ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerlcal Printing oi All Kinds ENAKOPRAVN O EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čitatelii v: CHICAGI. NEW YORKU. DETROITU. sploh po in izven Amerike VOL. XXXIX. — LETO XXXIX. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JANUARY 23, 1956 ŠTEVILKA (NUMBER) 15 ftckciHi JAKOB BRGOČ Po dolgotrajni bolezni je preminil včeraj zjutraj v Maple Wove bolnišnici v Chesterland, Ohio, Jakob Brgoč, p. d. Kotnik, star 60 let. Stanoval je na 10318 Reno Ave. Doma je bil iz vasi Klemk, fara Slavna pri št. Pe-ru na Krasu, odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. Bil je clan društva Na Jutrovem št. 477 S.N.P.J. Tukaj zapušča soprogo Rose, ojena Shuster, brata Johna in erona. Pa., brata Antona, v , ff."! brata Franceta msbnsestre, Marijo Kern, An- Frančiško Smrdi Johanno Rotar ter več bliž- krm- ^°^^"^kov tu in v starem - v vrši v sredo zavoda T iz pogrebnega sv T Ferfolia v cerkev РокопГг^'^^/-1°^ uri in nato na pokopališče Calvary. MATEVŽ LUŽIr 71 Ipt of o . Matevž Luzar, star je bil IZ vasi Veliki vrh, vasi, odko GRE U AMERIŠKO VARNOST: EISENHOWER-SENAIOI) GEORGE WASHINGTON, 23. januarja—Danes se vrši v Beli hiši važen sestanek vseh odgovornih tajnikov in članov Varnostnega sveta. Seja se vrši pod predsedstvom Bisen-howerja. Na seji obravnavajo splošni svetovni položaj in vprašanje kje smo z domačo varnostjo. Predsednik Eisenhower si Зе dal predložiti poročila svojih vojaških poveljnikov, državnega tajnika John Foster Dullesa, kakšen je položaj v svetu, poročilo načelnika komisije %a atomsko energijo Lewisa Straussa, kje smo na atomskem polju in poročilo Varnostnega sveta za Ameriko. Eisenhower je pozval k sebi v Belo hišo na poseben sestanek demokratskega senatorja Wal-terja Georgea, ki načeljuje odboru za zunanje zadeve v senatu. * Senator Walter George iz Georgije se smatra za osebnega prijatelja tako predsednika Ei-senhowerja, kakor državnega tajnika John Foster Dullesa, Je doma na finančnem, kakor tudi na zunanjepolitičnem polju. Predsednik Eisenhower zahteva od kongresa, naj mu za daljšo dobo odobri nove milijarde ameriških dolarjev, kot ameriško pomoč tujini. Poleg te redne pomoči ameriškim zaveznikom poznamo še posebno pomoč, ki jo Bloke Pri Ci let^ v Ameriko pred 50 Amerika daje zaostalim krajem. !• Bil je sameti 4-«v. i« Ai-.U. Tudi ta comoč nai bo za, daliao dobo, pa točno določena. Senator George se v vprašanju te pomoči ne strinja z Eisen-howerjem. Njegov glavni princip je ta, da naj se od slučaja do slučaja odloči, kje in v kaki višini bi bila še potrebna ameriška pomoč. Eisenhower je proti znižanju davkov, tudi osebne dohodnine. Senator George je za znižanje davkov, v prvi vrsti osebne dohodnine. Kako sjpravi-ti v sklad teh dvoje politik? O tem se bosta danes razgovar jala tor George. PUN HOČEJO PODRAŽIITI! . je Sctmgj^i ter ie živči pomoč na,j bo zh daljšo Andreju, katerega tu ^PUšca, v starem kraju pa za- Jakoba in več so-amkov. Pogreb se .vrši v torek JUtraj ob 8.30 uri iz Zakrajško-pogrebnega zavoda v cer-sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. # J^ICHARD E. MAHONEY Včeraj opoldne je umrl po , ° bolezni v St. Alexis o nišnici Richard Eugene Ма-oney, 17 mesecev star sinček atnes in Helen Mahoney iz 307 • 57 St. Otrok je bolehal na v® ter je bilo na njemu izvr-VGč operacij tu in po od-cnih zdravnikih v Bostonu, to-Vse zaman. staršev zapušča sestro a hleen in staro mater Mrs. T^na Tomažič, ki vodi grocerij-s o trgovino na Grovewood Ave. ^ ■ 169 St. Pogreb se vrši v sre-IZ Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd. # JOHN TURK Po dvo-mesečni bolezni je umrl v soboto zjutraj ob 10. uri ohn Turk, vdovec, stanujoč na 1604 E. 41 St. Pred leti je vodil Jpojačnico na E. 40 St. in St. Uair Ave. Doma je bil iz Lož ter je bil star 78 let. Tu zapušča sina John in hčer Mrs. Anna Turk Gona, štiri vnuke in sestro Mrs. Frances Oblak ha E. 61 St., v starem kraju pa tri brate. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 10. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev Immaculate Conception in nato na pokopališče Calvary. * •JEROME J. GRZINCIC Na svojemu domu je umrl Je-''ome Jerolin Grzinčič, stanujoč Jia 624 E. 131 St., preje pa več let na 1540 E. 45 St. Bolan je bil 13 mesecev ko ga je zadel mrt ^oud. Star je bil 68 let in je bil iz Klana v Istri ji, odkoder T P^i^l v Ameriko leta 1905. Bil je član društva sv. Jožefa št. 99 predsednik Eisenhower in sena- nice, ki nimajo plačanega ases Na sestanku z Eisenhowerjem bodo obravnavali tudi poročilo državnega tajnika John Foster Dullesa, kakšni uspehi so bili doseženi v Ženevi v Švici, kjer sta se dolgo časa pogajali ameriška in kitajska delegacija. Državno tajništvo je namreč vrglo v svet vest, da so ti razgovori končani in da ni bil dosežen noben uspeh. Amerika je zahtevala od Kitajcev, naj dajo svečano izjavo, da se v dosego svojih političnih ciljev ne bodo poslužili sile. Do te izjave bi še prišlo, toda odprto ostane vprašanje, kaj je s For-mozo. Kitajci Formozo zahtevajo nazaj, Amerika to njihovo zahtevo odklanja. 35-letnica poroke Dne 24. t.m. praznujeta poznana Mr. in Mrs. John in Cecilija Zupančič iz 460 E. 270 Stv 35-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Slavijence-ma čestitamo in jima želimo še na mnoga leta zdravja in sreče v skupnem življenju. Krožek št. 3 Prog. Slov. članice veseličnega odbora krožka št. 3 Prog. Slovenk so prošene, da pridejo v torek ob 7. uri zvečer v klubove prostore Ameriško jugoslovanskega centra, kjer se vrši sestanek glede priprav za maškeradno veselico, katera se vrši 12. februarja. Krožek se zahavaljuje tudi Mrs. Agnes Planinšek, ki je darovala $5. v krožkovo blagajno. Tajnica bo navzoča v sredo, 25. jan, v Ameriško jugoslovanskem centru, ko bodo tudi drugi društveni tajniki pobirali asesment, in čla- menta, ga lahko tedaj poravnajo. Eastern Ohio Gas Company je zahtevala od clevelandskega Zupana, naj ji odobri povišanje cen za plin. Zakaj? Ker osem milijonov dolarjev čistega dobička na leto ni dovolj. Ta zahteva pa ni osamljena. V Ameriki gre za veliko vprašanje, katero mora rešiti federalni kongres v Washingtonu, ali naj se indu-plina sploh sprosti vsake- H.B.Z. Njegova prva žena Theresa Rose, rojena Roje, je umrla leta 1931. Delal je 45 let pri Otis Steel Co., od leta 1949 pa je bil upokojen. Tukaj zapušča soprogo Mary, rojena Longar, tri sinove: Jerome J., Rudolph A. in Raymond J., 11 vnukov in brata Joseph v stari dovomini. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.15 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Pavla in nato na Pokopališče Calvary. Zdravje je boljše Poznana Mrs. Angela Kalin je bila zadnje čase bolehna, sedaj se ji pa zdravje polagoma zboljšu-je. Lepo se zahvaljuje vsem prijateljem za obiske, darila in številne voščilne kartice, posebno Pa članicam krožka št. i Prog. Slovenk za lepo darilo. Prijatelji jo lahko obiščejo na domu na 669 E. 159 St. ga nadzorstva od strani federalne vlade, pa tudi držav in občin in bi tako delala po principih neomejenega kapitalizma. Senator Paul Douglas ima svojo politiko. Postavil se je na čelo opozicije zoper sedanji zakonski predlog, ki naj da industriji plina popolno svobodo. Texas je država, kjer so glavna središča tudi industrije plina. V Texasu sta doma tako predsednik spodnje zbornice Sam Raybum, kakor tudi vodja demokratskih senatorjev Lyndon Johnson. Oba sta demokrata. Kako bosta nastopala v tem.gigantskem dvoboju? Senator Douglas je izračunal, da bi popolna svoboda industrije plina imela za posledico, da bi potrošniki plina izdali $600,-000,000, do $900,000,000 na leto več za plin. Unijske centrale so z vso močjo podprle sei^torja Douglasa in pozivajo svoje članstvo širom Amerike, naj pošljejo račun za plin svojemu senatorju v Washington, mu prikažejo, koliko plačujejo in koliko bi plačevali v bodočnosti za plin, pa ga rotijo, naj glasuje zoper predlog, kakor je predložen. Senator Douglas tudi dokazu je, da so sedanje zaloge plina : rezervami ocenjene na 12 in pol milijarde dolarjev, da pa bi j odpravo federalne kontrole po skočile na $30,000,000,000. KAJ VSE SE BO ZGODILO DO LETA 1975 Seveda, če bo mir. Za napovedi, ki jih priobčujemo, pa nam ne služijo kot podlaga kake pravljice ali kake fantazije, marveč dejstva! Poskusi, in to celo z uspehom, se namreč vršijo že danes. V dobi dvajs(itih let, ki so pred nami, bo šlo le še samo za to, kako nove iznajdbe in uspehe napraviti za splošno ameriško ljudsko last. Gre za prebivatetvo. Danes se v Ameriki na vsakih 12 sekund rodi en otrok. Ker se bo prebivalstvo pomnožilo, se bo leta 1975 rodil en otrok že na vsakih osem sekund. V Združenih državah imamo danes 166 milijonov prebivalstva, leta 1975 ga bo 200 milijonov. Atomska energija, avtomat, pritiskanje na gumb, to bo vsebina našega praktičnega dela. Amerika je vajena spreminjanja razvoja in naprkdka. Postavili bodo take hiše, v katerih bomo stene postavljali, kakor se nam bo zljubilo s pritiskom na gumb. Enako stopnišča. V enodružinski hiši bo širok prostor, kjer bo jedilnica, kuhinja in družinska soba en sam velik prostor. Televizija bo seveda v barvah. Telefon bo ostal, bo pa »popoln jen in bomo pri telefonskem razgovoru videli sliko tistega, s katerim ee razgovar jamo. Nič več .današnjih štedilnikov. Vše na elek-tronsko-atomski pogon, vse na hitro. Sila elektrike! Čas ne bo več vprašanje. Če bo mati hotela na hitrico dati otroku gorko jed, bo to napravila v 45 sekundah. Kuhanje bo nadvse enostavno. Za vrtiš, pritisneš na gumb, sila deluje in kosilo je pripravljeno v 30 minutah. Tudi pranje in sušenje perila bo električno avtomatsko. Povdarjamo še enkrat, da se ti poskusi že vršijo, so se obnesli in bo šlo v prihodnjih dvajsetih le še za produkcijo v masah. Končno pa tudi to, da bomo z novimi tehničnimi iznajdbami pač morali znata ravnati. ATOMSKA ENERGIJA IN DELAVSTVO; KAKŠEN BO NJEGOV P0L02AJ Z ATOMOM V INDUSTRIJI! DVODNEVNA IZMENJAVA TEH MISLI NA UNIJSKI SEJI "Popolnoma se zavedamo, da bo atomska energija ustvarila nove industrije. Popolnoma se zavedamo, da gredo stare industrije lahko med staro šaro. Popolnoma se zavedamo, da bo z nastopom atomske energije v industriji potrebno, da se tako industrija, kakor tudi delavstvo selita. Delavstvo pa hoče vedeti, kaj bo z njim. Radi tega naj nam strokovnjaki z atomskega polja jasno povedo, kam sili atomska energija, ki bo uporabljena v industriji."— sklep vseh unij za Ohio, ki imajo svoj sedež v Clevelandu. Prihodnjo soboto se bodo se-^ stali v Clevelandu v hotelu Carter AFL in CIO unije železničarjev ter strokovnjaki z atomskega polja in bodo obravnavali gori označena vprašanja; seja bo trajala dva dni. Zadnje vesti v Ohio je bilo dan<^ zjutraj precej mrzlo. V Youn^townu iiJ Toledu so imeli ničlo, v Clevelandu pa okrog sedem stopinj, in je napoved ta, da bo najvišja temperatura dneva 23, najnižja osem stopinj. Mraz vlada povsod ob Velikih jezerih, vzrok pa je ta, ker pritiska iz Kanade mrzli \al. Mati umrla Mrs. Mary Vidmar iz 19314 Chickasaw Ave. je prejela 7. decembra iz stare domovine žalostno vest, da ji je 2. decembra umrla po 35 let dolgi in mučni bolezni ljubljena mama Justina Babic, ki je dočakala starost 89 let. Bivala je v vasi Podgora, Videm Dobredpolje. Njen mož Anton je umrl 6. oktobra 1942. Pokojna sta imela 10 otrok: Francka je umrla mladoletna, Ivanka, Franc, Jože in Alojzij so bili ubiti Pokojnica zapušča še živeče v starem kraju hčere Justino, Pepco in Terezijo, 19 vnukov in dva pravnuka, tukaj v Ameriki pti hčer Mrs. Vidmar, ki je mater obiskala pred petimi leti, sina Antona Babič, osem vnukov in šest pravnukov ter še več drugih sorodnikov tukaj in v stari domovini. Bodi pokojnici lahka ljubljena domača zemlja. Direktorij S.N.D. Jutri, v torek, 24. jan. se vrši seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. Prošeni so vsi stari in novo izvoljeni direktorji, da se je udeležijo. V Detroitu se vršijo nadaljni odpusti delavstva v avtomobilski industriji. Najprvo so začeli z odpusti v podjetjih Ford, General Motors in Chrysler; tam je bilo odpuščenih okrog 15,000 delavcev. Te tri avtomobilske družbe mečejo na trg 95% motornih vozil. Vse tri družbe so skoraj povsod ukinile nadurno delo. V letu 1955 je delavstvo delalo v teh podjetjih povprečno 53 ur na teden, z drugimi besedami, delo ob' sobotah je bilo normalno. Tovarna Plymouth (Chrysler Motor Co.X je sedaj odpustila 10,350 delavcev. Brezposelnih v Detroitu je okrog 25,000 delavcev iz avtomobilske industrije. Te odslovitve gredo deloma na račun zalog blaga, neprodanih avtomobilov, deloma pa na račun znižane produkcije v letu 1956. Delno znižanje produkcije avtomobilov v letu 1956 so najavile vse avtomobilske družbe. # In delničarji avtomobilskih družb? Družba General Motors ima 540,947 delničarjev; družba Chrysler ima 90,000 delničarjev, družba Ford, ki je veljala za družinsko podjetje, je vrgla na trg 10,2000,000 delnic. Ponudba se je določila na $64.50 na delnico, povpraševanje pa je bilo veliko in so delnice kmalu poskočile na $70. Razprodaja delnic še ni končana. Ford računa, da bo v bodočem Fordu« od 250,000 do pol milijona delinčarjev. Povpraševanje po Fordovih delnicah pa je na vsak način dokaz, da avtomobilska industrija z njenim dobičkom še vedno vleče. Jugoslovani v televiziji Ameriška televizija je včeraj popoldne iz New Yorka predna-šala Jugoslovanski narodni balet. Bilo je to na vzporedu, ki nosi ime "Omnibus," ki se podaja pod pokroviteljstvom Fordove izobraževalne ustanove in je razširjen po celi Ameriki. Plesalci, katerih skupina je doma znana pod imenom "Tanec," so bili poglavitna privlačnost televizijskega programa, ki je trajal uro in pol. Plesi predstavljajo karakte-rično ljudsko kulturo Makedonije, in razume se, da so plesalci in plesalke oblečeni v slikovite noše svoje pokrajine. (V Clevelandu, kakor smo v "Enakopravnosti" že poročali, bo jugoslovanski balet gostoval v nedeljo 19. februarja v Music Hallu mestnega av-d i t o r i j a . Povpraševanje za vstopnice je veliko in kdor jih želi, naj se hitro prijavi zanje.) Brat se ponesrečil Mrs. Mary Mavko iz R.D. 3, Dock Rd., Madison, Ohio, je prejela iz starega kraja žalostno vest, da se je 12. decembra smrtno ponesrečil njen brat Jožef Truden, doma iz Šmarata pri Ložu. Pomagal je svojemu bratrancu Alojzij Truden, p d. Pan-gretov, v Podcerkvi, popravljati skedenj, ko se je tramovje podrlo in ga do smrti poškodovalo. V stari domovini zapušča ženo, štiri otroke, starše, štiri brate in tri sestre, tukaj v Ameriki pa sestro Mrs. Mavko. Naj mu bo lahka domača gruda. Na dopustu Na dopust iz vojaške službe v Nemčiji, je prišel Pfc. John Nachtigal, sin Mr. in Mrs. John Nachtigal iz 17906 Windward Ave. Dobil je 20-dnevni dopust in je dospel domov baš ob času za pogreb stare matere Margaret Turšič, ki je umrla 8. januarja. LAUSCHE—BENDER V hotelu Carter v Clevelandu so imeli večerjo na čast Johna Greena, predsednika Ohio Bell Telephone Company. Tam sta se znašla tudi governer Ohio Frank Lausche in ohijski zvezni senator George Bender. Oba sta kandidata za zveznega senatorja iz države Ohio. Bender je hotel Lauschetu pokazati, s kom bo imel opraviti v volilnem boju. Ne da bi mu prijateljsko ponudil roko, je Bender Franka Lauscheta takoj pozval, da naj se izjavi, ali je pripravljen debatirati z njim o vseh javnih vprašanjih in sicer na vseh zborovanjih v Ohio. Bender je Lauschetu tudi povedal, naj pričakuje od njegove strani hud politični boj. KANADČANI PIJEJO Kanadski institut za raziskovanje družabnega življenja v Kanadi je našel, da so Kanadčani in Kanadčanke zelo udani pitju alkoholnih pijač. Od vsakih štirih Kanadčanov so trijte taki, ki pijejo žganje, pivo, ali vino. Ženske se ne postavijo! Število žensk, ki pijejo alkoholne pijače, se je v zadnjem času celo bolj pomnožilo, kakor število moških prijateljev alkohola. Iz postaje Los Angeles, Cali-fornija, je včeraj ob 5.30 uri odpeljal vlak, namenjen v San Diego, 10 minut kasneje pa je prišlo do železniške nesreče, ki je najhujša v zgodovini Califor-nije. Strojevodja, to namreč drži, je vozil prehitro in vlak je ob hudem ovinku iztiril, se prevračal in se vlekel naprej, pri tem pa napravil pravo r^^zdejanje. Danes zjutraj so z gotovostjo računali, da je 29 mrtvih in 135 ranjenih potnikov, med ranjenimi nekateri zelo težko. Iz bolnišnice Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom poznani Charles Ver-tovšnik, predsednik Slov. nar. doma na St. Clair Ave. in aktiven društevnik. Zdravje se mu polagoma vrača in prijatelji ga lahko obiščejo sedaj na domu Lepo se zahvaljuje vsem za obiske, darila in številne voščilne kartice. Enako dobrodošlo je bilo pisemce s iskrenimi željami za najboljše zdravje, od gover-nerja Frank J. Lauscheta. Upamo, da bodo prijatelji kmalu zo-pot videli "'Charley-a" zdravega in veselega okrog Doma. v Clevelandu imamo že drugi slučaj v letošnjem letu, da je zgorel otrok. V stanovanju družine Hegler na 2970 E. 71 St, jo v prvem nadstropju, kjer so spaliiice, gorelo, V eni sobi so spali trije otroci, dve deklici in fanteH, v starosti tri, štiri in osem let. Zraven njih so spali starši, ko jih je prebudil dim; Starši so zmetali otroke skozi okno, a je osem letna Betty dobila take opekline, da je bila pre-nešena v bolnico, kjer je bila proglašena za mrtvo. Lansko leto je v Clevelandu v ognju, oziroma dimu, našlo smrt 13 otrok. V šestem nadstropju hotela Глке Shore v Lakewoodu je izvršila samomor 61-letna Helen I^Hidon. Vrgla se je skozi okno in se ubila. Bila je obupana nad življenjem. Stavka v družbi Westinghouse traja že 98 dni. V Pittsburghu so sesta\ili posebni odbor nepristranskih civilistov in je v odboru tudi Eleanor Roosevelt. Odbor bo skušal s svoje strani pripraviti obe stranki, da naj stavko vendarle končajo. East Ohio Gas Co. je zahtevala od mestne občine Clevelanda, da ji dovoli 13 odstotkov povišanja cene plinu. Mestna občina Clevelanda. se upira temu po\i-šanju, tako s pravne kakor gospodarske strani. Postavila bo posebne strokovnjake, ki se spoznajo na produkcijo in stroške s plinom, da družbi dokaže, da je njena zahteva po višji ceni neupravičena. Predsednik Eisenhower je danes pripravljen in na delu na končni sestavi poročila, ki ga bo jutri predložil kongresu. To poročilo se bavi izključno z ameriškim gospodarstvom. Poročilo, tako pravi Bela hiša, bo polno optimizma, da bo gospodarstvo v letu 1956 dobro. Še pred tem poročilom se je oglasil k besedi za-kladni tejnik federalne vlade, Clevelandčan George Humphrey in je zopet povdaril, da je on proti znižanju davkov, čeprav bodo federalni dohodki višji kot pa Izdatki. Humphrey se je pohvalil, da federalna vlada na vse strani varčuje. stran 2 enakopravnost Vesti iz življenja ameriških Slovencev Owned and Published by The American Jugoslav Printing fir Publishing Co. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year — (Za eno leto) ............................... For Six Months — (Za šest mesecev) ............".Z'I'.................... For Three Months — (Za tri mesece) ____________________ --$10.00 6.00 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (iia Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year — (Za eno leto) _______________________ For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) _____ ..$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 KEMMERER, Wyo.—Dne 31. decembra je umrl John Mohar, star 79 let, rojen v Kresniških poljanah. V Ameriko je prišel pred 40 leti. Zapušča soprogo, 4 sinove in 2 hčeri. Pokojni John je bil član SNPJ. CHICAGO, 111.—Zgodaj zjutraj 31. decembra 1955 je v So. Chicagi nenadoma umrl Frank Kovacic st., eden izmed splošno znanih slovenskih rojakov na daljnji južni strani Chicage. Rojen je bil v Kostanjevici na Do-BROOKLYiNJ, N. Y.—Dne 26. ^^njskem 10. oktobra 1896. Ko je prišel v to deželo, se je naselil v South Chicagi. Tu je bil decembra je v bolnici preminila poznana rojakinja Antonija Tomaž (Thomas), ki je dolgo let živela v Brooklynu. Pred leti ji je umrl soprog, ki je bil prvi predsednik pevskega zbora Slovana. uposlen 33 let kot stationary engineer pri Youngstown Sheet and Tube Co. Zapušča soprogo Pavlo, rojeno Kuhel, sinova Frank Jr. in William, hčeri , Marilyn in Dorothy, tri vnuke, JOLIET, 111—Umrla je Mrs.: dve snahi, tri sestre, 28 nečakov Rose Terlep (Lustick), stara 66' in nečakinj. Bil je član KSKJ, Goodfellow Club of South Chi cago, Jugoslav-American Citizens' Club, SNPJ in CIO Local leti. V Joliet je prišla pred 48 leti. Zapušča soproga Josepha, sina Gilberta in eno nečakinjo, vse v Jolietu. Bila je članica 1008. K.S.K.J., društva Planinski raj| JOLIET, 111.—Umrl je nana-in A.B.Z. I gioma Kvirin J. Nasenbeny, star Umrla je Mrs. Margaret 69 let in sicer na svojem domu. Smraker, stara 80 let. V Ameriko je prišla 1. 1899. Kakih 25.let je živela v South Wilmingtonu, zadnjih 30 let pa v Jolietu. So- JUGOSLOVANSKI BALET V AMERIKI Nas tu v Ameriki veseli dvoje: prvič, da nastopa v Ameriki jugoslovanska kulturna skupina jugoslovanski balet, nastopa pa zelo vidno. Uporabili, razumljivo, da vsled svoje visoke kvalitete, so moderna ameriška sred_______________ stva. Je pa jasno tudi to, da bi neka kulturna skupina, ki j 1939. Zapušča pet bi ne imela zadostne kvalitete, ne bi mogla nastopati na i Troppe; Mary, znaMfnlkmadway in datntehruMtmMv ne'Č"! ^ Drenašala telpviyiia V Vr.,.1 ^ i • i Kathenne N. Singer, v Detroitu, 1 skupina kar auch-; bi sAwrre.lkweph, Frank ne, o v icagu kar cel teden, se bo v Clevelandu : in John, vsi v Jolietu; dve sestri, predstavila dne 19. februarja. | Mrs. John Gregorčič v Joletu Drugo, za kar nam gre trezno premišljeno, je dejstvo, I Agnes Korelc v Lemontu, da so prišli in da ni bilo nobenih težav. O tem nekaj vrstic John Kukman v Cha- kasneje. Živimo v času, ko se ne povdarja samo materialna stran našega življenja, marveč tudi kulturna. Kaj zmore- „„ ]e Dua JO nasu možgani, kakšno notranjost imamo, kako jo prika- iz Trsta in je bila tukaj kakih zujemo na zunaj, kakšni se pokažemo, ko gre za skupno i 50 let; soprog Martin je umrl 1. življenje v človeški družbi. Jugoslovanski balet naj pokaže Zapušča dve hčeri; Mrs. en način prikazovanja človeške notranjosti z umetnim ple-1 ^^ary Lapshansky,| j_/uiuui.y, mje smovi; josepn,| Letalski pionir Wilbur Wrie-ht som. Jugoslovanski balet je po splošni kritiki kulturno vsi v Jolietu;|je dobil 86 glasov. Njegov brat 1 irlpi5t\m\rQnlo o ____; . . , t Joseph in Valentine v Jolietu; tri sestre: Mrs Antnnin RpnpVii.i____.-n- i • • , i nahonu; 8 vnukov. Bila je člani ca S.Ž.Z. —Umrla je Mrs. Johanna Pa-pesh, stara 60 let. Doma je bila DVOR SLAVE IZVOLIL DVA IZUMITELJA IN KONFEDERACIJSKEGA GENERALA Dolgo let je bil uposlen pri American Steel and Wire Co., zadnja leta pa je bil upokojen. Doma je bil iz šmihela in je živel v Jolietu 60 let. Bil je član KSKJ. Za njim žalujejo: soproga Louise; dve hčeri, Louise Sto-nich in Marie Ruth; 7 sinov, Rudolph, Leonard, Robert, James, Donald, Gerald in Thomas, vsi v Jolietu; 10 vnukov, ena sestra, Mary Kuglich in pol-brat Joseph Weeditz, vsi v Jolietu, ter več drugih sorodnikov. —Umrla je Mrs. Jennie Goved-nik, stara 57 let. Doma je bila iz Loškega potoka, vas Ret je. Za ^ štev največ 7 slavnih mož, ki mo-njo žalujejo; soprog Joseph; dve I jo biti ameriški državljani in hčeri; Miss Jean Ann .in Miss i mrtvi že najmanj 25 let. Dorothy; trije sinovi; Joseph,^ V Dvor slave velikih Američanov Newyorške univerze bodo postavili tri nova poprsja. Nedavno je namreč padla odločitev, da bosta v to narodno svetišče prišla še dva izumitelja ter en general. Med 209 slavnimi Američani, i ki so dobili pri dvanajstih volitvah (volitve se ponavljajo vsakih pet let) največ glasov, so v resnici prihajali v poštev le Wilbur Wright, soizumitelj prvega motornega letala, priljubljeni junak iz državljanske vojne na jugu Thomas Jonathan "Stonewall" Jackson ter izumitelj zračne zavore in številnih drugih mehaničnih naprav za železnice George Westinghouse. Z njimi se je število Američanov, katere je doletela čast, da so po letu 1900 njihova poprsja postavili v Dvor slave, dvignilo na 86. Bronasta poprsja bodo namestili v stebreniku Dvora slave. Stebrenik, ki je na kampusu Newyorške univerze v Bronxu, leži nad dolinama rek Harlem in Hudson ter gleda na newjersey-ske palisade. Doslej so postavili v Dvor slave 81 bronastih popr-sij. V kratkem bodo namestili tudi poprsje predsednika Wood-rowa Wilsona in matematika ter fizika Josiaha Willarda Gibbsa. Wilson in Gibbs sta bila izvoljena 1. 1950. Na vsakih volitvah pride v po- oziroma enega več, kolikor jih je potrebno za izvohtev; KUSKI SMUČARJI V ITALIJI Dne 26. januarja se začnejo smučarske tekme v Cortina D' Ampezzo. Kraj leži v zgornji Italiji in je svetovno zimsko letovi- Imena za volitve so morala bi- šče. I^a poti v Cortina D' Ampez- udejstvovanje, s katerim Jugoslovani lahko nastopajo pred | % Valentine v Jolietu; Pembine, Wis., in mpHnarnHnn T ^ • • , , i lui v remDme, Wis., m na v Dublin, Georgia; ег L H'L;. Si kritiko, I Michael v Belolt, Wis.; eno pol- Roje in Janez Orešek, tri sestre: Mrs. Antonia Benchi-^ Orville, ki je umrl 1. 1948, ni pri-na v Du m, Geoi^ia ; ga. Pavla; §el v poštev, ker od njegove smr- Ju-: ti še ni preteklo 25 let. General goslaviji; trije bratje: John, Carl in Joseph Kosmerl v Jugoslaviji; štirje vnuki in več so- A*l « J ^ 1 i 1 L; VV ia« y tJllVJ UOl" Amerika pa je dežela, kjer j^ tekmovanje na umstvenem i sestro in pet polbratov; 22 vnu polju največje in tudi najbolj svobodno. i kov. Ko gre za našo kulturo, za prikazovanje te kulture j —Umrl je Matthew Bauer tudi zunanjemu svetu, naj ugotovimo nekatera dejstva, kii^? ' Zadnja leta je i rodnikov. Bila je članica Sloven so neizpodbitna, ' l bil tukaj v Jolietu, poprej je pa j ske ženske Zveze in KSKJ. Slovenski narod je dobil kmalu po prvi svetovni vol-! lit ^ina,; -Mrs. Antonia Struna je pre „• •• ..v. Matthew Jr. v Des Moines, i jela žalostna vest, da ii ie umrla T ••• ГГ znanstveno ustanovo lowa, in Frank v Sioux City.jnjena sestra Johanna Huste 19- IZ Callfomije! lastno UNIVERZO. Na univerzah poučujejo profesorji, ki, Iowa; dve hčeri, Mamie Kore- decembra in sicer na svojem do- nftl ^r-ZCfnil-ir* Hrncfo ____X- _ 1 1 v 1 T_1' A • ^ , л _____ Jackson, ki je poleg Roberta E. Leeja najslavnejši junak juga, je dobil 72 glasov. Izumitelj, inženir in industrialec George Westinghouse je dobil 62 glasov, naj vzgojijo druge profesorje za vse vrste ostalih šol, pa tudi inženirje, pa tudi zdravnike in razne druge poklice. Ce pa naj univerza res deluje, mora imeti poleg prostora in tehničnih sredstev tudi profesorje. Kako je bilo mogoče dati prvi slovenski univerzi univerzitetne profesorje? Slovenci so bili kot profesorji na univerzah že profesorji po vec v Jolietu in Mrs. Barbara mu v Clarksburg, W. Va. Zapu-Monahan v Berwynu; 13 vnukov j šča več sorodnikov tukaj in v in 16 pravnukov. j stari domovini. —Umrl je Joseph S. Lopartz, j AMBRIDGE, Pa.—Dne 28. 4 E. Jackson St., in sicer nana-j decembra je preminila Jennie gloma v bolnišnici za srčno na- j Gasperšič, rojena Gasperšič, do- 1-1 jv , -------Ј-Г-- pako. Rojen je bil tu v Jolietu in I ma s Prema pri Ilirski Bistrici raznih evropskih državah. Slovenci smo torej že imeli svo-, je bil 54 let star. Zapušča sopro-1 na Primorskem. Bila je članica je sinove, ki so se dvignili visoko nad drugimi in dosegli; So Sadie, roj. Ciesak; dve hčeri, [SNPJ in S%Z. Zapušča soproga visoko čast profesorjev univerze, čeprav ne na domačih ^nna Marie in Margaret, vsi v i Johna, sina Johna ml., hčeri tleh. V mednarodni konkurenci so se morali pač odlično' brata GeOrge v Jackson- Jane Hudak in Dorothy Rosso, izkazati. Vzemimo samo polje statistike Statistika zbira- ^ -A^nna Gas- dva vnuka, v starem kraju pa nje podatkov ni tako enostavna stvar, kakor se vidi na Ш if T?-'" 1 , aiugih sorodnikov. phmo Mikuletic. prvi pogled. ' ^ Predvojni Nemčiji, za njo pa vsej Evropi je dal znan- Bo%1j'%eo''%aletZi''''']"''''''"''Hev.edelj.8.ja:.- ' ' uarja preminil GOWANDA, N. Y.—Po dolgo 22. decembra na svojem domu. Bil je že parkrat prej v bolnici radi slabega srca, dotični dan je Anton Majcen Rojen je bil 19. maja 1882 v vasi Polje, župnija sv. Trojica na Dolenjskem. Kdaj je prišel v to deželo ni znano, toda v Gowandi se je naselil nekako 1. 1913. Spadal je k Moose in ABZ- Zapušča vdovo Frances, pastorka Josepha Zurner v Buffalo. N. Y., hčerko Ruby Kempf, dve vnuki- j , . . . nji Susan in Martha Kemof in dve sestri m sicer i , „ • , т , _ ^ p sestro Rozi v Jugoslaviji. stveno podlago za statistiko profesor na univerzi v Frank-furtu v Nemčiji, Slovenec dr. Žižek. Ce bi bila slovenska univerza v Ljubljani dovolj močna, da bi lahko nastavila,_________ tudi profesorja za statistiko, seveda, če bi bila v Jugo- ^ pa kar zaspal ženi Elizabeti na slavij i taka potreba, potem bi bili lahko odpoklicali dr. i ^'okah. Doma je bil iz Rakeka na Žižka iz Frankfurta, profesorska moč je bila na vsak na-1 Notranjskem (podomače Lako-čin na razpolago. • i ^ Ameriko jo prišel pred Svetovni odri. svetovne opere so sprejele med se tudi; S Sj: jugoslovanske pevce. Tudi newyorska Metropolitan! Jugo-; zapuMa ženo ta sedem odraslih slovanska violina je užigala po Ameriki. j otrok, dalje Ce se ozremo sedaj posebno na Ameriko, mora biti I Frances Bartol v Strabane, Pa.^ Amerika ravno Jugoslovanom, ki so se izkazali na umstve-! Podane Clevelandu, 0.,| v ^auiorniji imaju lepuoii- nem polju naravnost hvaležna. Srba Teslo imenujejo radi' Franka v N. j. m enega; ZDRAVNIK IN BOLNIK— j kanskega governerja Goodvvina njegovih iznajd naravnost očeta moderne ameriške indu-: ^ starem i MRTVA ' strije. Poleg Tesle je tudi iznajditelj Pupin, Srb po rodu. j Hrvat kipar Ivan Meštrovič ima svetovno ime. Njegova . ^^'^KEFIELD, Mich.— Umrl kiparska dela krasijo tudi ameriška mesta, tudi Chicago o I^^nioc, star naseljenec. Meštrovič sedaj poučuje na univerzi Syracuse, N. Y. Louis i 'L Nlt2j%m'"po^ Adamič, Slovenec po rodu, je s svojimi knjigami v vseh j soprogo zapušča štiri hčere, dve predalih ameriških javnih knjižnic. Sedaj nastopa j ugo-' v Californiji, eno v Washington, slovanski balet, to je predstavniki umetnega plesa. In ples ■ C., in eno v Minnesoti, ki jc kot kulturno sredstvo? Izidor Cankar, sorodnik pokojne-^ indijanski rezerva- Californija postaja vedno bolj važna država v ameriškem življenju. Ima 13,250,000 prebivalstva in jo po prebivalstvu preka ša le država New York, ki ima edinstveno veleme&to New York. Za Californijo se napoveduje, da bo imela leta 1965 najmanj 18,-000,000 prebivalstva in bo prekosila državo New York najmanj za en milijon ljudi. Bajeslovno mesto Los Angeles je znano. Tam je vse v rekordu. Ce ne bo kandidiral za predsednika Eisenhower, prihajajo v poštev štirje republikanski kaij-didatje, vsi doma iz Californije. Podpredsednik Richard Nixon jc doma iz Californije in je eden od teh kandidatov. Predsednik federalnega vrhovnega sodišča Earl Warren -je doma iz Californije, kjer je bil večkratni governer. Voditelj republikanskih senatorjev William Knowland je doma iz Californije in je napovedal, da če ne bo kandidiral Eisenhower, bo kandidiral on sam za predsednika. V Cahforniji imajo republi- ti vposlana pred 1. aprilom 1955 Prišla so z vseh strani, iz Krožkov za narodno čast po višjih šolah v državi ter z ameriških šol v Nemčiji, na Hawajih, v Avstriji, na Kubi in Potoriku ter v Kanalskem področju. Kolegij volilcev, skupina odličnih Američanov vseh poklicev iz vseh 48 držav, je štel konec 1. 1954 128 članov. Volilce izbereta upravnik Dvora slave dr. Ralph W. Sockman in senat Newyorške univerze. Poleg treh izvoljencev je dobilo 20 ali več glasov še sedem mož, ki bodo prišli avtomatično znova na vrsto pri naslednjih volitvah. Med njimi so: filozof in psiholog William James (57), pisatelj in filozof Henry David Thoreau (54), skladatelj in glasbeni učitelj Edward A. Mac-Dowell (53), industrialec in človekoljub Andrew Carnegie (49), naravoslovec Luther Burbank (42), bivši predsednik Harvarda in modernizator višjega šolstva Charles Eliot (20) ter umetnik Winslow Homer (20). Zamisel za Dvor slave je dal ob pfelomu stoletja takratni kancler Newyorske univerze dr. Henry Mitchell MacCracken, omogočilo pa ga je volilo pokojne Finley J. Shepardove, hčerke pokojnega finančnika Jaya Goulda. Svetišče so posvetili 1. 1901. Prvi kip, kip vzgojitelja Horacea Manna, so namestili 1. 1907. Zadnji kip, ki so ga postavili 1. 1954, pa predstavlja predsednika Theodorja Roosevelta. Odprti polkrožni stebrenik Dvora slave, ki je deset čevljev in tri palce širok ter 630 čevljev dolg, je eden izmed zadnjih primerkov arhitekture Stanforda Whitea. Common Council. Eden v Ameriko Za konec meseca januarja je v Washington napovedan prihod predsednika britanske vlade An-thonya Edena. Povabil ga jc bil predsednik Eisenhower. Eden je Britancem že pojasnil, zakaj gre v Ameriko. Predsednika Eisenhowerja je označil za svojega osebnega prijatelja. V Washingtonu se bo z Eisenhow-erjem vred posvetil ideji miru. Ni pričakovati, da bi prišlo do soglasja v vseh potankostih. Vendar pa bo on Eden storil vse, da se tudi na splošno vzbudi zaupanje v mir. Eden, ki je govoril pred svojim odhodom v Ameriko, Britancem preko televizije in radia, je tudi vztrajal pri tem, da bo Velika Britanija izdelala svojo vq-dikovo bombo. Prepričan je namreč da je vodikova bomba tista, ki odvrača in bo odvračala kot najbolj uspešno sredstvo kako svetovno vojno. zo so ruski tekmovalci, 31 po številu. Trenotno se nahajajo v Avstriji in se vežbajo na avstrijskih smučarskih terenih, kjer se vežbajo enako druge skupine, med njimi tudi ameriška. Smučarske tekme v Cortina D' Ampezzo so mednarodne. Udeleži se jih tudi Jugoslavija. POSTAJAMO VIŠJI IN DEBELEJŠI Ameriški prikrojevalci moških oblek so se povzpeli do sledeče trditve: Pred 25 leti je bila povprečna mera za moško obleko 38, danes je 41. Pred 25 leti je bil povprečni moški visok 5 čevljev, 8 palcev, danes je povprečna višina 5—10, oziroma 5—10 in pol. Končni zaključek je ta, da postajamo višji in debelejši, pa ta pojav razlagajo tudi tako, da se v novejšem času otroci bolje hranijo, da lahko bolj rastejo. DOLAR POMAGA NEMČIJI Ameriška vojaška uprava je izdala pregled, koliko so ameriški vojaki potrošili v Zapadiii Nemčiji v letu 1955. Nemški trg so obogatili s 236,700,000 dolarji. V letu 1954 so potrošili manj, to je $211,000,000, in v letu 1953 le $193,000,000. Gre za ameriške vojake, pa tudi njihove družine, ki se z ameriškimi dolarji vzdržujejo v Zapadni Nemčiji. t NEMCE TRENIRAMO Narodna vojska Zapadne Nemčije, ki nastaja, bo imela tudi letalstvo. Treba je štreni-rati pilote. Prve pilote nemškega vojnega letalstva trenirajo Amerikanci, vaje pa se vršijo na .lovskih letalih. V Massillonu, O., sta bila do smrti z revolverskim strelom po-godena zdravnik dr. Hart in njegova pacientka Mary Kostič Knighta, tudi ta je napovedo,1 svojo predsedniško kandidaturo. Politična luč torej iz Californije, če je ne bo zasenčila luč Eisenhowerja. Hart je bil star 65 let, Kostič 35 • j >• » let. Oba je ustrelil mož Kostičeve! ^ Nick Kostič. Zločin ?e je izvršil v hiši, kjer je pokojni zdravnik Hart ordiniral. Morilec Nick je star 37 let, dela v joklarni, je dejanje priznal, v zagovor pa je navedel le to, da je vesel, da je tako vse končano.- Pravo ozadje šs ni pojasnjeno. Nekaj luči daje ga Ivana Cankarja, je zapisal, da izražamo svojo kulturo | v tiskani besedi, v petju, v kiparstvu, slikarstvu, kot ljudje i holnici St. s svojim ponašanj^, da pa je umetni ples najnovejše, to-j ЈоусрГнг%^ da najbolj Imo sredstvo, s katerim pokažemo na zunaj, kaj I član SNPJ. živel je pri svoji „j poia^nieno N-kai luči d« i« smo kulturno na znotraj. Nastop jugoslovanskega baleta hčerki Mrs. Lester Wcnzel. Za-| ^ruLnsi^o razmerje I&,stičltn je torej kulturni dogodek prve vrste. Nas veseli, da segajo " po vstopnicah Jugoslovani, kakor doklej še nikdar za kako prireditev, pa smo tudi prepričani, da bodo na prireditev dne 19. februarja prišli v Cleveland tudi Slovenci od drugod, recimo iz Loraina, Barbertona in drugih krajev v državi Ohio. L Č. pušča sina Franka Jr. v Men-doti, hčere Mrs. Wenzel, Mrs. Ludwig Sikole in Mrs. Matt Salzrrian v Coloradu, Mrs. Louise Yartz V Kansasu, Mrs. Mike Roderick v Lombardu ter 10 vnukov in vnukinj. New York je najbolj obljudena država v Združenih državah. Lansko leto je končala s 16,124,-000 prebivalstva. Na drugem mestu za New Yorkom je Cali-fornija, ki ima 33,000,000 ljudi. Država Ohio je prekoračila število 9,000,000 in ji napovedujejo, da bo v letu 1960 dosegla .10,000-ki je star 17 let, živi doma, hčer- j 000 prebivalstva. Že sedaj pa je ka stara deset let, dva sinčka' Ohio na tretjem mestu med 4S stara osem in šest let, pa se na-: državami, ko gre za obljudenost hajajo v otroškem zavetišču. Ko-1 dežele. (Ohio pa je izkazala še stič se je udeležil zadnje svetov- en napredek—silno narašča pitje ne vojne, bil večkrat odlikovan, I žganja, kar seveda na drugi pa tudi ranjen. strani koristi državni blagajni.) KAKO ODPRAVITI BREZPOSELNOST Senator Paul Douglas, demokrat iz Illinoisa, je kongresu predložil svoj posebni načrt zakona, ki naj pomaga tistim krajem in tisti industriji, kjer je več kakor devet odstotkov delovne sile brez dela, ta brezposelnost pa traja vsaj 18 mesecev; oziroma kjer je nad šest odstotkov delovne sile brezposelne, ta brezposelnost pa traja že tri leta. Kje se je pokazala opisana brezposelnost? V krajih New England, v pi'emogokopih rjavega premoga in pa v tekstilni industriji. Douglas zahteva, da naj se postavijo posebne komisije, ki naj skupno s krajevnimi občinami pregledajo položaj. Kako postaviti novo industrijo, kako dajati posojila, davčne olajšave, dvigniti podporo za slučaj brezposelnosti, kako dajati hrano tem ljudem in podobno. OHIO JE TRGOVSKA V izkazu ameriške zunanje trgovine so ugotovili, da se v ameriški zunanji trgovini zelo živahno udejstvuje država Ohio. Gre za letni promet pol milijarde dolarjev. Pred Ohio v ameriški zunanji trgovini sta spredaj le državi New York in Pennsylvania- PLAČE UČITELJEV V lanskem letu so se plače učiteljev v Ohio malo zboljšale. Povprečna letna plača je bila $4,217, dočim je bila v letu 1954 $4,020. Povprečno so dobili učitelji na osnovnih šolah okrog $200 povišice, nekaj dolarjev več učitelji na srednjih šolah. V Ohio je 33,975 učiteljev in učiteljic osnovnih šol ter 22J279 na srednjih šolah. NE BO DRAŽJIH ZNAMK. Kongres v Washingtonu bo imel razpravljati tudi o predle da naj se podražijo poštne znamke. Splošno prepričanje je, znamk ne bodo podražili, ker smo pač pred volitvami in na znamkah je zainteresiran vsak volilec. RUŠILCI ZA NEMČIJO Združene države pomagajo k oborožitvi Zapadne Nemčije. Ameriški letalci vežbajo nemške letalce. Vlada v Bonnu, ki pripravlja novo vojno mornarico, je zahtevala od Amerike, da ji d.i 12 rušilcev. Ameriški odgovor je bil ta, da bo dobila formalno na posodo štiri ameriške rušilce. RAZSTAVA AVTOMOBILOV Razstava avtomobilov v Public Hali v Clevelandu je res nekaj posebnega. Na deset in deset tisoče jih obišče na dan to razstavo. Na razstavi vidite vse no-' ve modele avtomobilov za leto 1956. Tudi inozemska industrija avtomobilov je udeležena na razstavi. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 o kulturno'prosvetni dejavnosti naše občine Kostanjevica je znana v kulturni zgodovini Slovencev, saj ima nekaj spomenikov visoke kulturne vrednosti, dala pa je slovenski kulturi tudi nekaj wiož, na katere so Kostanjevča-ni po pravici ponosni. Med kulturne spomenike nedvomno sodijo znamenite grajske arkade, ki so po mnenju strokovnjakov in umetnostnih sladokuscev nekaj edinstvenega v Jugoslaviji in Evropi. Poleg tega imamo v samostanski in farni cerkvi nekaj primerkov žlahtne gotike, ki je toliko pomembna v vseslovanskem merilu, da jo najnovejša Zgodovina Slovencev, (akademika Milka Kosa) kar na dveh mestih prinaša v celostranskih podobah. Tudi nekaj zelo starih skulptur nasih podobarjev in umetnikov je v naši okohci. Med znamenite Kostanjevča-ne štejemo pokojnega Jožeta orjupa, slikarja in kiparja, ki je poslikal cerkev sv, Miklavža, 1 je danes spremenjena v muzej. Gorjup je poleg tega dela ustvaril še vrsto plastik in olj, i^ed katerimi se odlikujeta zla-s 1 portret kralja Matjaža, ki 36 zdaj v veži gimnazije v Kostanjevici, in pa njegova upodo-1 ey Mojzesa. Ustvaril je tudi ecje število grafik. Iz Kosta-jevice je dalje pesnik, pisatelj n shkar Jože Cvelbar (padel v prvi svetovni vojni), ki je, dasi a , ze bil uvrščen med oseb-1 ^ s ovenske književnosti. Iz iznjih Jablanic je bil doma јб dal svoje-j ^ pisatelju Jurčiču tra- ^ svojimi slikovitimi Hp ^"^^^"^ovanji. Prav v tej vasi iih i"&ti enega največ- so obnih jugoslovanskih sli-^ rjev Božidarja Jakca, iz Ore-ovca pa je doma Marija švsilj, radostna prijateljica pesnika J' .-^^^jzija Gradnika, ki ji je apisal morda najbolj pretre-siJitve ljubezenske izpoevdi v slovenski liriki sploh. Zelo pbmem-je za Kostanjevico tudi prvi s arosta jugoslovanskega sokol-s va Ivan Oražen, oče sloven-s ih visokošolcev, saj je dal vse svoje premoženje, ki pa ni bilo ^ajhno, za revne študente. Dr. ražen se je kot iskren patriot Udeležil tudi balkanske vojne. Kostanjevica je imela že zelo Zgodaj tudi . šole. Elementarna sola^ je bila namreč ustanovlje-j^a že v XIV. stoletju. To pa je "a komaj iskrica pod pepelom, Gjti do današnje podobe šol-®^^a je prišlo skoraj šele po Preteku pol tisočletja in je do-° sedanjo podobo šele po vi-narodne revolucije. . ogromnem razdobju se pred obrazom kulturno-pro svetne dejavnosti zvrstilo nepregledno število Ijudsko-prosvet-nih delavcev, ki so nesebično delali in so nam lahko svetal vzgled. PLODNA KULTURNA PRETEKLOST To mesto torej ima neko kulturno tradicijo, kar se še prav posebno odraža v Ijudsko-prosvetni dejavnosti. V Kostanjevici je bila namreč ena od najboljših slovenskih godb na pihala in jo je skozi desetletja vodil eden izmed Ijudsko-prosvetnih vzornikov France Rabuse. Dalje so imeli v Kostanjevici v času predaprilske Jugoslavije močno knjižnico, ki je bila dobro obiskovana in je imela lepa dela na-zalogi. Prav tako je bila lepo zastopana dramatika, saj sta delovala kar dva odra, ki sta tekmovala med seboj in dajala kvalitetne uprizoritve. Tako se je v tem obdobju zvrstilo pred kostanjeviškim občinstvom mnogo najlepšega iz zakladnice domače, nekoliko manj tuje dramatike. Na sporedu so bile vse ljudske drame pisatelja Finžgarja, videli so domala vsega Cankarja, ki ga je s posebno ljubeznijo uprizarjal Jože Gorjup, videli so Župančičevo Veroniko Deseniško, videli domala vse dramatizacije najboljših slovenskih leposlovnih del itd. Pri vsem tem moramo poudariti, da so vsa ta prizadevanja le imela pozitivne rezultate, ker je kostanjeviško občinstvo razgledano in zna ocenjevati posamezna dela, ki gredo preko odra, kar se zlasti opaža na debatnih večerih, ki jih zdaj prirejajo po vsaki premieri. Med osebnostmi predvojne dejavnosti na tem področju moramo poleg številnih igralcev in sodelavcev pri raznih prireditvah omeniti tudi pokojnega La-voslava Bučarja, ki je žrtvoval marsikaj iz svojega rezervnega fonda za ljudsko kulturo v Kostanjevici. Mnogo je prispeval tudi z izposojanjem knjig iz svoje lastne knjižnice, kar so delale tudi nekatere druge družine poleg Bučarja predvsem Ra-busetovi in Jankovičevi. Tudi slovenski časniki so vsaj kdaj pa kdaj kaj povedali o delu in naporih Kostanjevčanov. Posebno lepo mesto je v Dolenjskih novicah, ki so izhajale še v Avstriji, kjer pripoveduje dopisnik o prireditvi, katere dobiček je šel za postavitev Prešernovega spomenika v Ljubljani. Kostanjevčani so torej imeli visoko kulturno zavest in te jim je še veliko ostalo do dandagaš-njih dni, če se ni vsaj pri nekaterih še celo stopnjevala. Po taki tradiciji je lahko zaživelo kulturno delo po osvoboditvi, ki je prinesla poleg nacionalne, socialne in splošne politične tudi kulturno sprostitev. KOSTANJEVICA V ŽABJI NOVIH DNI Težko bi bilo našteti vsa dela, ki so se zvrstila preko naše-1 ga odra po osvoboditvi. Prve! povojne dni smo tudi imeli razne mitinge in druge prireditve, ki pa so bile pripravljene bolj na hitro roko, kakor je bil sploh nagel tempo prvih dogodkov po osvoboditvi. Sčasoma se je stvaru nesla in se je vse delo skristaliziralo v Sindikalno kul-turno-umetniško društvo, ki so ga imenovali po padlem borcu Lojzeru Košaku. To društvo je bilo ustanovljeno 1951. Prva leta svojega obstoja je delovalo bolj priložnostno in je do konca sezone 1952/53 dalo pet celovečernih prireditev, ki pa so bile večkrat ponovljene doma in na gostovanjih v Cerkljah, Vidmu, Leskovcu in Šentjerneju. Delovala je poleg dramatske sekcije tudi godba, ki je sicer gasilska, in pa razne organizacije, ki so pripravljale samostojne prireditve manj resnega značaja, ker so se zaključevale z veselico v razne dobrodelne namene. SKUD Lojze Košak je ustanovil pokojni šolski upravitelj Stanko Gajšek, dramatske sekcije in godbo ter pevski zbor (v kolikor je ta redno obstaja la) pa je vodil Miroslav Gorenšek. Med deli, ki so jih v tem času uprizorili, so nekatera visoko-kvalitetna, druga povsem povprečna. Društvo je torej tudi v tem času prešlo vse tiste težave, ki so bili značilne za kulturna društva po vojni. SKUD Lojze Košek je ponovno sestavil tudi knjižnico, kateri je dala osnovo tista zaloga, ki se je ohranila izpred vojne, ki pa je bila silno okrnjena, saj so skoraj vsa najboljša dela izgubljena. Prav tako jc z inventarjem nekdanjega sokolskega društva, ki so ga raznesli in nekaterih delov do danes še niso dobili nazaj, čeprav so bili tisti, ki so to imovino po izbruhu vojne prevzeli, že večkrat opozorjeni. Knjižnica se je opomoga nekoliko š6le v zadnjem času, vendar je zaloga za njih potrebe še povsem nezadostna. Res je, da so čas, ki je bil najbolj ugoden za nakup knjig—prva povojna leta—zamudili, vendar se mora v naporih za prosveto posvetiti največ skrbi knjižnici in jo tako premakniti z mrtve točke. Zadnji dve sezoni je bilo tu šestnajst celovečernih prireditev. ^u niso vštete vse tiste priložnostne prireditve, ki so jih dali n. pr. gasilci in so bile tudi lepe. Med dramatskimi deli zadnjih dveh sezon so bila naslednja: Benelli: Ljubezen treh kraljev, Smrekar: Zimska pravlja, lika Vašte: Visoka pesem, Kreft: Celjski grofje. Nazor— O O O O o o o o o o o o o o o o o o o o TISKOVINE IZDELANE v TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU Cene so zmerne—naročila hi+ro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom f ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. Gradnik: Pepelka, Golia: Princeska in pastirček. Ker se mora člane dramatske sekcije sistematično šolati, so v tem času študirali tudi razne odlomke iz reprezentativnih dramatskih del kot Levstik: Tugomer, (Kreftova predelava!), Cankar: Hlapci, Finžgar: Naša kri, Cehov: Medved in Snubač, Nušič: Gumb, itd. Na ta način so preizkušali sile igralcev, jih obenem izpopolnjevali ter pripravljali na večje vlo- Posebno poglavje zaslužijo akademije zadnjih dveh sezon, s katerimi so se trudili, da bi dosegli resnično umetniško raven in pa, da bi odpravili že skoraj vsesplošno usidrano mnenje, da so akademije utelešeni dolgčas in nujno zlo. To so napravili tako, da so sleherno akademijo začeli pripravljati vsaj dva meseca poprej. Sestavili so! spored, ki je vsestrn i:; zgodovino tisih d je akademija ' so resnične , močne motiv ; . stva, glasbene kniL-./c u; z nice plesov. Vse to so potem spojili v logično zaključene in miselne celote, in ji napisali čustveno razgibano spremno besedo. Akademije so na ta način doživljale uspehe in prirediteljem ni t ilo žal številnih vaj in truda. Med :e akademije moramo šteti naslednje: Skozi trpljenje v lepše življenje. Od zmag do zmag, kjer je nastopilo dve sto ljudi, dalje Manica je kakor zarja, dve verziji akademije Neiz-trohnično srce, ki sta bili obe po mnenju občinstva še posebno lepi. Pri vseh teh akademijah je sodelovala tudi šola, ki je po-slejniso več delili od kulturno-umetniškega društva, ker sta obe ustanovi namenjeni ljudski kulturi. V lanski sezoni so poživili tudi delo Ljudske Univerze, ki je bila ustanovljena predlanskem. Prvo leto je bolj životarila, med tem ko je lansko sezono zaživela v polnem razmahu. Imeli so štirinajst predavanj, kar pomeni štirinajst nedelj. Na teh predavanjih so sej zvrstili izbrani predavatelji—j strokovnjaki, ki so predavali о| trenutno najbolj perečih proble-j mih. Povzdigi kmetijstva so bila posvečena predavanja kakor: O umetnem osemenjevanju plemenske živine, O prehrani naše živine, O obnovi naših vinogradov, O umetnih gnojilih, itd. Zdravstvu so bila posvečena predavanja kakor: O tuberkulozi, O razvoju otroka v puberteti. Kulturi je bilo posvečeno predavanje o Prešernu, kjer je predaval pesnik Severni Šali. Ljudsko univerzo pa so začeli z najbolj pereča temo v sezoni o komunah. To predavanje je imel sekretar ZK okraja Krško tov. Franci Kolar. Tako se je prav Ljudska univerza vrstila med tiste vsestranske гЛ:',:: ■ j dajejo podeželju -časa in novih Med p4 . >, , -smejo šteti L. so ju priredili v . Prva je bila Razstava slovi knjige in rokopisov, druga pa Razstava starožitnosti in kulturnih spomenikov. V Domu kulture imajo namreč karsen paviljon, ki je nad vse pripraven za taki:' iirđditve. Obe razstavi sta dokaj utjpeli. Prva je pokazala, da i^ostanjevčani mnogo bero in da imajo mnogo knjig po svojih domovih, druga pa, da je mestu potreben majhen lokalni muzej, ki že ima svojo osnovo v predmetih, ki jih je zbirala in jih z vso skrbnostjo ohranila nekdanja meščanska korporacija in nekateri posamezniki. Osnovo za muzej imajo v cerkvi sv. Miklavža, ki je že prešla med kulturne spomenike, in imajo v njej že precej ohranjenih stvari. POGLED V BODOČNOST Letošnjo sezono so začeli s prvim julijem, kar je sicer malce nenavadno, toda nujno. V septembru in oktobru so bili napovedani v Kostanjevici mladinci, ki taborijo v razvalinah njih gradu in se pripravljajo, da bodo nekoč vojaki Ljudske armade. Tem mladincem je bilo treba nekaj pripraviti, ker so v pretekli sezoni videli, da so bila gostovanja globoko pod ravnjo njih domačih prireditev. Zato so na zadnji seji upravnega odbora lanske sezone sklenili, da bodo naštu-'1: čez počitnice mladincem dostopno delo. Odločili so delo proletarskega pisate-Toneta Cufarja: Ameriška i-iiLvina in jo doslej že šestkrat uprizorili. Pri teh predstavah se je doslej zvrstilo že nad dva tisoč gledalcev. Poleg tega so začeli s študijem Tymaierjeve igre: Mladost pred sodiščem, ki bo v kratkem doživela uprizori-Lev. To bo torej druga premiera v tej sezoni. Ce pomislimo, da so pred nekaj dnevi dali tudi Benollijevo Ljubezen trph kraljev in je bila to že sedma predstava v tej sezoni, so vendarle dosegli neke uspehe. Druga leta so namreč začeli gledališko sezono z 21. oktobrom. Kot tretjo premiero so podali Kloštarskega žolnirja, ki ga je kot variacijo na Jurčičevo temo napisal Lado Smrekar. Ta predstava je krstna predstava. Ostala dela, ki jih bodo naštudi-rali v tej sezoni so še Žiškova Mi-klova Zala. S to predstavo se bodo spomnili starega igralca Jožeta Kavčiča, ki slavi letos 25-letnico prostovoljnega Ijud-sko.prosvetnega dela. To delo je skozi 25 let opravljal z njemu lastno delovno disciplino. O ostalem sporedu ne bi govorili, ker •ga prilagajo trenutnim razmeram in možnostim, dasi imamo popoln načrt za dve leti naprej. Ljudska univerza bo tudi letos delovala. Ob nedeljah bodo še naprej razna poljudna predavanja, ki bodo pomagala pri vsakdanjih skrbeh. Poleg tega bodo organizirali tečaj nemškega jezika, za katerega je precej zanimanja, tečaj knjigovodstva in ALI KAŠLJATE? Pri naf> imamo uoorno idryvt), ' le "BTB u«tav< Vaielj In preblad ! Lodi МнпНН ph O.. Ph C MANDEL DRVG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. HIŠE NAPRODAJ gospodinjski tečaj. V ta nameni že pripravljajo sredstva in iz-! birajo predavatelje. Mnogo' bodo lahko pomagali strokovnjaki dr. Križnic, veterinar Bučar, agrotehnik Filipčič enolog Likar, knjigovodja Gošnik Jelšnikova itd. Volja in pripravljenost sta naravnost velikanski, pomagati pa bodo morale tudi druge množične organizacije, da bo to delo vsestransko temeljito in da bo rodilo zaželene rezultate. Vloga ljudskih univerz postaja čedalje večja. Morda je bilo prav na tem mestu premalo povezanosti in nesebičnega sodelovanja. O knjižnici in čitalnici naj pripomnim, da bo treba napeti vse. sile za razširitev knjižne zaloge, v . čitalnico pa pripraviti kar najširše kroge, začenši pri javnih delavcih, ki doslej žal niso pokazali potrebnega zanimanja zanjo, bodisi zavoljo zaposlenosti, bodisi iz kakih drugih razlogov. Sodobni človek mora zasledovati naše dnevno časopisje in revije, ker bo le s takim, vsestranskim delom širil svoje obzorje in šel vštric z novim časom. Tudi tu bodo morale pomagati ostale družbene organizacije in tako izbojevati knjižnici in čitalnici tisto mesto, ki ji pripada. Mnogo tega bodo lahko dosegli z gledališkim listom. Posebno dobra obl'.ka tf\ia dela hO V j r-/ dobje enega tedna so I'azvrstili dvanajst prireditev. Te prireditve so imele skrajno nizko vstopnino ali pa so bile povsem brezplačne. Na ta način so doživeli velik kulturni efekt, saj je v Tednu kulture prestopil povprečno vsak občan vsaj trikrat prag Doma kulture. To obliko dela kaže nadaljevati in s komentiranimi predstavami doseči čim večjo razumevanje ter poglabljanje v svet kulturnih dobi in. Vso to problematiko pa bodo morali še naprej reševati na debatnih večerih, ki so doslej pokazali toliko dobrih rezultatov. Oglašajte v Enakopravnosti ZNATEN PADEC ŠTEVILA "PODVOJENIH" DRUŽIN Takoj po drugi svetovni vojni je vladalo v Združenih državah občutno pomanjkanje stanovanj. L. 1947, ko so demobilizirali večino vojakov, je živelo pri sorodnikih 3 milijone novoporočencev. To se pravi, da je bila podvojena vsaka deseta družina v državi. Danes je slika spremenjena. Po statistiki Urada za ljudsko štetje Združenih držav živi podvojeno manj kot 5 odstotkov družin v državi, to je manj kot dva milijona. K temu so pripomogli po eni strani višji dohodki, po drugi pa nova stanovanja, ki so jih zgradili v zadnjh letih. Padlo je tudi število tako imenovanih "poddružin," kakor jih imenuje Urad za ljudsko štetje. Sem spadajo sobni podnajemniki in hišna služinčad. Dočim je bilo 1. 1947 še 830,000 takšnih družin, jih je danes komaj 220,000. Common Council. V BLAG SPOMIN ob osmi obletnici, odkar je umrl naš ljubljeni brat FRANK DOLJACK 5v'je rr-.'.-o cči ic zatisTT'l vtino c:.e ii. iart'-vU-ja »v48. Osem let je že minilo, 'odkar zapustil si nas Ti, odšel si tja, kjer ni trpljenja, tja, odkjer več vrnitve ni. Sladka nam je misel na Te, pa na ljubki Tvoj nasmeh in besede ljubeznive, ki si imeli jih do vseh. Prehitro si odšel od nas, utihnil je Tvoj blagi glas, spomin na Te pa še živi in živel bo do konca naših dni. Žalujoči bratje in sestre Cleveland, Ohio, dne 23. januarja 1956. IMAMO LEPE MODERNO ZGRAJENE HIŠE Lake Shore Blvd. v Cleve-: In Euciidu, blizu šole, cer-.n busa. Dajte, da mi rešimo .3 problem, in če niste zadovoljni z vašo hišo-, vam jo prodamo in si lahko izberete eno teh. |' Pridite, da vam razložimo naš' NAZNANILO DELNIČARJEM NORTH AMERICAN BANKE Vsem delničarjem Nor)h American. banke se tem potom naznanja, da se vrši LETNA DELNIČARSKA SEJA v sredo 25. januarja ob 8. URI ZVEČER V prizidku Slov. nar. doma na 6417 ST. CLAIR AVENUE na kateri se bo izvolilo direktorje družbe za prihodnje leto in ukrepalo o drugih zadevah, ki pridejo na dnevni red Prosi se vse delničarje, da se udeleže; v slučaju pa, da ne morejo priti, se prosi, da pošljejo "proxy," katero so dobili R. C. KOVATCH, tajnica, THE NORTH AMERICAN BANK CO. ! načrt. Imamo hiše s 2, 3 in 4 spalni-i C a ni i. KOVAČ REALTY 960 Easf 185th Street KE 1-5030 A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd STREET HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: * 17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-5890 KEnmore 1-1235 Ambrosia Pic wiih Cereal Flake Cruet is dcleclable to cat, easy but interesting to malte, and adds wholesome nutrients to the diet. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST •5 '1 ■•j* I drobnih bilk, iz divjih, samotnih I j rup, od vsepovsod z upornim, У A T" I I A i A Ч " { i zmagoslavnim "krikom, 1A M J A U L \ A ;r: ! ^ jc -,ynič lože PJ je I , rdel I ni z)ial ubraniti njihovega za-\ Tr- smehovanja, poniževanja in vča-TTvoz- si tudi dejanskih napadov. Zato ' '•'\та že iz onih prvih let v Ljublja- ■r "'oM : "li iit;"..') v sob? zncv, ki jfP, nikdar - л1 YTTt jo \ oZ ^ više, ■"■■"n.Tiicno sija-; \ "•■■ ■. ' '■■'.'''''y. se v ,h;či, živo so streho čezenj, kakor pla-тпгл! .?iv?7>n.m ?n ves«»Ija nad njim so si- pogunjale zastave v višinah. Prišel je pomemben čas, deželni stanovi so se zbirali v posvete. Od vseh strani je prihajalo plemstvo, številno in z bleščečim spremstvom: Vselilo se jo v pa-lačc, ki jih jc ir-'elo v Ljubljani in ki so se že po zunanjosti razlikovale od meščanskih. ■ 10 oklenil Vida., _ _______ - ' ko težka odloči- j Prelati so prišli in so se udomili 40,'I deloma v mogočnem novem ško- JUL: IS Ш ACiVERTISING CALL D!Earborn 2-3179 NAJLEPŠA VOŠČILA VSEM IZREKA KUIIN FOOD SHOP 3053 N. LINCOLN AVE. LAkeview 5-9019 FEMAI.E HELP WANTED HOUSEKEEPER — 3 children. Light cooking. $35 $40. Thursday and alternate Sunday off. Own bedroom and bath. Good home. JUniper 8-7978 WOMAN — Cook and housework, no heavy cleaning or laundry. 3 adults. Docic':- home. Stay. Own room and bi,. ^.Tighest wages. (Must be expeiiccpci co6k.)' Phone Llvir. : 8-7178 ii : . . ' nsv/er call ATlantL. ■ 101 n ор?.т: "G * ш ■;-тг. .UUl':-:' IS AND DELI- \ '— A/ill sacrifice for ■•'•k ?£.;!V' —O'-';, vo število Rc Jo j.-i vubijalo med tolikimi zborovalci, vendar je vse iznenadilo. Meščane je vodil mad, širokopleč mož v črnem žametu, živili, ostrih oči, s kratko črno brado, ki je kvadratno objemala zdravi rdeči obraz. Nastopil je najbolj obrekovani mož, ki se je danes prvič'spet pokazal v Ljubljani, Mihael Galjard. "Kakšna drznost!" je dejal Kissel Mortanarusu. "Kakšno izzivanje!" Montanarus ni čutil tega, njemu je bil Galjard všeč, ves, kakor Je rtrl t'!, trden in kljubo- "Vivat!" je zagrmela dvorana, "Maximilianus I. Vivat!" Deželni glavar je dvignil roko, v dvorani je spet zavladala tišina. S povzdignjenim glasom je Auersperg bral odgovor deželnih stanov, ki bi bili posebno srečni, če bi že mogli pozdraviti vzvišenega vladarja v svoji sredi. Spet je grmelo odobravanje. Med zastopniki mest pa je vstal Mihael Galjard in prosil besede. "Čemu?" je vprašal deželni glavar in pogledal eminence škofa. "Pridružujem se adresi v imenu zvestih, svobodnih mest," je pribijal samozavestno široko-T.V"- —-9 "pooblaščen za to od odposlanstev, pri-' . ' ■. čeprav brez ' onih dveh ' uri ležita ^nenu Kra- j • .!. t.udapolno delo neštetih pridnih rok, ki so težko, vedno teže preživljale bedno vas, graščine in mesta. Majda je Montanarusa že komaj pričakovala; sprejela ga je radostna. Matija si je bil na jasnem, da ne vidi v njem strasti, ki ga je podžigala, ampak samo ljubezen. 7 Šele po strahotnem neurju je prišla prava pomlad, s sončnim bleskom, s sijajem neba, z belim cvetjem, s svežimi, opranimi griči in z gorami, ki so se v ogromnih črtah, svetle in čiste kakor še nikdar, razprostrle v širino obzorja. Veliki udarec ni uničil življenja, samo zadržal ga je in zdaj se je zdramilo in kipelo iz zemlje, drevja, vode, skal, iz ■ ' - — - "T.^ixTgi^ .___ ''IS. brick biisc- "i ar Ar ; 1,'" ." ' • 'Ave. ?-tc'C v .1 r;;c.ui' and Builder. !c by owner. WAlbrook 5-1088 SCHILLER PARK — By owner. 6 room brick, 3 large bedrooms, larye living room and kitchen, luility room, expandable attic, i'is heat, ito br.sement, combina-• :■ sr-'-e^ns. Block from "di. " !>■'