w ‘v ' ■ i,, \wv'ijrifri*?jfv. V tl!Z3l Ü # J __vt\miian»TWAwg«ii»*’-^ —Jif-" ^5 štev. 16 ^ i©4o 10 ^ v Uredništvo in upravništvo: Izhaja dvakrat na mesec Xo«—JlS*- Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbor- Naročnina četrtletno 12 dinarjev niče), kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi. NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA Brezplačni depustš z,imo za zimo se ponavlja tudi v ljubljanski direkciji okrožnica, ki pomeni za uboge progovne delavce naj-večji udarec, ki pomeni veliko pomanjkanje za vse njih svojce — okrožnica o brezplačnem dopustu. V pisarnah se preračuna proti koncu jeseni, koliko procentov kredita je že izrabljenega, koliko še ostane za zadnje štiri mesece in upošteva se možnost kakih večjih snežnih zametov in nezgod ter se tako izračuna ostanek, s katerim mora vsaka sekcija shajati za prejemke progovnih delavcev in profesionistov do prihodnjega 1. aprila. Nm.,» Cat11 i 1u., ' **Mutr «flaZiill.n v V časopisju se porabi dosti prostora, da se ob prilikah redukcij napiše poročilo o težkem položaju in s tem se smatra, da je že vse narejeno. Ubogi progovni delavci od teh jeremijad nimajo nikakega profita, ker čez poletje in jesen se pozabi na slabe čase in prihodnja zima prinese zopet isti udarec — pomanjkanje in bedo. Kdo je temu kriv in kako bi se dalo to preprečiti? Mirno lahko trdimo, da je največja krivda že pri sestavi predlogov za proračun od strani službenih edinic, direkcij in računskega oddelka Generalne direkcije, ker so vsi predlogi pomanjkljivi in nezadostni. Noben šef službene edi-nice, noben direktor ne bi smel podpisati predloga za kredite za prihodnje leto, dokler se preje ne prepriča, ali bodo ti krediti zadostni za vse uslužbence in delavce in da bo ostalo na razpolago še ndkaj za nepredvidene slučaje. Nikdo na direkciji se ne more izgovarjati, da mu ni znano točno število vseh progovnih delav-cfv stalnih, začasnih in pogodbe-nih , da mu niso znane točno njih dnevne mezde in na podlagi teh podatkov — upoštevajoč še napredovanje —, ki ga pravilnik predvideva, se lahko do zadnje pare določi točen znesek, ki bo potreben za izplačilo delavskih mezd v prihodnjem letu. V državnem proračunu za leto 1936-37 je predvideno, da bo proračun za pol milijarde manjši in ima za ta prihranek prispevati tudi »Uprava državnih železnic« nad dvajset milijonov. Ta številka da dosti misliti, če smo se leto za letom prepričali, da so bili krediti za državne železnice vedno premajhni in so bili leto za letom na vrsti redukcije in brezplačni dopusti, tv „0 r. u. Čun , vJo Sedaj pa poglejmo dohodke: Med dohodki je predvideno, da bo uprava državnih železnic v prihodnjem letu dala 82,483.480 dinarjev več dohodkov. Že ta številka dokazuje, da štednja na račun progovnega delavstva ni na mestu •- ^ • - -'1 ......... saj tudi progovni de- lavec doprinese doberšen del k povišanju dohodkov z rednim vzdrževanjem proge in ostalih naprav. Še je čas, če prav je načrt državnega proračuna že predložen, da se za zimo leta 1936-37 prepreči brezplačne dopuste pri progovnih sekcijah! Dolžnost vseh šefov sekcij je, da nemudoma, neoziraje se na eventu-elna navodila o 10% znižanju izdatkov in neoziraje se na kredite, odobrene v letošnjem proračunu, zahtevajo za budžetno leto 1936-37 kredite v taki višini, da bodo lahko prav vse delavce zaposlili tekom vseh delovnih dni. Ostali odločujoči pa naj ukrenejo vse, da bo dodaten predlog takoj dostavljen finančnemu ministru in finančnemu odboru narodne skupščine v odobritev! Narodni poslanci, ki so bili pri zadnjih volitvah izvoljeni, nimajo samo naloge, da gredo od časa do časa na zasedanje narodne skupščine, kadar je sklicana, marveč je njih dolžnost, da se zanimajo tudi za vprašanja delovnega ljudstva. Njim ni nepoznan težak položaj progovnih delavcev in zato je prav, če bi pri pristojnih sekcijah in direkcijah zbrali točen materija! in na to v finančnem odboru kakor v skupščini vztrajali na tem, da se odobri odgovarjajoč kredit za vse delavce za celo leto. Pa tudi progovno delavstvo samo doslej ni v polni meri vršilo svoje dolžnosti. Pretežna večina progovnega delavstva je tavala in še tava v raznih stanovskih organizacijah, ki omeje vse svoje delovanje za progovne delavce na kako pismeno predstavko in prošnjo, ne podvzamejo pa ukrepov, s katerimi bi lahko dosegli rezultate. Delavci, ki so danes še v takih organizacijah, pritisnite na odbore za odločnejše ukrepe, da bo tudi progovni delavec dosegel najosnovnejše pravice. Sleherni progovni delavec, ki res hoče boljšo bodočnost ne samo za sebe, marveč za ves delavski razred, pa mora iti na delo, da se organizirajo vsi do zadnjega v svobodnih strokovnih organizacijah in da ramo ob rami z ostalim delavstvom izvo-jujejo svoje pravice. Ljubljana in I. draginjski razred? Že nekaj časa se vzdržujejo med državnimi nameščenci vesti o novi uredbi glede draginjskih razredov. Na eni strani se trdi', da pride Ljubljana v II. draginjski razred, dnevni listi pa zopet prinašajo vesti, kako posamezni predstavniki zahtevajo, da pride na pr. Celje in Maribor v I. draginjskih razred. Točnih informacij se ne da nikjer dobiti, ker sestavljajo v finančnem ministrstvu novo uredbo, ne dajejo pa nikakih obvestil. Ljubljansko glasilo sedanje vladne stranke je tozadevno prineslo objavo, ki jo v informacijo železničarjem po-natiskujemo: »P o naših zanesljivih informacijah pa je resnica naslednja: Res je, da sedaj v Beogradu reformirajo uredbo o draginjskih razredih, niti govora pa ni, da ibj bila prizadeta s tem tudi Ljubljana. Nihče ni, ne v vladi, ne pri drugih od- locujocih krogih, sprožil dosedaj misli, cla bi ibila Ljubljana pomaknjena iz L v 11. draginjski razred. Zakon o uradnikih še vedno velja in po tem zakonu so sedeži ibanovin v I. drag. razredu, sedeži okrajev v II. drag. razredu in ostali kraji v III. drag. razredu. Nasprotno pa je znano, da je banska uprava sprožila in vladi predložila več predlogov, po katerih bi se tudi drugi večji kraji v Sloveniji, ki niso sedeži okrajev, premaknili v II. drag. razred, zlasti taki, kjer je razvit tujski promet. Nekateri kraji, kakor Bled in še drugi pa se celo trudijo, da bi zaradi tamkajšnje draginje bili prišteti v I. drag. razred, — Vse govorice o degradiranju Ljubljane v IL drag. razred so torej tendenciozne in za lase privlečene.« Upajmo, da bo ta vest resnična in da se ne bo tudi v tem vprašanju končno rešilo tako, kakor se je rešilo vprašanje draginjskih doklad za aktivno osebje in upokojence. Razpust „Podpornega društva železničarjev'* razveljavljen Po šest in pol letih je društvena upra va izročena staremu odboru Zadoščenje našim železničarjem V soboto, dne 14. decembra je predstojništvo mestne policije Maribora obvestilo člane komisarijata »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, da morajo na podlagi odločitve kr. banske uprave izročiti svoje posle staremu odboru društva. Zastopnik društva pa je prejel tale odlok: j Kraljevska banska uprava Dravske banovine Ljubljana II. No. 29870-8 6. decembra 1935. Društvenemu vodstvu društva »Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru« v roke g. dr. Reismanu Avgustu, odvetniku, pravnemu zastopniku društva v Mariboru. Na Vašo pravočasno vloženo pritožbo z dne 11. julija 1929, zoper odločbo velikega župana mariborske oblasti U. !br. 2825-3 od 11. maja 1929, s katero je bilo »Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru« razpuščeno, se na podstavi § 120, odstavek 2., zakona o občnem upravnem postopku izpodbijana odločba razveljavlja. Nadaljnja pritožba ni dopustna. Namestnik bana pomočnik: L. S. podpis nečitljiv. dr. Majcen. V razlogih pa navaja odlok med drugim tole: Z zgoraj, citirano odločbo je bilo društvo razpuščeno radi prekoračenja statutarnega delokroga storjenega s tem, da je društvo preko svojega v §u 2 pravil določenega namena izplačevalo akontacijo na posmrtnine, in da je društvo nakupilo Ljudski dom v Mariboru od »Ljudskega doma« r. z. z o. z. v Mariboru. Kljub tem dokaznim dejstvom pa sma-*ra kraljevska banska uprava z ozirom na veliki humanitarni pomen tega društva, ki ima že okrog 11.000 članov, in z ozirom na to, da so se v času od razpusta do sedaj prilike javnega življenja znatno spremenile in so se tudi razmere v društvu samem uredile, za umesto in potrebno društvo vzpostaviti in mu tako omogočiti popoln razmah v njegovem humanitarnem delovanju. Jasno pa je, da društvo v bodoče ne sme izplačevati akontacij, ker to po oblastno odobrenih pravilih ni predvideno. Na prvem prihodnjem občnem zboru mora društvo poleg eventualnih drugih sprememb skleniti kot dopolnilo pravil, da se mora imovina papilarno varno nalagati. Taksa za pritožbo v znesku iDin 20.— je plačana in na spisu predpisano razveljavljena. * Šest in pol leta je trajalo, predno se je popravila krivica, ki jo je utrpelo humanitarno društvo železničarjev, radi nacionalističnih intirig in de-nuncijacij. Razpustil je društvo bivši veliki župan mariborske oblasti dr. Schaubach in bi bil razpust brez dvoma tudi postal pravomočen, ako ne bi bil stari odbor po svojem pravnem zastopniku ukrenil vse potrebno, da se razpust prepreči. Ugovor starega odbora proti razpustu je bil tako tehten, da so ga morale upoštevati tudi najvišje upravne oblasti. O kakšnih drugih zaslugah govoriti, je naravnost smešno in »Slovenec« bi si svojo »raco« lahko prihranil. Redukcije vodijo v obubožanje Da je to res, dobro občutijo vsi delavci na svoji lastni koži, saj so danes že oni, ki še delajo, pravi berači, brezposelni pa so obsojeni pri nas na lakoto ali pa pridejo navzkriž z obstoječimi zakoni. Ne velja pa naslovna ugotovitev samo za delavca kot takega, velja tudi za državo samo, ker se slabe posledice racionalizacije in redukcij, s katerimi se odpravlja kriza, vedno bolj kažejo v državnih budže-tih. Ti so v vseh državah, kjer se na ta način zdravi kriza, visoko deficitni ter dohodki stalno padajo, stalno pada tudi izvoz, čeprav se hoče izvoz dvigniti na račun znižanja delavskih plač, da bi se v cenah lažje konkuriralo. Eksportna industrija še danes podčrtava pravilo, da se da izvoz rešiti in krizo premagati le z izdatnim znižanjem cen na račun znižanja delavskih plač. Če bi bil ta recept pravilen, bi morale države, ki ta recept izvajajo, zlasti Nemčija in Italija, pokazati sijajne trgovinske bilance in budžet s prebitkom. Trgovinska bilanca, ki večkrat služi kot merilo za obubožanje ali obogatitev države, se je v Nemčiji poslabšala za 950 milijonov rentnih mark. v Italiji pa skoraj za eno milijardo lir. Zanimive ugotovitve na tem polju bi mogli narediti tudi pri nas v Jugoslaviji, kjer se kar najbolj striktno izvaja gornje načelo prav povsod — tako v privatni industriji, kakor tudi v državnih podjetjih. Zastonj so pri nas vsi napori za dejansko uravnovesenje budžeta, ker se hoče uravnovesiti leto za letom kar z 10 do 20 odstotnimi redukcijami na račun osebja. Budžet za leto 1936/37 je sedaj izdelan pri vseh državnih uradih na podlagi smernic, ki jih je izdal finančni minister in katere smo objavili v enem zadnjih uvodnikov ter imajo za glavno smernico povprečno znižanje izdatkov za osebje za 10%, za materijal pa za 20 odstotkov. Tako izdelan budžet bo imel rledogledne posledice, ako se pravočasno ta način »reševanja krize« ne odpravi ter ne ukrene potrebnih ukrepov, da se zviša kupna moč sedaj zaposlenega delavstva in preskrbi zaposlitev sto-tisočem brezposelnih AH si že pridobil novega narožnika za „Ujedinjeni Železničar“? Reorganizirajte disciplinsko sodiife 9i.stopnje Zakon o državnem prometnem osobju predvideva v § 220 kompetence disciplinskega sodišča II. stopnje ter predpisuje, da razpravlja to disciplinsko sodišče v tajni seji samo na podlagi spisov. Če ugotovi, da je postopanje I. stopnje povsem popolno in pravilno ter da je dejanje popolnoma preiskano, ima pravico, da ali potrdi razsodbo I. stopnje ali pa izreče drugo razsodbo, ki je končno-veljavna in proti kateri ni mogoč noben priziv. Ostali predpisi so v glavnem enaki, kakor veljajo za druga prizivna sodišča. Praksa tekom zadnjih let je dokazala, da predpisi disciplinskega sodišča II. stopnje ne odgovarjajo današnjim razmeram in da je bilo izvršeno že polno težkih obsodb ter so bili izrečeni tudi odpusti iz službe, dasi je bilo dokazano, da so obtoženci po- | polnoma nedolži odnosno, da bi bila na mestu večkrat samo administrativna in ne disciplinska kazen. ■' «*Wi «tshtittum.1 it t*' disciplinskega sodišča II. stopnje tfü (»fcttwatw -I.. .„ r.. k.U.a ♦ , f \ r -*• - • ■- v ^ ^ a itn* ( 1'Si'' navezani le na obtožnico, ki je spisana s strojem in ki navaja prestopke, p:t 1 '• p ^' .v»: Mj i i\± . ____ ____ S*v_rs.-Vt_ « ki 4 .,i- n - i »Uitih Na vsak način bi bilo najbolje, da bi bile tudi razprave^ disciplinskega sodišča II. stopnje javne, da bi jim mogel prisostvovati tudi obtoženec odnosno njegov zagovornik, ker le tako bi imelo disciplinsko sodišče priliko, da se popolnoma seznani s pravim stanjem zadeve in da lahko izreče pravično razsodbo. Iz vrst upokojencev Zahteve upokojencev Na sestanku upokojencev, dne 24. novembra, ki se je vršil v Delavski zbornici v Ljubljani in katerega se je udeležilo nad 200 železniških upokojencev in vdov, je bil soglasno sprejet sklep, da naj akcijski odbor pozove za enkrat vse železničarske upokojenske organizacije odnosno društva na sestanek, da se razpravlja o združenju vseh doslej samostojnih društev v eno celoto. Upokojenci in upokojenke so sklenili, da bodo sedaj ponovno obnovili intervencije pri železniškem ministru, finančnem ministru, finančnem odboru narodne skupščine in senata, da bi se vsaj z letošnjim proračunom in finančnim zakonom definitivno rešilo vprašanje staroupokojen-cev in kronskih rent. Zaključki sestanka zahtevajo, da se: 1. izvede definitivno prevedba kronskih rent naknadno z letom 1927, 2. definitivno izednači kronske pokojnine, 3. povrne že vživane vozne ugodnosti, takoj pa da se odobri vozne ugodnosti za prevoz premoga in drv ter živil tudi upokojencem in dovoli izrabo neporabljenih vložkov tekom prihodnjega leta, 4. rentnikom takoj izplača zaostale draginjske doklade iz pokrajinskega pokojninskega sklada od 1. aprila 1935 dalje, 5. popravi krivica, ki se je pripetila staroupokojenim služiteljem in zvaničnikom z novo uredbo ter jim nakaže s 1. okt. 1935 višje doklade, 6. ukine naknadna doplačila za delavski penzijski fond za čas pred 1. jan. 1923. Upokojenci in vozne ugodnosti Tekom zadnjih let se je uvedla pri naših železnicah praksa, da se vsa štednja izvaja zlasti na račun delavstva in upokojencev. Vseh znižanj prejemkov so bili ti v prvi vrsti deležni, uprava pa je šla še dalje ter je začela upokojence zlasti v pogledu voznih ugodnosti vedno bolj ločiti od aktivnih uslužbencev. Prav brez vsake potrebe je na pr. ukinila upokojencem pravico do neomejenega števila režijskih voženj in s tem prav za prav škodovala državni blagajni. Enako brez potrebe je začela ločiti upokojence od ostalih tudi v vprašanju nakaznic za prevoz živil, premoga in drv ter je s tem morda ustregla želji trgovskih slojev, na vsak način pa je občutno oškodovala upokojen-ce. Upokojenec je takoj po upokojitvi že prikrajšan na svojih prejemkih, ker so pokojnine izdatno manjše, še posebno pa pri delavcih. Vsled tega je upokojenec primoran čim najbolj štediti, če hoče na stara leta skromno in pošteno preživeti svojo družino, za to bi bilo primerno, da bi železniška uprava upokojencem nudila vsaj one vozne ugodnosti, ki so jih vživali kot aktivni. Radovedni smo, kako motivira železniška uprava ukinitev nakaznic za prevoz premoga in drv za upokojence? Pokojnine se zelo neredno izplačujejo, premog moraš plačati železniški upravi v naprej prve dni v mesecu, drva so v večjih krajih zelo draga in dosti bi bilo pomagano upokojencu, če bi mogel kupiti drva na kmetih in jih pripeljati do svojega kraja. Enako bi mu bilo pomagano, če bi mogel naročiti cenejši premog iz najbližnjih rudnikov in ne bi bil vezan izrecno samo na režijski premog, na katerega mora večkrat čakati mesece in mesece, predno ga dobi, med tem časom pa mora kupovati draga drva od prekupčevalcev ali pa zmrzovati. Ali pa nakaznice za prost prevoz živil do 450 kg v jesenskih mesecih? Tudi do teh nakaznic upokojenci in vdove nimajo pravice ter morajo tako za zimo kupovati dražja živila že iz druge ali tretje roke, ali pa morajo plačati celo tarifo, ako si nakupijo živila zunaj, odnosno jih dobe od svojih sorodnikov. Z vestnim dolgoletnim službovanjem gotovo niso« zaslužili, da se jih po upokojitvi popolnoma prezre in jim odvzame še te vozne ugodnosti, ki bi jim kolikor toliko olajšale položaj, ako bi jih imeli. Upravičen je vsled tega apel vseh prizadetih na železniško upravo, da popravi krivico, ki se je zgodila upokojencem z zadnjimi pravilniki o postranskih prejemkih in voznih ugodnostih. Zadnji čas je že, da se upokojencem in vdovam neoziraje se, ali so iz staleža delavcev ali nastavljen-cev, takoj prizna vozne ugodnosti za prevoz živil, premoga in drv. K. Kdaj bo reSeno vprašanje fakultativnih žlanov boln.fonda? Vsem upokojenim železničarjem, ki so bili fakultativni člani bolniškega fonda, je dobro znana akcija, ki so jo vodili naši sodrugi proti • . . ^ . povišanju članskega prispevka kar za 100%. Ko se službenim potom in potom intervencij ni dalo ničesar doseči, so posamezni sodrugi zahtevali pismeno rešenje o povišanju prispevka, da bi se mogli obrniti potom Izbranega sodišča na Kasacij-sko sodišče odnosno proti odloku ministra na Državni svet, da se doseže razveljavljenje povišanja. Gospodje zvezarji, ki skozi leta vedre in oblače v centralnem upravnem odboru bolniškega fonda in sko- raj v vseh upravah bolniškega fonda, seveda nimajo časa, da bi se pobrigali za razveljavljenje «■ >' u* odloka o povišanju, v • r- h "L S— -.f*»*»** te- S. Kovač je že 20. junija 1933 vložil zahtevo, da se mu izda principijelna rešitev in že 28. julija 1933 je bila njegova vloga službenim potom poslana Centralni upravi humanitarnega fonda. Gospodje v centralni upravi in v centralnem upravnem odboru humanitarnega fonda (ne bomo se dosti zmotili, če trdimo, da so skoraj 100% vsi zvezarji) do danes šg ff - '— 1 na to vlogo odgovorili, iv-..-*. - ^—j■ • <■>- tv»- Bolniška blagaina bi morala biti pri svojem poslovanju najbolj ekspeditivna kot socialna institucija in najstrožje kazni bi morale zadeti one, ki hote rešavanje zavlačujejo, V zadevi fakultativnih članov so bile doslej vse urgence zaman i i >. it, A * -iv* - -»4.-... . . . . „ ,4 - ^ . g 1 » T J* U5Ä mvA* 40i ri»«wi>U» Ker je zadeva principijelna, se je s. Kovač sedaj obrnil s posebno predstavko na g. ministra ter mu pojasnil, koliko časa kljub urgencam zaman čaka na odgovor in ga zaprosil, da uvede preiskavo ter odredi, da Centralna uprava izstavi rešitev, ker tako zavlačevanje spravlja vso državno administracijo v jako slabo luč. Zakaj ne izplačate redno pokojnin? Kljub opetovanim pritožbam in intervencijam od strani prizadetih upokojencev še vedno finančna di- rekcija v Ljubljani zelo neredno izplačuje pokojnine. s iil pr » •'g v p**»*. A-c* Kaj moram vedeti o Ker smo prejeli iz več krajev i vprašanja, ali pripadajo še nadalje legitimacije otrokom-vajencem, odnosno če pripada legitimacija, ako ima žena kako malo obrt, nadalje ali imajo vsi železničarji pravico do nakaznic za prevoz živil do 450 kg, objavljamo najvažnejše predpise, da ni potreba vsakemu posebej odgovarjati: Pravico do legitimacij in voznih ugodnosti sploh imajo otroci do dovršenega 18. leta starosti, če prav ne obiskujejo šole, ako so doma brez zaslužka. Vsled tega ima pravico do legitimacije tudi vajenec do 18. leta. Po 18. letu starosti pa ima pravico do legitimacije otrok, ki se redno šola, za kar je treba priložiti potrdilo šole, nadalje oni, ki služijo* ka-derski rok ali obiskujejo vojaško šolo, vendar le pod pogojem, ako so odšli k vojakom direktno iz šole. Oni sinovi, ki so šolanje že preje opustili, nimajo pravice do legitimacije za časa kadrovske službe. Sinovi imajo pravico do legitimacije v teh slučajih do konca šolanja, a najdalje do 25. leta starosti ter je edina omejitev, da nimajo mesečno več kot Din 200.— dohodkov. Hčere pa imajo pravico do legitimacije po 18. letu do poroke. Omejitev je edino ta, da ne smejo imeti več kot Din 200.— mesečno zaslužka in da žive z uslužbencem v skupnem gospodinjstvu. Otroci, ki so duševno ali telesno za delo nesposobni, dobe legitimacije za ves čas, dokler traja nesposobnost, vendar se mora legitimacija zaprositi s posebnim trebovanjem, kateremu je priložiti potrdilo pristojnega železniškega zdravnika, na kar šef-zdravnik odredi, ali so pogoji »trajne nesposobnosti« podani. Omejitve z ozirom na obrt. Žene, ki imajo protokolirano trgovino ali obrt, nimajo pravice do legitimacije ter izgube istočasno legitimacije tudi njih možje odnosno otroci. Če ima žena obrt, dobe vsi kljub temu legitimacijo, ako predloži potrdilo pristojnega sodišča odnosno magistrata kot obrtnega oblastva, da njena obrt ni podvržena protokolaciji. V katerih krajih imajo uslužbenci pravico do vozovnic do 450 kg za prevoz živil? Po čl. 39 pravilnika o voznih ugodnostih imajo aktivni uslužbenci pravico do nakaznic do 450 kg v mesecih september, oktober, november, december, ako stanujejo v krajih, ki ne spadajo med nenaseljene kraje. Generalna direkcija bi morala že pred enim letom sestaviti seznam nenaseljenih krajev, vendar ta doslej še ni izšel ter je direkcija le začasno odredila one kraje, ki se smatrajo kot nenaseljeni kraji in med te spadajo: Notranje Gorice, Preserje, Verd, Planina; Medno, Gorenja vas-Reteče, Žab-nica, Sv, Ješt, Podnart-Kropa, Oto-če, Žirovnica, Hrušica, Gozd Martuljek, Podkoren, Rateče-Planica; Dobrava-Vintgar, Podhom, Boh. Bela, Soteska, Nomenj; Naklo, Duplje, Križe, Golnik; Trzin, Homec, Duplica; Lukovica, Log, Drenov grič; Mlačevo, Žalna, Št. Vid pri Stični, Radohova vas, Sv. Lovrenc na Dol., -Ponikva na Dol., Mirna peč, Birčna vas, Uršna sela, Rožni dol, Sela, Gradac, Dobravice, Rosalnice, Bubnjarci, Kamanje, Zorkovac, Ma-hično, Donje Pokuplje; voznih ugodnostih? Mirna, Št. Rupert, Pijavice; Predole, Čušperk, Žlebič-Sodra-žica, Lipovec, Stara cerkev; Laze, Jevnica, Kresnice, Sava, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidani most, Radeče pri Zidanem mostu, Loka, Breg, Blanca, Dobova, Sutla, Savski Marof; Rimske Toplice, Grobelno, Ponikva, Pragersko, Rače-Fram, Orehova vas-Slivnica, Hoče, Pesnica, Cirkni-ca, Št. Ilj; Petrovče, Šmartno ob Paki, Paška vas, Pesje, Selo, Paka, Gornji do-lič, Mislinje, Dovže, Turiška vas, Sv. Martin, Sv. Jedert, Št. Janž, Otiški vrh; Št. Vid pri Grobelnem, Stranje, Mestinje, Kostrivnica-Podplat, Dobovec, Sv. Rok Lupinjak Djurmanec; Spodnje Laže, Draža vas, Gabro-le, Rađana vas, Zreče; Cirkovce, Sv. Lovrenc, Hajdina, Moškanjci, Osluševci, Velika Nedelja, Macinec, Mala Subotica, Kralje-vec-Prelog, Donji Mihaljevec, Koto-riba; Pušenci, Pavlovci, Ivanjkovci, Žerovinci, Vržej, Dokležovje, Beltinci, Puconci, Moštjanci, Gor. Lendava, Mačkovci, Stanjevci, Petrovci, Križevci, Šalovci, Hodoš; Križevci pri Ljutomeru, Bučečov-ci, Hrastje-Mota, Sv. Lovrenc na Pohorju, Trbonje, Holmec. V vseh teh krajih imajo aktivni uslužbenci pravico na brezplačen prevoz živiljskih potrebščin in praznih sodov do najbližjih mest in sicer največ 10 kg dnevno. V vseh krajih pa, ki niso v gornjem seznamu navedeni, se dobi za prevoz živil nakaznico do največje teže 450 kg in do 50 kg za prevoz prazne posode. S to uredbo so seveda zelo oškodovani uslužbenci v večini krajev, ki se smatrajo za nenaseljene, ker jim je onemogočeno nabaviti si živila za zimo v krajih, kjer se dobe po ugodnejših cenah, ker ne dobe v jesenskih mesecih uputnic za brezplačen prevoz živil. Smatramo, da bi bilo pravilno, da bi direkcija, predno izda tozadevne predpise, potom službenih načelnikov v dotičnih krajih vprašala za mnenje prizadeto osebje, da se izjavi, ali želi nakaznice za dnevni prevoz živil, ali pa reflektira na ugodnost iz čl. 39 pravilnika ter smo sigurni, da bo malo število onih krajev, ki se bodo izjavili proti tej ugodnosti. Občni zbor Cankarjeve družbe se bo vršil v četrtek, dne 19. decembra 1935 ob Vj8. zvečer v prostorih Strok, komisije, ob 148. zvečer v prostorih Strok, komisije ,v Ljubljani. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in gospodarja. 3. Poročilo finančne kontrole. 4. Volitve. 5. Knjige za prihodnje leto. 6. Razno. V smislu pravil imajo pristop k občnemu zboru vsi ustanovniki in redlni člani. Ne preostale drugo .. Iz okrožnic Radnička klasa može samo vlastitom borbom da sebi izvojšti slobodu i j bolje uslove života Radnička klasa kod nas prepuštena je svojoj sudbini. Za nju se niko ne brine: poslodavci nemajo nikakovog obzira prema njenim životnim interesima. Medjutim to što rade naši poslodavci nije ništa novo. Nigdje u svijetu i nikada poslodavačka klasa nije se naročito zalagala za interese radnika. Radnici su, kakogod se stvar okrene, uvijek samo izrabljivani. Takav je kapitalistički sistem. Ali kad se dogodi, da se kapitalizam zabrine za radnike, jer i takova situacija može da nastupi, onda je u pitanju gola njihova fizička egzistencija; onda se radništvo »spašava« radi samog sistema. Radička klasa može samo vlastitom borbom da sebi izvojšti slobodu i bolje uslove života. Zato ona stvara svoj samostalni pokret, svoje organizacije, da bi klasnim igrupisanjem svih radnika stvorila snage potrebne za sistematsku borbu. U prvi red dolaze radnički sindikati. Njihov zadatak je neposredan: oni pokreću pitanja na kojima se radnici uzdižu i padaju. Veliki naš učitelj Karl Marks rekao je: »Radnički sindikati su organizovano pomoćno sredstvo ukidanja samog si--stema najamnog rada, svjetlo organizacije radničke klase u velikom interesu njenog potpunog oslobodjenja.« Ali pored radničkih sindikata ima još organizacija, koje su u istoj mjeri važne za život i napredak radničke klase. To je naročito radnički politički pokret; radnička politička stranka. Mi smo baš na poslu oko obnavljanja našeg samostalnog političkog pokreta. I kao što naš sindikalni pokret u službi radničkih interesa može da vodi borbe samo protiv poslodavaca, tako i naš politički pokret mora da bude savršeno samostalan i da radi isključivo za svoje ciljeve. U protivnom on bi radio i obavljao tudi posao. Politički radnički pokret kao i sindikalni ne smije ni časa da zaboravi na duboki jaz klasnih oprijeka, jer će se inače u nj sunovratiti. Kapitalistička klasa ma kakovu * i politiku vodila, uvijek radi samo u svojem interesu. * Kapitalistička klasa u Jugoslaviji iskoristila je u punoj mjeri teške godine političke reakcije. Za interes radnika niko nije imao smisla: svi su poslodavci bez razlike na narodnost i političko uvjerenje kroz sve ovo vrijeme bili jedinstveni u iskorišćavanju radnika. Standard života radnika upropašten je, a njihova prava postala su ruglo, jer su poslodavci radnicima oteli i ono, što su im i sami zakoni priznali. Teška ekonomska kriza, koja je strahovito pritisla zatekla je naše radnike razoružane: njihov politički pokret bio je i još do danas zabranjen, a sindikalni morao se boriti na svim područjima javnog života pod neiskazano teškim okolnostima, jer je i sloboda sindikalne koalicije bila gotovo posvema ukinuta. Sa ukidanjem političke demokracije ponestao je vazduh za pluča našeg pokreta. Život je iz dana u dan postajao sve teži... Oni koji su vjerovali da se »staro« nikada više ne će povratiti, nisu imali školovano sociološko oko. Mi smo kao marksisti u to uvijek vjerovali; bili smo osvjedočeni, da pogrešan put ima i svoj početak i svoj svršetak. Dobar put što duži bio, tim više oduševljava. Mi smo znali da će i tom pogrešnom razvojnom putu doći kraj i da se onda za naš pokret otvaraju novi vidici. To što se sada na svim stranama pojavljuju poteškoće, što imade zabluda, koje su u radničkom gibanju najteže naravi, ne treba da nas zbunjuje. Nije ni čudo: predugo se živilo bez slobode, predugo su radnici bili bez socijalističke političke škole. Treba nastojati da se što prije skrene sa puta zabluda, jer bi se na taj način lako moglo ugroziti i ono malo, što je postignuto našim općim unutrašnjopolitičkim preokretom, koji je nastupio nakon petomajskih izbora. (Radničke novine) Za slobodu sindikalne koalicije i donošenje zakona o minimalnim nadnicama II. redovna skupština Radničke komore u Zagrebu od 2. do 3. decembra 1935. god., potvrdjujuć rezo-iuciju I. redovne skupštine Radničke komore u pogledu zakonskog reguli-sanja radničnkih i namješteničkih minimalnih nadnica i plaća konstatuje. da zahtjevima te rezolucije, unatoč jednodušnog traženja svih radničkih i namješteničkih sindikalnih organizacija, te radničkih komora, nije dosad udovoljeno. Skupština medjutim konstatuje, da na teritoriju ove komore imade radničkih grupa, čije su nadnice pale tako nisko, da to predstavlja ličnu i porodičnu katastrofu za te radnike, a i veliku opasnost za društvenu zajednicu. Slabljenjem potrošačke sposobnosti širokih radničkih redova pojačava se privredna kriza i otežava mogućnost privredne regeneracije. Osim toga nejednakim nadnicama u istorodnim privrednim granama stvara se nelojalna konkurencija i potkopava se opstanak tih i svih ostalih privrednih grana. Skupština zato smatra da je krajnji čas, da se ovoj zloupotrebi nemoći radnika stane na put državnom intervencijom. Skupština dalje još konstatuje, da je uzrok ovakovom dubokom padu radničkih nadnica i namješteničkih plača i u tome, što se radnicima uveliko otežava njihova samopomoč ometanjem, a gde-gde i potpunim^ onemogućavanjem sindikalne koalicije i ekonomske borbe. U cilju da bi radnici sami mogli da utiču na povećanje svoje potrošačke moći, potrebno je u prvom redu obezbijediti svim radnicima i namještenicima punu slobodu sindikalne koalicije i ekonomske borbe. U drugom redu skupština traži, da se donese poseban zakon o suzbijanju nelojalne konkurencije i zloupotrebe kod odredjivanja radničkih minimalnih nadnica. Minimalne nadnice tre- ba zakonom utvrditi po privrednim granama no ako radnici pojedinih privrednih grana postignu povolnije pla-ćevne uslove kolektivnim ugovorom, tada se ovako utvrdjene plaće ima-du smatrati kao minimalne za dotičnu struku. Ustanova, koja bi imala zadatak, da se stara o regulisanju minimalnih nadnica, trebala bi da bude snabdjevena sa sankcijama glede primjena njenih odredaba. U njenim organima trebali bi da budu zastupani radnici poslodavci na paritetnoj osnovi, a trebalo bi da u njima učestvuju i stručna nezainteresovana lica (fiziolozi, ekonomi itd.). Predstavnike radnika i namještenika trebalo bi da od-redjuju nadležne komore. Zadatak te ustanove trebao bi da bude ispitivanje stanja nadnica i utvrdjivanje, za koje privredne grane ili grupe bi trebalo, da budu propisane minimalne nadnice i kolike bi one trebale, da budu za radnike i radnice i za namještenike i namještenice, te za radnu omladinu. Ta ustanova trebala bi da propiše kriterije za utvrdjivanje minimalne nadnice, koje bi trebalo da budu u vezi sa kulturnim egzistencionim minimumom. Odluke te ustanove trebale bi da se stave na snagu riješenjem Ministarstva socijalne politike i narodnog zdravlja, odnosno banova, a o njihovom izvršenju trebale bi da se staraju izvršne vlasti. Zakon trebao bi da propiše i sankcije za primjenu riješe-nja o utvrdjenim minimalnim nadnicama. Zakonski bi trebalo obezbijediti nadzor o primjeni tih rješenja uz saradnju predstavnika radničkih i namješteničkih stručnih organizacija te radničkih povjerenika i to naročito ! kod vršenja inspekcije. Ukinjanje Generalna direkcija državnih železnic je izdala novembra meseca odlok, ki ga je objavila ljubljanska direkcija pod štev. 64 in ki se glasi: »Ker ljubljanska direkcija tolerira še vedno mesečne odmore pri uslužbencih, kar je ostalo kot uzus še od južne železnice in kar ni nikjer predvideno, pa tudi ne v zakonu o državnem prometnem osobju iz 1. 1931, ki predvideva samo letni dopust, se nalaga direkciji, da mesečne odmore takoj ukine in o tem obvesti vse prizadete službene edinice.« Ugotavljamo, da so bili odmori večinoma povsod le na papirju, ker je primanjkovalo osobja za kritje istih, vendar je tu in tam uslužbenec le pri- Lesnl odpadki se i Pod GD br. 10.379/35 je železniško ministrstvo prepovedalo prodajo lesnih odpadkov in odredilo, da se imajo lesni odpadki uporabljati samo za kurjenje lokomotiv in peči ter za kur- odmorov šel do kakega mesečnega odmora. O♦ 1-1 0>i Ul ni u**J Vendar so odmori točno predvideni, in sicer z naredbo o določitvi delovnega časa za nastavljeno železniško osobje, ki jo je podpisal pomočnik ministra saobraćaja g. Jelić že dne 2. junija 1920 in katera do danes še ni bila razveljavljena. Ta naredba predvideva točno dva mesečna odmora po 24 ur in dokler ne bo razveljavljena odnosno izdana nova, jo mora vsak državni uslužbenec upoštevati. Pričakujemo, da bo ljubljanska direkcija tozadevno obvestila generalno direkcijo in izposlovala ukinjenje uvodoma citirane okrožnice. ie smejo prodajati jenje peči v pisarnah v dotični službeni edinici ali pa v bližnjih službenih edinicah. r.« .-k,.»*.=*.« .-s ?v> p I i ü 14 J , '4 * w 4. j» » m* väs - Sli) , I*li* ti* itfc C**c}**tite v Okrožnica o rangu Izdana je bila okrožnica o rangu in o uvrščanju v razporede za vlako-spremno osobje. Posamezniki, ki so bili prizadeti, so prosili za popravo krivice, a so bili odvrnjeni s pripom- bo, da enkrat mora biti red in da se bo zato okrožnica o rangu striktno izvajala za vse brez izjeme. v/fli ii < govarja za varnost prometa pri neiz-počitem osobju? Kako naj ne bo tako osobje še bolj izpostavljeno boleznim? Naredite tu red in osobje vam bo hvaležno! Pa bo kdo dejal, da je to izjema. Ne: po turi 569/562, ko pride domov skupina ob 18. uri, bi morala biti prosta do drugega dne do vlaka 9064 ob 12.30, mora pa priti v službo že ob 7. uri zjutraj in pelje navadno z vlakom 1112/2 v Murakeresztur, od tam pa tovorni vlak v Ljubljano in se vrne šele naslednjega dne ob en četrt na 4. uro v Maribor, zvečer ob devetih pa ima že vlak 549 v Zagreb, kamor vozi celo noč, nazaj pa vlak 48, katerega vozi zopet celo noč. V teh slučajih bi bila na mestu nujna intervencija direkcije, da se take izrabe osobja preprečijo. Tudi kretniško in premikalno osobje je deležno gotovih posebnih »ugodnosti«. Pri turnusu 12/24 mora priti v prostem času na postajo, da razklada, postajni premog, katerega je dosti skozi vse leto, posebno pa še v zimski mesecih. In k temu delu so skupine komandirane dopoldan pred nočno službo. Pa še en lep zgled socialnosti, ki vlada pri nas: Po navadi so pri vseh večjih edinicah pri izplačilu nabiralne pole za razne reveže in tudi pri nas se od časa do časa posluži kak revež te poti, da apelira na srečnejše tovariše za prispevek. Vsled prekoračenja starosti je bil marca letos po 35letni službi odpuščen brez vsake pokojnine sprevodnik K. Jože. Hotel je zaprositi vlakospremnike z nabiralno polo za prostovoljne prispevke. G. šef stanice pa mu je odklonil podpis z izgovorom, da ne sme podpisati take pole in revež je odšel ves obupan, saj je že osem mesecev brez prejemkov. Čudno pa se je zdelo vsem, da je bila za isto izplačilo od istega šefa podpisana nabiralna pola za drugega K. in sicer za Martina, ki pa je zve-zar. Tudi tu bi bilo lepo polje za direkcijo, da odredi, da ima biti starešina res starešina za vse in iti na roko vsakemu, ki je v bedi in ne delati izjem. V novem letu se bomo večkrat oglasili in v novo leto gremo vsi zavedni mariborski železničarji z željo, da bi zopet dobili nazaj svobodno železničarsko strokovno organizacijo. Zagorje—Trbovlje. Javno vprašanje progovni sekciji in direkciji drž. železnic v Ljubljani. Svoječasno je bivši železniški minister g. ing. Vujič izdal odredbo glede razdelitve starih pragov progovnim delavcem. Kakor smo doznali progovni delavci, so bili stari pragi v večini progovnih sekcij že davno razdeljeni, ponekod so jih dobili celo po trikrat, dobilo jih je tudi nastavljeno osobje v postajah, samo pri nas v območju progovne sekcije Zidani most smo dobili le enkrat malo količino pragov. Iz Zagorja in Trbovelj je bilo odposlanih okrog 10.000 pragov v druge edi-nice, kjer so prage dobili, mi pa moramo sedaj v zimi brez vsake kurjave prezebati, ker boren naš zaslužek ne dopušča, da bi kupovali draga drva in premog. Vprašamo direkcijo, zakaj se ravno z nami tako postopa in ali bo kaj kmalu izdala nalog, da se tudi pri nas podeli delavstvu zadostno količino starih pragov. Kurilnica Maribor Težave premogarjev in nerazumevanje nekaterih uslužbencev. Zopet se oglašamo iz mariborske kurilnice ne z zahtevami za izboljšanje položaja, višje plače ali kake premije, marveč danes objavljamo apel na souslužbence, da uvidijo težaven položaj, v katerem se nahajamo in se obnašajo tako. da nam pomagajo in ne, da nas še huje pritiskajo. Ponoči od 22. na 23. novembra je zapadel sneg kakih 10 cm visoko in premo-garji smo bili v kratkem popolnoma premočeni do kože. Vsakdo ve, kako boren je naš zaslužek, da zadostuje komaj za prehrano in kako naj si potem nabavimo toplo zimsko obleko in dobre čevlje, ko nimamo denarja niti za najnujnejše potrebščine. Naporno smo delali, ko smo nalagali premogovne vozičke in jih rinili k žlebu 50 m daleč na snežnih tirih, tako da smo bili kmalu popolnoma izmučeni. Stroji so morali čakati na opremo po 4 in več ur, ker dela vsled snežnih ovir nismo mogli zmagovati. Skupina je zato naprosila strojnega mojstra, da da na razpolago še dva moža za dotično noč, vendar je bila ta prošnja brezuspešna, teti > * ~ - Zato bi bilo dobro, da bi bilo tudi letos za božič kaj moke, porhanta in piškotov kakor je bilo lani, pač pa za vse, da bi ne bilo prepirov kot lani. Direkcija pa naj naredi svojo dolžnost in tudi progovnemu delavstvu v Krškem podeli takoj prage, kakor so jih dobili drugod. Železničarski koledar za leto 1936 je popolnoma razprodan ter vsled tega vsem onim, ki so ga še naknadno naročili, žal, ne moremo ustreči. Naj bo to opomin za prihodnje leto, da bo vsak krajevni zaupnik pravočasno naročil zadostno število koledarja. Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Gospod Tumpej obsojen radi denuncijanstva Bivši vodja nacionalnih železničarjev v Mariboru obsojen na: Din 600.— za novo tožbo, 14 dni zapora in Din 1200— iz prejšnje pogojne kazni. V ponedeljek, dne 10. t. m. je bila končno zaključena pravda v znanih tožbah 35 železničarjev proti dolgoletnemu reprezentantu nacijonalnih železničarjev, železniškemu uradniku g. R. Tumpeju. Velika dvorana okrožnega sodišča je bila zopet nabito polna železničarjev in tudi razne oblasti so poslale svoje zastopnike. Kot priča je bil zaslišan še narodni poslanec g. Lukačič, kojega izpovedba je bila porazna za g. Tumpeja. G. Lukačič je leta 1934 prevzel predsedstvo Udruženja narodnih železničarjev v Mariboru za g. Tum-pejem in je našel v njegovi zapuščini med drugim vtoževani denuncijantski seznani železničarjev, na katerem so bili tudi člani udruženja samega označeni kot nasprotniki nacijonalnih organizacij, ki baje^ izražajo do njih povsod splošno mržnjo. Priča g. Lukačič je izpovedal, da še nikoli ni slišal ali delal v organizaciji, ki bi vodila več let stare člane društva na listi kot nezanesljive skupno z nečlani in da torej ta lista ni mogla biti za notranjo evidenco. Denuncijacija lastnega tajnika. Usodno pa je bilo pri razpravi za g. Tumpeja ravno vprašanje njegovega branilca dr. Irgoliča na pričo g. Lukačiča. Dr. Irgolič: »Ali Vam je znan le en slučaj, da bi bil g. Tumpej škodoval lastnemu članu?« Priča g. Lukačič: »Za odgovor na to vprašanje bi moral dobiti primeren čas, da morem zbrati ves potreben materijal. Znano pa mi je že sedaj, da je g. Tumpej de-nunciral med drugim svojega lastnega tajnika v društvu pri vodstvu delavnice. Samo danes ne vem točno imena tega tajnika, jeli bil to g. Volk ali nek drugi.« Izdatki za »božičnico«. Nadalje je izpovedal g. Lukačič, da so takrat našli v arhivu društva poleg denun-cijantskega seznama železničarjev tudi dokumente o izdatkih za božičnico v letu 1933, ki pa se dejansko za božičnico niso uporabili, ampak čisto v druge svrhe. Tudi to odkritje je vzbudilo med člani strašno ogorčenje. Novi seznami »nezanesljivih«. Priča železniški uradnik Artič je izpovedal, da je prišel k njemu g. Tumpej marca 1934 in zahteval nujno seznam železničarjev iz kurilnice, ki ga pa je on odklonil izdelati. Zastopnik dr. Reisman vpraša: »Zakaj ste odklonili napraviti seznam? Ali se Vam je zdelo takšno delo preumazano?« Priča Artič: »Zdelo se mi je to sumljivo, ker bi ta seznam gotovo lahko prizadetim škodoval. Tumpej mi je kazal marca 1934 več seznamov železničarjev iz Maribora, razdeljenih po službenih^ edinicah s pripombo »avstrijakantov«, »nemčurjev«, nezanesljivih. (Medklic: »Ali seznama jung-schützov ni bilo?«) Med njimi je bil tudi član Udruženja, ki igra celo pri narodni žel. godbi »Drava«, Anton Dežman, katerega sem jaz potem svaril, naj se pazi, ker je na Tumpejevem .seznamu'.« Dr. Reisman je predložil uradno potrdilo železnice, glasom katerega je bil oklevetani železničar Unger Franc iz seznama v službi že pred leti izrecno pohvaljen in nagrajen, ker je preprečil tatvino v škodo’ železnice z izpostavljanjem lastne življenjske nevarnosti. Iz tega sledi, da tak uslužbenec pač ne more biti nezanesljiv in vendar je tudi na seznamu g. Tumpeja. Od g. Tumpeja predlagana priča železničar g. Kessler, tudi njegov bivši tajnik, pa je kot priča izpovedal, da je baje bil ta seznam v miznici Udruženja že ob njegovem prevzemu tajništva, t. j. leta 1932. Predlog za zaslišanje prejšnjih, tudi takratnih tajnikov Zoreta in Pavlovčiča v dokaz, da je ta izpovedba neresnična, ker ta dva seznama nista nikdar videla v tajništvu leta 1932, je sodnik odklonil. Prečitano je bilo poročilo generalne direkcije, da Tumpej in tovariši niso nikdar' tega seznama poslali v Beograd ali to vsebino sporočili komisiji, ki je prišla preiskovat. Enako je pisala železniška direkcija iz-Ljubljane. Po 3 urnem razpravljanju sta predlagala; zastopnika tožnikov dr. Reisman in dr. Ravnik obsodbo toženih. Po pričevanju železniških uradnikov podnačelnika Plantana in delno tudi g. načelnika Permeta in uradnika Gajška, je dokazano, da je komisija, ki je prišla iz Beograda v Maribor maja 1934 imela ravno ta seznam. Toženi so priznali,, da so pri seznamu sodelovali, da so seznam izdelali, g. Tumpeja izdaja njegova pisava. Obdolžil je svoje lastne tovariše železničarje državljanske nezanesljivosti, ne da bi sploh poskušal dokazati resnico ah vsaj dobro vero. Iz dveh pogojnih predkazni je razvidno, da ni mogoče pričakovati zboljšanja brez kazni, ki bo dala zadoščenje zakonu in žaljenim tožnikom. Zato se naj tudi stara pogojna kazen 14 dni zapora in 1200.— Din denarne kazni, ki jo je dobil' g. Tumpej 19. nov. 1932 radi žalitve postaje-načelnika g. Štefina, izreče za zapadlo in sedaj izvrši. G. Tumpej sam je danes v debati z g. Artičem priznal, da so se podobni seznami že leta in leta delali pri Udruženju zato, da se ljudi premešča in je torej tudi jasen namen vtoževanega seznama. Porazno je obsodil delovanje g. Tumpeja tudi zastopnik g. dr. Ravnik, ki je zahteval eksemplarično kazen, ki jo pričakuje vsa mariborska javnost. Sodnik je izrekel po zagovoru tožencev sodbo, s katero se g. Tumpej obsoja, da_ je izročil vtoževani seznami z opombami o železničarjih železniški direkciji Beograd in se obsoja, na 600,— Din denarne globe, oziroma 11) dni zapora in da se izvrši prejšnja pogojna kazen iz leta 1932, t. j„ da mora odsedeti 14 dni zapora in plačati 1200. - Dni denarne kazni. Oproščata pa se tega dejanja g. Tušek in Prevoljšek kot tudi napravljanja seznama skunno z g* Dimpejem, ker se ni moglo dokazati, da niso tega delali že leta 1932, katero dejanje pa bi bilo že zastarano. Številna publika je sodbo prav živahno komentirala. Splošno pa je bilo zadoščenje, da je bilo končno denuncijantstvo v Mariboru med železničarji s sodbo pribito in tudi obsojeno. Upajmo, da bo sedaj tega denun-cijantstva tudi konec in da bodo vsi denuncirani dobili tudi zadoščenje. Železničarji pa se lahko iz vsega tega za bodočnost mnogo naučijo. Tiska: Ljudska tiskarna, d. d„ Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) — Odgovorni urednik: Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani Adolf Jelen, Maribor. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar* in Adolf Jelen v Mariboru.