoj program, pa takega, kakoršnega sem vam v zadnjem dopisu razjasnil, naj dokažem s par temeljitimi, resničnimi dokazi. a) Ni dolgo, kar je šel neki učitelj iz Dornberga gor v vaše srečne kraje. O božiču je prišel domov in mi pripovedoval tako-le: .Neki dan sem krenil nekega bubca po dlani s palico, dva tedna ga ni bilo v šolo. Pošljem očetu vabilo k seji kr. šol. sveta. Pripelje mi s seboj dotičnega dečko z grozno ranjeno roko. Jaz sem bil še mlad. Bal sem se ovadbe. Oče je tedaj trdil, da je rana od mojega udarca. Udal sem se in plačal 30 K. (Prašal je oče 30 gld.,pa sva se poravnala). Čez par mesecev mi pride sosed dotičnika pripovedovat, da se je deček tedaj oparil pri ognju. Ker niso stariši dobro pazil:, je hodil deček po mrazu, in se mu je rana prisadila. Zato sem moral plačati 30 K. Lahko bi bil šel sicer tožit očeta, a ubožec je delavec. V zapor ga postaviti, nimam do-bička, zato sem mu odpustil. Kako pa se godi vam, g. kaplan, pri nas. Se-li morda še spominjate tistih par mesecev, ko ste poučevali mesto g. Križmana? Kaj se je tedaj zgodilo z vam dobro znanim dečkom iz Zalošč ? Vi ste ga tepli... Mati je povedala jasno, zakaj je deček čez štirinajst dnij — u m rl 1 Se spominjate, kako ste tedaj prosili in se izgovarjali. Neumno-usmiljena žena-mati in oče sta vam velikodušno odpustila, zato, ker ste duhoven 1 b) Morda se tudi spominjate, kako ste ravnali tedaj z otroki Jerneja Šinigoja (vulgo: Štefanov.) Kam so šli lasje deklice ? Izginili so med vašimi prsti in to brez vzroka samo, ker so bili otroci naprednjaka., In vi hočete učiti učitelje ter jih obirate in ščuvate ljudstvo proti njim? Vi? Kdo ste? Od kje ste? Radoveden sem, kako bi vam šlo v Šebre-Ijah v tem ozira. Saj vas itak ne morejo videti domačini, kakor riba na suhe zemlje. Naši domačini trpijo pri vaših ljudeh, vi pri vas imate pa med l Vsaj nato bi se morali spomniti tu v Dornbergu. Ali se tako poučuje otroke ? Nismo več v srednjem veku, ko se je poučevalo s palico in jezo! c) Ravno v istem času ste, g. kaplan, napravili tudi še nekaj drugega. Med otroki ste agitirali za neko .Čebelico*. To je pa bilo vendar malo odveč. Šola je vendar za pouk in ne za agitacijo, zlasti ne s takimi posledicami. Otroci so radi .Čebelice« sta-rlSem kradli denar. Če mislite vi, ali pa vaši pristaši, da to ni res, naj prašajo Janeza Brica (vulgo: Zanut z Loga), kateremu je hčerka rade tiste .Čebelice« ukradla celih 10 K. Poslušajte, ljudje božji, 10 K ukradla hči očetu, in z-kaj? No, g. kaplani Sedaj morate vendar enkrat na vse to priznati, da so liberalci tudi dobri ljudje, boljši od klerikalcev. Vsi trije so vam prizanesli. Kaj bi se godilo deželami v vaših krajih, če bi kateri si postopal poskušati kaj takega?! Mislim, da nimajo tam gor toliko kamenja, da ne bi padlo nanj. Vi pa pri vsem tem ne daste miru, dasi veste, da stojite ,na vrhuncu«! Nižje ne morete več. Kar ste naredili, ste, sedaj gre vse navzdol. Marijina družba se vam je že izjalovila; izobraževalno društvo in vaša predavanja o programu so poginila za večno; pevce ste izgubili; tajnik vaš je proč; spoštovanje, podložnost, darežljivost Dornberža-nov je končano. Kaj hočete še? Največ se še naslanjate na prihodnje občinske volitve. Bog dal, da bi šle po sreči 1 Z resnico na dan, g. kaplan! Laž vtaknite le v svoj žep! Dornberžani nismo Šebreljčani 1 Capito !! (Pride še.) Iz Grgarja. — (H 1 e v C k s v. zakona. — .Marijine hčere« ple g e j o, _) pred par leti so ustanovili v Grgarju družbo .Marijinih hčera« 1 Nekaj časa je slo. Vpisana so bila skoro vsa dekleta s par izjemami. O teh izjemah je pridigoval gosp. kurat: .Dasi so nekatere mnenja, da se ne morejo poročiti, rečem vam, da desetkrat lažje se pride ,v hlevč'k sv. z akona* iz .Marijine družbe, nego prosto« itd. Sv. zakon je torej po mnenju katoliškega duhovna .hlev C k". Prav ! To je bilo lani. Letos, od kar se dela železnica v Solkanu, se je pokazalo, kake so te pobožne dušice. Neki Hrvat je rekel oni dan v Solkanu nekemu Grgarcu: »Vaše .Marijine hčere* so pa ,fajn punce" ! Tudi plesati znajo, samo da se boje čez dan. Mi plešemo skoro vsako soboto po noči na Prevalih po cesti ž njimi" itd. To je pa res »fajn«! 1 V nedeljo sta se dve tudi dobro izkazali. Čez polnoči sta pili v fantovski družbi na vrtu krčme pri Filipu. Dokler ni bilo .Marijinih hčera", vendar ni bilo kaj takega! Tako daleč vodi ljudstvo verski fanatizem! Tudi to je nekaj v pouk drugim, posebno starišem. Mladini krasti najlepši čas, najboljšo dobo živlenja, je vendar nekaj, česar bi ne pričakovali od svetih društev! Iz Loga pri Sv. Luciji. — V soboto i. t. ta. ob 2*40 pop. smo* slišali 10 močnih strelov, kar nam je naznanilo prevrtanje predora pod Logom. Predor je dolg 783 m. Jako slabo je bilo delati v predoru, in sicer je bil zrak jako slab, tako da proti zadnjemu času so delavci padli večkrat v nezavest. Sedaj pa je zopet dobro, ker gre zrak skozi. "' Ob jednem moram pa še nekaj omeniti. Na južni strani predora sta dve gostilni, baraki, kateri sta napravila dva domačina. V pričetku jima je šlo precej dobro, ali kar naenkrat pa jima je nastala čudna konkurenca. Pred predorom je napravilo podjetništvo barako, skladišče cementa in različnega orodja, ob jednem tudi prostor za delavce, da si lahko sami kuhajo. V tem prostoru se nahaja laška dvojica ter se jima prav dobro godi; prodajata vino, žganje, pivo in še druga živila in mazila. In to brez vsake koncesije, ni potreba plačati ne davka ne užitnine ne ničesar; tako prav lahko konkurirajo domačinom, ki pa morajo plačati različne davke. Meseca aprila je prišel dacar in jima napovedal, da morata plačati užitnino, parkrat sta plačala, potem pa sta se temu ustavila; ni jima potreba več plačati. Ta reč je bila že vsa naznanjena, tudi so ju poklicali na glavarstvo v Tolminu. Ali nihče ne ve, kaj so jima tam povedali, samo to vemo, da nadaljujeta prav dobro svojo obrt kakor prej in še več, kar pa je nasprotno pri domačinih, ker nimajo kaj delati. Torej bi prosili tiste, ki so za to postavljeni, da bi preprečili to reč. Več obrtnikov. Iz Oaeljana. — Po tolikem prizadevanju in neumornem delovanju g. pl. Mo-nari, župana v šempaski občini, smo dosegli, se je sedanja občina s sedežem županstva v Šempasu — razdelila še na dvoje novih županstev. Naše županstvo bode obsegalo kat. občini Ozeljan in Št Mihel s sedežem v Ozeljanu. Možje volilci! Bodemo li volili vrle može, kateri so v resnici narodnjaki ter ljubijo svoj narod in se zavedajo, kaj da so! Volimo prave možake, ki bodo vedno delovali v blagor naše lepe občine, kateri se ne bodo bali žrtvovati časa in katerim bode slov. narodnost vedno pri srcu. Premislimo, kaj in koliko so delovali nekateri naši predniki, oziroma nekateri sedanji obč. svetovalci. Slišali smo sasae zdražbe in vedne prepire in o kakem napredku v naših trdnjavicah ni niti govora. Možje volilci ! Na delo, ker bližamo se resnim časom. — Naši bodoči svetovalci naj bodejo pravi narodnjaki, ter naj imajo blagor občine vedno pred očmi I Za danes toliko! — V o 1 i 1 e c IL razreda. DnntaSe in razne novice. Slavnost .Goriškega Sokola*. — Prijavila so se še društva: »Sokol* iz Šiške pri Ljubljani, Čitalnica iz Skednja pri Trstu, bralno in pevsko društvo v Dobravljah, .Ljubljanski Sokol*, kateri se udeleži javne telovadbe z 8 najboljšimi telovadci in napredno, glasbeno, podporno in sokolsko društvo »Naprej* iz Dornberga. Za slavnost je vse najskrbneje pripravljeno, ako nam bode še vreme naklonjeno, bode slavnost gotovo kar najsijajneja. Iz Gorice proti Ajdovščini bo vozli zvečer poseben vlak ob 11. url. Novodošll darovi za zastavo bralnega In pevskega društva t Brjah: Gosp. dr. H. Turna 20 K, .Narodni sklad« v Gorici 20 K, g. Fran Bavčar v Selu 3 K, gosp, Fran Bajt 2 K, g. A. Urbančič, Miren, 1 K, gosp. Štefan Kodrič, Gorica, 9 K. Sprejmite toplo zahvalo odbora! V Sežani je umrl vpokojeni c. kr. kontreadmiral Karol vit. S c h a f f e r. Pokojni vojaški dostojanstvenik je bil z nesrečnim cesarjem Maksimilijanom v Meksiki. Slov. bralno In podporno druJtro T Gorici se udeleži, glasom zadnje odberove seje, korporativno slavnostnega razvitja zastave »Goriškega Sokola* dne 12. t. m. Gg. društ« veiiiki so naprošeni, da se udeleže polnošte-vilno tega slavlja in sicer z znamenji, katera se bodo delila isti dan v društvenih prostorih od 10—12. dopoludne. Črnogorec nmrl. —- V Dutovljah na Krasu je umrl 25 letni Črnogorec Marko Mihajlovič, katerega so pokopali tam dne 6, t. ra. Bil je delavec na železnici. Mihajlovič je bil pravoslaven. Pogreb je vodil pravoslavni duhovnik iz Trsta. Udeležilo se je pogreba premnogo Črnogorcev, ki so na delu tam okoli, pa domačinov. j »II Gazzettiuo Popolare* se je bavil | prav pametno glede jutrišnje slavnosti z oko- 'l liščino, da se je hotelo od izvestne strani napraviti škandale. Odsvetoval je odločno vsako demonstracijo ter rekel, Živimo pa pustimo živeti, pokazal na strašne posledice bojkota iz leta 1897. rekoč, da Gorica potrebuje dobrih odnoSajev s slovenskim živ-Ijem ter da se nikakor ne sme vrniti v stare čase. — Glede tega, da vpije .Gor.« vedno o ruskih zastavah, piše .Gazzettino" te dni iz peresa nekega Slovenca, da če imenuje on naše barve ruske, y,Y. m] imenujemo lahko francoske. »Corr." jih imenuje .antiitaliane* — protilaške. ,V ostalem pa ali niso te barve tudi barve laške kraljice Jelene, ki v bližnjem kraljestvu plapolajo vkupno z laško trobojnico? Kako je torej more imenovati »Gor.* protilaške. Naj vpraša o tem Njeg. Vel. kralja Viktorja Emanuela, če ra« je prav, da se imenuje protilaške barve njegove Visoke Soproge*... To je dober odgovor, naj si ga dene znoreli »Corr.« za zrcalo v uredništvu! Bazoroženje delavcev. — Namest-ništvo je odredilo glede na znane dogodke razoroženje delavcev pri gradnji nove železnice v okrajih Sežana, Gorica in Tolmin pa v Trstu. Nalog za razoroženje imajo v Trstu policija, namestn. delegat za okolico, v ocenjenih okrajih pa okr. glavarstva. Ni dovoljeno delavcem ne nositi, ne sploh imeti kako orožje. Vsak prestopek se bo strogo kaznoval. Razorožiti bi jih bilo potreba že poprej, namreč Lahe, ker ti so nevarni in izzivajo ter koljejo. — Ali pasti je moralo poprej nekaj žrtev, predno je prišlo do tega sicer potrebnega koraka. Laži o Blhembergo. — .Piccolo* pa goriški .Corriere* sta te dni na debelo lagala o Rihemberčanih in sploh o Slovencih. Nekaj delavcev iz Abruc je bilo iz Rib. prišlo v Trst, in ti so pravili nekemu »Piecolovemu* poročevalcu, da so bili že tuintam po svetu med raznimi narodi pa da niso dobili tako surovih ljudij kakor so Vipavci. .Piccolo* je take laži seveda rad natisnil. Tako grdo so lagali ljudje iz Abruc, ljudje tolovajske nravi. Ko je pa šel »Piccolov* poročevalec v R., je pa izvedel, da domačini prav lahko izhajajo z drugimi Lahi.jle z onimi iz Abruc ne, ker ž njimi ne more nikdo izhajati, tudi drugi Lahi ne, izvedel, da živijo Slovenci v najlepšem miru z drugimi Lahi. — Izvedeli smo, od Rihemberčanov, da so ti Lihi iz Abruc prav iskali prepira in pretepa ter so napovedovali že prej, da bo v četrtek (na praznik) .baruf*'. Peli so po cestah ter kričali in se obnašali izzivalno, rekali, da čeprav ni laška zemlja tam, da oni ukažejo. Umikali so se jim domačini — zvečer pa so porabili priliko, ko so prišli domači mladeniči po cesti, ter so naredili, kar so nameravali. — Treba pribiti, da Lahi iz gor. Italije sami ne marajo iolovajsko nadahnjenih sodeleža-nov iz Abruc, in pa da ni res, da bi Slovenci koga preganjali radi dela. Tudi so prav zadovoljni s podjetništvom in s posameznimi delovodji. — Padel je kot žrtev ubogi mladenič Ličen, — potem pa so šli tisti iz Abruc lagat in opravljat v svet. To so pravi izvržki človeštva 1 V seji gorlSkega mestnega sveta je ropotalo sinoči. Nekam s strahom, ali ropotalo je vendarle. Zadnjič že so hoteli ropotati, pa so si nekateri premislili, tako da ni bilo niti seje, sinoči pa se je razkoračilo 15 .konžilirjev* -junakov in protestovali so proti Sokolski slavnosti. Dr. Venier je lagal, da ima jutrišnja slavnost političen značaj. Nikakega političnega značaja nima, ker »Sokol* je le t e 1 o v a d n o in ne poiit'čno društvo. In slavnosti se sploh ne udeleži nikako politično društvo. Rekel je, da ni nasproten iz sovraštva do Slovencev, ampak zato, ker nastopa društvo .Sokol" v znamenju boja (in segno di guerrj.) To je grda laž ali lagati je moral ta dr. Venter, ker drugače pač ni mogel podpreti svojega »protesta.* Oglasil se je tudi neizogibni dr. Pinavčig, in za njim Culo t (partiti popolari) češ, da nočs, da bi 3e izzivalo gonško prebivalstvo! Lepi junaki ! Dvorni svetnik grof AUems je povedal, da je politična oblast odredila vse potrebno, da se bo držal mir ter bo javna varnost zaščitena. Pa vsa seja je bila nekam klavema, tako le, ker so mislili, da že mora nekaj biti, so se malce porepenčili, in najela galerija je ploskala.... Ne zmenimo se do3ti za take neumnosti, event. najetemu izzivanju pa bi že znali dati posledice, katere bi se britko čutite! Porotne obravnave. — V četrtek je sedel na zatožni klopi Franc Pregel iz Sv. Lucije,'obtožen poskušenega umora z roparskim namenom. Obravnavi je predsedoval ir-Hnik Schmarda, prisednika svetnika Rutar in ICuhačevič, zapisnikar avsk. Komavec, namestnik drž. pravdn. Jeglič, branitelj dr. Treo. Napad Preglov na družino Cejev na Prevalih smo popisali sicer že svoj čas obširneje, vendar je treba tu še nekaj podatkov, kakor so se dognali potom preiskave. Dne 15. aprila v jutro je prišel v gostilno Cejev na Prevalih pod Sveto goro mlnd tujec ter ukazal četrt vina. Pripovedoval je, da je iz Čepovana ter da se je učil v Gorici krojaštva tri leta; rekel je, da gre domov ter da čaka voznika iz Solkana, ki pripelje njegove reči. Ko je izpil vino, je odšel ter se vrnil ob 11. Med drugim je vprašal, če je gostilna mnogo obiskovana. Potem se je gibal dolgo časa vedno okoli hiše. Proti večeru je vstopil zopet ter ostal v gostilni. Gospodarju je rekel, če nima (Dalje v prilogi.) Priloga „W *t. W * dne II. junija 1904, strahu, prebivati tako na samoti. Cej mu je odgovoril, da se ne boji nikogar; svetoval mu je, naj gre naproti vozniku, aH Pregl je rekel, da počaka tam. Gospodar je sel potem k ognjišču, kjer je bila žena z otrokom, ter je čital, dekla je bila Sla že spat. Tu je j vUl Pregl, ga vprašal, kaj Cita, potem pa I sprožil revolver v njega in- v njo. Krčmar mu je po hudi borbi iztrgal revolver ter Ija držal Ko je prišel pozneje orožnik, mu je obstal Pregl, da je imel namen umoriti zakonska Cejeva ter se polastiti denarja, katerega je videl v omar, kjer so res dobili 316 K v gotovim in dve hranilni krijižfct-za 3200 K. Prejšnji dan je nesel Pregl iz Sv, Lucije v Gorico denar 140 K svojemu bratu, da bi šel na Dunaj na vseučilišče. Po poti, pravi, je izgubil denar, in ker si ni vedel pomagati, je sklenil, okrasti koga. Pregl je pripoznal pred sodnijo skesano svojo krivdo. Pripovedoval je, da je gredd iz Sv. Lucije v Gorico v Plaveh prenočil v nekem hlevu, ko je vstal ter Sel proti Gorici, je zapazil, da nima denarja veC. Iskal je in iskal, ali vse je bilo zaman. Ni vedel, kaj storiti; Sel je proti Prevalim ter sklenil tam umoriti krčmarja ter se polastiti denarja, ko je videl, da ga imajo. Pregel je jokal in si zakrival obr&z, potem pa povedal, da ni vedel, kaj storiti, da je bil kakor neumen, ko je izgubil denar, kateri je tako težko prihrani!. Hotel se je celo usmrtiti. Poškodovani Cej je zahteval odškodnine 3000 K. Priče so izpovedale isto, kar je že ppvc^ dano. Spričevala o Prcglu so jako dobra, Pregl je bil priden, miren, delaven mladenič. Pred sodnijo je sbl skesan ter obžaloval svoje dejanje. Porotnikom je bilo stavljeno jedoo vprašanje glede psskuSenega umora z roparskim namenom in drugo glede tega, ker je nosil orožje brez dovoljenja. Porotniki so potrdili soglasno obe vprašanji, na kar je drž. pravdnik priporočil obtoženca milosti sodnikov glede na mladost, skesanje in lepo vedenje. Sodnija mu je prisodila 4 leta težke ječo s poslom vsake 3 mesece. Po obravnavi smo imeli priliko govoriti a Cejem. Cej ima se vedno krogljo pod kožo na levem sencu, kjer se mu pozna, iz-ooenina. Pravi, da Čaka, da pride kroglja bolj ven, potem da si jo da potegniti iz kože. Čuti Se bolečine. Ž'>na ima prestreljeno levo roko, jo boli do ramena ter ovira pri delu. Zadel jo je bil Pregl v levo stran tilnika, vsled Cesar jo boli opetovano glava ter je kakor zmešana v takih slučajih. Kakor se vidi, je družina Cejeva vsa nesrečna po obravnavanem dogodku. Ljubezen do bližnjega. — Poročajo nam, da je reke! gospod nune z Ravnice, da ko bi sodil on, potem bi obsodil veC krč-marja Cuja na Prevalih nego Pr^gla, češ, zakaj da nm je dal pijaCe, (Pil je le Četrt vina.) Zakaj je tako govoril g. nune, nam ni prav znano, ljudje tam okoli pa pravijo, da uči slabo ljubezen do bližnjega ter da nima ntf srca in usmiljenja do ubogega Geja, ki je prišel po* nedolžnem v nesrečo I Obsojen duhovnik. — Svoj Cas smo poročali, da je bival v Gorici don Sbalchiero, ki je bil uSel iz Italije. Izročili so ga Italiji ter postavili pred sodnijo v Basami radi ponarejanja menic na Škodo kmetom, Od te sodoije je bil oproščen, ali v Benetkah pa ga je višja sodnija te dni obsodila na 2 leti in II raesecsv ječe. Oslovsko rlganje Anteni* Klobase. — Neotesan naslov, kaj ne ? Nu, cenjeni čita-telj, Citaj pa sodi, da je ta naslov Se nebeška pesem proti oni, katero zasluži mrcinasti Autcnio Klobasa. Ze nad leto dni) klobasari po .Gorici" neskončne udriharije. »SoCa" je povedala, kar je bilo treba stvarno ali rezko, potem pa ga pustila mesece in m&seee ca miru, ker je Skoda prostora in Črnila. Kolikega pomilovanja so vredni pobožni .bravci" katoliške .Gorice*, je dokaz klobasa v Številki 7. t. m. Ondi se je ponovno spravil na velikonočno Številko »Soče*, e katero je baje naredil A. GabrsCek velitabttf ,kšefta, in pravi med drugim: .Kako velika je bih zadovoljnost z velikonočno številko ,Soče*, kaže najbolje občno mrmranje tvoj ih naročnikov tu na deželi. Nevoljni so pokladali trikrat in Se veC preplaCaui list iz rok s splošno opazko: Kaj nam pošilja te .prav-ce*, saj jih najdemo boljši kup v bukvah .Družbe sv. Mohora*, in vedno ponujanje tistega blaga, saj ga znamo že na pamet; novice, novice, ki se godijo po svetu, naj nam prinaša 1* Da bo odgovor prav po za9luženju klo-basarju, poglejmo veliko^čno »Gorico", s katero pa so bili naročniki zadovoljni in ki naj bi služila .Soči" za vzgled. .Gorica* St. 27. z dn6 2, aprila t. 1. je prinesla to-le berilo: 1. Trije članki (110, 149 in 98 vrst) . 357 X Podlistek ali .pravce* . . V .*', . 109 8?T5fpT%^to1^m^ . 126 4. Politični pregled (celi dve notici). . 21 5. O rusko-japonski vojni......123 G. Domače in razne novice (vseh 31) . 356 Skupaj vrst. . 1092 Vrste v .Gorici* iso za Vis manjše nego v .Soči" t. j. na 15 cicerov, docim so v .Soči" na 16 cicerov. Zato je 1092 X15:16 .SoCinib" vrst 1024. Velikonočna .Gorica*, s katero so bili njeni naročniki straSno zadovoljni, je obsegala torej celih 1024 ,Sočin»h" vrst. Zdaj pa oglejmo si .Sočo* z istega dne, o kateri je baje bilo med naročniki mrmranje, ki so nevoljni pokladali trikrat in Se večkrat preplačani list iz rok itd. .Soča* istega dne je prinesla naročnikom berila: 1. Štirje članki........vrst 820 2. Zabavni del: I. Podlistek .... 388 II. Podlistek .... 244 lil. Šlifi povesti Petra Kotfča . , 987 3. Pet dopisov ..,.....» 351 4. DomaČih novic (31)....., 399 5. Razgled po svetu (19 novic) . . 226 6. Vojna med Rusi in Japonci... 69 7. Književnost........., 19 Skupaj vrst 3503 Po prejšnjem razmerju (3503 x 16:15) dobimo vrst .Gorice*....... . 3736 Ker je obsegala .Gorica* svojih vrst le 1092 je bila .SoCa tedaj je bila .SoCa* večja za vrst 2844 ' t. j. skoroše za dve in pol .Gorice", tako ! da jo je odvagala .SoCa* nič manj nego skero 3»/t krat. Antonio Klobasa je torej Cul mrmranje naročnikov (I) .Soče", ker je prinesla samo 3503 vrst, v velikosti »Gorice* 3730 vrst, berila. — naročniki .Gorice* pa so morali vriskati za piruhe same zadovoljnosti, ker so dobili celi h — 1092 vrstic berila. „Novic* je bilo v »Soči* 50, ki so zavzele *rsl 750. .Gorica" pa jih je imela 31, ki so zavzele njenih vrst 477. Vendar je bilo v .Soči" novic premalo, da so naročniki .mrmrali*, — v .Gorici" pa jih je bilo toliko, da je vladala med naročniki popolna zadovoljnost. Ta števili pač krife, gotovo huje nego.,., oslovsko ršganje Antonia Klobase, katerega je zlobna strast tako oslepila, da ne Cuje in ne vidi, kako neizmerno smešno in žalostno figuro igra s svojimi neskončnimi klobasarijami. — Toda čitatelji naj nam vkljub temu oproste, da smo porabili toliko prostora za tako oslarijo. Zanaprej pustimo norca zopet na miru. Razlaganje sv. Trojico. — h kanalskih hribov nam poročajo, da je na dan sv. Trojice maSeval v cerki nad Avčatni sloveči nune Grilanc iz Levpe. Ko je stopil na priž-nico, je zakričal, predtto je začel pridigati: Premalo ljudij, premalo ljudij, to nt nič, to ni niC. Potem pa je začel razlagati sv. Trojico na ta način: Številka 3 je imenitna. Poglejmo, koliko prilik imamo Številko 3, na primer stol s tremi nogami je najbolj trden, miza s tremi nogami je najlepša, mojstri zidarji imajo tri mere, napravijo hiSo, ki ima tri mere, je dolga, Široka in visoka, drevo tudi ima tri mere, je visoko, Široko in (nekoliko pomisli) globoko, frančiškani v samostanu sedijo na treh nogah, imajo stol, kakor kamnosek, ki ima le eno nogo, stsvojima dvema se podpira, so tri, se najboljše sedi... Verniki so poslušali to razlaganje seveda s primernim zatajevanjem smeha, ker jim ne gre v glavo tako razlaganje sv. Trojice. Učeni gospod Grilanc jo je pogodil pač najbolj s primero o frančiškanu, ki sedi na stolu z jedno nogo, in njegovi dve zraven, to je res trojica, pa Se precej debela. Klasičen gospod ta Grilanc l Za nore« jih je imel, namreč nune Grilanc svoje verne ovčlce. Ko je odpridigal o sv. Trojici (glej prejšnjo notico 1), je oznanil sklep šmarnic ter povabil ljudi, naj pridejo v obilem Številu. Res je prišlo obilo ljudstva, ki je čakalo in čakalo, celo v noč Ze, ali gosp. nunca ni ga pa pa ni. Potem pa so Sli ijudje vsak na svoj dom. Eni so preklinjali, drugi so se smejali, drugi pa so zop*i zmajevali z glavamj, češ : Nobene ure, nobenega reda ni pri nas. Sklep Smarnic še vedno pričakujejo, mogoče ga napravi 31. julija, ko je ravno tisto število. — Vera peša, vera pešal Krivi so seveda liberalci, taki nunei nič! Kaznovan deček. — Oni deček Ar-roido Cerne, ki je dne 19. pr. m. ranil dečka Marija Vogriča z nožem, je bil kaznovan od policije na 8 dnij zapora. (___^ , „.. Dva milijona.so mu ukradli. — Na tukajšnjo policijo je bil prišel te dni neki 76 letni mož iz Cerovega v Brdih ter je pripovedoval, da mu je bilo pred leti ukradeno dva milijona, ne ve pa ali lir ali kron. Ker taka objava njegova tiče v področje orožnistva, so ga poslali k orožnikom, kjer je ponovil svojo ovadbo. MožiCku se je bržčas zmešalo. Naliv. — V četrtek popoludne okoli 1. do 3. ure je divjal velik naliv nad Gorico. Parkrat je treščilo. Strela je poškodovala v ulici Korenski vrtnarju Gorjanu zid, v Stračicah je baronu Ritterju razcepilo neko lepo drevo. Telefonske in brzojavne zveze so bile začasno na nekaterih mestih pretrgane. Voda je udrla v kleti in pritlična stanovanja, tudi na sodniji so jo imeli pri tleh, kjer se nahaja arhiv, 15 cm visoko. Dunajski župan dr. Lueger t dra-dežn. — V sredo v jutro se je pripeljal iz Trsta v Gradež dunajski župan dr. Lueger z magistralnim ravnateljem dr. Weisskirchner-jeni. Sprejel ga je neki dunajski obč. svetnik, ki se nahaja v Gradežu zbog zdravljenja, pa hotelier Grignaschi. Dr. Lueger je prišel v Gradež v to svrho, da kupi tam zemljišče, kjer bi se postavilo morsko zdravilišče, namenjeno edinole Dunajčanom. Padel z lipe. — Petnajstletni deček Fr. Gerbec je bil zlezel na lipo, s katere pa je padel kake 3 m visoko. Poškodoval si je desno nogo. Pri kopanju ponesrečil. — 13 letni deček Jos. Jančok se je kopal z drugimi dečki v Vipavi. Ker se je hotel pokazali, da ima pogum ter da zna skakati v vodo, je skočil na glavo v vodo. Pri tem pa je zadel na neko skalo s trebuhom, kar mu je prizad-jalo 15 cm dolgo rano. Pripeljali so ga v Gorico v bolnišnico. Gad ga je pičil. — Gad je pičil dečka Vinccnca Erjavca iz Oseka, ko se je igral v travi. Deček je tekel hitre ' očetu domu, oče pa ga je odvedel v Ge j k zdravniku. Ta mu je svetoval, naj ga da v bolnišnico. Tam so mu hitro pomagali, kar mogoče, ali sodilo se je, da skoro ne okreva; vendar pa se mu je obrnilo na bolje. Pod voz Je prišel Peter Busič iz Solkana. Ko je Sel z vozom, polnim lesu, seje voz prevrnil, Busič je stal poleg, vsled česar si je zlomil levo nogo. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico. Tatico ur prijeli. — Aretirali so 38 letno Marijo Markič z Ravni, ki je ukradla urarju Gregorju v Raštelu, ko je izbirala, jedno uro. Drugi dan se je vrnila. Tu pa jo je dal Gregor aretirati. Našli so pri njej še drugo uro pa zastavni listek z .Monta", na kateri je zastavila uro pri Gregorju ukradeno. Pokazalo se je, da je bila ona druga ura ukradena g. Šuligoju v Gosposki ulici. Ubegla deklica. —- V ponedeljek je odšla od doma 16 letna Marija Kumar iz Gorice. Ne ve se, kam je odšla. — Domu se še ni vrnila. Konj In v Oz izginila. — Kakor ču-jemo, so ukradli neznani tatovi g. Plesu v Devinu konja in kočijo predvčerajšnjim' ponoči. Tat« so prijeli. Imenuje se Neža Schu-bert ter je ogrski občinski stražnik. Prijeli so ga v ViSku na meji, ko jo je hotel popihat: v Italijo. Nosi unifor mo. Pripeljali so ga v Gorico v zapore. Ranjen na glavi. — Neki Jos. Pavlin iz Št. Petra se je vračal domov. Na poti je srečal dva vojaka-topničarja. Prišlo je med njimi do prerekanja, baje sta ga vojaka in-sultirala. Jeden vojakov je ranil Pavlina s svojim vGjaSkim nožem na glavi, da je moral v bolnišnico v Gorici. Tako pač pripoveduje Pavlin. CreSnJe, — Sedaj je čas, ko izvaž^o črešnje v največjem številu. Nekaj duij sera vozi vsak dan iz Gorice na Dunaj poseben vlak, ki ima po 15 do 20, celo 30 voz ter vozi tako hitro, kakor osebai vlak. Vozi s seboj okoli 200—300 ton. čreSenj. Na poti na Dunaj se ustavlja v Ljubljani, Zagorju, Celju, Mariboru, Gradcu in v Dun. No-vemmestu. .Slovenska Čitalnica" v Dornbergu priredi dne 12. t. m. javen ples na dvorišču restavracije .Pri zlatem Levu«. Pričetek ob 3. uri pop.; vstopnina 20 vin. vsak komad. Svira prvaška godba. Pevsko društvo , Zori slava« t Sežani naznanja slavnim društvom, da priredi dne 14. avg. t. 1. svojo prvo veliko veselico, h kateri se prav uljudno vabi vse prijatelje narodne zavesti in vsa slav. društva, katere se pa še posebej prosi, da bi jemala v ozir omenjeno veselico. Natančneje.poročamo pravočasno. Odbor. V tukajšnje zapore so privedli iz Ajdovščine nekega Avg. Maggioli, ker je v pretepu nevarne ranil nekega Ajdovca. Radi tega ga postavijo pred sodnijo. Treščilo je predvčerajšnjem v bralno sobo .pevskega in bralnega društva v Št. Andrežu. V sobi je sedel g. K.; ko se je zabliskalo, je slišal ropot pri vratih. Šel je pogledat, dobil je otroka, ki je sedel na pragu v nezavesti lep, kos duri pa je odtrgala strela. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta v Gorici odprti lekarni Gironcoli-Pontoni. Prispevki za zastavo »Goriškega Sokola* in novo telovadnico. (Dajje.) 20'— 0 priliki desetletnice poroke gostil- ničarja g. Ant, Mikuža pri Sv. Lu- ciji ob SoCi so darovali: Slavljenec K 10, Hrast nadut. K 2, Božič pek K 2, Leban kaplan K 1, Velikonja & drug K 1, Kovačič pismonoša KI. 17.— Gosp. Franjo, Gorica......, 10«— Društvo .Ladija", Devin...... 10«~ Gosp, Valentin Jug, Solkan ..... 5'- Gospa Josipina Fon, Gorica .... 4'- Gosp. Marinka V,, Dornberg .... 3*— , Fran Mozetič, Gorica ...» 2'— . Fran Jakil, Gorica...... g.— » Anton Vidmar, Gorica . . . r— Skupaj K 74-— Napačno prcbavljanje Je vzrok mnogih bolezni. — stalno uravnavo prebavila uredi uporaba i ustnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvomi založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat 1 1 Foulardovo svilo od 60. kr. de gld. 3*70 meter za bluze in obleke. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svila Henneberg v Curihu. (2) Razgled po svetu. Delegacije. — (Plenarna seja ogerske delegacije.) Delegacija je pričela sejo 8. t. m. ob 10. in četrt zjutraj, v kateri je bil vsprejet v 3. čitanju proračun mornarice, poročilo odseka za sklepni račun ih okupacijski kredit. (Avstr. delegacija.) Po rešitvi došlih peticij so odgovorili ministri Burian, Golu-chowski in Pitreich ter poveljnik mornarice Spaun na razne interpelacije. Odgovarjaje na interpelacijo delegata Zaffrona in drugov, glede ugodnosti za uvoz italijanskih vin, je pripomnil minister za zunanje stvari Goluchovvski, da zamore kratko in jasno izjaviti, da se ni glede tega povodom njegovega sestanka z italijanskim ministrom ničesar sklenilo. Odgovarjaje na interpelacijo delegata Zaffrona in drugov radi subvencije paro-brodni zvezi med Trstom in Argentinijo, je izjavil Goluehovvs*;, da ne more skupna vlada dati take subvencije, ker nima v to svrho nikakega kredita na razpolago. Sicer se pa hoče minister za to zadevo zavzeti. Ko so poročevalci konštatirali soglasje sklepov obeh delegacij, je izrekel minister zunanjih stvari grof Goluchowski zahvalo .ih priznanje v imenu cesarjevem. Na to sta imela zahvalni govor deleg. baron Ghlumecki in predsednik Jaworski, na kar je bila seja zaključena. Društvo svobodomiselnih slovenskih Akademikov .Sava" na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor dne 11. rožnika v restavraciji »Mattaloni* I. Auerspergstrasse 6. —• Ker je na dnevnem redu zanimivo predavanje, je želeti obilne udeležbe. Videm ob Savi. — Naša šolska efektna lotrija prav dobro napreduje. Srečke se še dobijo po kroni. V kratkem začne loterijski odbor sestavljati listo dobitkov. Tiste trgovce* tovarnarje, obrtnike in posestnike, ki hočejo konkurirati s svojim blagom, opozarjamo, naj blagovolijo nemudoma vposlati cenike na loterijski odsek na Vidmu. Mlnlsterstvo za Tojno mornarico. — Dunajski listi pišejo o nameri, da bi se sedanja sekcija za vojno mornarico na vojnem ministerstvu spremenila v samostalno ministerstvo vojne mornarice. Že prednik sedanjega poveljnika mornarice Sterneck je delal na to, da bi se osnovalo posebno ministerstvo za mornarico. Ker pa kani sedanji poveljnik mornarice, baron Spaun, oditi kmalo v pokoj, postal bi minister mornarice najstarejši aktivni mornarski častnik, a to je nadvojvoda Karol Štefan. Po drugi strani pa se dementuje ta vest. Nadvojvoda Friderik na Angleškem. — Nadvojvoda Friderik se je pripeljal 8. t. m. v Dover, od tam pa s kraljevim vlakom v London. Povsod so ga sprejemali z vojaškimi častmi. Pred kraljevo palačo sta ga čakala kralj in krajica v ve!?kem spremstvu. Obletnica kronanja ogrskega kralja. — Dne 8. t. m. je minulo 37 let, odkar je bil cesar Franc Jožef I. kronan za ogrskega kralja. Vsa javna in konzulatna poslopja so bila v zastavah, v vseh šolah so se vršile veselice. Kvotua deputaclja. — Ogrska kvotna deputacija je imela 3. t. m. sejo, v kateri se je sklenilo, da predložijo avstrijski kvotni deputaciji sledeči predlogi: 1. Dogovori se naj sklenejo za dobo od 1. julija 1904. do 31. decembra 1909. 2. Dokler obstoji skupnost carine med obema državama, se porabi čisti dohodek carinskih dohodkov kakor do- | sedaj, v prvi vrsti v pokritje skupnih zadev, in le preostanek se pokrije v kvotnem razmerju. 3. Prispevki za še nepokrite stroške se določijo tako, da mora nosHi Avstrija 65*6, Ogrska pa 34*4. — Avstrijska kvotna deputacija bo stavila protipredloge. Dveletna vojaška služba na Francoskem. — Zbornica je sprejela prve točke zakona o dveletni vojaški službi. Zato pa so se odklonile vse olajšave ter mora vsak sposobni Francoz dve leti služiti pri vojakih, bodisi da je edini sin ali hranitelj rodbine. Premalo In prere« vere. — V Siro-vici pri Sobotici sta dva pastirja razbila Ma- j rijino soho pred cerkvijo. Fanatični kmetje so pastirja orožnikom iztrgali ter ju na smrt pretepli. j Poslanec t svinjaku. — Pretečeno nedeljo je sklical posl. Fresl v Kisice pri ' Plznu shod, h kateremu pa je prišlo le malo j njegovih pristašev, pač pa mnogo socijalnih j demokratov. Ker Fresl ni hotel pod takimi razmerami imeti shoda, so ga soc. demo-kratje pretepli ter za dve uri zaprl: v j svinjak. j Dr. Ante TresIč-PaviŽIč je izvoljen v ! Starem gradu na otoku Hvaru za poslanca j v dalmatinski deželni zbor. I Koliko dohodkov Ima ubogi vatikanski jetnik ? — List ,Europeen* priob-čuje to zanimivo statistiko dohodkov papeževih. Od zemljiščnega posestva v Italiji in v inozemstvu ima Vatikan 875.000 frankov, od obrestij akcij, obveznic in državnih papirjev 6 milijonov, od darov 1 milijon in pol, naposled od Petrovega novčiča 12 milijonov frankov dohodka na leto. Torej vkupno ima papež 21.875.000 frankov dohodka na leto. Izdatki znašajo le 5.547.000 frankov, in to: 2 milijona in pol za plačo kardinalom in dostojanstvenikom, 397.000 za vatikansko osobje, 250.000 za knjižnico in muzej, 750.000 za baziliko sv. Petra in 750.000 raznih izdatkov. Papež ima torej po listu „Europen*-u na leto čistih dohodkov 16 milijone v frankov! — Pa pišejo včasih klerikalni listi o njem, kakor da bi bil tako reven, da niti za sol nima I Knjiga slovenskega duhovnika na .Indeksu*. Iz Rima poročajo, da je »Gsser-vatore Romano* priobčil dekret kongregacije indeksa, s katerim se prepoveduje nedavno v nemškem jeziku izšla knjiga župnika Anton Vogrinca na Koroškem .Kostra maxima culpa*!, ki je znana našim čitateljem iz naših člankov. Bivši barski general Cronje je s pogodbo vezan, da se mora kazati na razstavi v St. Louisu. Bivši predsednik Kruger pa je izdal poziv na vse burske prijatelje, I naj zbirajo s prostovoljnimi darovi avoto, s katero se rasveljavi detična pogodba. Žrtev železnicarskega Strajka. — Namestnik postajenačeinika v Sobotki J. Fe- | kete je bil vsled zadnjih štrajkov tudi poklican v aktivno vojaško službo. Fekete pa je pobegnil ter niso do 8. t. m. vedeli zanj. 8. t. m. pa je prišel zopet na postajo, kjer pa sta ga že čakala dva orožnika. Fekete se je orožnikoma iztrgal ter skočil pod došli brzo-vlak, ki ga je usmrtil. c Redek soprog. — V Doccio v Italiji se je prevrnila v reki barka, na kateri se je nahajala neka Debiaggi. V nevarnosti je bila, da utone. Njen moi je čakal na drugi obali, pa ko je videl, da se potaplja, je skočil za njo v vodo ter utonil kakor ona. Njo so potegnili na suho, seveda mrtvo, njega pa so odnesli valovi. Velika odškodnina. Osebni vlak severne železnice, v katerem se je peljala neka Ana Grua iz Gaje, je trčil ob tovorni vlak. Grua se je tako p*ostrašila, ko je padla v vlaku na tla, da je postala do skrajnosti nervozna in melanholična. Njen pravni zastopnik je zahteval od ravnateljstva severne železnice 100.000 K odškodnine za pretrpljene bolečine ter 4000 K za zdravljenje. Trgovska sodnija je obsodila železnico na izplačilo 30.000 K odškodnine za bolečine, 3380 K pa za zdravljenje. Sodnija je motivirala obsodbo s tem, da je vsled nervoznosti Grui omrzelo življenje, ki je pred nesrečo imelo za njo toliko čara. Vagoni za svatbena potovanja. — V Ameriki in pred kratkim tudi v Rusiji so uvedli posebne vagone v namen, da so svatbena potovanja kar najudobnejša. Vagon ima salon, elegantno garderobo, kopališče, spalno sobo, razsvetljava je električna, strežejo ženske. Vesti iz Amerike. — Nekoliko statistike. Minolo nedeljo ponedeljek je bilo na otoku Ellis Islandu 2200 naseljencev zapitih, in sicer radi najnovejše odredbe, vsled katere mora imeti vsak naseljencev poleg železničnega listka, še najmanj 10 dol. gotovine. V nedeljo izkrcalo se je iz petih par-nikov na Ellis Islandu 3450 naseljencev, in v ponedeljek 747. Tudi pozneje so bili vsi prostori na otoku prenapolnjeni, toda časniškim poročevalcem ni bilo mogoče priti v dotiko z naseljenci. Tekom prvega četrtletja je prišlo v našo luko 100.117 naseljencev, kateri so prinesli seboj le 2,616,782 dolarjev. Dospelo je: 9 Afričanov, 133 Armencev, 238 Kitajcev, 15 Kubancev, 232 Nizozemcev, 1 Indijec, 805 Angležev, 92 Fincev, 506 Francozov, 6 Japoncev itd. Največ je dospelo naravno Italijanov in sicer 38,651 in Slovanov v skupnem številu 89,338. In ti se nočeš poročiti. Ko bi moral iti Fr. Sairlls v Pottsville, Pa. z iavo-Ijenko svojega srca, imenom Annie Savage, pred oltar, da ju duhoven do ločitve zveze, padlo mu je srce v hlače, na kar je všel in se skril v neko hišo. Toda to mu ni pomagalo, kajti spletenke se niso zastonj umivale in česale. Padi tega so ženina našle in po-vedle s seboj v cerkev, kjer se je končno moral poročiti. Nova pacifična železnica. San Francisco. Več železniških inženerjev je pričelo meriti ozemlje, po katerem bode vodila nova Gouldova transkontinentna železnica, kateri bode ime Westera Pacific Rail-way. Prvotno so nameravali graditi železnico, tako, da bi vodila iz Galifornije proti iztoku preko prelaza Beckwith, toda to so opustili in sklenili graditi železnico preko Sirre in prelaza Eredcnja v countvju Lassen. Pod prelazom bodo morali zgraditi 2000 čevljev dolg predor. Z gradnjo bodo pričeli prihodnjih treh mesecev. Pot preko nevade morajo še premeriti. Krvava šala. Gardiff.Tukajšnji gro-ser, Frank Paul, se je v šali s svojim starim znancem Severino Pelligrano, katerega je obokal v njegovem stanovanju, metal. Šala se je pa končno spremenila v resen boj, tako, da je Paul v jezi odšel iz hiše. Ker je pa v hiši pozabil svoj klobuk, poslal je svojo ženo ponj. Ko je pa slednja pobrala klobuk, ki je ležal pred hišo, je Pelligrano streljal na njo in jo pogodil naravnost v srce, tako, da je bila na mestu mrtva. Na io se je tudi Paul oborožil s puško in odšel v stanovanje Peliigranov. Slednji je bežal v gorenje nadstropje. Ko je pa nekaj časa na to odprl vrata* vstrelii je Paul nanj in ga z zrnjem tako pogodil, da mu je odtrgalo gornji del glave. Na to je Paul nesel truplo svoje soproge domov in ko je s svojimi tremi otroci obžaloval smrt soproge, došla je policija in ga odvedla v zapor. Izgubljeni bacili. V Chicagu,llf,, se je izgubila cela pošiljatev bacilov prave indijske kuge. katere je importiral iz Indije londonski učenjak dr. Huerlbut. Imenovani zdravnik je nabiral bacile tri leta. Nekoliko bacilov je še živelo in z njimi so tudi najslajše nade splavale po vodi. Policija je izdala generalni alarm radi bacilov; misel, da bi oni, kateri jih najde, povžil bacile za luneh, in tako okužil vse mesto, je uprav grozna. V Chicagu so jedva izgubili kugo — Elija Dowirja, in sedaj prihaja že druga. Vojna med Rusi in Japonci. Knropatkin t ofenzivi. Kakor se sedaj kaže, bo vest, da je Kuropatkin prešel prostovoljno v ofenzivo, bolj verjetna, kakor ona, ki trdi, da je bil k temu prisiljen. Poroča se iz Petrograda, da se je poskus namestnika Aleksejeva, pridobiti Carja Nikolaja za svoje načrte, defini-tivno izjalovil. Car je svojo odločilno besedo v tem oziru že govoril. Vojni svet je s pičlo večino sklenil, da se ima Port Artur osvoboditi, car Nikolaj pa je odločil, da se naj prepusti Kuropatkinu na prosto voljo, ako hoče to operacijo izvesti, ali ne. — Ako je torej to poročilo resnično, vzroka, da bi o tem dvomili nimamo, in ako je resnična tudi vest, da se velika ruska armada pomiče iz Ljaojanga proti jugu, potem se ne da niti malp dvomiti, da se je Kuropatkin k temu koraku prostovoljno odločil. Ako pa je prostovoljno prešel v to z zadostno armado, zato1 se pa tudi ni za njeno usodo prav nič bati, čeprav so jo razni Rusiji sovražni listi že zdavna posvetili gotovemu poginu! Baltiško brodovje. »Magdeburger Zeitung* je dobila zanimivo poročilo iz Petrograda o baltiškem bro-dovju, ki ima odpluti na Daljni Vztok, da osvobodi Port Artur. Glasom tega poročila tvori jedro imenovane eskadre osem oklopnic, od katerih je pet popolnoma novih. Oklopnicam se pridruži še pet oklopnih križark. K temu številu pride še več kot 15 lahko armiranih križark, ki vozijo najmanj 18 do 20 vozlov na uro. Ta eskadra bo imela še sabo okoli trideset popolnoma novih torpedovk in torpednih uničevalk, da bo vse brodovje skupaj štelo več kakor 50 vojnih ladij. Ta nova eskadra, ki ima cdplu' z Kronštata na Daljni Vztok, bo najmanj tako močna, kakor je bila vsa ruska vojna mornarica v Port Arturju in v Vladivostoku pre začetkom vojne. — Čira torei dospe baltiško brodovje na bojišče, bo ruska vojna mornarica veliko močnejša, kakor japonska, in ni dvoma, da si pribori popolno prevlado na morju. Potopljene Japonske ladje. V Čifu je došla tudi vest, da se je pred Talicnvanom zopet potopila ena japonska vojna ladja, in sicer oklopnica sJašima", ki je zadela ob mino in zletela v zrak. Iz Tokija se poroča, da so se v pondeljek o polnoči približale štiri japonske topničarke portarturškemu pristanišču z namenom, da bi se prepričale, ali je izhod iz luke prost, ali ne. Rusi so te ladje opazili in jeli nanje streljati z vso silo. Topntčarka štev. 4 je bila osemkrajt zadeta od ruskih granat in se je potopila. Eden pomorščak je bil ubit, dva pa ranjena. Pozicije pri Kinčovu, V boju na pozicije pri Kinčovu so rusko desno krilo uspešno podpirali: topni-ča-ka „Bobr" in torpedovki »Burni* in tBojki*. Ko so se te ladje v noči 29. maja vrnile v Port Artur, se je odpravilo deset torpedov v zaliv pri Kinčovu, kjer so operirale proti japonski eskadri. Ena teh torpedovk (.Giljak" ali »Gresnjaščik* ?) je zadela ob skalo in se potopila. Posadka se je vsa rešila. OkloptUca .Šifctšima". Iz Tokija se uradno dementuje vest, da bi se bila oklopnica »Šikišima« pri Talien-vanu potopila. Temu nasproti pa se zatrjuje iz Petrograda, da sicer »Šikišima" res ni zadela ob mino pri Talienvanu, pač pa so jo potopile pred Port Arturjem ruske granate z obrežnih baterij še z dvema japonskima tor-pedovkama vred. Iz brzojavk. Rusko brzojavno agantstvo v Petro-gradu javlja : Poročilo iz* Londona, daje padel Port Artur, je popolnoma neresnično. Res pa je, da so 6. t. m. Japonci napadli Port Artur s kopne in morske strani, toda ta napad je, bil z ogromnimi japonskimi izgubami odbit. Tretja japonska ar- j mada je bila popolnoma uničena. Položaj Japoncev na polotoku Kvantungu je silno nevaren. — Vladivostoško brodovje se je združilo s . p ortart ur š ko eskadro. Pred Port Arturjem se je vnela velika pomorska bitka. Rusi so potopili štiri velike japonske vojne ladje. — O dogodkih J okrog Port Artur-Arturja ni čisto nič zanesljivega znano. Vesti o izgubah japonskega I brodovja še niso od nobene strani potrjene. J Ve se le, da je bila z morja in s kopnega j velika ataka na Port Artur in iz kitajskih j virov se le splošno čuje, da so imeli Japonci j velike izgube. Port-Artur. Rusi imajo v Port Arturju toliko mu-nicije in živil, da bi mogli izhajati celo leto ali celo poldrugo leto. Napravili so na višavah deset takih trdnjav, da jih z naskokom skoro ni zavzeti. Kar je bilo ruskih posadk na polotoku Ljaotung, so vse zbrane v Port Arturju, tako da je tam 50.000 mož, ki imajo braniti samo 19 kilometrov dolgo' linijo. Na-I vadno se računa za obrambo posamičnega j kilometra 1500 mož; Rusi pa imajo za vsak kilometer 2600 mož. Zadnje vesti. Z bojišča danes ni posebnih poročil. Kaže pa se, da so vse vesti o padcu Port« Arturja izmišljene. — Kuroki prodira proti Lia-ojangu. Vedno se vrše majhni boji. — Baje ni res, da je bila tretja japonska armada pri naskoku na Port-Artur poražena. Nekaj izkušenj v industriji glede na nate politično in gospodarsko življenje. (Ponatis dovoljen le proti naznanilu vira). (Dalje.) Da bi se zboljšala oslabela in zanemarjena bosenska živina, se je obračala j največja pozornost na živinorejo, in da- | našnji dan bi si mogel grafulirat« marsikateri tukajšnji posestnik, ki govori še vedno jako zaničljivo o slabi bosenski živini, ako bi imel v svojem hlevu kako v Bosni vzgo- I jeno vrsto krav, prešičev ali ovac. Da pa sega že danes kmetijska kultura v Avstrijo, in sicer v bližino Dalmacije, dokažem pozneje. Da bi se dosegli pri živinoreji ugodni uspehi, je bila razdeljena cela dežela v glavnem v tri vzrejalisca, in vsakemu vzrejal-nemu okraju se je pridodala druga vrsta I živine. j 1). V bosensko dolino ob Savi navzdol od Bos. Broda do Bjeline in Zvornika, na jugu da Majevice-planine se je uvedla v glavnem jazbičasto siva vzhodnoevropska stepska pasma (kar nam je znano pod terminom .ogrska živina".) j 2). Za one dele dežele južno od Ivan- gorovja in za Hercegovino se je določila j viptalska pasma. 3). V druge dele Bosne pa so uvedli priznano dobro mollthalsko govejo živino. Najprvo so napravili postaje za bike, in sicer zopet v Modriču, Gacku, Livnu in IlidZu, kasneje v Višegradu, Bihaču in Zvor- J niku. Tam je bilo postavljeno le čisto pleme na razpolago; od tod se je oddajalo bike v času za to z vseh 7 postaj po celi deželi v brezplačno vporabo za kmetovalce. To postopanje je bilo pri prebivalstvu tako vspešno, da je bila prisiljena deželna vlada, poleg 100 bikov tiste paztue v omenjenih 7 postajah nabavili še 61 novih, tako da je mogla deželna vlada že v letu 1893. prebivalstvu prepustiti brezplačno uporabo 161 bikov plemenjakov. Ti biki so razdeljeni v imenovanih 7 postajah po posebnih I spuščališčih v okrajih; Bjelina, Bugojno, Dervent, Čajnica, Gradačac, Ktadanj, Maglaj, Priedor, Rogatica, Savskimost, Srebrenica, Dol. Tuzla, Travnik, Višegrad, Zenica. I Vlada pa je sprevidela, da samo z biki- pleraenjaki se more zboljšati le počasi zani-kerna bosenska živina, čeprav se je prebi- j valsttfo z veseljem in v dejanju polastilo vsega novega uvedenja. Radi tega je deželna vlada deloma za svoje postaje deloma na račun kmetijskih naročnikov in posestnikov nakupila 167 krav - plemcnjakinj navedenih pasem na krajih, odkoder izvirajo, ter jih porazdelila v kolikor se je želelo posestnikom, pri čemur je imel plačati naročnik le kupno ceno in troške za prevoz, pa ne na- I prej, ampak v malih letnih obrokih. Tudi ta I leta 1893. storjeni poskus s 197 kravami I čistih pasem se je sponesel presenetljivo dobro, tako da občine in privatniki se oglašajo za naročbo služeče jim pasme v taki meri, da se je bati, da vsled velikega vpra- I Sevanja po krajih, kjer se vzrede, nastane nenavadno podraženje, ali pa da ne bodo ' mogli oddajati' proč toliko živine. To kmetijsko delovanje, katero je pričelo pravzaprav v letu 1886. z ustanavlji njem vzornih kmetij, ki so se polagoma spo-polnile — saj obsegajo te vzorne kmetije ali deželno erarične kmetijske postaje kmetijski kompleks okoli 2620 hektarjev, med temi Livno in Gacko sami 1700 ha — ima za posledico, da sicer ne tečeta še mleko in med z bosanskih planin v doline,, ali.%e. vidno in prijemljtvo prednost, da gre skozi Hrvatsko in Slavonijo na leto okoli 33.730 govedi v Avstrijo ter se izvozi v Dalmacijo in v Italijo na leto 15.L60 govedi. Ko pa se govori o današnji bosenskj^ živinoreji, se ne sme pozabiti gospoda dvornega svetnika Kalteneggerja, po kfterega izvrstnih naerth se je pričelo dvigati bosen-sko govejo živino ter je prišla do takega razvitka, da nekateri pri politični upravi v Dalmaciji z zavidnostjo gledajo v bližnjo Bosno, da, Se več, da je dalmatinsko na-raestnistvo v Zidru že naročilo m o Ithalske bike-plemenjake in krave na dežeinocraričnih kmetijskih postajah v Ivvmi. In s tem sem pokazal, kako sega žo bosanska kultura v Dalmacijo, in sicer ne le pri govedoreji, i-sto pokažem glede konji-rejc, ovčereje, glede zelenjadi in tobaka, in k-rbi služilo nafirn kmetovalcem, drugi pot. Iv. H o lic 11. |l Soba v najem! Koncert vojaške godbe brez oprave se odda takoj. Vhod prost. Natanjčneje se izve" v ulici Rlva PiazzuttfHI. Anton Krušič \ trgovec in krojaški mojster , Corso Giuseppe Verdi št 33 ¦ ravnokar dospelo sveže j blago za poletno dobo. Ima zalogo gotovih oblek za vsak stan. Anton Potatzky v Corici j Srn *r,Ai Kafttrija T. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO I N»jcet!*|e kMpovil 16« ntrnberikega I« dretmegs blaga tar Ikanln. prej« In rt Iti j mTKER&ČIKK za pisarnice, kadilce in popotnike. Ntijhnlj&e Rivunko za Šivalno Btrojo. /a krojače in čevljarje, Sifllujlco. Rinili »i-nrl. Masne kiljliil-e. tišna obuvala za vse latne šase. \ Posebnost: i Semena za zelenjave, trav* in detelje. i J Najbolj«? oskrbljena znloga ?.n kramarje, ! kroftnjitrjc, prodajalce po'sojinih in trdili Ser na deželi, i a"> a Ekspert Mizarska zadruoa Eksport v Gorici vpisana zadruga z Solkanu omejenim jamstvom tovarna s strojev«itn obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov __ ,,-—------- ter sprejema v delo vsa vodja stavbena d la. „__jzr~~~ Podružnica v Trstu Via di Piaxxa vecr.iia 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orijontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. bode danes n vsako naslednjo soboto ZI na vrtu hotela Šudbahn Začetek ob 8. uri in pol. Vstopnina 40 vinarjev. Hotel pri zlatem jelenu. v nedeljo dne 12. junija --------bode na urtii ===== dopoldanski koncert od 10'2 do \2% popoludne Suira uojaška godba. ^ Pstopnina prosta. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom, Na&alstvo in nadzorstv je Bklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranlln« vlog« se obrestujejo po 47,0. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Kontni davek plačuje posojilnica sama. Posojila j na vknjižbe po 57,%, na varfiftino aH zastavo 6%, mi menico 6%. Glavni deleži koncem leta 57,%, Stanj« 31. dec. 1903. (v kronah): Oianov 1777 z deleSiK« 123.1 M. — Hranilna vloge 1,4-10.573-66. —Posojila 1,471.650*43 V r e d n o s t h f B 162. t6293 (v resniol bo vredne ve8). --Reservni zalog 70.125 85. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon M. 79. Ranjenja vsaki' vrhto naj ne skrbno varuje prod vsako nesnago, ker vsled le vsaka majhna ranitev lahko n:! tj.t m holcttne, hladi in pospeSuje celenje in zdravljenje. K^p*» Razpošilja se vsak dan. I'roti naprej poslanem znesku K :M6 se pošilja */, škalljic ali K 3-36 * ., Sk., ali K 4-tiO •/, Sk , »h K i"lH» B/a Sk. franko na vse postaje avstro-.. 'irsko monarhije. - VhI deli omota imajo postavno deponirano i.ir.-itveuo znamko. . G|a,fna zaloga ¦¦ B. Fragner, c. kr. dvorni založnik, lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Mala strana, na voglu Spornerove ulice L. 203. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogcrskc. — V Gorici v lekarnah Crlstofoletti, Gllubteh, Fontonl In Gironcvli. 2 Pfaff-ovi šivalni stroji so najboljl. Sedaj glfl. 70 To sliši kupec .-ic*r o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki f navadno niti ne ve kaj je šivalni siroj, in le ne ve kako se upelje ; nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Jiva, toda mi smo po naii i ve* kot i*0-letni posluinji raznih tovarniških strojev se prepričali, J da so res PfaHovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se j ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim. j delajo celo po 10-letni dobi še vedno J brezsumno. | so neprekosljivi za domačo rabo in obrtne namene. so posebno pripravni za umetno vezenje (recamirenje) ter ae poučuje brezplačno, prekosijo na dobroti vsako tovarno. Jamči se za 10 .et. Prej glfl. 105 Ravno ista vožnja in postrežba kakor prej Fiaffuvi šivalni stroji ffaffovi šivalni stroji ffaffovi šivalni stroji ffaffovi šivalni stroji Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje. laloga f faffovih šivalnih in drugih strojev v BofiGi via Municipio štev. 1 SAUNIG & DEKLEVA. Popravljalnlca Šivalnih strojev, dvokolcs Nunuka ulica 14 zelo znižane vozne cene i Ameriko Iz Ljubljane v Novi-Tork samo gid. 70 s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsylvanja, Ohio, Illinois, Minnesota, Monfana, Galifornija itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ameriški železnioi; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg - Amerika Linie Kdor je odloCen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov: Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31- l^arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja sdlidn. postrežbo po jako zmernih cenah. «•«9 Andrej Fajt ! I pekovski mojster | v iopiGiia teatra št 5. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir- S mance, poroke itd. Vsa naročila # izvršuje točno in natančno po želji • naročnikov. % Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noč priporoča goriške plucc, potlee Itd. Božjast« Kdor trpi na božjasti. krfiih in drugih nervoznih boloznih, neg zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prlv. 8chwannen-Apotefce, Frankfnrt n. M , <4 Prva koncesijonirana delavnica z ino- »• ^ t orni m obratom za fino mehaniko, liziko, ina- L 2 tematiko, optiko, fino brnSenje in poliranje itd. L <4 Vpeljava strelovodov, brzojavov. hiSnih tele- ^ ^| fonov, plina in vode. L 4 Poprave se izvršujejo hitro In po ceni. L nvanPotott&iHtpl! Gorica, za vojašnico. Precizijsto delavnica predmetov za merjenje. Bogata zaloga raznih predmetov za razsvetljavo za pliuovo in električno luč. Posamezni deli za električno, plinovo vodno in parno vpeljavo. Pampe, železne iti kovinske Zaloga mesarskega o odja, kuhinjskih nožev, brivskih britev, Skarij itd. Rnzp Slljutev na deželo so izvrši hitro in — po c-ciil. — M. Poveraj v Gorici, na Travniku štev. 5. Civilna, vojaška in uradniška krojač niča I. vrste. Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovaren, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso paradno pripravo z orožjem za vojaški in uradniški stan. „Sokolska" kompletna obleka popred-pisu K 35-~. Na obroke K U--. Obleke za birmance od 7 kron naprej; za dečke od 3—9 let od 2 kron naprej; za gospode od 17 kron naprej; hlače za delavce od 2 K naprej. Novi aparati, s katerimi lahko vsakdo brez pogreška režo obleko v 40 velikostih. Cena le 10 kron. Gorica -*,letno odplačevanje polom nillUl llLablJOI\U |fudUjHU prvih kreditnih zavodov \z Budimpešte in inozemstva do 3/,i eenilno vrednosti proti vknjižbi na I. in H. mesto. i (lepilni ItrPfiif! Duhovnikom, Častnikom, državnim in zasebnim uradnikom j Uotflllll nI Cul 1. trgovcem, obrtnikom s porokom ali brez poroka na i do j ;5-lotno odplačevanje. Izvršuje se filtra kulantno in diskretno. Konverzija bančnih in privatnih dolgov = ITleller Isajos is Idrsai = bančni zavod Budimpešta, DI. Dauid-utcza 15. (Protokolirana tvrdka.) (Prosi se marko za odgovor.) Zahteuajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo ^la^iilliiJJHiBHiHBaHBaVBaB^BlBa^BaflB^BaBa^BalBaa^LI_____________ ¦ ¦—¦ ¦—•»¦/^ m» \i- z znamko ,?JELEN^. -%»^ Varstvena znamka. »«rfci!i«f,*^»aiai?Čje^0 ČISt° "^^ ,n bP" VSake 5k"d|JIvo Prt«"!- Pere izvr.fiio. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pri.lno, perilu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo imel vsak komad ime „SCH!CHT" in varstveno znamko „JELEN . Georg Schlcht Aussig a. E. - Majvečja tovarna te vrste na evropejskem ozemlju! Zastopnik: Umberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št 9. Dobrno se pousodi