mali oglas -
T? 04/201 42 47
vsak petek izide A  W OKNO
NIŽJE OBRESTNE MERE
Gorenjska y Banka
/tanka ./ posluhom
za dolgoročne potrošniške in stanovanjske kredite
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 87 - CENA 180 SIT (16 HRK)
Kranj, torek. 4. novembra 2003
Borštnik se vrača na Gorenjsko
Predstava Prešernovega gledališča Zabava za rojstni dan dramatika Harolda Pinterja, v režiji Vita Tauferja je najboljša predstava 38. Borštnikovega srečanja.
Kranj - Na Gorenjsko se po petih letih spet vrača najbolj prestižna slovenska nagrada s področja gledališča. Sklepno dejanje 38. Borštnikovega srečanja, podelitev nagrad najboljšim je pretekli četrtek še posebej navdušilo ansambel Prešernovega gledališča iz Kranja, saj je bila njihova predstava Zabava za rojstni dan Harolda Pinterja, v režiji Vita Tauferja izbrana za najboljšo predstavo Borštnikovega srečanja v celoti. Po uspešnih gostovanjih v južni Ameriki, nagradah na festivalu v Umagu ... se na Gorenjsko spet vrača tudi Borštnik.
Nagrada z Borštnikovega srečanja se v Prešernovo gledališče zopet vrača po letu 1998, koje za vlogo v predstavi Striček Vanja igralsko nagrado prejela Darja Reichman. Tokrat je po mnenju strokovne žirije v sestavi Mitja Čander, Primož Jesenko, Jernej Novak (predsednik), Barbara Orel in Jaroslav Skrušnv najboljša predstava tekmovalnega programa bila Zabava za rojstni dan, ki so jo v Prešernovem gledališču pred letom dni postavili pod taktirko Vita Tauferja. Kot je povedal ravnatelj kranjskega gledališča Borut Veselko, je nagrada še en dokaz več, da dobre predstave niso rezervirane le
za največja in najbogatejša slovenska gledališča. "Očitno lahko uspe tudi nam manjšini, čeprav za uspeh bržkone porabimo dvakrat več energye kot veliki igralski ansambli. Ko sva s Tauferjem pred letom in pol sestavljala pogodbo za režiranje predstave, sem mu dejal, da z njo ciljam na uspeh na
Borštnikovem srečanju, čeprav takrat še nisem upal razmišljati, da nam bo to res uspelo," je mnenja Borut Veselko, ki hkrati dodaja, da ne gre za naključje, v katerem sta se srečala dober tekst in dober režiser. Uspeh je sad kontinuiranega razvoja Prešernovega gledališča v zadnjih letih, hkrati pa tudi odraz pozitivnega razpoloženja v edinem gorenjskem profesionalnem gledališču. Prešernovci z Vitom Tauferjem te dni že pripravljajo novo predstavo (premiera bo konec meseca) Ivona -princesa Burgundije, ki bo čez leto dni mogoče tudi nova kandidatka za čestitke.
Igor Kavčič
Referenduma ne bo
Alpinci dobro pripravljeni
Ljubljana, Kranj - Tik pred prazniki so se na tradicionalni tiskovni konferenci ob začetku nove smučarske sezone predstavili naši alpski smučarji in smučarke. Kot so povedali vsi po vrsti, so se na sezono, v kateri sicer ne bo velikih tekmovanj, dobro pripravili, izzivov pa jim tudi na tekmah svetovnega pokala ne manjka. Prvi med njimi je, da si večina želi popraviti - po lanski večinoma slabi sezoni - štartne številke, nato pa osvojiti čimveč točk oziroma kdaj tudi zmagati. Ob tem je bila razveseljiva zlasti vest dr. Radoslava Marčuna, zdravnika naše reprezentance, da so smučarji in smučarke trenutno zdravi. Prav tako so se vsi skupaj razveselili podaljšanja pogodbe z glavnim sponzorjem naših smučarskih reprezentanc, podjetjem Paam Auto s Ptuja, ki je pri nas zastopnik avtomobilskih pnevmatik Kumho. Smučarji in smučarke bodo sezono, ki se je že začela z veleslalomom na avstrijskem ledeniku Sdldnu, konec tega meseca nadaljevali na olimpijskih prizoriščih v Park Citvju v Ameriki. Dekleta bodo konec januarja 2004 tekmovala pri nas na tekmi za zlato Lisico v Mariboru, fantje pa konec februarja na Pokalu Vit-ranc v Kranjski Gori. V Mariboru bo med 11. in 15. februarjem drugo leto tudi mladinsko svetovno prvenstvo v alpskem smučanju.    Vilma Stanovnik
barcaffe
Erika v stečaju in na dražbi
Kranjska Gora - Turistično podjetje Erika iz Kranjske Gore je od lanskega julija v stečajnem postopku, v katerem so šestindvajsetim upnikom priznali za 124 milijonov terjatev. Stečajni upravitelj Mihael Bakovnik je na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Kranju 10. oktobra letos razpisal dražbo za prodajo hotela Erika s 86 ležišči, nekaj manj kot 1,4 hektarja zemljišča ter ostalega nepremičnega in premičnega premoženja. Premoženje je prosto bremen, napro-
daj pa nista stanovanji, ki sta bili prodani že po stanovanjskem zakonu. Na prvi dražbi, za katero je bila izklicna cena 131,6 milijona tolarjev, ni nihče uveljavljal predkupne pravice niti ni bilo drugih kupcev. Druga dražba bo 21. novembra po izklicni ceni 100 milijonov tolarjev, pogoj za sodelovanje na dražbi pa je plačilo varščine v znesku 10 milijonov tolarjev. Če bodo premoženje prodali vsaj po izklicni ceni, upniki lahko pričakujejo od 70- do 75-odstotno poplačilo terjatev. C.Z
Bohinjska Bistrica - Sprejetje odloka o ureditvenem načrtu Ribčev Laz, ki je prižgal zeleno luč gradnji hotela v Stari Fužini, je med domačini sprožila val nezadovoljstva in nasprotovanj. Ustanovili so iniciativni odbor za izvedbo referenduma proti gradnji hotela v Stari Fužini, ki je na občini Bohinj vložil tudi pobudo za razpis referenduma. Omenjeno pobudo je podpisalo 112 volivcev, ki menijo, da bi se zaradi novega hotela bistveno povečalo število prebivalstva v tem kraju, velik objekt pa ne sodi v vaško okolje in bi porušil sedanjo identiteto kraja. Bohinj-
Za 300 milijonov tolarjev škode
Sanacija škode, ki jo je povzročila sobotna povodenj, se je že začela.
Tržič - Razglašati stoletne vode je v Tržiču že povsem smešno, saj se z uničujočo po-vodnjo srečujejo skoraj vsako leto, tudi letos. V soboto, na dan spomina na mrtve, je zaradi neprestanega deževja Tržiška Bistrica dobila rušilno moč in spodjedla cesto proti Čadovljam in od sveta odrezala okoli tristo prebivalcev Čadovelj, Doline in Jelendola. V večernih urah je taista reka spodjedla tudi breg ob novi osnovni šoli, zalilo je kovačnico tovarne Tokos ... Po okvirni oceni je škode za več kot 300 milijonov tolarjev.
"Letos bo, kot kaže, pri sanaciji škode znatneje pomagala tudi država, saj so že napovedali prihod komisije Uprave RS za zaščito in reševanje, ki bo natančno ocenila škodo. Upam, da bo država več primaknila kot lani, ko je pri 220 milijonov tolarjev ocenjene škode pomagala s pičlimi 800 tisočaki," je dejal župan Pavel Rupar.
Sanacija škode je stekla že v nedeljo, včeraj pa so začeli že tudi z gradnjo opornega zidu, s čimer naj bi vsaj do petka že
omogočili enosmerni promet. Za vmesno obdobje so s pomočjo gasilcev za tamkajšnje prebivalce organizirali brezplačni prevoz do Tržiča. Za nujne medicinske primere so vzpo-
stavili helikoptersko službo z Brnika. Na očitke prizadetih krajanov, da sanacijo ceste proti Čadovljam zahtevajo že zadnjih deset let, pa Rupar odgovarja, da so ti brezpredmetni. "Ceste
ni odtrgalo, ker je slaba, ampak ker vodotok Tržiške Bistrice ni urejen. To pa je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor, ne pa občine. "
Simon Šubic, foto: Tina Doki
ska županja Evgenija Kegl -Korošec je izdala sklep, s katerim je pobudo za referendum zavrnila, saj je občina pri pripravi obeh odlokov upoštevala vse predpisane postopke, ki predpisujejo fazno sprejemanje predpisov, vključno z javno razgrnitvijo in soglasji vseh predpisanih soglasodajalcev. Županja je med razloge za zavrnitev referenduma še zapisala, da v vseh postopkih v zadnjih tridesetih letih ni bila izražena jasna in odločna volja krajanov Stare Fužine proti pozidavi lokacije, kjer naj bi stal hotel, pripombe in pobude so pri pripravi odlokov upoštevali, kar pomeni, da so bili argumenti za sprejem obeh odlokov dovolj trdni. Po njenem mnenju so argumenti pobudnikov za razpis referenduma zelo splošni, kar je bil dodatni razlog za zavrnitev pobude. Pobudniki referenduma lahko zahtevajo še mnenje upravnega sodišča, ki lahko županji-no odločitev razveljavi.
Renata Škrjanc
So ■o
IO .ISUS
O O O
« « d
9770352666018
Poslanci za popravo krivic
Državni zbor je prejšnji teden po skrajšanem postopku sprejel "tehnični" zakon o izvršitvi ustavne odločbe o izbrisanih.
Ljubljana - S sprejetjem zakona so omogočili ureditev statusa posameznikom, ki so imeli v Sloveniji stalno prebivališče ob slovenskem plebiscitu in ob uveljavitvi zakona o tujcih (februarja 1992), pa si doslej niso uredili nobenega statusa. Na ta način bodo lahko državljani nekdanje SFRJ pridobili upravne odločbe o priznanju stalnega prebivališča od dneva izbrisa do dneva, ko so si po lastni želji status že uredili.
Zakon so poslanci podprli kljub ostrim očitkom opozicije, da bo omogočil vlaganje zahtevkov za visoke odškodnine ljudem, ki sploh niso živeli v Sloveniji, ki so sodelovali pri napadu na Slovenijo leta 1991. Ali kot se je izrazil poslanec SDS Rudolf Petan, pri zakonu ne gre zgolj za popravljanje krivic, temveč za "molzenje drža-
tarja za notranje zadeve Bojana Bugariča zakon omogoča pridobitev dovoljenja za bivanje le tistim, ki so enkrat že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, in takim, za katere je država v postopku že ugotovila, da so nepretrgoma bivali v Sloveniji. Za vse ostale, ki so si dovoljenje za stalno bivanje pridobili po drugih poteh, pa bo to vprašanje urejal zakon o tujcih. Miran Potrč iz ZLSD pa ga je dopolnil,
da ne gre za podarjanje statusa oziroma za popravljanje krivic brez ugotavljanja dejstev.
Zadnji delovni dan v oktobru pa so poslanci zavrnili zakonski predlog nacionalne stranke, po katerem funkciji državnega poslanca in župana ne bi bili združljivi. Predlog so poleg poslancev SNS podprli le še v N.Si, v SMS in DESUS, medtem ko se ostali niso javno opredeljevali. Simon Šubic
Kakovost pred ceno igrače
Kolikor denarja, toliko obnove
Bloudkovo skakalnico je povozil čas: podrla se je, nekateri pa menijo, da tudi za
Kranjska Gora - Po nekaj dneh mučnih in medijsko neverjetno odmevnih pogajanj med občino Kranjska Gora in Športnim društvom Planica o zagotovitvi jamstva za 38 milijonov tolarjev, kolikor naj bi za obnovo 120-metrske skakalnice prispevalo Športno društvo Planica, sta župan Jure Žerjav in predsednik uprave SCT, d.d., Ivan Zidar podpisala pogodbo za obnovo skakalnice. Občina je kot nosilka investicije razpisala natečaj za obnovo, kot najugodnejši ponudnik je bil izbran SCT, ki bo za 114 milijonov tolarjev obnovil skakalnico, ki je porušena že dve leti.
skakanje ni več primerna.
Občina za obnovo skakalnice ni mogla in ni smela podpisati pogodbe prej, preden niso bila zagotovljena vsa sredstva. Država in sponzorji so prispevali svoje, enako občina, le Športno društvo Planica, ki bi moralo dati 38 milijonov tolarjev, garancije za ta sredstva ni dalo. Očitno zato ne, ker denarja nima, kljub temu da ve, da je skakalnica porušena in kljub temu da je vse doslej uspešno "tržilo" največjo planiško prireditev - svetovni pokal v poletih.
Smučarska zveza, ki naj bi pomagala društvu v Planici s tem, da bi morda sama dala garancijo za sredstva, morda na račun pri-
O Beli knjigi
Kranj - Območna organizacija ZLSD Kranj danes, 4. novembra, ob 18. uri v sejni dvorani št. 14 mestne občine Kranj organizira razpravo o reformi zdravstva - "Beli knjigi". V uvodnem delu bodo svoja mnenja podali predsednica strokovnega sveta za zdravstvo pri ZLSD Silva Črnugelj, dr. Milica Oman Ogrizek iz Bolnišnice Golnik, dr. Dušan Bavdek iz ZD Kranj, Nada Mihajlovič iz Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj ter predstavniki zavarovalnic. V nadaljevanju bodo uvodničarji odgovarjali na vprašanja poslušalcev. S.Š.
j KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED -BREZPLAČNO-
| Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! I Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po i ceniku, s popustim za naročnike (20 %).
i VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
! KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE j OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU!
! Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno ! 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na I razpolago od ponedeljka do petka od 7. do 17. ure. I Kupon ne velja za pravne osebe (d.o.o. - s.p.)
i Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
€1»
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku.
hodnjega planiškega iztržka -poslej bo namreč Smučarska zveza vzela vajeti v svoje roke in društvo oziroma planiški komite ne bo več prejemal denarja od avtorskih pravic televizijskih prenosov in sponzorjev - je v tem primeru kategorično rekla ne: denarja ne damo. Še več: napovedala je sklic novinarske konference, na kateri naj bi strokovnjaki pojasnili, daje taka obnova skakalnice, kakršna se obeta zdaj, zastarela in nevarna, predvsem za mlajše tekmovalce.
Občina, ki sojo v hudo zadrego potisnili člani športnega društva, ki so brez denarja in garancij opletali z variacijami na temo "kako da bodo denar že našli in kako da bodo že prepričali sponzorje itd. itd.", je našla rešitev tako, da bo z izvajalcem podpisana pogodba v dveh delih. Za manjkajočih 38 milijonov tolarjev bo podpisan aneks k pogodbi. Doslej so na skakalnici že opravili rušitvena in pripravljalna dela, gradbinci SCT bodo opravili izkop za nove železobe-tonske temelje, na katere bodo postavili povsem novo jekleno konstrukcijo hrbtišča skakalnice. Na konstrukcijo bodo na koncu namestili še valovito pločevino. Tako bodo spomladi prihodnje leto lahko na tej skakalnici že tekme.
Darinka Sedej
ve". Pritegnil mu je tudi Sašo Peče iz SDS, ki je poslanskim kolegom očital, da sprejemajo zakon, ne da bi poznali njegove finančne posledice.
Vodja poslanske skupine N.Si Janez Drobnič je v razpravi opozoril, da bo zakon rešil le probleme nekaterih kategorij državljanov, pozablja pa na tiste skupine državljanov, ki so bili po 2. svetovni vojni nasilno zbrisani s seznama državljanov in stalnega prebivališča.
Po pojasnilu državnega sekre-
Ljubljana - Znak dobre igrače je doslej pridobilo skoraj štiristo igrač, letos se jih je tej skupini pridružilo še 23. Celoten postopek izbire igrač so letos prvič izpeljali preko javnega natečaja. V ocenjevanje so trije vlagatelji predložili 27 igrač za otroke do prvega leta starosti, ki so namenjene zaznavno gibalni igri. Komisija je izbrala 23 igrač dveh vlagateljev, in sicer 12 plastičnih igrač proizvajalca Tolo Toys iz Hongkonga in 11 lesenih igrač proizvajalca Selecta Spiel-zeug iz Nemčije.
Merila za ocenjevanje igrač so po besedah predsednice komisije dr. Ljubice Marjanovič 1'inek primerljiva s tistimi, ki jih uporabljajo v Evropi. Za dojenčke morajo biti igrače predvsem zdravstveno in higiensko neoporečne, kar preverjajo pri inštitutu za varovanje zdravja.
Dobra igrača mora biti tudi tehnološko in tehnično neoporečna, vzgojna in oblikovno ustrezna. Med novimi dobrimi igračami je največ ropotulj in klovnov, pa še mehke igrače, obešanke, sestavljanke, vlaganke in igrače na palici. Po mnenju državne sekretarke za vrtce in osnovno šolstvo Judite Kežman Počkaj nalepka dobra igrača ponuja kupcem smernice pri izbiri med različnimi igračami, saj ta zagotavlja kakovost, s tem pa želijo tudi spodbujati proizvodnjo in uvoz kakovostnih igrač. "Znak ima vse večjo težo med kupci, saj jim zagotavlja, da je igrača varna in vabi k igri na način, ki otroka motivira in čustveno angažira." Prepričana je, da zato izbira igrače ne more biti prepuščena zgolj naključju, razen na ceno je treba gledati tudi na kakovost. Mateja Rant
Venci za žrtve druge vojne
Škofja Loka - Ob 1. novembru so v Škofji Loki župan Igor Draksler, predstavniki Komisije za evidentiranje povojnih grobišč, nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič in drugi predstavniki Škofje Loke položili vence na znana spominska obeležja in tudi na evidentirana grobišča.
Najprej so se poklonili žrtvam vojnega in povojnega nasilja na Škofjeloškem gradu, kjer je postavljena plošča vsem, ki "so sužnjevali, trpeli in upali kot socialistični politični ujetniki od leta 1945 do 1955". Na Škofjeloškem gradu je bil v teh letih zapor, v tem času pa so se izvajali tudi poboji. Tako na grajskem vrtu kot tudi v okolici Škofje Loke naj bi bilo veliko grobišč.
"Težko podamo oceno, koliko je bilo vseh grobišč in v njih povojnih žrtev," nam je povedal
Venec za pobite zapornike v Bodovljah. Tu sta dve evidentirani grobišči, baje pa naj bi šlo za ljudi iz Črnega vrha. Število pokopanih ni znano.
predsednik Komisije za evidentiranje povojnih grobišč Janez Pintar. Grobišča skušajo evidentirati na podlagi pričevanj in raziskav območij. Tipična takšna grobišča so v Bodovljah, v Soteski, na Trnju in podobno.
Skupno je danes v občini Škofja Loka 12 evidentiranih
grobišč. Razen na ta mesta so vence položili tudi žrtvam prve svetovne vojne na mestnem pokopališču, padlim Luksemburškim vojakom ob spominski plošči na Osnovni šoli Škofja Loka - Mesto, padlim talcem'na spomeniku za Kamnitnikom in v Crngrobu.   Boštjan Bogataj
GLASOV IZLET z agencijo
Vabimo vas na najbolj veselo martinovanje v osrčje Prlel« Ormož. Z avtobusom se bomo odpeljali iz Kranja ob 7.00 uri. Na poti proti Štajerski in Prlekjji se bomo ustavili v Veliki Nedelji, kjer si bomo ogledali cerkev, katere freske so zaščitene s strani Unesca. Po prihodu v Ormož si bomo najprej privoščili malico in še degustacijo priznanih prleških vin, potem pa se bomo potepali po mestu do gradu in degustirali vina, mošt, si kupili kakšen izdelek kmečkih žena ali kramarjev. Zvečer bo martinova večerja in krst mošta in zabava do ... Prihod domov pozno ponoči. Cena.: 8.500 sit pri udeležbi najmanj 45 oseb. Doplačilo: 850 sit
Odhod iz Kranja - izpred stavbe Gorenjskega glasa.
5 % popust za naročnike GORENJSKEGA GLASA
AGENCIJA UNDA, d.o.o., Staneta Žagarja 32, Kranj Tel.: 04/235 84 20, 232 35 07
Miha Koželj novi svetnik
Šenčur - Občinski svet občine Šenčur ima novega člana. 69-letni diplomirani inženir gradbeništva Miha Koželj z Olševka, ki je bil občinski svetnik že v letih 1994 do 1998, je namreč z liste SDS nadomestil pokojnega Vinka Vidmarja iz Šenčurja. S.Š.
VELIKA NAGRADNA IGRA!
OD 15.9. DO 31.12. 2003
080 22 66
Ob nakupu Petrolovega kurilnega olja sodelujete v nagradnem žrebanju, kjer bomo 16 gospodnistvom
VRNILI CELOTNO KUPNINO.
Od 15. septembra pa vse do konca decembra bomo vsak teden izžrebali enega nagrajenca. Za informacije | in naročila pokličite 080 22 66. |
Kupntia bo vrnjena v oMH doorofcnetja m kartid IhojH ^ Nagrajenci bodo obveiteri po pottt Pravia igre fci mera nagralcnce« bodo objavljena n* strani www.petroi.sl
Tržiška Bistrica je podivjala
Ker je pred Čadovljami narasla reka odnesla cesto, je bilo okrog 400 prebivalcev Čadovelj, Doline in Jelendola odrezanih od sveta. V nedeljo so že začeli urejevati zasilno pot
mimo Hribarja, Godnova in Žosa. Ljudi je strah naslednjih neurij, saj so za vsakim posledice hujše.
Tržič, Dolina - Jelendol - Že
sobotni popoldan in večer v Tržiču nista napovedovala ničesar dobrega. Nad mestom in višje nad Lomom in Jelendolom je bilo nenavadno temno, nebo pa na trenutke tudi grozeče rumenkasto. Že od dopoldneva naprej so se pojavljali močni sunki vetra. Vedno bolj je lilo. Nevihte so pregnale iz sicer običajno praznično živahnega tržiškega pokopališča tudi najbolj vztrajne obiskovalce. Le tu in tam je šebrlelakakšna sveča in kljubovala dežju. Cvetlični lončki so
strojnico elektrarne v Lomu. Obcestna ograja je omahnila v strugo, asfaltno prevleko pa je voda tako spodkopala, da je še hoja po njej nevarna. Naselja Čadovfje, Dolina in Jelendol, v katerih živi okrog 400 ljudi, so bili odrezani od sveta! S svetom jih sicer povezuje 19 kilometrov dolga cesta od Jelendola preko Medvodij in Loma, vendar jo je sobotno neurje tako poškodovalo, da je neprevozna. Na območju Medvodij, kjer se zlivata potok Košutnik in reka Tržiška Bistrica, so bili nalivi
za. Za prevoz krajanov do zapore bodo še naprej skrbeli gasilci iz Jelendola in Doline, od zapore do Tržiča pa kombiji. Računajo, da bo že danes za osebna vozila in traktorje usposobljena cesta preko hriba.
Ljudje so siti obljub
V nedeljo je Tržiška Bistrica začela upadati, vendar so bile posledice njenega divjanja strašne. V Tržiču so bile glavne posledice neurja in poplav že odstranjene, vendar so se pred-
Voda je vdrla tudi v Tovarno kos in srpov.
Filip Bence
bili prevrnjeni. Po šesti uri zvečer je začela Tržiška Bistrica nevarno naraščati. Z bregov nad pokopališčem je hudourna voda začela zalivati Cankarjevo cesto. Jaški so postali premajhni. Ljudje so nemočni boječe strmeli v hrumečo vodo, ki se je hitro dvigala in začela ogrožati bližnje stanovanjske hiše in Tovarno kos in srpov. Žal seje ponovila zgodba izpred treh let, ko je Tržiška Bistrica prav tako na praznik Vseh svetih prestopila bregove in hudo poškodovala obrežje ob strugi skozi mesto. Tokrat je bila voda iz Jelendola in Doline še bolj uničujoča. Že v Medvodjah, Jelendolu in v Čadovljah je prestopila bregove, zalila in odnašala ceste ter ogrozila nekaj hiš. Hudo je poškodovala cesto pred skalnim predorom v Dovžanovi soteski, zalila nekatere prostore v Tovarni kos in srpov ter se ponovno zajedla v brezino pri stanovanjskih blokih na Cankarjevi cesti in tudi pri telovadnici ob novi osnovni šoli. Najbolj pa je poškodovala cesto med Slapom in Čadovljami dobrih petdeset metrov nad
Janez Meglic
najhujši, višje pa se je zaradi odjuge topil sneg.
Šolarjem podaljšane počitnice
V nedeljo so se na sestanku pri tržiškem županu Pavlu Rupar-
ju dogovorili, da bodo imeli šolarji iz Doline, Jelendola in Čadovelj, ki hodijo v novo tržiško osnovno šolo, dodaten teden počitnic. Ta teden jim še ni mogoče zagotoviti varnega prevo-
Matija Perko
vsem tisti, ki so se morali ponoči in dopoldne boriti z vodo, jezili nad polovično opravljenimi sanacijami po poplavi pred tremi leti. Zato so posledice vsake naslednje povodnji hujše. Cesta med Slapom in Jelendolom je bila zaprta za promet. Številni Tržičani so popoldanski sprehod izkoristili za ogled posledic povodnji. Da bi Čadovlje, Dolino in Jelendol čim prej vsaj za silo povezali s svetom, so začasno začeli urejevati cesto čez
Poškodovano obrežje pri šoli v Tržiču.
hrib mimo Hribarjeve, Godno-vove in Žosove domačije. Tako so sklenili na opoldanskem sestanku na tržiški občini. Ta rešitev bo začasna, saj prebivalci prizadetih vasi in vodstvo krajevne skupnosti Dolina - Jelendol zahtevajo čimprejšnjo usposobitev ceste za ves promet. Cesta je bila na kraju, kjer jo je odneslo, pred leti že poškodovana, vendar le zasilno popravljena. Takrat je bil narejen načrt obnove, ki bi ga tokrat lahko uporabili in skrajšali čas popravila. Prepiri, kdo je za kaj kriv in izgovori, kdo se s kom ne more dogovoriti, jih ne zanimajo več. Po vsakem neurju je cesta bolj poškodovana in nevarnejša. Starim poškodbam se pridružujejo nove. Stroški popravil se višajo in jih bo vedno težje pokriti.
Ko sem v nedeljo popoldne pešačil od Čadovelj do Jelendola, je Zofka Kavčič iz Doline povedala, da je bilo takih neurij, kot je bilo sobotno, že veliko, vendar je voda le redko tako hitro naraščala kot tokrat. Po nalivu pa je hitro upadala. Nad Medvodjem je moralo biti hujše kot nad Kalom na nasprotni strani.
V Jelendolu sem se popoldne pogovarjal z nekdanjim predsednikom sveta krajevne skupnosti Dolina - Jelendol in svetnikom LDS v tržiškem občinskem sve-
tu Janezom Megličem, sedanjim predsednikom sveta krajevne skupnosti Dolina - Jelendol Filipom Bencetom in načelnikom postaje Gorske reševalne službe Tržič Matijo Perkom. Tržiški gorski reševalci so takoj pomagali s svojim vozilom in opremo, načelnik reševalcev in predsednik krajevne skupnosti, ki je tudi sam izkušen alpinist in reševalec, pa sta ugotavljala, kje v Dolini in Jelendolu bi lahko v nujnem primeru pristal helikopter. Na sicer težkem terenu, ki je prepreden z žicami in kabli, sta določila nekaj za pristanek helikopterja primernih mest. Filip Bence, ki seje kot alpinist na tujem večkrat znašel na območjih, ki so jih prizadele ujme, je grajal prepočasen in tudi neprimeren začetek odpravljanja posledic neurja. Cesto bi morali takoj zapreti za vozila in tudi za pešce, saj se lahko spodkopani asfalt zaradi teže zruši v deročo vodo. Upa, da bo tokratna škoda le zadosten razlog za začetek dogovarjanja prizadetih, občine, Egolesa, Zavoda za gozdove, skrbnikov voda in krajanov ter načrtnega, temeljitega in dolgoročnega popravila te ceste. Udo-i u na serpentinah, ki je le zasilno zavarovan, sta se* tokrat pridružile še najmanj dve kritični točki. Če ne bi v 70. in 80. letih preteklega stoletja toliko vlagali
Piše: Mag. Cene Matičič
Akcija 25 poslancev ali
Vpet v leta pomladi sedemdesetih let
(XXX. del)
Skupščinska dokumentacija, ki nas vsakodnevno zasipava z izvlečki, prinaša povzetke naslednjih treh člankov.
Najprej polemičen zapis članice CK ZKS Mojce Drčarjeve, ki pod naslovom "Še enkrat o dokončnih resnicah" v tedniku TT znova odgovarja napadom in grožnjam Dagmarja Šustra.
Nato povzetek članka Ivana Pučnika, ki je bil pod naslovom "Poskus organizirane diskvalifikacije" objavljen v mariborskem VEČERU in v katerem trdi, da so v dosedanjih razpravah prišli do besede le kritiki akcije in da je jasno videti poskuse diskvalifikacije skupine 25 poslancev.
Kot tretje pa še povzetke vsebine nam naklonjenih razprav S. Sakside, Janka Liške in Vojana Rusa, ki jih je pod naslovom
"Sestanek UK ZKS v Ljubljani" objavila beograjska POLITIKA.
(Od 2. IX. 1971 do 10. IX. 1971) 2. IX. 1997 (četrtek)
Nemška revija Spiegel želi intervju
Kreft me opozarja na prihod reporterja znane nemške revije Der Spiegel v Ljubljano; želi se pogovarjati z nekaterimi študenti, in tudi z menoj. Sporočim mu, da v tem trenutku nimam namena dajati kakršnihkoli izjav, saj se tudi v domačem tisku vzdržujem nastopov.
Brajnik, Zamtes in ZN
Zamtes mi sporoča, da bi mojo kandidaturo lahko razširili tudi na države Mali, Zambija in Kongo. Naj to pomeni, da se Edi Bra-
jnik res odločno prizadeva spraviti me iz države? Osebno se seveda strinjam, to še zlasti v luči vseh akcij proti meni.
3. IX. 1971 (petek) Strpnost proti nestrpnosti
Dokumentacija skupščine prinaša povzetek zapisa, ki gaje pod naslovom "Odprto vprašanje poslancu Tonetu Remcu" objavil novinar Mirko Cepič v mariborskem dnevniku VEČER.
Ta članek nam ni niti najmanj naklonjen. Časnik KOMUNIST prinaša poročilo in stališča komiteja UK ZKS.
"Ne izključitev brez poprejšnje analize" je naslov članka v časniku DELO, v katerem urednik Vlado Jarc tolmači svoje nekdanje izjave, ki so bile na
raznih forumih zelo različno interpretirane. Jasno je razumeti, da so ta njegova tolmačenja dokaj milejša verzija predhodnih, torej nekako v skladu z akcijo pomiritve, kot si jo je zamislil Janez Vipotnik.
4. IX. 1971 (sobota)
Franc Popit obnavlja in stopnjuje napad
Zelo me preseneti grob napad, ki ga pod naslovom "Boj za oblast skrit za videzom demokracije", prinaša današnje Delo o poteku včerajšnje seje občinskega komiteja ZKS Domžale.
Vipotnikovo akcijo, ki naj bi konec koncev le pripeljala do neke pomiritve, je na tem sestanku grobo prekinil in še bolj zaostril sam predsednik ZKS France Popit. V tem članku se pojavijo nove obtožbe, češ da nisem bil izključen le zaradi akcije 25 poslancev, pač pa tudi zaradi mojih prejšnjih napak. Vrhunec pa je v Popitovi trditvi, da smo vsi trije protagonisti le lutke v rokah sil, ki skušajo pod plaščem demo-
kracije tudi aktivno rušiti socialistično demokracijo in ugled ZK. To so nove, hude obtožbe, s katerimi želijo dodatno utemeljevati ukrepe proti meni, a tudi minirati "pomirljivo" smer. Ob tem seveda ne bom mogel več stoično molčati, napisati moram prav tako oster odgovor in v skladu z novinarskim kodeksom zahtevati od urednika časnika Delo, da ga objavi.
Tudi Remc in Kreft sta "besna", Remc ga celo poziva pred partijsko razsodišče.
5. IX. 1971 (nedelja)
Črni graben nas bodri
S poslancem Jožetom Pogačnikom sva na proslavi otvoritve nove šole v Blagovici. Domačini naju ustavljajo in bodrijo, češ da smo imeli prav in da se /. nami strinjajo. _se nadaljuje
Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00
v ureditev struge Bistrice od Jelendola do Tržiča, bi bile tokrat posledice še hujše, pravi Janez Meglic. Nesreča tega območja je v tem, da so v preteklosti i/ njega samo jemali, le redki pa so mu vračali. Danes se ta zgodba z najrazličnejšimi dolgoročnimi koncesijami za izkoriščanje brez obveznosti vlaganja in tudi zaradi nedokončane denacionalizacije ponavlja. Na območju Jelendola in Doline se srečujejo številni interesi, od katerih pa kraj in občina nimata koristi, ugotavlja Janez Meglic.
Jože Košnjek, foto: Tina Doki in Jože Košnjek
GLAS
Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za četrto trimesečje 2003 znaša 6.040 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.832 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Prednost rezervam pitne vode
Razvoj oskrbe s pitno vodo bo mestno občino Kranj do leta 2017 stal 7,2 milijarde tolarjev, odvoda in čiščenja odpadnih voda 12,2 milijarde in ravnanja s komunalnimi odpadki 4,7 milijarde tolarjev.
Kranj - Številke so vzete iz strategije razvoja teh treh področij, ki so jo pripravili v Komunali, kot osnutek obravnavali v občinskem svetu in krajevnih skupnostih, dopolnjeno pa naj bi sprejeli predvidoma še letos. Pomemben razvojni dokument, nastal po državnem nareku, usklajen z evropskim okoljskim redom. Dobrodošel, vendar za tako kratko razvojno obdobje, v katerem Slovenija skuša ujeti bogatejše evropske države, precej drag. Plačali ga bodo seveda Kranjčani sami, čeprav imajo projekti tudi nekaj možnosti za državno sofinanciranje.
Pri oskrbi s pitno vodo ima prednost zamenjava starih, puš-čajočih, in salonitnih cevi. Dobrih 61 odstotkov kranjskega vodovodnega omrežja je namreč starejšega od 40 let, kar 40 odstotkov pa zgrajenega iz salonitnih cevi, ki vsebujejo zdravju škodljiv azbest. Gre za zamenjavo 123 kilometrov cevi, razen tega pa bo treba do leta 2017 zgraditi še približno petnajst kilometrov novih magistralnih in okrog 25 kilometrov sekundarnih vodovodov. Skupaj torej kar 163 kilometrov. Načrtovanih je tudi osem do dvanajst novih zajetij 1500-kubični vodni zbiralnik in pet do šest manjših vodnih zbiralnikov.
V naslednjih petnajstih letih bo morala mestna občina Kranj poskrbeti za obnovo 26 kilometrov kanalizacije in urediti ločen sistem odvajanja meteorne in tekalne, na novo zgraditi 134 kilometrov kanalov, deset novih črpališč, tri zadrževalnike deževne vode in štiri manjše čistilne naprave, kar vse pomeni še hkratno obnovo 112 kilometrov cest. Cena presega dvanajst milijard tolarjev, od katerih trenutni viri zagotavljajo 5,7 milijarde, preostanek pa bodo z višjimi obremenitvami seveda morali plačati sedanji in bodoči uporabniki storitev odvajanja in
čiščenja odpadne vode. Dilema, ki so jo izpostavili v odboru mestnega sveta za krajevne skupnosti, se poraja pri meteorni kanalizaciji. To so "javne" vode, zato naj bi njihovo odvajanje plačala občina, ki bo za to področje morala izbrati tudi koncesionarja. Ravnanje s komunalnimi odpadki bo v naslednjih desetih letih, to je do dokončne ureditve gospodarjenja z odpadki, Kranjčane stalo predvidoma 4,7 milijarde tolarjev. Urediti bo namreč treba še 24 ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov, zgraditi zbirni center za območje Besnice, centralni objekt za sortiranje odpadkov z linijo prebiranja in demontaže kosovnih odpadkov, obrat za mehansko biološko obdelavo odpadkov, zamenjati preostala smetarska vozila in skleniti sanacijo odlagališča v Tene-tišah z dodanim novim poljem.
Osnutek razvojne strategije je tudi v krajevnih skupnostih naletel na precejšnje zanimanje. Kot je povedal Janez Va^javec iz Komunale, postavljajo v ospredje nove vodne vire, ki bi tudi v morebitnih daljših sušnih obdobjih zagotavljali dovolj pitne vode, glede kanalizacije pa zlasti ljudi iz manjših krajev moti zgolj razvoj območij, ki jih je določila država, to je območij
Gradnja kanalizacije v Britofu.
z več kot 20 prebivalci na hektar. Nekateri oporekajo tudi vrstnemu redu gradnje, prednostno obravnavo zahtevajo za območje Bitenj in Žabnice, Čirč in Hrastja ter Golnika. Precej nejevolje povzročajo tudi predlagana povišanja cen.
Uresničevanja razvojne strategije se bodo morali Kranjčani lotiti čimprej, če bodo hoteli načrtovano skleniti do leta 2017. "Časa je malo," pravi Janez Valjavec, "še posebej, ker znajo biti upravni postopki zaradi šte-
Na Jesenicah tudi e-knjižnica
V prostorih občinske knjižnice so vzpostavili e-točko, kjer je omogočen brezplačen dostop do interneta in uporaba računalnikov.
vilnih zasebnih lastništev zemljišč precej zapleteni in dolgotrajni. Kjer ne bo šlo drugače, bo kazalo poseči po pogojnem lokacijskem načrtu, ki ga omogočata tako zakon o urejanju prostora kot zakon o graditvi objektov, dobro pa bi bilo, če bi mestna občina Kranj vse ceste in poti razglasila za javno dobro in jih postopno odkupila od lastnikov. Ob gradnjah in obnovah vodovodov in kanalizacij bo treba usklajevati tudi urejanje ostale infrastrukture, kar je po dosedanjih izkušnjah dostikrat precej težavno. Primer iz Brito-fa pa kaže, da je vzporedna gradnja v končnem seštevku lahko kar za četrtino cenejša."
Helena Jelovčan, foto: Tina Doki
Pred novim proračunom še rebalans
Medvode - Občinski svet Medvode je na seji v torek sprejel odlok o spremembah proračuna za letos (rebalans), iz katerega je razvidno, da je med letošnjim proračunom in realizacijo prišlo do nekaterih razlik. Letos so namreč predvideli začetek rekonstrukcije telovadnice OŠ Medvode in zato tudi najetje dolgoročnega posojila. Vendar posojila ne bodo najeli letos in bo zato letošnji proračun za okrog 150 milijonov manjši. Spremembe pa so tudi pri nekaterih drugih načrtovanih investicijah in delih kot na primer pri Domu krajanov v Pirničah, Kulturnem domu Svoboda Medvode, gradita se prizidka k osnovni šoli Pirniče in k osnovni šoli Smlednik. Za vsa začeta in načrtovana dela, ki bodo končana prihodnje leto, bodo zato morali zagotoviti sredstva tudi v prihodnjem proračunu za leto 2004. Na seji so bili svetniki kritični do nekateri načrtovanih del in kako je s pripravami proračuna za prihodnje leto in leto 2005 ter ugotavljali, da se pojavlja stara praksa, da je denar v proračunu, da pa se ga potem zaradi različnih razlogov ne porabi. Vendar je uprava z županom takšne očitke zanikala, pojasnila pa je tudi, da se pripravlja tudi proračun za prihodnje leto. Kar pa zadeva adaptacijo doma v Pirničah, so na seji in v odboru za družbene dejavnosti posebej poudarili, da za zakasnitev niso krivi, sosedje, saj so v štirinajstih dneh dali vsa soglasja k načrtovani adaptaciji. Postopek pa je vodil Gradbeni inženiring, ki je s pripravami dokumentacije začel sredi januarja letos, gradbeno dovoljenjema je bilo izdano šele ta teden. Andrej Zalar
Lenart nad Lušo sedaj Sv. Lenart
Škofja Loka - Svet Krajevne skupnosti Lenart nad Lušo je že leta 1992 predlagal preimenovanje naselja Lenart nad Lušo v Sv. Lenart. Naselje se je včasih tako že imenovalo, vendar je bil postopek prekinjen zaradi odcepitve dela naselja Golica od občine Železniki. Konec lanskega leta so krajani Lenarta nad Lušo znova naslovili prošnjo za nadaljevanje postopka preimenovanja. Vlogo so morali dopolniti s sklepom o ukinitvi Lenarta nad Lušo in priključitvi k naselju Sv. Lenart. Hkrati naj bi se opravilo preoštevilčenje naselja. Septembra je bil sklican še zbor krajanov, kjer so krajani podali mnenje o priključitvi k Sv. Lenartu. Za združitev je s podpisi glasovalo 22 krajanov in pet vikendašev, 13 pa jih je bilo proti ali niso izrazili svojega mnenja. Občinski svet občine Škofja Loka je na zadnji seji sprejel predlog krajanov. B.B.
Postopnega povišanja ne bo
Škofja Loka - O zviševanju neprofitnih najemnin v občini Škofja Loka smo pred časom že pisali. Svetnica mag. Mitjam Jan Blažič se je za neprofitne najemnike še posebej zavzela in kot predsednica odbora za stanovanjsko gospodarstvo predlagala postopno povišanje najemnin. Višino najemnin je določila vlada s posebnim odlokom, to pa je potrdilo tudi Ustavno sodišče. Najemnike v Škofji Loki je razburila takojšnja podražitev za 37 odstotkov, medtem ko so se druge občine odločale za postopnost. Tak je bil predlog tudi seji občinskega sveta, vendar ga svetniki niso potrdili. Njihov argument je bil, da lahko vsi, ki ne zmorejo plačila neprofitne najemnine, zaprosijo za subvencioniranje le-te. B.B.
Jesenice - Slovenskim knjižnicam je bila letos dana možnost, da se prijavijo na razpis ministrstev za informacijsko družbo in za kulturo, ki je v enem delu omogočal sofinanciranje nakupa računalniške opreme za uvedbo e-knjižnice. Med enajstimi, ki so uspele na razpisu v tem segmentu, je bila tudi jeseniška, ki je pridobila sedem računalnikov, skener, tiskalnik in LCD projektor v vrednosti 2,6 milijona tolarjev.
Kot je ob odprtju zadnji oktobrski četrtek povedala ravnateljica Cvetka Tropenauer Martinčič, knjižnica računalniško tehnologijo počasi uvaja že od leta 1990, najprej za lastne potrebe pri obdelavi knjižničnega gradiva, kasneje za izposojo
in nuđenje podatkov obiskovalcem knjižnice.
Počasi so s pomočjo občine in sponzorjev z računalniki opremili sedem mest za izposojo knjig v Zgornjesavski dolini in večali število računalnikov tudi za obiskovalce. Pri tem so bili nekoliko v prednosti pred ostalo Slovenijo, ker je bil na voljo sistem kabelskega prenosa podatkov. Ker pa računalniška oprema hitro stari, je uspeh na razpisu za državna sredstva toliko bolj dobrodošel.
Po besedah mag. Sama Zor-ca, svetovalca vlade v Ministrstvu za informacijsko družbo, je cilj projekta, da se poveča infor-tnatiziranost slovenskih splošnih knjižnic in omogoči vsem prebivalcem oziroma ciljni po-
pulaciji enostavno in brezplačno informacijsko tehnologijo, predvsem dostop do interneta. S tem in drugimi projekti (e-šole, vzpostavitev mreže multimedijskih centrov) želijo zmanjševati digitalno ločnico, to je ločevanje skupin ljudi po možnostih sodelovanja v informacijski družbi. Tudi jeseniški župan Boris Bregant je prepričan v pozitiven doprinos z možnostjo uporabe računalnikov za obiskovalce knjižnice (prijela se je že e-šola na Gimnaziji in prost dostop do računalnika v Mladinskem centru Jesenice). Hkrati se občina zaveda potreb po sodobnejših prostorih, kar narekuje veliko nalogo, da začne priprave za gradnjo nove knjižnice.
M.K.
Knjižni uvod v tisočletnico
Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled je izdala knjigo odličnega poznavalca blejske zgodovine Boža Benedika z naslovom Bled nekoč in danes.
Pri športu prednost mladim
Občina je sprejela nov pravilnik za sofinanciranje športnih programov.
Tržič - Prednost smo dali odraščajoči mladini, in ne tistim, ki se s športom ukvarjajo za zabavo ob svojem delu, je ob predstavitvi predloga letnega programa športa v občini Tržič poudaril Boris Tomazin, predsednik delovne skupine, ki je pripravila tudi nov pravilnik za sofinanciranje športnih programov v občini. V slednjem so izpustili merila za sofinanciranje letnih programov športa, ki so bila sestavni del prvotnega pravilnika.
Tako se bodo po razlagi pripravljavcev novega pravilnika izognili vsakoletnemu usklajevanju meril na občinskem svetu, saj se ta vsako leto spreminjajo glede na letni program športa, ki ga sprejmejo tako na državni kot občinski ravni. Draga Zadnikarja je ob tem zanimalo, na podlagi katerih meril se bodo potem ocenjevali
programi za sofinanciranje športa v občini. Boris Tomazin je pojasnil, da bodo ta usklajena z letnim programom športa, ki ga sprejme občinski svet. "Za to smo se odločili, ker smo imeli lani težave, ker učenje plavanja otrok recimo nismo uvrstili v merila." Za tako rešitev seje zato zavzel tudi župan Pavel Rupar, ki meni, da ni smiselno, da zaradi neke administrativne napake smučarski klub na primer vse leto ne pride do denarja. "To so zelo življenjske zadeve," je še dodal. Antona Horvatiča pa je zmotilo, ker letni program športa ni finančno ovrednoten, zato ni jasno, v kakšnem odstotku se bo sofinanciralo določen šport. Tomazin je pojasnil, da se morajo vsi s celotnim programom prijaviti na razpis, sofinancirali pa ga bodo glede na razpoložljiva sredstva. M.R.
Bled - Bled, podoba raja, bi bil brez Boža Benedika prikrajšan za številne zapise o zgodovini kraja in njegove bližnje okolice, o ljudeh, navadah in dogodkih, ki so zaznamovali njegovo preteklost in sedanjost. Nedavno je poskrbel za novo knjižno presenečenje. Obsežno knjigo (400 strani) z naslovom Bled nekoč in danes, ki jo je založila blejska Višja šola za gostinstvo in turizem in minuli teden poskrbela tudi za njeno predstavitev.
Izida knjige Božo Benedik tokrat ni načrtoval. Zakrivila jo je njegova odločitev, da zbrane dokumente, zapiske in fotografije, bogato in obsežno zbirko, ki opisuje zgodovino Bleda in blejskega turizma podari blejski Višji šoli za gostinstvo in turizem za raziskovalno delo njenih študentov. Ker je bilo gradivo zelo obsežno, njegova vrednost je neprecenljiva, se je vodstvo šole odločilo, da ga natisnejo v knjižni obliki, levji delež pri njenem nastanku pa je opravil Božo Benedik. Knjiga zajema obdobje od leta 1880 do 1990, rdeča nit orisa Bleda pa je turizem in razvoj Bleda od kmečke vasi do zdravilišča in mon-denega letovišča. Zapisi segajo v prvo obdobje blejskega turizma, opisujejo nastanitvene zmogljivosti med obema vojnama in tedanje blejske gostilne, blejske naravne in kulturne bisere, svoje mesto v njej so našli tudi ustvarjalci turistične podobe Bleda, del knjige je namenjen blejskemu športu, zaključijo
Božo Benedik je Bledu in Blej-cem pred vstopom v praznično leto podaril novo knjigo o Bledu in njegovem spreminjanju skozi čas.
pa jo običaji in blejski simboli. Knjigo s pomenljivim naslovom Bled nekoč in danes odlikuje tudi zbirka redkih fotografij, ki so dragocen pričevalec minulega časa. Bralec v njej med
drugim izve, da je Bled leta 1903 na Dunaju prejel častno diplomo in da je kralj Aleksander v tem kraju napisal svojo oporoko. Po Benedikovih besedah je Bled doživel svoje najboljše obdobje po 1. svetovni vojni, ko je postal diplomatsko središče tedanje Jugoslavije in se je veliko gradilo (hoteli Park, Toplice, Jeklar). Zgodovinar in kustos Jože Dežman je Benedikovo knjigo označil za zanimivo branje o blejskih zanimivostih in najlepši uvod v praznovanje blejske tisočlet-nice. Knjigo je uredila Milena Petek, lektorsko delo je opravil profesor Niko Rupel, oblikoval jo je Matic Dolar, v nakladi 700 izvodov jo je natisnilo podjetje Medium, d.o.o., iz Žirovnice, naprodaj pa je v informacijski pisarni blejskega turističnega društva. Ravnatelj blejske VŠGT Janez Šolar je povedal, da sta jih priprava in izid knjige stala dobra 2 milijona tolarjev, z njo pa želijo spodbuditi še druge Blejce, ki hranijo zapiske, dokumente ali fotografije o Bledu, da bi vpogled vanje omogočili tudi študentom omenjene šole. Spomladi, predvidoma aprila, se Bledu obeta še izid blejskega zbornika.
Renata Škrjanc
Razstava Poklon svetlobi v Narodnem muzeju
Velike umetnine iz zasebnih zbirk
V Narodnem muzeju Slovenije je do 22. novembra na ogled razstava o slovenskem slikarstvu prve polovice 20. stoletja.
Ljubljana - Te dni, ko se poti ljubiteljev likovne umetnosti stekajo v Treviso v sosednji Italiji, kjer je odprta razstava del svetovno znanih impresionistov, je v Narodnem muzeju v Ljubljani na ogled razstava nekaterih del slovenskih slikarjev (po večini impresionistov), ki se nahajajo v zasebnih zbirkah. Ob Až-betovem avtoportretu je rta ogled še preko devetdeset biserov slovenske likovne umetnosti prve polovice prejšnjega stoletja.
Že naslov razstave Poklon svetlobi nakazuje, da največ razstavljenih del sodi v zlato dobo slovenskih impresionistov, njihovih sopotnikov pa vse tja do zgodnjih modernistov. Narodni muzej je razstavo pripravil v sodelovanju s podjetjem Antikvitete Novak in
zasebnimi zbiralci. Gre za selekcijo del slovenskih avtorjev, širši izbor je obsegal 341 del, od Ažbeta do Mušiča. Bržkone so slabe izkušnje v preteklosti vodile zasebne zbiralce umetnin, da so le te praviloma skrivali pred javnostjo in so jih bili pripravljeni pokazati
Tapiserije Katarine Spacal
Kranj - V Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju te dni svoje tapiserije razstavlja Katarina Spacal. Avtorica tapiserij je univerzitetna diplomirana inženirka oblikovanja tekstili) in oblačil, pod mentorstvom slikarja Darka Slavca pa je pred dvema letoma diplomirala na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Izraz Krasa, kjer v Kostanjevici tudi živi in ustvarja, v tapiserijah Katarine Spacal odpira nove smeri v slovenski likovni umetnosti, v poglavju mejnih izpovednih oblik, ki zaradi uporabnosti že pripadajo oblikovanju. Mlada tapiseristka v delih izraža svojo pripadnost Krasu tako zaradi globokih družinskih kot kulturnih korenin. V tapiserijah se poglablja v življenje Krasa, njegovo fiziognomijo, arhitekturo, na nek način se prepušča kraški burji ... Sicer pa zapomnimo si naslove tapiserij, kot so Vonj borovega gozda, Burja, Kamen, Suša, Trta, Teran, Ruj ... Ročno tkanje jo izenačuje z drugimi likovniki, saj gre za posebno izpovedno kakovost mojstrsko obvladanega metjeja.   I.K.
Iz galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost
ZDENKA GOLOB (ms)
Rodilu se je pri Sv. Trojici (Gradišče) v Slovenskih goricah. Na ALU v Ljubljani je študirala slikarstvo pri profesorju Gojmirju Antonu Kosu. Diplomirala je leta 1954.
Nagrado Prešernovega skladnje prejela leta 1979 za grafično ra vo v galeriji Labirint.
Podoba manekena meče svojo senco na steno praznega pros Maneken, neumna igračka v tujih rokah, kot androgena figura brez spola in obraza, je pogost motiv v delih metafizičnih slikarjev. Z osamitvijo in spremenjeno podobo človeškega telesa Golobova ustvari okrog manekena posebno mistično atmosfero. Postavi ga v svoj intimni prostor tonsko obarvane jedkanice s poudarkom na izvoru svetlobe. Prav s temi navidezno dolgočasnimi prostori, naseljenimi s čutnimi podobami (maneken, golohček). je zavzela svojevrsten položaj v ljubljanski grafični šoli. P. H. F.
Senca, 1978, barvna jedkanica, 50 x 65 cm. Provenienca: darilo avtorice leta 2000 za Zbirko Prešernovih nagrajencev.
Galerija Prešernovih nagrajencev
Glavni trg 18, Kranj
Razstave: DUŠAN TRŠAR 16. oktober - 28. november; IVE ŠUBIC, otvoritev ob občinskem prazniku 3. decembra.
le izjemoma očem strokovne javnosti. Zbiralci sicer tudi tokrat ne želijo biti imenovani, kar pa ne zmanjšuje veličine razstave.
Od portretov in avtoportretov v prvem delu postavitev gledalca v nadaljevanju vodi k motivom s slovenskega podeželja do krajine in arhitekture, preko za slovenske impresioniste značilnih "obrečnih" motivov do tihožitij v zaključnem delu. Izstopa bržkone avtoportret Antona Ažbeta (iz leta 1886), slikarja, pri katerem so se učili nekateri nosilci impresionizma na Slovenskem, medtem pa njegova likovna zapuščina obsega le pol drugo desetino del. Poleg številnih značilnih del posameznih slikarjev so zanimive študije manjših formatov, ki so bile kasneje podlaga njihovim največjim delom (slika Rajanje Matija Jame,
Ivan Grohar, Krompir, 1909/1910; olje/platno; 87 x 99 cm
Uspeh De profundisa v Litvi
Kranj - Komorni zbor De profundis iz Kranja se je sredi oktobra z uspehom udeležil 14. mednarodnega S. Simkus zborovskega tekmovanja v kraju Klaipeda ob Baltiškem morju. De prolundis v svoji kategoriji drugi, skupaj pa tretji.
Zbor se je na tekmovanje v Litvo odpravil v iskanju nove izkušnje, s katero je povezana predvsem intenzivna priprava zbora na nov program, ki v prvi vrsti vključuje tehten izbor literature, v nadaljevanju pa tudi natančno študijo programa. Hkrati gre tudi za promocijo slovenske zborovske glasbe v tujini.
Na tekmovanju je poleg Komornega zbora De profundis
namreč sodelovalo še trinajst zborov iz Češke, Poljske, Slovaške, Bolgarije, Finske, Litve, Latvije in Estonije. Dirigentka Branka Potočnik Krajnik skupaj z zborom zelo previdno izbira literaturo, v program pa v veliki meri vključuje prav slovenske avtorje. Zbor je tako v Litvi med deli S. Simkusa, J. Tamulionisa, C. Montevcrdija ter M. Regerja izvajal tudi dela Uroša Kreka, Damijana Močni-
ka in Lojzeta Lebiča. Svojo visoko kvaliteto je zbor dokazal tudi v tekmovalnem sporedu, saj je v svoji kategoriji dosegel drugo mesto, skupna ocena pa gaje popeljala na tretje mesto.
Komorni zbor De profundis te dni že vadi nov program, hkrati pa k sodelovanju vabi nove pevke in pevce, predvsem sopra-nistke in tenoriste. Vsi ki si želite sodelovati z enim od najkvalitetnejših slovenskih zborov, se do 8. novembra oglasite na GSM 041 970 317. Čaka vas dobra družba in obilo najodlič-nejšega muziciranja.
I.K.
študija Kofetarice Ivane Kobilce na primer), simpatična poživitev pa so tudi ilustracije g. Bi-rolle za knjigo Jurij Kozjak, J. Jurčiča. Na ogled so tako rekoč dela vseh vidnejših slovenskih ustvarjalcev omenjenega obdobja: R. Jakopiča, M. Jame, M. Sternena, I. Groharja, I. Kobilice, F. Vesela, G. Stupice, T. in F. Kralja, M. Preglja, Z. Mušiča, V. Pilona, L. Spacala ... Ta razstava pa vsekakor ni zadnja v vrsti podobnih predstavitev slovenskih umetniških del iz zasebnih zbirk, saj naj bi po besedah direktorja Narodnega muzeja dr. Petra Kosa s cikli takih razstav nadaljevali že v bližji prihodnosti. Ob razstavi je izšel tudi katalog z reprodukcijami razstavljenih del, spremno besedilo, nekaj misli o nastavkih slovenske nacionalne likovne umetnosti pa je v spremnem besedilu prispeval Marko Košan.
Igor Kavčič
Odlični jeseniški fotografi
Jesenice - Člani Foto kluba Jesenice in Fotografskega društva Jesenice so se v zadnjem času z nagradami izkazali na več fotografskih natečajih. Tako je na 7. mednarodnem natečaju Svoboden kot ptica v kategoriji Ptic slovenskih tnokrišč prvo nagrado za fotografijo sive čaplje dobil Andrej Tavčar s Koroške Bele, član FK Jesenice, Prav tako na mednarodni razstavi Kamen 2003 v Portorožu je v konkurenci več kot 1000 diapozitivov Janez Kramar (FK Jesenice) za svoja diapozitiva prejel častni trak FIAP-a v prosti temi in temi Kamen, Jani Novak (FD Jesenice) pa je v temi Kamen prejel srebrno FlAP-ovo medaljo. Na jubilejnem 30. natečaju Foto treh dežel Furlanija in Julijska krajina - Koroška - Slovenija, ki so ga letos vzorno pripravili v italijanski Gorici, sta Jani in Sandi Novak prejela 1. in 2. nagrado v kategoriji črno - bele fotografije. Ob tem sta bili Sandi Novak in Janez Kramar na državni pregledni razstavi v Novi Gorici nagrajena še s 1. in 2. nagrado za fotografijo. Na bienalni razstavi Pokrajina 2003 je v močni konkurenci Elica Tavčar (FD Jesenice) za fotografijo Razpotje prejela diplomo. LK.
Piše Eva Senčar
S knjigo o .
Golo mesto, Dušan Mere, kratke zgodbe, Študentska založba, knjižna zbirka Beletri-na, Ljubljana 2003, 204 str., 5.600 sit, študentska in e-ecna 4.480 sit.
Za tovrstno literarno zvrst je bil Dušan Mere že nagrajen. Leta 1994 je bil na anonimnem natečaju za kratko prozo časopisa Dnevnik drugonagrajenec, prav tako lani pri reviji Literatura, bil v zadnjih letih večkrat nominiran za kresnika, leta 1993 prejel nagrado za najboljšo Vinjeto. Pisal je le v študentskih letih, kaj se je zgodilo z romanom, za katerega recenzijo je napisal Vi tom i I Zupan, se ne spomni, izgubil se je nekje v Partizanski knjigi. In vendar Merca, sicer ravnatelja ene izmed ljubljanskih osnovnih šol, tudi Blejčana, kot pisatelja poznamo šele ne-
kaj let. Od leta 1996 je napisal vse svoje romane, skoraj vsako leto po enega: njegov prvenec Galilejev lestenec je zgodovinski roman o človeškem iskanju, blodnjah, sprevrženosti, z. dvema zgodbama iz različnih zgodovinskih obdobij, že naslednje leto je izšel Sarkofag, kjer njegov knjižni junak, umirajoči emigrantski slikar, išče izhod iz iz.praz.nje-nosti, v Slepem potniku govori o ljubezni sodobnega človeka, z romanom Potažba, kjer junaka nadvlada ženska, se pozabava iz kapric slovenistov, v Čisti ženski ustvari tragično junakinjo, ki kljub temu, da jo izkoriščajo kot žensko, ohrani svojo etično integriteto, v najnovejšem Jakobova molitev (LUD Literatura, zbirka Prišleki) pripoveduje o bratih, katoliškem duhovniku, ki postane partizan, in vojaku, kije nasilno mobiliziran V nemško vojsko. Njegovi junaki so zrcalo političnih sprememb. "Moji junaki imajo eno posebno slovensko subjektiviteto, in sicer da živijo v prostoru in času, na njega pa nočejo vplivati, niso revolucionarji, ki bi hoteli svet spremeniti, ampak v njem živeti. To jim ne uspeva, kajti ta prostor je sam po sebi precej krut, neprestano se spreminja njegova poli-
tična in ideološka fizionomija," pravi. Vlogo pisatelja v nekem smislu pojmuje kot zagovornika svojih junakov, najsi so videti še tako izprijeni; razumevanje junakovega človeškega bistva, brez stigmatizacije njegovih negativnih lastnosti ali slabosti, brez moraliziranja in obsojanja, naj bi bilo bistvo pisateljevega sporočila. V svoji diplomski nalogi se je posvetil teoriji antičnega romana: "Roman je zame realiteta, odsev sveta, zelo resna struktura oziroma pripoved o svetu. Ni nujno, da ga sodobniki vedno berejo, kajti funkcionirati mora tudi v novem svetu. " Golo mesto ni roman, so zgodbe, kar zahteva drugačno strukturo ubesedovanja, "posebno koncentracijo, poseben svet. Je bolj iz-brušena, jasna sporočilo je krajše, a ZfltO vidnejše, tudi komunikacija z bralcem je pre-tanjenejša," pravi. Pripovedujejo o epizod' nih dogodkih v življenju mestnih ljudi, o trenutku, ne obdobju; gre za junake, ki večinoma sami po sebi eksistirajo zelo šibko, in se vedno dopolnjujejo z. drugimi osebami. Golo je metafora za samoto in praznino, prav tako tudi mesto - kraj, kjer so ljudje razočarani in sami.
Protest pred cerkvijo
Župnija Gospodovega rojstva v San Franciscu na pacifiški obali Združenih držav Amerike je praznovala 100-letnico delovanja. Nekdaj slovenska župnija je sedaj tudi hrvaška in poljska.
Prazniki in godovi
San Francisco - Praznovanje 100-letnice župnije Gospodovega rojstva v cerkvi na Linden-streetu v središču San Francisca (v bližini je mestna hiša z znamenito kupolo, podobno kupoli na stavbi ameriškega kongresa v Washingtonu) je znova trdneje povezalo Slovence v tem delu Združenih držav Amerike. Čeprav jih je iz leta v leto manj in prebivajo razkropljeni v skoraj milijonskem mestu in njegovi okolici, so uspeli organizirati slovesnost, ki se je ne bi sramovala nobena župnija v Sloveniji. Nanjo je turistična agencija Trud iz Ljubljane pripeljala tudi 35 romarjev iz Slovenije, ki so pod vodstvom ljubljanskega Škota Alojzija Urana in duhovnikov Jožeta Černeta (doma je z Bleda) iz župnije Sv. Petra v Ljubljani in Tomaža Prelovška (domaje iz Domžal) iz župnije Žale potovali po Kaliforniji in obiskali tudi nekatere misijone, ki so jih po letu 1769 ustanavljali španski misijonarji. Na praznik slovenske župnije v San Franciscu sta prišla iz Ljubljane odgovorni urednik Družine Franci Petrič in urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak, iz New Yorka pater frančiškan Krizolog Cimerman in iz bližnjega Berkeleva duhovnika Janez Šuštaršič in Bogdan Kolar. Stoletni jubilej je počastil tudi pomožni škof iz San Francisca Ignatius Wang.
Za slovensko župnijo v San Franciscu je burno stoletje. Poskus župnika Jožeta Jerama, ki je leta 1894 v takratni "rajski dolini" kupil nekaj 100 hektarov zemlje in vabil Slovence, naj opustijo težaško delo v rudnikih, se preselijo in obdelujejo
rodovitno zemljo, je propadel. Župnik se je znašel v dolgovih in na koncu tudi sam tragično končal. Utonil je, vendar ni znano, ali zaradi obupa ali po nesreči. Slovenci so dobili svojo narodno župnijo 12. januarja leta 1902, 1. avgusta leta 1903 pa rednega župnika. To je bil novomašnik Franc Turk, ki je vodil župnijo 36 let, do leta 1939, ko je umrl. Junija leta 1904 je bila posvečena nova cerkev, ki je dve leti kasneje v katastrofalnem potresu pogorela. Slovenci so zgradili novo in jo posvetili Gospodovemu roj-
Krizolog Cimerman, škof Alojz Uran, Jože Černe in Tomaž Prelovšek.
Duhovnik Jerzy Frydrych
stvu. Do druge svetovne vojne je bilo najbolj cvetoče obdobje župnije. Takrat je imela kar 6000 župljanov. Večina jih je živela strnjeno na Kranjskem griču, na enem od številnih gričev v San Franciscu. Za Francem Turkom je prevzel vodenje žup-
nije Vital Vodušek, ki je bil tudi pesnik.
Po drugi svetovni vojni so se v Združenih državah Amerike razmere spremenile. Država je gospodarsko napredovala. Mesta so rasla v širino in višino (nianhatanizacija). Kranjski grič je bil zaradi novih priseljencev vedno manj "slovenski". Vezi med našimi rojaki so se rahljale. Številnim Slovencem je postajala Amerika prva in prava domovina, posebej novim priseljencem, ki so okrog leta 1960 zlasti iz Bele Krajine prihajali na območje San Francisca. Leta 1993 je bilo slovenskih vernikov še okrog 1000. Župnija se ni mogla več preživljati in nadškof jo je L junija leta 1994 ukinil! Ukinitev je prizadela slovenske in tudi hrvaške vernike, ki so bili združeni v eni župniji. Strnili so vrste in se prebudili. Dve
leti so vsako nedeljo v času, ko bi morala biti maša, molili na stopnicah pred cerkvijo. To je bil enkraten protest, ki so ga opazili tudi ameriški mediji in poročali o njem. Nadškof v San Franciscu je moral popustiti. Za Božič leta 1996 so smeli Slovenci spet v svojo cerkev. Ponovno je bila ustanovljena župnija, v kateri sedaj delujejo skupaj Slovenci, Hrvati in Poljaki, duhovnik pa je Poljak Jerzy Frydrych. Ljubljanski škof Alojz Uran je v nagovoru med svečano mašo zaželel, da bi župnija delovala še naprej v slogi treh narodov. Rojakom je naročil: "Bodite ponosni tudi v prihodnje. Pomagajte si med seboj, posebej v starosti in osami. Ne pozabite svojih korenin ter vere, ki vas je združila in ohranila kot Slovence."
Jože Košnjek
Lenart, zavetnik jetnikov
Lenart je še posebej čaščen na Bavarskem, kjer mu pravijo tudi "starobavarski Bog", v Sloveniji pa mu je posvečenih okrog 70 cerkva.
Danes, 4. novembra, se katoliška cerkev spominja škofa Karla (Draga) Boromejskega in mučenca Zivka ali Vitala in Agrikola. Karel Boromejski je bil ugleden milanski nadškof, pisec in cerkveni pravnik. Za zavetnika so ga izbrali dušni pastirji, vzgojni zavodi in semenišča. Danes godujejo tisti, ki jim je ime Karel, Karol, Kari, Karlo, Karla, Karlina, Draga, Drago, Dragotin, Dragica in Draguška.
Jutri, 5. novembra, praznujemo spomin na Elizabeto in Za-harija, ki sta bila starša Janeza Krstnika, Elizabeta pa je bila Marijina sorodnica, na mučenca Teotima in opatinjo Bertilo. Elizabeta je v Sloveniji pogosto ime. Razen te Elizabete sta znani še Elizabeta ali Izabela Portugalska (4. julija) in Elizabeta Ogrska (17. november).
V četrtek, 6. novembra, praznuje katoliška cerkev spomin na opata Lenarta ali Narta ter na škofa Melinija in Demetrija (Mitja). Lenart je med Slovenci še posebej spoštovan svetnik, saj mu je posvečenih okrog 70 cerkva, večinoma podružničnih. Prve so mu bile posvečene že v 12. stoletju. Nekatere so opasane z verigo, verjetno zaradi povezanosti svetnika Lenarta z jetniki in verigami in tudi zaradi starega običaja "opasovanja" svetih in posvečenih krajev. Lenart je bil sin plemiške frankov -
ske družine. Posebej je skrbel za jetnike, zlasti za nedolžno obsojene. Zato so ga upodabljali z raztrganimi verigami. Marsikatera njemu posvečena cerkev na Slovenskem je bila sezidana kot zaobljuba po srečni vrnitvi iz ujetništva. Lenarta častijo tudi kot zavetnika živine, zlasti konj, pomagal pa naj bi tudi nerodovitnim ženskam in fužinarjem. Slovenci so ga povezali z vremenom. Znani so pregovori: Kakršno je vreme na Lenartovo, takšno bo do Božiča. Kolikor ima Lenart snega na planini, toliko ga ima božič v dolini.
V petek, 7. novembra, bo praznik opata Ernesta, škofa Engel-berta in mučenca Herkulana, v soboto, 8. novembra, pa se katoliška cerkev posebej spominja škofov Bogomir ja ali Gotfrida in Bogdana ali Deodata. Sobota bo praznik tistih, ki jim je ime Bogomir, Bogo, Miro, Mirko ali Bogomira. V nedeljo, 9. novembra, bo praznik mučenca Teodora ali Božidarja, v ponedeljek, 10. novembra pa se bo katoliška cerkev posebej spomnila papeža in cerkvenega učitelja Leona Velikega. Naziv Veliki je prejel zato, ker je branil vero pred krivoverci in je s svojim posredovanjem uspel, da hunski poglavar Atila, imenovan "šiba božja", in vandalski kralj Gejzerik nista porušila Rima.
Jože Košnjek
Duh reformacije živi v evangeliju
Evangelijski center Kranj se je ob dnevu reformacije spomnil na korenine svojega delovanja in predstavil gibanje
reformacije v Kranju ter njeni okolici.
Slovenska cerkev v San Franciscu
Kranj - Ideje reformacije so se v Kranju in okolici širile z nemškimi trgovci, rudarji in študenti ali pa s slovenskimi, ki so potovali v nemške dežele, velik vpliv pa so imele tudi protestantske knjige, ki so jih prodajali na skrivaj. V tem času, na začetku 16. stoletja, je v Kranju naraščala podjetnost meščanov, gorečnost cerkvenih krogov pa pojenjala, saj je kranjska fara leta 1511 zgubila sposobnega, izobraženega in skrbnega duhovnika ter postala del ljubljanske škofije, ki pa se za Kranjčane ni dosti zmenila, zato so bili zelo dovzetni za vplive novega reformatorskega duha. Leta 1530 je v Kranju že aktivno deloval protestantski krožek, po letu 1547 pa deloval stolni vikar Gašper Roka-
vec, ki je ob podpori mestne uprave lahko opravljal bogoslužje v Roženvenski cerkvi.
Protestantizem se je na Gorenjskem razširil predvsem po letu 1569, koje kranjski pastor postal Jernej Knafelj inje služil več kot 2000 vernikom, pomembno vlogo pa so imeli tudi tedanji lastniki gradu Brdo, ki so v času, ko pridiganje ni bilo več dovoljeno, protestantizem podpirali in zgradili kapelico za bogoslužje. Za svoje delovanje so dobili v dar enega od prevodov Dalmatinove biblije, ki je izšla leta 1584 in je še danes shranjena v grajski knjižnici.
Na koncu 17. in v začetku 18. stoletja je začela reformacija v Kranju izgubljati svojo gorečnost, ponovno pa se je pojavila z neo-
reformacijskim prebujenjem ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja kot odziv na togi protestantizem v državnih protestantskih cerkvah. Poudarek je bil predvsem na osebnem spreobrnjenju in odnosu z Bogom, je pojasnil Drago Sukič: "S pomočjo evangelija kot veselega oznanila, da je Kristus umrl za naše grehe, da je bil pokopan in da je tretji dan vstal od mrtvih, človek lahko na ta Božji dar odrešenja odgovori z osebno vero in dar bodisi sprejme bodisi odkloni." Zato danes v Evangelijskem centru Kranj skupaj z drugimi evangelijskimi cerkvami na območju Slovenije stremijo k duhovni obnovi in vrnitvi k evangeliju.
Katja Dolenc
Mladi kristjani darovali kri
Ljubljana - Frančiškovi prijatelji vabijo mlade kristjane v četrtek, 6. novembra, med 7. in 17. uro na krvodajalsko akcijo v Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani, Šlajmerjeva 6. To bo že četrta krvodajalska akcija mladih kristjanov. "Čista resnica je, da krvi primanjkuje. Res je kriza! Zato pridi in pomagaj. Tudi tvoja kri lahko rešuje življenja. Le darovati jo moraš," je zapisano v vabilu na akcijo. Krvodajalec mora biti star nad 18 let. Težak mora biti nad 50 kilogramov in počutiti se mora zdravega. Ob 19.30 pa so krvodajalci vabljeni k maši v kapeli Kliničnega centra v Ljubljani.     J.K
Piše: Mira Delavec
Josipina Urbančič - Turnograjska
XXXIII. del
Lovro Pintarje imel veliko dela v župnišču, zato je prihajal od aprila 1852, zlasti v poletnih mesecih, na Turn le enkrat na teden. Jankota in Fide-lisa je zelo malo učil in to je Josipino skrbelo: "Za bratca se bojim, kako bodeta naredila izpite -skoro polovico časa, se niso učili, kar si nas zapustil. I zdaj pride leto - zidanje! Bog nam pomagaj - če ne bode hudo!" Sredi aprila je prišla na obisk Lokarica in z Josipino sta se učili slovenščino, predvsem lepega izražanja. Poleg tega sta veliko prebirali poezijo in se pogovarjali o Lovru. Vesela je hitela s pisanjem: "Bili smo popoldne malo zunaj - ali zopet kmalo nazaj prišli. Imele sva z Lokarico z,opet slovensko precej dolgo! O Lovro -kak sladko mi je bilo - o veš, kaj sva brale? Glase dornorodne (moja op. to je naslov Lovrove pesniške zbirke)!!! - - Lovro - čuti! - kak ljubo - o kak neskončno drago mi je bilo - saj u tvojih mislih pesmicah biti pri tebi! Lovro - o moj Lovro - kak drago, da sim z njimi zamogla dužaj zleteti - ah k tebi - pri katerom so vedno moje želje - moje hre-
penenje! Ah tvoji glasi - o kaki glasi - za moje ser-ce!! Lovro - o čuti z menoj!"
Po 18. aprilu se ji je zdravje ponovno poslabšalo in obiskal jo je zdravnik Pire, ki ji je predpisal kapljice. Med okrevanjem je brala časopise in se je veselila Lovrovih pisem. "Preljubi moj Lovre! Nima nobeden - še tak sladki mili jezik besedice, da bi zamogla izreči, kako mi u sercu, kad prileti en mili tak željno pričakovani poslanček od tebe, moj Lovričko! Ah vse se pretrese - kakor zemljica
- ki od tamne nočee objeta izdihne radostno, kadar se uzdigne zlato životdatno sončice i jo pozlati z mladimi mili žarki, kakor vehnujoča ratljina -ki tužno svojo glavico obrače u zemljici - ki joj če biti kmalo "krilo" - i pride hladivno sreberna kaplja iz visočine neba u njeno serce - jo uzigne, jo okrepča - jo novimi močmi nada - - ah tak - o sladkejše je u mojem sercu, kadar dobi vesti od svoje duše - ah od tebe, moj Lovro, ki si mi sonce
- rosa - žitje - nebo - ah vse!!" Josipina se je torej vsakega Lovrovega pisma neznansko razvese-
lila. Iz zgoraj navedenega odlomka je lepo razvidno, da je iz pisem črpala lepoto vsega živega in neverjetno moč. Pravkar prebujajoča narava je v njenem mladem srcu povzročala pravo "kipenje" čustev. Vsako pomlad je bila bolj vesela in vsako pomlad jo je bolj očarala lepota narave. V takih trenutkih se njeno pero ni znalo ustaviti. "O Lovro - kaki dan - kaki zrak - kaka zemlja - kake čuda
- kaki glasi - kaka harmonija!!!" Hitela je dalje: "Lovro - vse klije - vse se dviguje - vse oživuje -vse veseli - vse se raduje - - ah objeti od mile spomladi - od "ljubezni" - - ah jaz, ki jo čutim tak nebeško u svojih persih - ki imam več uzroka veseliti se - kakor vsa druga bitja na širnoj zemljici - ah jaz, ki tak sladko čutim, da si ti moj - ah ti - ki si zapopadek vsega moga mišljenja - čutenja - hrepenenja - o jaz moram biti - "sama " - ah moj Lovro - ali čutiš z menoj?!" Njeno bogato izražanje ni značilno samo za pisma, ampak se je kazalo tudi v njenih povesticah, zlasti pri opisih narave.
Tiste dni v mesecu aprilu so na Turnu dobili za takratni čas zanimivo idejo: "Danas sim okrog hodila - meriti gorko vodico - da bi "toplice" - ali bolje "merzlice" naredili. Pa en studene pri gradu
- poznat ti bode - ima le 10°, naša voda u gradu še ne 8°, Bistrica malo čez 6° - i studenček proti Potočaru - pri izviru 11°. Bog ve - ali se bode kaj Zgrela po letu vodka - ak če ne - nič ne bode s toplicami? Naj manj 16° mora imeti vendar voda, da
bi bilo za kopati se! Ah prav želela bi, da bi se napravile toplice, ah za zdravje, krepenje - to je bolje, ko vse lekarije! O to bi bilo krasno po letu! Kaj ne Lovričko!? - Da bi le vodka dosti gorka bila! Kar bi to mene ozdravilo - pokrepilo!" Čez tri dni je dodala: "Lovričko, govoriš o toplicah. Ali bo-demo zmogli napraviti jih ali ne - Bog ve! Čas je še zdaj, da premislimo! Morebiti vendar vodka, ak bi tekla po soncu, preden se zbira u "tombič moramo vendar doseže gorkoto, da bodemo mogli se kopati u njej. Pred kaki 4 ali 5 leti je bilo le vse pripravljeno za toplice, mesto le zbrano, le skopano, i po tom je bojazen matke, da bi kdo od nas ne "utonil", zopet vse pustila tako. " Josipina in njena dva brata so se kasneje zelo radi kopali, vendar sta enkrat Janko in Fidelis zelo zbolela, zato mati ni dovolila več kopanja. Josipina se je čez poletje včasih še kopala, vendar se je njena mati vedno razburjala, zato jo je Josipina kasneje ubogala.
V tem času se je moral Lovro veliko učiti, saj je imel zadnje rigoroze. Od strica lena je pisala Jo-sipini, da mora omejiti pisanje Lovru, ker se mora on učiti in nima več toliko časa za pisanje pisem. Josipino je to malo zbodlo, vendar je razumela dobre želje "tete". Prišla je namreč novica, da Lovro zadnjega rigoroza ni najbolje opravil. Vzrok naj bi bilo prekomerno pisanje pisem Josi-pini. Ljudje so ga opravljali zaradi slabo opravljenega rigoroza, njemu pa mu ni bilo všeč.
Privezana na vrhu Viševnika
Mislim, da sem letošnje pohodništvo v gore zaključila. Ugotovila sem, da me dvatisočaki prej prestrašijo kot navdušijo, prekrasen razgled pa mi povzroči vrtoglavico.
Pokljuka - S pohodniki društva upokojencev Slovenski Javornik - Koroška Bela sem se tokrat podala na enega njihovih tedenskih pohodov. Vsako sredo se zberejo pred kulturnim domom na Slovenskem Javorniku. Vztrajno delujejo že od leta 1995 in na leto opravijo okoli štirideset, petdeset pohodov. Povprečno se udeležuje pohodov osemindvajset ljudi, na seznamu pa jih je čez petinštirideset. Predsednik društva Ivan Borštnik pravi, da je njihov namen "zdrava rekreacija z gibanjem v naravi". Pomembno je tudi prijetno druženje in dobra volja, ki je skupini ne manjka. Pohodi so organizirani tako, da jih zmorejo tudi tisti, ki imajo manj kondicije ali so starejši. Pri izbiri programa pohodov pa si pomagajo z literaturo, namenskimi zemljevidi in izkušnjami posameznikov. Med njimi najdemo tako gospodinje kot ljudi, ki se spoznajo na alpinizem.
Oktobrski sneg na Pokljuki
Tokrat so se člani pohodniške sekcije razdelili v dve skupini. Druga skupina, kakih deset, se je v sončnem jutru odpravila na Viševnik.
Spet nisem vedela, kam in v kaj se podajam. Zadnje čase povsod "rinem" v težave. Viševnik je eden najvišjih vrhov v grebenu, ki ločuje Pokljuško planoto od doline Krme. Če kdo omeni Pokljuko, to potem pomeni zame ravnino oziroma večji del. Skoraj povsod lahko prideš z osebnim avtomobilom, predstavlja številna izhodišča za vzpone, primeren prostor za novoletna praznovanja, gobarjem pa raj na zemlji - če se ne izgubijo v prostranih pokljuških gozdovih. Zanašala pa sem se tudi na to, da grem z upokojenci, ki z naprezanjem zagotovo ne bodo preti-
ravali. Kako sem se uštela! Pa ne zaradi pretiravanja, njim takle vzpon na Viševnik pomeni "malo malico".
Vzpon smo začeli z Rudnega polja, izpred vojašnice. Začetek je bil dober. No, pa le ni bilo vse tako enostavno. Za vsakim ovinkom je sledil nov ovinek, za vsakim vzponom še višji vzpon. Najhuje je bilo, da je bil vrh Viševnika viden in tako sem kar naprej ponavljala: "A tja moram priti? Joj, to je pa še daleč."
Med pohodniki imajo zvestega in marljivega člana, ljubitelja narave in gora Mirka Podgorška, ki je bil letos že petdesetkrat na Triglavu. Z zkušnjami je prišel prav pohodnikom, predvsem pa meni.
Razpoloženi in hodni
Upokojenci so jo s takim tempom "rajžali" navkreber, da sem ostajala brez sape. Hodni so bili bolj kot skupina srednješolcev, ki ima trikrat ali dvakrat tedensko obvezno telovadbo.
Gledala sem predse, poslušala Jožeta, ki je glasno razglabljal o lepoti macesna, smrek in se spraševal, ali je v višjem delu pot kaj poledenela.
Ko smo kake pol ure "grizli kolena", smo prišli do odprte točke, kjer bi v lepem vremenu lahko videli marsikaj. Pa o soncu z Rudnega polja ni bilo ne duha ne sluha. Oblačnost se je stopnjevala, veter je bril močneje, zrak je postajal bolj rezek. Mene pa se je loteval strah. Do vrha bom že prilezla, sem razmišljala. Kot vedno, pa sem se že na pol poti navzgor začela ubadati z vprašanjem sestopa. Kako bom šla, hudiča, navzdol? Nerodna, kakor sem, prestopati se ne znam, pot pa je bila strma in ledena. Malo pod vrhom sem našla zavetje ob skali, rekla Jožetu, naj gre naprej, ker jaz ne grem nikamor več.
Sneg in megla jim nista vzela dobre volje. Vrh je bil osvojen.
Ko gre na rajžo pohodniška sekcija društva upokojencev Slovenski Javornik - Koroška Bela, potem z njimi ni šale.
Jože načeloma ni ugovarjal, ni pa mogel iz svoje kože: nekaj časa mi je poetsko razlagal, kje smo, naj že malo pogledam okoli sebe in kako bi bil lep razgled ob lepem vremenu, potem pa je ugotovil, da nisem ravno razpoložena za moško "žvrgolenje" na dva tisoč metrih, češ "kako krasna je narava okoli mene", ker me je začela grabiti panika.
Vrvna rešitev
Nekaj metrov pred menoj so prvi dosegli vrh. Še stalni spremljevalec tovrstnih vzponov (mislim, da sem si prav zapomnila njegovo ime) Lino, štirinožec je pustil svoj pasji podpis na vrhu gore, pa da ga jaz ne bi? Noben me ni spraševal, samo videla sem, kako je prišel Mirko do mene, me navezal na "živo rumen štrik", mi ni pustil, da bi sploh kaj pametovala in že sem bila na vrhu. Brez sape, panična, komaj sem
dihala, noge so se mi tresle in s solzami v očeh sem dojela, da bom paniko premagala, če se bom z njo spopadla. Seveda, na pravi način. Zaradi močnega vetra, in megle, ki se je spuščala, smo se na vrhu samo fotografirali, potem pa obrnili. Pozabila sem na utrujenost, na lakoto, smrkav nos, samo pod noge sem gledala. Bila sem presenečena, saj sem ob Mirkovih navodilih, kako in kam naj stopim, ugotovila, da sestop pravzaprav ni bil tako težak, kot se mi je zdel najprej. Ni mi bilo žal, da sem spoznala Viševnik (skoraj) pozimi. Naučila sem se veliko, spoznala pa sem, da se bom v zvezi z gorami še veliko učila. Upam le, da bodo "bodoči učitelji" imeli z menoj vsaj polovico potrpljenja, kot ga je imela skupina osmih ( in kuža) s skupinske fotografije z vrha meglenega Viševnika.
Alenka Brun
Prizemljeni s Či gongom
Ljubljana - V četrtek, 6. novembra, se bo v Osnovni šoli Prežihov Voranc na Prežihovi 8 v Ljubljani ob 19.30 začela vadba notranjega Ci gonga, stare kitajske veščine, ki zmanjšuje vplive vsakdanjega stresa. S preprostimi in zelo učinkovitimi vajami se poveča pretok zdravilne energije v telesu, ki odpravlja blokade in človeka prizemlji. Znamenja neprizemljenosti so pomanjkanje vitalnosti, šibek imunski sistem, slabokrvnost, zmeda, nesposobnost funkcionirati v stresnih situacijah in plavanje v oblakih. Vadba Či gonga omogoča, da človek postopno spusti energijo navzdol in ustvari močno korenino, ki upočasnjuje procese staranja, preprečuje bolezni in poškodbe, zmanjša vplive stresa, okrepi koncentracijo in izboljša mentalno jasnost. Vadba notranjega Či gonga, ki jo vodi Anita Kejžar Škulj, fizioterapevtka in učenka šole energijskega zdravljenja znane Barbare Brennan iz Londona, je sestavljena iz treh modulov po tri mesece (12 vadb po uro in pol). Prvi modul zajema odpiranje sklepov, energijskih vrat telesa, meditacijo, dihanje in uravnovešanje čaker. Cena modula je 27.000, študentje imajo dodaten 10-odstotni popust, prijave na tel 051 307 668 ali na naslov anitakejzar@siol.net. Katja Dolenc
Noč čarovnic ali večer vseh svetih
Hallovveen postaja tudi pri nas priljubljen praznik. Prvotno to ni bil praznik čarovnic, ampak keltski praznik mrtvih.
Vse se je pravzaprav začelo s keltskim novim letom, ki so ga praznovali 31. oktobra in je bil obenem tudi praznik mrtvih. Zanje je ta čas predstavljal začetek mraza, pomanjkanja in teme, v katerem so, tako kot pri verovanju večine indoevropskih narodov, od pradavnine naprej vladali strahovi, duhovi in smrt. Na ta dan so pri Keltih praznovale tudi vile, ki so ves čas praznika imele tudi nadzor nad dogajanjem. Potem so odšle in se vrnile šele 1. maja. Za ljudi je bil ta čas zelo nevaren, saj so verjeli, da vile in škratje ugrabljajo ljudi in da naokoli letajo tudi čarovnice. Vse je bilo potrebno pomiriti, zato so izvajali tako imenovano simpatično magijo, s katero so želeli obdržati pri življenju Sonce: kurili so kresove, skakali čeznje in skoznje vodili živino, na kresovih naj bi se sežigale tudi čarovnice. Preoblekli so se v duhove, čarovnice, čarovnike, hudičke in demone, pa tudi vile in med seboj uprizarjali preganjanje temnih sil. S prihodom krščanstva se je keltski praznik mrtvih spremenil v anglosaksonski hallovveen, ki je pravzaprav skrajšava iz Ali Hallovv Even - Večer vseh svetih - in je torej praznik Vseh svetih in ne mrtvih v tem smislu kot sicer poznamo halovveen - kot noč čarovnic. Vendar, navada je železna srajca, in tako je tudi ta poganski praznik ljudstva, podobno kot marsikateri drugi, povozil napore krščanstva, da bi s svojimi prazniki zabrisal poganske sledi in jim prekril moč. In tako je danes marsikje hallovveen pravzaprav praznik čarovnic.
Katja Dolenc
Buča kot vir življenja
V preteklih dneh je ob prazniku čarovnic - halloweenu tudi Gorenjsko preplavila "bučomanija", saj so se nam buče smejale ali pa nas strašile z okenskih polic, izpred hiš ali pa kar ob cesti.
Vesela, a zopet zahodna navada, ki postaja vse bolj priljubljena tudi pri nas, ima v sebi pomembno simboliko, ki pa je ob tolikšni komercializaciji, kakršni smo priča v zadnjih desetletjih predvsem na zahodu, podobno kot ostali "trgovski" prazniki zgubila prvotni pomen. Kot je zapisano v Chevalier-Gheerbrantovem Slovarju simbolov je bila namreč buča za številna ljudstva simbol obilja in plodnosti. Nekatera ljudstva, kakor na primer prebivalci severnega Laosa, so verjela, da so se celo rodili iz buč. Na Tajskem buče niso bile zemeljski sad, ampak nebeški, saj so predstavljale prave rogove izobilja. V njih so bili poleg ljudi vseh vrst tudi vse vrste riža in priročniki tajnih ved.
Buča je tudi simbol izvira življenja, pa tudi simbol rege-
Simpatične buče imajo tudi velik pomen - prinašajo plodnost in obilje.
neracjje, zato so taoisti iz nje naredili simbol in hrano nesmrtnosti. Buče so rasle na Otočju nesmrtnih in so omogočale dostop do teh otokov ali vzpon v nebo. Prav zato jedo
taoisti bučne peške kot hrano nesmrtnosti ob pomladnem ena-konočju, torej v času obnove in
začetku prevlade yanga. Bučna semena so kot simbol pameti uživali tudi v Afriki. Kot simbol nesmrtnosti so si bučo za svoj simbol izbrale tudi različne lože tajnih družb.
Buča pa je tudi simbol enosti, povezanosti neba in zemlje. V stari Kitajski se je obred povezovanja ženina in neveste izvajal tako, da sta oba mladoporočenca pila iz dveh polovic buče. Včasih se je namreč tudi verjelo, da je buča podoba celotnega človeškega telesa in sveta v njegovi celoti. Zgrajena iz dveh polovic polobel, ki sta bili združeni v eno, je predstavljala posodo, v kateri je eliksir življenja.
Katja Dolenc
Aktivacija DNK
Ljubljana - V soboto, 15. novembra, bo ob 15.00 uri v My chi centru na Celovški 291 v Ljubljani predstavitev aktivacje DNK, ki jo bo vodila Mirjana Gračan, pooblaščena praktikantica aktivacij DNK. Po uvodnem predavanju, v katerem bo predstavila tehnike, ki prihajajo iz Kalifornije, bo potekala prva aktivacija DNK.
V vsaki človeški celici se nahajajo uspavani in neizkoriščeni potenciali, ki samo čakajo, da jih prebudimo in prenesemo v našo tridimenzionalno stvarnost. To lahko naredimo z nizom postopkov aktivacije genetske kode na molekuli DNK. Če ste že naredili prve aktivacije DNK, je sedaj priložnost, da nadaljujete s temi zanimivimi in inspirativnimi tehnikami, ki človeku pomagajo doseči uspeh v življenju, izboljšati zdravje in ustvariti osebno srečo. Več informacij o aktivaciji in o centru My chi lahko dobite po tel. 041/410-176 (Tina), info@mychi.biz ter spletni strani www.mychi.biz.
Katja Dolenc
Osnove Feng Shuija
Ljubljana - Na osnovni šoli Miška Kranjca v Dravljah se bo v sredo, 5. novembra, začel ciklus brezplačnih predavanj o Feng Shuiju, ki bodo potekala vsako sredo ob 18.00 uri vse do 18. junija. Mirza Tcrtimehič, inž. Feg Shuija in svetovalec bo udeležence seznanil z osnovami principa Jin in Jang ter njunimi petimi pretoki, osebnega Feng Shuija, Bagya mrežo, osmerokotnikom, pomočjo štirih živali in podobnim. Informacije po telefonu 04-76-571 in 01-50 71-856.
Katja Dolenc
Mavrična sobota
Ljubljana - V soboto, 8. novembra, bo na osnovni šoli Mirana Jarca na Ipavčevi 1 v Bežigradu potekala celodnevna Mavrična sobota, na kateri bodo sodelovali različni slovenski predstavniki s področja duhovnosti, ki bodo predstavili svoje delo različnih novodobnih smeri, metod, tehnik in poti, ki vodijo k višanju človeške zavesti, naravnemu zdravljenju in aktivaciji spečih človeških potencialov. Katja Dolenc
Smučarjem izzivov ne manjka
Čeprav v letošnji zimi na sporedu ni ne svetovnih prvenstev ne olimpijskih iger, so si v najmočnejših slovenskih alpskih smučarskih reprezentancah zastavili veliko pomembnih nalog, ena prvih za večino pa je, da izboljšajo štartne številke - Olimpijske igre v Torinu 2006 izziv že to zimo.
Ljubljana, Kranj - Kljub temu da se je z ledeniško tekmo že prejšnji konec tedna uradno začela letošnja smučarska sezona tekem svetovnega pokala, pa večina naših smučarjev in smučark letos še ni okusila tekmovalnih izzivov. Minuli teden so se zbrali na skupnem druženju v trgovini Hervis v City Parku v Ljubljani, kjer so tako dekleta kot fantje in njihovi trenerji poudarili, da jim lanski, večinoma slabi rezultati, niso vzeli poguma in da so se na novo zimo skrbno pripravili.
"Skupaj si želimo, da bi bila letošnja zima za nas boljša od lanske in rezultati na prvi vele-slalomski tekmi nam za to dajejo upanje. Tekmovalci si zagotovo želijo uresničiti vsak svoje cilje, dolžnost Smučarske zveze pa je, da jim za to zagotovi pogoje," je na priložnostni tiskovni konferenci poudaril direktor SZS Jaro Kalan in se za sodelovanje zahvalil vsem sponzorjem, ki sodelujejo z našimi smučarji. Seveda je bil pred novo zimo zadovoljen tudi direktor alpskega smučarskega sklada Tone Vogrinec, saj je podpisal podaljšanje pogodbe z generalnim sponzorjem alpskih smučarskih reprezentanc Kumho Tyres ter novo pogodbo z opremljevalcem z vozili Ford, Summit motors Ljubljana, d.o.o..
Kot je poudaril direktor alpskih disciplin Klemen Bergant, je v primerjavi z zadnjo zimo letos tako v moški kot ženski ekipi prišlo do kar dosti sprememb.
na srečo pa so tako tekmovalci kot tekmovalke pred novo sezono zdravi in tudi poškodbe trenutno niso ovira za dobro delo.
Mlade, a pogumne
Znano je že, da je naša ženska reprezentanca novo zimo pričakala precej pomlajena, saj so se za zaključek tekmovalne kariere odločile Špela Pretnar, Alenka Dovžan, Nataša Bokal in Špela Bračun, tako da od nekdanje ekipe "vražjih" Slovenk ostaja v reprezentanci le še Vrhničanka Mojca Suhadolc. Mojca bo
Maribor bo poleg tekmovanja za Zlato lisico, ki bo na sporedu 24. in 25. januarja 2004, gostil tudi mladinsko svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, ki bo na sporedu med 11. in 15. februarjem drugo leto.
Lea Dabič
tako prvo ime med našimi dekleti v hitrih disciplinah, prvo ime med slalomistkami pa bo Lea Dabič iz Bohinjske Bistrice (SK Bled). "Na koncu lanske sezone sem hudo padla na glavo in imela nato kar nekaj težav, od avgusta naprej pa že normalno treniram. Zame je vodilno mesto v naši slalomski ekipi izziv in upam, da bom kdaj na tekmah tudi zmagala," zimo optimistično pričakuje simpatična 22-letna Gorenjka. Leini rezultati pa bodo gotovo izziv tudi mlajšima v reprezentanci Ani
Tudi to zimo Pokal Loka
Škofja Loka - Konec prejšnjega meseca so se na prvi seji zbrali člani organizacijskega odbora Pokala Loka. V tej zimi, od 6. do 8. februarja 2004, bo namreč Smučarski klub Alpetour organizator 29. Pokala Loka. Kot je povedal predsednik OK Pokala Loka Janez Šter, so se priprave na največje otroško smučarsko tekmovanje pri nas že začele, podpisane pa so tudi že prve sponzorske pogodbe. Tako bo glavni sponzor tekmovanja Zavarovalnica Triglav. Organizatorji bodo te dni smučarskim zvezam poslali tudi razpis za tekmovanje, seveda pa tudi tokrat pričakujejo udeležbo okoli tristo smučarjev iz okoli petindvajsetih držav. V.S.
Drev (SK Velenje) in Ani Ko-bal (SK Radovljica), svojo mesto med smučarkami v hitrih disciplinah pa si bo najprej prek tekem evropskega pokala, nato pa tudi v svetovnem pokalu skušala zagotoviti komaj 18-letna Urška Rabič iz Mojstrane (ASK Kranjska Gora).
Seveda pa ljubitelji smučanja v novi zimi veliko pričakujejo tudi od dvajsetletne Črnjanke Tine Maze, ki je v sezono startala s četrtim mestom. "Kar vesela sem, da na prvi veleslalom-ski tekmi nisem zmagala tako kot lani, saj ta zmaga zame ni pomenila uspešnega nadaljevanja sezone. Upam, da letošnje četrto mesto pomeni, da so pred menoj še boljše uvrstitve," je smeje povedala Korošica, ki si podobno kot druga naša dekleta želi izkazati zlasti na domači tekmi, saj bo Maribor med 24. in 25. januarjem znova gostil najboljše slalomistke in velesla-lomistke sveta.
Za dekleta bodo v letošnji zimi skrbeli vodja ženskih reprezentanc Rasto Ažnoh, trenerja Janez Slivnik in Tomaž Kosta-njevec ter kondicijski trener Andrea Massi.
Gorenjci vse hitrejši
Precej izzivov pa imajo pred novo zimo tudi trenerji in člani naše moške smučarske reprezentance. Ekipo za slalom, v kateri so izkušeni Jure Košir (ASK Kranjska Gora), Mitja Kune, Drago Grubelnik in Rene Mlekuž, je letos prevzel trener Pavel Grašič iz Dupelj, kot je povedal, pa so fantje dobro trenirali, imeli so tudi veliko sreče pri izbiri terminov in krajev treningov, tako da na zadnje
43. Pokal Vitranc bo to zimo na sporedu 28. in 29. februarja, lahko pa se zgodi, da bo to tudi zadnjič, saj so pri Mednarodni smučarski zvezi organizacijo naslednjih tekmovanj pogojih z izgradnjo nove sedežnice.
priprave na Finsko 8. novembra odhajajo dobro razpoloženi. Fantje v ekipi se dobro razumejo, prvi cilj večine pa je izboljšati štartne številke in nato poseči tudi po čim višjih mestih.
Naša smučarska reprezentanca je pred sezono pripravljena na nove izzive.
Kot je poudaril Jure Košir, je pred novo sezono sicer razmišljal o zaključku tekmovalne kariere, na koncu pa se je odločil, da se resno pripravi za zimo in najel tudi svojega osebnega kondicijskega trenerja.
Pod vodstvom trenerja Urbana Planinska se je na zimo pripravljala ekipa slalomistov in veleslalomistov, ki jo letos sestavljajo Mitja Dragšič, Aleš
Seveda se bom poskušal posebej potruditi na domači tekmi v Kranjsko Gori," je povedal 22-letni Kranjskogorec, kije lansko zimo končal kot tretji v slalomski razvrstitvi evropskega pokala. Tudi Mitja Valenčič iz Spodnjega Brnika ima cilj uvrščati se za točke svetovnega pokala, kot je povedal, pa si želi, da bi se na koncu sezone uvrstil na finalno slalomsko tekmo svetovnega pokala.
Največ Gorenjcev pa je v tej sezoni v ekipi za hitre discipline, saj se bodo za točke svetovnega pokala potegovali Radov-
PLEZANJE
ljičana Grega Šparovec (SD Jesenice) in Jernej Reberšak
(SK Radovljica) ter Tržičan Andrej Jerman (SK Tržič). V ekipi štirih je še Mariborčan Peter Pen, kot je povedal trener Jože Gazvoda, pa ekipa že težko čaka prvih tekem, saj so dobro trenirali in tudi težav s poškodbami fantje nimajo več. Tako je bil nasmejan zlasti povratnik v ekipi Jernej Reberšak, ki mu je huda poškodba pred dvema letoma onemogočila nastopanje kar v dveh sezonah.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Jernej Reberšak
Gorza, Bernard Vajdič, Miha Malus ter Gorenjca Mitja Valenčič (ASK Triglav) in Andrej Šporn (ASK Kranjska Gora). "Trenutno sem dobro pripravljen in želim si, da bi se kdaj uvrstil med prvo trideseterico.
Lucija Franko za las zgrešila finale
Valence - V soboto se je končala letošnja sedma tekma svetovnega pokala. Naša ekipa je ponovno ostala brez finala, vendar pa se mu je zelo približala Lucija Franko, ki je z 10. mestom dosegla svoj najboljši rezultat doslej. Pri fantih so naši ostali tudi brez polfinala in lahko samo upajo, da jim bo na domači steni v Kranju šlo bolje od rok in nog. Sicer pa je v finalu Avstrijka Eiter ponovno ugnala Sar-kanvjevo, pri moških pa je bil spet na vrhu Chabot. Karavana se bo sedaj preselila v tradicionalno preizkušnjo k nam v Kranj, kjer bo tekma od 14. do 16. novembra. Rezultati iz Valence: - ženske: 1. A. Eiter (AUT), 2. M. Sarkany (BEL), 3. S. Levet (FRA), 10. L. Franko, 12. K. Vidmar, 13. M. Vidmar, 17. M. Čutar (vse SLO); moški: 1. A. Chabot (FRA), 2. E. Ovčinikov (RUS), 3. R. Puigblanque (ESP), 33. M. Sova, 35. T. Valjavec (K. Bečan in B. Rant sta končala na koncu razpredelnice). T.Č.
KOŠARKA
LIPA Ajdovščina To
) AjdbvSftina, Tel, 05/36 61 011
, DVOKK i /I MONOj
ira LIPA
W=D POHIŠTVO
prodajnu akcija * od 3.11. do 15.11.2003
KUHINJE
od 10% do 15%
dodatnega popusta
JEDILNICE, DNEVNE SOBE, STOLI m MIZE od 15% do 20%
dodatnega popusta
ELEKTRIČNI APARATI
nekaterih blagovnih znamk dodatni 5% popust
Obiščite nas na i jubljanskern pohištvenem sejmu (hala 8) od 3.11. do 9.11.2003
Saloni pohištva:
ZEMOINIO Vipava, 05 368 7033 LJUBLJANA Pražakova 4, 01 439 8480 CELJE Bežigrajska 7, 03 491 6370 KRANJ Šuccva 23 (Dolnov), 04 234 3890 MARIBOR Titova cesta 49, 02 320 3610 KOPER Ferarska 8, 05 631 0074
Pooblaščeni trgovci:
TRILES Ljubljana Tržaška 337
ACROIM Jesenice Titova 53/b
TERMOTEHNIKA Novo mesto Mlinarska pot 17
BAIMS Črnomelj poslovna cona Majer 4
FINANOER Murska Sobota Obrtna ulica 11
NOVI DOM Šempeter pri Gorici C. goriške fronte 81 /a
Zmagi Triglava in Heliosa
Kranj, Domžale - Konec tedna so košarkarji v 1. SKL odigrali 6. krog. Ekipa kranjskega Triglava je doma gostila Elektro in brez težav zmagala z 90:79 (62:48, 45:31, 29:13). Tudi košarkarji Heliosa so doma slavili, saj so premagali ekipo Zagorje Banka Zasavje z 99:88 (75:67, 55:43, 37:14). Na lestvici sedaj vodi Helios z 11 točkami, ekipa Triglava pa je 9 točkami četrta. V.S.
Ra n i n
OGNJIŠČE
RADIO PRIJAZNIH LJUDI
Šolarji so spet med nami. Vsi ne nosijo rumenih rutic. Popočitniška razigranost nima meja. Previdno, dragi voznik!
Dragi šolar, drži se pločnika.
Z nogami.
In zapomni si te tri besede: Bim-bam-bom.
Srečno pot v šolo ti želimo ob 7.15.
bht>://radlo.ognJlsce.sl
V reprezentanci prvič tudi David Rodman
Na pripravah pred turnirjem v drugem krogu Euro Ice Hockey Challenga ta konec tedna v Franciji se bo danes na Bledu zbrala naša članska hokejska reprezentanca, v njej pa je na povabilo selektorja Karija Savolainena prvič
tudi 20-letni David Rodman iz Rodin.
ODBOJKA
Bled - Minuli konec tedna na Gorenjskem ni bilo članskih moških tekem, so pa zato igrali hokejisti v mlajših kategorijah in ženske, ki se že od prejšnjega meseca merijo za točke državnega prvenstva.
V petek sta bili na sporedu tudi dve tekmi Mednarodne hokejske lige. Ekipa Acroni Jesenic je gostovala v madžarskem Dunauvarosu pri moštvu DAC-a in zabeležila še en poraz. Odločilne so bile že prve minute uvodnega dela tekme, ko so domačini povedli kar s 3:0, na koncu pa je bil rezultat 5:2 (3:1, 1:0, 1:0). Za Jeseničane sta zadela Aleš Kranjc in Boris Pretnar. Poljska ekipa Tychy je doma s 6:3 premagala ekipo Albe. Na lestvici MHL tako sedaj vodi ekipa Podhal z 18 točkami in devetimi tekmami, ekipa Unie je s 16 točkami in šestimi tekmami druga, ekipa slovenskih državnih prvakov pa je s 13 točkami in petimi tekmami tretja. Na 7. mestu je Slavija M Optima s petimi točkami in petimi odigrani tekmami, prav toliko tekem pa so odigrali hokejisti Acroni Jesenic, ki so na os-
HOKEJ V DVORANI
me m mestu s 4 točkami. Zadnja je na devetem mestu Alba s 3 točkami. Tekmovanje v MHL se bo nadaljevalo prihodnji teden, 12. novembra, ko bo na Jesenicah slovenski obračun med ekipama Acronija in ZM Olimpijo, Slavija M Optima pa bo gostovala pri Albi.
Odmor med tekmovanjem bo namenjen reprezentančnim tekmam, naša članska hokejska reprezentanca pa se bo konec tedna udeležila turnirja drugega kroga Euro Ice Hockey Challenga v francoskem Brianconu, ker bo v petek igra z ekipo Francije, v soboto z reprezentanco Avstrije, v nedeljo pa še z reprezentanco Italije.
Tako sta selektor Kari Savola-inen in trener Matjaž Kopitar prejšnji teden na reprezentančne priprave, ki se danes začenjajo na Bledu, povabila 22 igralcev, med katerimi je prvič tudi David Rodman, dvajsetletni mlajši brat Marcela Rodmana. Medtem ko Marcel letos igra v ekipi KEV Krefeld Penguine v Nemčiji, pa je David član moštva EHC Black Wings iz Linza. Brata iz Rodin sta skupaj že ig-
Po štirih kolih v vodstvu Beljačani
Jesenice - Prejšnji konec tedna je v Leobnu potekal drugi turnir letošnje mednarodne lige v hokeju v dvorani. Udeležili sta se ga tudi ekipe Spiders DeVValt Škofja Loka in FBC Thunder Jesenice. Ločani so najprej s 6:3 izgubili proti ekipi VVikings Zeli am See, nato pa so bili s 7:2 boljši od ekipe SU VViener FV. Jeseničani pa so najprej s 5:1 premagali domačo ekipo 1BC Leoben, nato pa so bili z 2:4 boljši od ekipe KAC-ja. Na lestvici vodi ekipa Villach Flayers.
Tokrat je bila v mednarodni ligi prosta ekipa InSport Canadien Žiri, ki pa bo ta konec tedna organizator drugega turnirja domačega državnega prvenstva v hokeju v dvorani. Na prvem tekmovanju 10. oktobra je ekipa Spiders Škofja Loka s 4:3 po podaljšku premagala FBK Jesenice, ekipa InSport Canadien Žiri je bila s 5:3 boljša od ekipe FBK Borovnica, ekipa FBK Thunder Jesenice je z 2:6 izgubila z ekipo Spiders Škofja Loka, ekipa FBK Borovnica pa je z 1:5 izgubila z ekipo FBK Jesenice. Pari sobotnega tekmovanja pa so: FBK Jesenice - InSport Canadien Žiri, Spiders Škofja Loka -FBK Borovnica, FBK Thunder Jesenice - FBK Jesenice in InSport Canadien Žiri - Spiders Škofja Loka. V.S.
NOGOMET
Nov poraz Kranjčanov
Kranj - Tudi nogometaši so praznični konec tedna preživeli delovno. V ligi Si.mobil so odigrali 14. krog. Ekipa Domžal je doma gostila Primorje in igrala neodločeno 0:0. Na lestvici z 28 točkami vodi ekipa Maribora Pivovarne Laško, ekipa Domžal pa je s 16 točkami deveta.
V 2.SNL je ekipa Supernove Triglava gostovala pri Izoli Argeti in izgubila s 3:1 (2:1). Na lestvici s 35 točkami vodi Rudar, ekipa Supernove Triglava pa je s 15 točkami deveta.
Nogometaši v 3.SNL - center so odigrali 13. krog. Rezultati: Kalcer Radomlje - Avtodebevc Dob 1:2 (0:2), Britof - Kamnik 1:1 (1:1), Šenčur Protect GL - Zarica Rondo Nautilus 1:0 (0:0), Alpina Žiri - Slovan 1:4 (0:1), Radio Krka - Jezero Medvode 2:1 (1:0), Ve-lesovo - Bled Slaščičarna Šmon 0:0, Factor - Jesenice 0:0 (4:0). Na lestvici vodi Factor z 39 točkami.
V 1. gorenjski ligi so nogometaši odigrali 13. krog. Rezultati: Naklo - Preddvor 1:2, Ločan - Bohinj 2:3, Visoko - Polet 2:1, Bitnje - Hrastje 2:3, Železniki - Lesce 3:1. Na lestvici vodi ekipa Bohinja z 31 točkami. Rezultati 10. kroga v 2. gorenjski ligi. Trboje - Podbrez-je 0:5, Kondor - Podgorje 4:2, Kranjska Gora - Sava 1:5. Na lestvici vodi ekipa Save, ki je s 26 točkami jesenski prvak. V.S.
MALI NOGOMET
Ekipa Lipe malonogometni prvak
Radovljica - Prejšnji mesec se je končala letošnja liga v malem nogometu, ki jo je Športna zveza Radovljica organizirala že 27. leto. Letos je v spomladanskem in jesenskem delu v štirih članskih ligah nastopalo 34 ekip, prvič pa je bila na uradnem sporedu tudi mladinska liga, v kateri je moči merilo 8 ekip. V A ligi je zmagala ekipa Lipe pred ekipo Iskra Instrumenti in Club Caffe, v B ligi je bila najboljša ekipa SD Ribno, v C ligi ekipa B 52, v D ligi pa ekipa Pegaz. V konkurenci mladih do 16 let je slavilo moštvo ekipe Red star Be-
gunje.
V.S.
David Rodman bo prvič zaigral za člansko reprezentanco.
rala v mlajših selekcijah, tokrat pa bosta prvič skupaj nastopila tudi za člansko reprezentanco Slovenije, v kateri pa tokrat ne bo Tomaža Razingarja in Elvisa Bešlagiča, ki imata obveznosti v svojih klubih, ter Dejana Kon-treca in Nika Zupančiča. Tako naj bi se danes na Bledu zbrali: vratarja Gaber Glavič in Robert Kristan ter igralci: Blaž Klinar, Aleš Kranjc, Mitja So-tlar, Uroš Vidmar, Grega Por, Boris Pretnar in Dejan Vari (vsi Acroni Jesenice), Robert Ciglenečki, Boštjan Groznik, Jurij Goličič, Peter Rožič, Mitja Sivic, Edo Terglav (vsi ZM Olimpija), Mitja Robar (Maribor), Miha ReboU (Che-mopetrol Litvinov, Češ.), Ivo Jan (Graz, Aus.), Gregor Pol-ončič (Trinec, Češ.), Tomaž
ROKOMET_
Prva zmaga Alplesa, poraz Ločank
Kranj - Zaradi praznikov je bil tokratni rokometni konec tedna okrnjen. Igrale so le ro-kometašice v prvi ligi in drugo-ligaši.
Ker žensko rokometno reprezentanco čaka v naslednjem mesecu nastop na SP na Hrvaškem, se hiti s prvim delom prvenstva. Polovico tekem so odigrali med tednom, v soboto pa sta bili odigrani dve tekmi v prvi ženski rokometni ligi. Edini gorenjski prvoligaš, Loka kava Jelovica, je gostila Celjan-ke in nepričakovano klonila v domači dvorani. V izenačeni tekmi, prvi polčas se je končal neodločeno, so varovanke Milje Tomšič v nadaljevanju zaigrale slabše in na koncu izgubile s šestimi goli razlike.
Bolj uspešni so bili drugoli-gaši. Novinci iz Železnikov so bili že nekajkrat blizu točki, tokrat pa so prvič zmagali. Njihova žrtev so bili Radgončani. Odlično so se odrezali tudi Cerkljanci, ki se iz Izole vračajo z dvema točkama. Edini, ki v tem krogu niso osvojili točke, so Radovljičani, ki so morali čestitati Dobovi.
Rezultati: 1. liga ženske: Loka kava Jelovica - Celeia Celje 24 - 30; Gramiz Kočevje - Olimpija 28 - 34; 2. liga - moški: Šmartno 99 - Ajdovščina 30 - 28; Alples - Arcont Radgona 32 - 30; Radeče - Grča Kočevje 21 - 21; Atom Krško -Drava 31 - 24; Dobova - Radovljica 29 - 26; Izola - Cerklje 26 - 29. M.D.
Vnuk (Feldkirch, Avs.) ter brata Marcel Rodman (KEV Krefeld Penguine, Nem.) in David Rodman (EHC Black Wings, Avs.).
Poleg članske reprezentance ta teden nastop na močnem mednarodnem turnirju v Telfsu v Avstriji čaka tudi našo mladinsko reprezentanco do 20 let, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo divizije I., ki bo od 14. do 20. decembra v Berlinu. Naši mladi upi, ki bodo nastopili pod vodstvom trenerja Gorazda Hi-tija, se bodo jutri, na turnirju najprej pomerili z reprezentanco Avstrije, v četrtek z reprezentanco Italije in v petek z reprezentanco Francije.
Na svetovno prvenstvo mladinskih reprezentanc do 18 let, ki bo sicer šele konec marca in v začetku aprila drugo leto v Amstettnu v Avstriji, pa se že pripravlja tudi naša reprezentanca U - 18, ki jo po novem vodita direktor Jure Ahačič in glavni trener Gorazd Drinovec, oba iz HK Triglav Kranj.
Vilma Stanovnik
Obe gorenjski prvoligaški ekipi uspešni
Bled - V petem krogu 1. državne odbojkarske lige sta oba gorenjska predstavnika zmagala. Državni prvaki iz Kamnika so gostovali na Ravnah, za zmago pa so potrebovali štiri nize: Fužinar Metal Ravne : Calcit 1:3 (-17, 23, -19, -20). Uspešni pa so bili tudi Blej-ci, ki tokrat niso imeli veliko težav z gosti iz Murske Sobote, ki so še enkrat potrdili, da so letos med najresnejšimi kandidati /a izpad iz prvoligaške družbe: LIP Bled : Pomurje-Galex-Regal 3:0 (16, 18, 16). Na vrhu tabele, še brez poraza, je Šoštanj Topolšica. Odbojkarji Calcita so na 3. mestu s samo točko zaostanka. Odbojkarji LIP Bleda so ob dveh zmagah in treh porazih trenutno na 7. mestu.
V ženski konkurenci 1. DOL - nič novega, saj so še vedno v vodstvu Nova KBM Brani, Sladkigreh Ljubljana in HIT Nova Gorica s petimi zmagami in brez poraza.
V 2. DOL je bila ekipa Astec Triglava iz Kranja tokrat prosta, kljub temu pa so Kranjčani zadržali visoko 5. mesto. Še dve mesti višje pa so odbojkarji Termo Lubnika iz Škofje Loke, ki so tokrat gostovali v Rušah pri domači Turbini, novinec v drugoligaški konkurenci pa ni bil dorasel Ločanom, ki so brez večjih težav zmagali s 3:0 (18, 17, 20). V vodstvu sta še brez poraza Prvačina in SIP Šempeter. Manj pa so bile v drugoligaški konkurenci tokrat uspešne gorenjske odbojkarice, kar seveda ne velja za igralke Mladi Jesenice, ki so z zanesljivo zmago proti Savinjski Šempeter - 3:0 (14, 13, 18), zadržale visoko tretje mesto, le zmago manj kot vodilni Evi Vital. Sicer pa sta tako Bled kot Broline e-SS Kamnik ponovno ostala brez osvojenega niza. Če lahko za Blejke rečemo, da so se dostojno upirale favoriziranemu Vitalu, pa so Kamničanke na gostovanju pri Cometu iz Zreč le v drugem nizu prikazale igro, ki daj upanje za nadaljevanje. Kamničanke so z eno zmago na 9. mestu. Bled pa je na 12. mestu še brez osvojenih točk. Evi Vital : Bled 3:0 (21, 12, 20), Comet Zreče : Broline e-ŠS Kamnik 3:0 (21, 23, 11).
V 3. DOL so odbojkarji Iskre Mehanizmi Kropa izgubili s 3:0 v Črnučah, Elmont OK Gorje pa je doma premagal TOM Mokronog s 3:1. V moški konkurencije še vedno v vodstvu Salonit Anhovo II z devetiomi točkami, Telemach Žirovnica je druga s šestimi, vendar tekmo manj, Elmont OK Gorje so pete (3), brez točk pa ostaja Iskra Mehanizmi Kropa, ki je na osmem mestu. V ženski konkurenci 3. DOL so igralke ŽOK Partizan Šk.Loka zmagale v Ljubljani proti Vitalu II (1:3), Pizzeria Morena iz Žirovnice pa je prav tako v Ljubljani izgubila proti ŽOK Šentvidu s 3:0. V vodstvu sta Magro-MZG Grosuplje in ZOK Šentvid z 12 točkami, ŽOK Partizan Šk. Loka je peti (9 točk), Pizzeria Morena pa je na 8. mestu (3 točke). B.M.
Slovo od Triglava
Atletinji Brigita Langerholc in Tina Čarman zapuščata kranjski Triglav.
Kranj - Langerholčeva bo prestopila v ljubljanski klub Novice Extreme, Čarmanova pa v No-voles iz Dolenjskih Toplic. Njun trener bo še naprej Dobrivoje Vučkovič, sicer edini poklicni trener v Atletskem klubu Triglav.
"Čeprav bom še naprej njun trener, mi ni vseeno, da zapuščata klub. Obe sta že dolgoletni članici Triglava in tudi v klu-
PODVODNI HOKEJ
Kranjčani četrti na Madžarskem
Kranj - Zadnji oktobrski konec tedna je moška ekipa društva za podvodni hokej Kranj sodelovala na odprtem prvenstvu Madžarske v podvodnem hokeju. Turnirja v mestu Pecs se je udeležilo enajst ekip iz sedmih držav, od tega tudi dve slovenski ekipi: PH Kranj in PH Ljubljana. Kranjčani, ki so nastopili oslabljeni, so igrali odlično, žal pa so v polfinalu v podaljšku morali priznati premoč pariške ekipe Hope, ki je nato zmagala na turnirju. V boju za tretje mesto so se pomerili z ekipo PH Ljubljana in izgubili 1:2. Naslednji mednarodni turnir naše podvodne hokejiste čaka konec tega meseca v tivolskem bazenu v Ljubljani.
Vsi navdušenci za podvodni hokej pa ste vabljeni tudi na tečaj podvodnega hokeja, ki se bo to nedeljo, 9, novembra, ob 19. uri začel na olimpijskem bazenu v Kranju. Prijave že sprejemajo po telefonu 041 812 399. V.S.
bu smo se vedno radi pohvalili, da smo lani prvič v zgodovini kluba imeli tri na evropskem atletskem prvenstvu, poleg Tine in Brigite še Prezlja, in na letošnjem svetovnem prvenstvu dva, Brigito in Prezlja. Upam, da njun odhod ne bo negativno vplival na nadaljnji razvoj atletike v Kranju, kjer v različnih starostnih skupinah trenira okrog 160 atletinj in atletov, večinoma mladih. Brigita in Tina sta si izbrali kluba, ki jima bosta omogočala priprave in nastope na tekmovanjih ter zagotavljala opremo in vse drugo," je dejal Vučkovič in poudaril, da Triglav zapuščata zato, ker jima klub zaradi pomanjkanja denarja vsega tega ni več mogel zagotavljati. Odlični športniki so sicer ponos vsakega kluba, a hkrati tudi veliko finančno breme. Občinski prispevek ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov, davčna za-
konodaja pa tudi ne spodbuja podjetij k vlaganjem v šport.
Brigita Langerholc iz Škofje Loke je v Triglavu začela trenirati leta 1991, njen največji uspeh je četrto mesto v teku na 800 metrov na olimpijskih igrah leta 2000, njen osebni rekord v tej disciplini pa 1.58,51. Tina Čarman iz Spodnje Besni-ce je v Triglavu od leta 1992, v daljino je doslej najdlje skočila 656 centimetrov, njen največji uspeh pa je letošnje sedmo mesto na univerziadi v Koreji. Po letošnjem izboru Atletske zveze Slovenije je Čarmanova četrta na lestvici atletinj in Langerholčeva peta, med atleti pa Rožle Prezelj na sedmem do osmem mestu. Langerholčeva se bo za novo atletsko sezono dva meseca pripravljala v Kolumbiji, Čarmanova pa bo trenirala v Ljubljani in Kranju.
Cveto Zaplotnik
RADI0DMEV
90.9, 97.2, 99.S, 103.7 MHZ
UKV, STEREO, RDS
Na podlagi 34. in 35. člena Zakona o javnih zavodih (Ur. list RS, št. 12/91, 45/94 in 8/96), 21. in 22. člena statuta Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj in sklepa sveta zavoda, razpisujemo delovno mesto
DIREKTORJA
Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj
Pogoji:
- visoka strokovna izobrazba medicinske smeri s specializacijo ene od zavodovih dejavnosti
- najmanj pet let specialistične strokovne prakse
Od kandidatov pričakujemo, da bodo prijavi predložili poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev še lasten pogled na delo in razvoj zavoda. Zaželene so izkušnje pri vodenju javnih zdravstvenih zavodov.
Izbrani kandidat bo imenovan za direktorja zavoda za dobo štirih let. '
Rok za prijavo je 15 dni po objavi: Pisne prijave z oznako "za javni razpis direktorja zavoda" se pošljejo na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, Gbsposvetska ulica 12, 4000 Kranj.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem javnem razpisu.
Aktivni predvsem v kegljanju  Gašenje z ročnim aparatom
Člani društva upokojencev Selške doline, Železniki so zelo aktivni v športnih dejavnostih. V začetku letošnjega leta so samoiniciativno v Škotji Loki izvedli 10. jubilejno kegljanje po stezah partizanske Jelovice. Udeležilo se ga je društvo upokojencev Škofja Loka in Železniki s štirimi ekipami. Ženska ekipa društva upokojencev Železniki je prvič nastopila oktobra pred desetimi leti na škofjeloških medobčinskih igrah, tako da letos praznujejo desetletnico obstoja. Ko pa je bilo maja letos v Kranju regijsko tekmovanje Gorenjske v kegljanju, pa so kegljačice zasedle med petimi
Akrobatski "ročk and roll" v Tržiču
Plesni klub M Trač vas vabi, da se udeležite Mednarodnega tekmovanja za Pokal Sloventfe v akrobatskem ročk and milu, ki
bo v dvorani Tržiških olimpijcev v soboto, 8. novembra. Predtek-movanje bo ob 14. uri, finalni večerni del pa ob 19.30 uri. A.B.
V Hotemažah ima vsaka druga hiša ročni gasilni aparat.
Hotemaže - Prostovoljno gasilsko društvo Hotemaže bo prihodnje leto praznovalo petdesetletnico svojega obstoja. Danes ima 31 operativnih članov, drugače pa je pravzaprav vsaka hiša v kraju njegov "podporni" član.
Poveljnik PGD Hotemaže je že drugo leto Boštjan Volčjak, ki je oktobra opravil tudi tečaj za vodjo enot in s tem pridobil čin gasilskega častnika. Pravi, da društvo precej sodeluje z olševskim prostovoljnim gasilskim društvom, pa tudi drugimi društvi.
Pretekli petek so v Hotemažah gasilci domačinom prikazali gašenje z ročnimi gasilnimi aparati. Najprej so predstavili različne tipe ročnih gasilnih aparatov, povedali oziroma obnovili
znanja o delovanju aparatov ter na koncu še napolnili veliko jekleno ponev z nafto, jo zažgali in tako še praktično prikazali delovanje ročnih gasilnih aparatov. Kdor je po prikazu želel, je lahko tudi sam preizkusil aparat. Oktober je mesec požarne varnosti in PGD Hotemaže ga je vzelo zelo resno. Člani društva so že nekaj dni prej po domovih pobirali ročne gasilne aparate in jih peljali v Gasilsko reševalno službo v Kranju, kjer aparate te-
meljito pregledajo, po potrebi izpraznijo ali napolnijo. Poveljnik Volčjak ugotavlja, da so skupno nabrali čez petdeset ročnih gasilnih aparatov, kar pomeni, da ima že vsaka druga hiša v Hotemažah ročni gasilni aparat.
Pred dobrim tednom pa je PGD Hotemaže v sodelovanju z PGD Olševek imelo dan odprtih vrat s prikazom vaje, ki je bila v Olševku, ker je bilo PGD Olševek tudi glavni organizator. Sedaj pa organizirajo osnovni tečaj za gasilca, ki se začne 17. novembra, prostih mest je bilo petnajst, povabili pa so k sodelovanju tudi zunanje predavatelje. A.B.
Osvojeno drugo mesto je bil lep dosežek.
udeleženimi ekipami drugo mesto. Tudi kegljači so bili uspešni, saj so med desetimi udeleženimi ravno tako pristali na drugem mestu. Zelo aktivni pa so upokojenci tudi v pikadu, saj je
med njimi kar nekaj dobrih strelcev. Člani društva se udeležujejo tudi pohodov in izletov ter drugih srečanj, ki potekajo ne le na lokalni, temveč tudi regionalni ravni. A.B.
Gasilski kviz za pionirje in mladince
Ribno - Po gasilskih zvezah so se oktobra odvijala tekmovanja v Kvizu pionirjev za uvrstitev v Regijsko gasilsko tekmovanje, ki bo 15. novembra v Šenčurju.
Lišček tokrat v Šenčurju
Kranj - Člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Lišček Kranj že tradicionalno vsako leto v novembru organizirajo razstavo ptic. Razstava je regijska, na njej pa bodo sodelovali rejci iz gorenjskih, kot tudi iz nekaterih drugih društev po Sloveniji. Na njej bodo ptice tudi ocenjevali, razvrščene pa bodo v osem skupin od barvnih kanarčkov, postavnih kanarčkov, eksotov, papig skobčevk, križancev, favne Evrope do srednjih in velikih papig. Najboljše bodo dobile pokale in priznanja. Na razstavi bo razstavljenih preko 400 ptic, kdor pa bo želel, bo lahko izvedel še več o delovanju društva in njihovih članih. Letos bo razstava v občini Šenčur, v Domu krajanov 8. in 9. novembra. Pri organizaciji razstave so naleteli na veliko razumevanje in naklonjenost šenčurskega župana Mira Koželja. Za obiskovalce bo razstava odprta v soboto od 9. do 18. ure, v nedeljo pa od 9. do 16. ure. Podelitev priznanj najboljšim gojiteljem pa bo v nedeljo po 16. uri. A.B.
Novo vodstvo GZ Medvode
Medvode - Na izrednem občnem zboru Gasilske zveze Medvode konec oktobra so izvolili novo vodstvo zveze, že spomladi pa so na rednem občnem zboru obravnavali in sprejeli poročila o delu zveze v minulem letu in spremembe statuta. Za predsednika so izvolili Francija Lavrinca iz Zg. Pirnič, za podpredsednika zveze Vida Lon-garja iz Preske ter Antona Šušteršiča iz Sore in za poveljnika Francija Jarca. Pomagala pa mu bosta podpoveljnika Janez Jenko iz Zg. Pirnič in Jože Šiler iz Zbilj.
Na občnem zboru seje poveljnik Civilne zaščite občine Medvode Leopold Knez zahvalil dosedanjemu predsedniku Gasilske zveze Medvode Rajku Jenku za uspešno delo pri razvoju gasilstva in zveze, podelili pa so tudi priznanja.
Ugotovili so tudi, daje odlično sodelovanje z občino Medvode pripomoglo k izvedbi večjih razvojnih projektov opremljanja prostovoljnih gasilskih društev in k njihovi kategorizaciji. Andrej Žalar
Tudi Gasilska zveza Bled - Bohinj je organizirala izbirno tekmovanje. Ker v zvezo spada več kot dvajset prostovoljnih društev, so prej organizirali ločena tekmovanja tako za občino Bled kot Bohinj. Pet najboljše uvrščenih ekip iz predtekmovanja je nastopilo na kvizu Gasilske zveze.
Tako se je zadnjo soboto v oktobru v Ribnem zbralo deset ekip mlajših in deset starejših pionirjev ter deset ekip mladincev. Pionirji so se pomerili v vezanju vozlov, v gasilski abecedi in znanju živalskega in rastlinskega sveta, starejši pa še v poznavanju športa in športnih disciplin. Prav tako so se preizkusili tudi v znanju požarne preventive. Mlajši so tekmovali tudi v sestavljanju zloženke, starejši pa v spajanju cevi na trojak. Mladinci so se preizkusili
v praktičnem znanju: vezali so vozle, spajali cevi na trojak, vezali ročnik in dokazovali poznavanje gasilnikov in njihove uporabe. Za mladince je bilo to končno tekmovanje, saj zanje ni razpisanega nadaljnjega tekmovanja. Kljub temu pa je GZ Bled - Bohinj razpisala preizkus tudi zanje. Prve tri ekipe so dobile medaljo, najboljši pa še pokal. Med mlajšimi pionirji je prvo mesto zasedlo PGD Bohinjska Bela 1, drugo Gorje in tretja je bila Bohinjska Bela 2. Pri starejših pionirjih pa je bila prva Bohinjska Češnjica, druga Bohinjska Bela 2 in tretja Bohinjska Bela 1. Srednja Vas je zasedla prvo mesto pri mladincih, drugo je bilo Ribno in tretji Zasip 1. Na Gorenjski kviz pa odhajata prvi dve ekipi v vsaki od kategorij pionirjev. A.B.
Hypo Alpe-Adria-Bank odpira svojo peto poslovno enoto v Sloveniji
Hypo Alpe-Adria-Bank (HAAB) širi svoje poslovanje tudi na Gorenjsko. Na Koroški cesti v središču Kranja v torek, 4. novembra, odpira svojo peto poslovno enoto v Sloveniji. Tudi ta bo univerzalnega tipa, saj bo tako prebivalcem kot pravnim osebam s tega območja nudila celovito in kakovostno ponudbo vseh bančnih storitev.
Slovenska HAAB, ki že ima svoje poslovne enote v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru, načrtuje pa jih še na Dolenjskem in Goriškem, je letos povečala bilančno vsoto kar za 33 odstotkov, in sicer na skoraj 80 milijard tolarjev, to pa jo uvršča med najbolj dinamične banke v Sloveniji. Skupina HYPO ALPE-ADRIA je sicer na slovenskem trgu navzoča že od leta 1994, ko je vstopila na področje leasinga, z bančnim poslovanjem pa so začeli v letu 1999 in že lani, v tretjem letu poslovanja dosegli pozitiven poslovni izid.
Banka mora vedno razpolagati z ustreznim kapitalom kot rezervo za različna tveganja, ki jim je izpostavljena pri poslovanju. Zadosten obseg kapitala zagotavlja banki varnost in stabilnost, cilj upravljanja s kapitalom pa je ustrezen donos na kapital. Pred tem tveganjem banko varuje dovolj visoka kapitalska ustreznost, ki konec leta 2002 znaša 11,5 odstotka in presega minimalno, opredeljeno v višini 8 odstotkov.
Učinkovitost, varnost in zanesljivost poslovanja tako Skupine HYPO ALPE-ADRIA kot tudi slovenske HYPO ALPE-ADRIA-BANK, d.d., se odraža v dobri bonitetni oceni - dolgoročna AA2 -, ki jim jo je dodelila mednarodna revizorska hiša Mood/s., kar pomeni, da je HAAB dolgoročno najvarnejša banka v Sloveniji.
Banka s sedežem v Ljubljani, ki je v lasti celovškega finančnega koncema HYPO ALPE-ADRIA-BANK z bilančno
vsoto okrog 12 milijard evrov, je že doslej veliko sredstev vložila v prenovo svojega informacijskega sistema, njegovo brezhibno delovanje pa se je pokazalo tudi ob nedavnem prehodu poslovanja na transakcijske račune fizičnih oseb. Prav razvoj informacijske tehnologije v banki je bil osnova za povečanje kakovosti storitev in optimizacijo poslovnih procesov, saj so že pred časom razvili elektronsko bančništvo prek sistema HYPOnet tudi za fizične osebe.
"Prebivalstvo je pomemben tržni segment, ki mu banka med drugim nudi stanovanjske kredite, namenske in nenamenske kredite za osebno rabo, limit na transakcijskem računu in varčevanje," pojasnjuje vodja kranjske poslovne enote Matjaž Omejc in ob tem poudarja, da so v dosedanjih letih poslovanja na slovenskem trgu v HYPO ALPE-ADRIA-BANK zelo izostrili posluh za svoje stranke. "To pomeni, da morajo imeti naši ljudje čim tesnejši odnos s strankami in ne smejo nikoli pozabiti, da je bančno poslovanje poslovanje za ljudi," dodaja Omejc.
Med ponudbo bančnih storitev za prebivalstvo Omejc poudari še zlasti stanovanjske kredite z valutno klavzulo; ti so bili že doslej ugodnejši od tolarskih, na katerih sicer temelji nacionalna stanovanjska varčevalna shema, sredi julija pa so obrestne mere za nakup stanovanja, vezana na evro, znižali še za desetino.
HYPOnet sodi tudi v paleto bančnih storitev za občane in podjetja, saj so že v letu 2001 dokončno razvili elektronsko bančništvo tudi za plačilni promet s tujino za pravne osebe, kar je zaokrožilo ponudbo HYPOneta. Sicer pa podjetjem v slovenski HAAB nudijo operativno skrbništvo, njihova prednost pa je po mnenju Omejca v tem, da koncem HAAB deluje v sedmih državah, zato so nižji stroški bančnih storitev, hitrost in zanesljivost plačilnega prometa pa sta večji.
Poslovna enota v Kranju, ki bo odprta od ponedeljka do petka od 8.30 do 13.00 ter od 14.00 do 16.30, bo tudi prijaznejša do strank, saj ima na primer urejena diskretna svetovalna mesta, kjer lahko stranke opravljajo zahtevnejše bančne storitve. Uvedli so tudi dnevno-nočni trezor, ki je vsekakor pridobitev za podjetnike v njihovem domačem okolju. Stranke pa lahko preproste bančne storitve opravijo tudi prek ban-komata in dnevno-nočnega trezorja, ki sta na razpolago 24 ur na dan.
Sicer pa banka po besedah Omejca ponuja ob otvoritvi tudi nekatere ugodnosti. Kdor bo transakcijski račun odprl v kranjski poslovni enoti kot občan do konca tega leta, mu bodo podarili eno tretjino stroškov odobritve stanovanjskega kredita, enoletno brezplačno uporabo storitve HYPOnet, prvih sto komitentov pa bo prejelo še posebno darilo.
Njive večidel že pozidane
Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo Janeza Križnarja in predlagane ocene ustavnosti in zakonitosti so bili kranjski Sava in pokopališča v Bitnjah na Sorskem polju
Kranj - Pobudniki so na Ustavnem sodišču dokazovali, da so v postopku sprejemanja oziroma spreminjanja odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Kranj za obdobje 1998 - 2000, družbenega plana občine Kranj za obdobje 1986 - 1990 in odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Kranja predlagali spremembo stavbnih zemljišč v kmetijska, kar so po rabi tedaj še bila, vendar so njihove vloge zadele ob zid.
drugih iz Kranja ter Jožeta Vilfana iz Žabnice. Predmet družbeni in prostorski plani, ki zadevajo širjenje tovarne ter pozidave komunalne cone na Primskovem.
Pobudniki ustavne presoje so še navajali, da bodo nezazidana stavbna zemljišča kljub kmetijski rabi višje obdavčena in se bo zato njihov socialni položaj še
poslabšal. Mestna občina Kranj je v odgovoru na pobudo med drugim zapisala, da so zemljišča v navedenih treh območjih, to je ob tovarni Sava, pokopališ-
Trk na koncu Delavskega mostu
Kranj - V semafori z i ran i h križiščih na obeh koncih Delavskega mostu se pogosto lomi pločevina. V četrtek dopoldne je počilo na delu, kjer se cesta odcepi proti Laboram. Hujšega k sreči ni bilo, clia in octavio pa bo treba dobro poklepati.   H.J., foto: Tina Doki
Peško je spregledala
Podkoren - 42-letna S.S. iz Dobrove je v sredo, 29. oktobra, ob 17.45 z osebnim avtom vzvratno zapeljala z dvorišča v stransko ulico v Podkorenu. Pri tem je očitno spregledala 70-letno domačinko V.M., ki je šla peš po ulici. Peška je po trčenju padla in se hudo ranila. Sorodniki sojo odpeljali v jeseniško bolnišnico. H.J.
ču in na Primskovem, kot stavbna opredeljena že od leta 1968 in ponovno od leta 1975. Neupravičeni naj bi bili tudi očitki pobudnikov o nezakonitosti izpodbijanih aktov. Odlok o planu in odlok o prostorskih ureditvenih pogojih, ki jih je sprejela mestna občina Kranj, sta bila pripravljena še po določbah zakona o urejanju naselij, ki so z lani sprejetim zakonom o urejanju prostora prenehale veljati. Na zahtevo urada za prostorsko planiranje RS je občina zaradi uveljavitve odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin republiškega dolgoročnega tli srednjeročnega družbenega plana namreč prekinila postopke priprave svojih planskih aktov in jih uskladila z novimi obveznimi izhodišči.
Iz dokaj obširne obrazložitve Ustavnega sodišča, ki je 16. ok-
Prekuhavali vodo
Kranj - Prvonovembrsko deževje je močno skalilo tudi nekatere vire pitne vode. Tako so drenažni zajetji v Bašlju in Povijah, ki napajata vodovode v vaseh pred Kranjem in v delu Kranja, Naklega ter od Trstenika do Tenetiš, klorirali. Razen tega so delavci Komunale Kranj ljudem svetovali prekuhavanje vode. Včeraj so vodo uspeli toliko sčis-titi, da prekuhavanje ni več potrebno. Podobne težave so zaradi onesnaženja imeli tudi v kr-vavškem vodovodnem sistemu, ki so ga izločili iz zajetja. H.J.
tobra letos zavrnil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti kranjskih družbenih in prostorskih aktov gre, skratka, razumeti, da pobudniki svojih razlogov "proti" niso uspeli utemeljiti. Sicer pa je večina zemljišč, ki se jih njihova pobuda dotika, zdaj že pozidanih. Tako tudi zemljišče ob Savi, kjer je kljub pritožbi Janeza Križnarja, Matije Križnarja in Anton Kodrana na Vrhovno sodišče proti enotnemu dovoljenju za gradnjo že zraslo distribucijski center Save Tires.
Helena Jelovčan
NESREČE
Deček pred avto
Lesce - Osemletni V.K. je šel v četrtek, 30. oktobra, ob 17.40 z leto starejšim bratom M.K. po Alpski cesti mimo prehoda čez železniško progo. Na označenem prehodu za pešce sta nato nameravala prečkati cesto. V.K. je kljub bratovemu opozorilu stekel čez prehod v trenutku, ko je po cesti s R5 five pripeljal 80-letni S.V. z Bleda. Voznik je s prednjim levim delom avta otroka zadel. Huje ranjenega so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico.
V ovinku naravnost
Zgornji Brnik - 27-letni E.M. iz Ljubljane je v četrtek, 30. oktobra, ob 20.50 z osebnim avtom volvo 740 GL vozil po glavni cesti od Brnika proti Kranju. V rahlem levem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti peljal naravnost. Po nekaj metrih vožnje po banki-ni je zavil nazaj na cesto, tu pa je izgubil oblast nad vozilom, ki ga je zaneslo poševno prek ceste na travnik. Z desnim bokom je tako močno trčilo v drevo, da se je deblo prelomilo, avto pa se je dobesedno ovil okrog njega. Voznika E.M., ki ni bil pripet, je ob trčenju vrglo na sopotnikov sedež, kjer je ostal ukleščen. Iz avta so ga rešili kranjski poklicni gasilci, po prvi pomoči pa so ga reševalci odpeljali v Klinični center, kjer so ga zaradi hudih poškodb obdržali na zdravljenju.
Opozorila za varnost otrok in starejših
Julija je začel v žirovniški občini delovati Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Prva opozorila so usmerjena v večjo varnost otrok in starejših v prometu.
Žirovnica - Po besedah predsednika Matevža Svetina so prvi šolski teden v septembru v sodelovanju z Avto-moto društvom Žirovnica, PGD Zabreznica in Smokuč ter Policijsko postajo Jesenice sodelovali pri urejanju prometa pred žirovniško osnovno šolo in na križišču Žirovnica-Moste-Breg, da bi šolarjem zagotovili kar najbolj varno pot v šolo. Oktobra so se ob tednu otroka vključili v republiško akcijo "Pripnimo se" in 8. ter 9. oktobra pregledovali, koliko starši, ki vozijo otroke v osnovno šolo, upoštevajo predpis o uporabi varnostnih pasov.
Podatki kažejo, da se skoraj 19 odstotkov staršev za volanom še vedno ne pripenja (med 244 jih varnostnega pasu ni uporabilo 46). Veliko bolj zaskrbljujoče je, da ni pripetih več kot polovica otrok, ki sicer večinoma sedijo zadaj, 30 od 236 otrok pa je sedelo na sprednjem sedežu in sedem med njimi ni bilo pripetih. Svet je ugotovitve posredoval osnovni šoli s priporočilom, da se o tej
temi pogovorijo na roditeljskih sestankih. Do sredine oktobra so pregledali tudi pobude, ki so jih dali vaški odbori in posamezniki za izboljšanje prometne varnosti v občini. Med njimi so potrebe po namestitvi obcestnih ogledal (na Rodinah in Selu) in ponekod novih prometnih znakov. Prav tako bodo komunalnemu redarju naložili, da bo ob sobotah in pred prazniki odvračal voznike od napačnega parkiranja nasproti trgovine v Zabreznici.
V zimskih mesecih se bodo povezali s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sosednjih občin in okrepili stike z jeseniško policijsko postajo, prostovoljnima gasilskima društvoma ter AMD. V sodelovanju s šolo bodo spodbujali uporabo kresničk (brezplačno jih je moč dobiti na občini) pri otrocih in v sodelovanju z društvom upokojencev pri starejših občanih. Za pomlad pa načrtujejo prikaz varne vožnje z motornimi kolesi in skuterji. M.K.
KRIMINAL
Prevrnjena buča podžgala pretep
Kranjska Gora - Pred gostinskim lokalom Delirij je v soboto okrog pol enih zjutraj prišlo do množičnega pretepa. Kot so kasneje ugotovili policisti, so 18-letni D.K. iz Litije, 20-letni M.Š. iz Kisovca, 18-letni M.T. iz Litije, 19-letni A.Š. iz Zagorja ob Savi in 19-letni B.P. iz Trbovelj prej sedeli v lokalu za okroglo mizo v bližini biljardne mize. Eden od njih je na mizi prevrnil bučo, ki je razpadla, kar pa je očitno hudo ujezilo 24-letnega S.M. iz Gozd Martuljka. Pred lokalom seje z Za-savci spri, prišlo je tudi do prerivanja. Domačinu so prišli "na pomoč" še 21-letni U.G., 23-letni T.T. in 27-letni B.T., vsi iz Gozd Martuljka ter začeli udrihati po Zasavcih. Posredovali so policisti, ki bodo vse vpletene predlagali v postopek sodniku za prekrške. Posledice pretepa so tudi podplutbe in praske, eden od pretepačev pa se je pri padcu porezal s steklenino na tleh.
Ukraden BMW na meji
Karavanke - V petek, 31. oktobra, se je iz Avstrije na mejni prehod Karavanke pripeljal voznik osebnega avta BMW X5. Policisti so posumili, da z avtomobilskimi dokumenti nekaj ni v redu in jih preverili prek avstrijskih varnostnih organov. Ugotovili so, da je bil avto 25. oktobra ukraden v Italiji. Voznika so zavrnili in predali avstrijskim kolegom v nadaljnji postopek.
Ženski iztrgal torbico
Kranj - Kaznivega dejanja drzne tatvine bodo policisti ovadili neznanca, ki je v sredo, 29. oktobra, nekaj pred deveto zvečer na hodniku kranjskega nebotičnika na Bleivveisovi 81-letni l.O. iz rok iztrgal torbico. V njej je bila manjša vsota denarja, osebna izkaznica lastnice in kopalke. Škode je za okrog 30.000 tolarjev.
Iskal predvsem zlatnino
Šenčur - V Sajovčevem naselju je v četrtek nekdo skozi balkonska vrata vlomil v eno od hiš. Pregledal je vse prostore, odnesel pa zlatnino. Na enak načinje prišel še v sosednjo hišo, kjer je pobral zlatnino, prenosni računalnik in moški plašč. Škode je skupaj za približno 800.000 tolarjev.
V banki odkrili ponaredek
Kranj - V Gorenjski banki so pri pregledu denarja naleteli na še en ponarejen bankovec za 10.000 tolarjev, tokrat je imel serijsko številko AA9363885. Unovčenje bil nekje na Gorenjskem.
Sladkosnedi kadilec
Bled - V noči s petka na soboto je neznanec vlomil v trgovino Škrbina. Odnesel je več zavojev cigaret različnih znamk, zamikale pa so ga tudi čokolade bountv in mars. Škrbino je olajšal za skupaj 70.000 tolarjev.
Vlomilca prijeli med delom
Bled - Da se splača poskrbeti za valovanje premoženja, dokazuje sobotni primer z Bleda. 32-letni D.S. iz Sevnice je ob treh zjutraj vlomil v gostinski lokal Coll jazz bar. Med delom so ga presenetili lastnik lokala in patrulja z blejskega policijskega oddelka. Škode, ki jo je D.S. povzročil z vlomom, je za 30 tisočakov, kaj vse bi utegnil odnesti, če ga ne bi "zmotili", pa je seveda vprašanje.
Na Petrol po zalogo
Cerkve - Za približno 400.000 tolarjev pa je v noči z nedelje na ponedeljek napravil neznanec podjetju Anza, ko je vlomil v Petrolov bencinski servis v Cerkljah. Odnesel je več zavojev cigaret ter alkoholne in brezalkoholne pijače.
Devize v hiši
Jesenice - V nedeljo zvečer je nekdo "obiskal" hišo v Ukovi ulici. Ukradel je za okrog 180.000 tolarjev gotovine v tuji valuti.
Kamen v okensko šipo
Škofja Loka - S kamnom je med prazniki razbil okensko steklo v bifeju Štrenca, segel noter in si utrl pot. Odnesel je različne cigarete, denar, žvečilne gumije orbit in pijačo schvveppes. Podjetje Lokateks je oškodoval za okroglih sto tisočakov.
Bled - Na podoben način je prišel v gostinski lokal na Prešernovi cesti tudi neznanec že v noči na 29. oktober. Zanimala gaje vsebina denarnice za točilnim pultom, ki jo je veselo izpraznil. Škode je za 30.000 tolarjev. H.J.
tekmovanje v kuhanju golaža
ožja ruleta
ran/u
ponudba kuhanega vina, kostanja in jote
predstavitev vinogradnikov astopili bodo
Na koncu starega mesta, na Pungertu, sobota, 8. november, od 8 jutranje ure dalje
Ljudski godec, Tamburaški orkester Kašarji,
Volk Folk gostje Druge godbe 2000. KvintOn blues. ročk, svving, etno in alternativa
studentski servis
C^3 «*»
r. *'
Purigert
3MMGLAS Podarja degustacijo vin
Prvih 100 obiskovalcev po 11:00 z izrezanim kuponom prejme 1 del brezplačno
Kupon št. 1     1 del
Štajerske
Prvih 100 obiskovalcev po 11:00.
Kupon št. 2     1 dd
družine zajc Dolenjska
Prvih 100 obiskovalcev po 11:00.
Kupon št. 3     1 dd
Primorska
Prvih 100 obiskovalcev po 11:00.
Arheološka izkopavanja na Ajdni
Slovani so šli mimo in ostali
Na Ajdni so našli kovinske predmete, ki so po kvaliteti in po namenu pripadli višjemu družbenemu sloju, ki mu pogosto rečemo kar slovansko plemstvo.
Ajdna nad Žirovnico - Letos avgusta so se nadaljevala arheološka izkopavanja na Ajdni. Sam sem šestčlansko terensko ekipo Milana Sagadina, arheologa na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj, ter Verene Perko, arheologinje Gorenjskega muzeja, obiskal zadnji dan izkopavanj. Adrenalinsko navdušenje pri odkrivanju številnih najdb kovinskih predmetov, puščica, ostroga, uhan je v primerjavi z zgodbo, ki jo v sebi skriva ta pozno antična naselbina na Ajdni, komaj kaj. Le kaj je staroselce, pa kasneje Slovane sililo v bivanje na več kot 1000 metrih nadmorske višine, v za današnji čas ne prav prijaznem "stanovanjskem'" okolju? Milan Sagadin tja gor zahaja že več kot 26 let in o tem ve povedati veliko. Tudi to, da je Ajdna imela več življenj in še vedno živi.
"Tu zgoraj se bomo ustavili in počakali do naslednje polne lune, mogoče do pomladi, ko bodo drevesne krošnje znova velike in bodo trave spet zelene, " je zreč v dolino razmišljal moški v zgodnjih štiridesetih. Mrkega pogleda, postavne drže, večji in močnejši od drugih moških v karavani. Po videzu in boljši,obleki sodeč njihov vodja. Ozrl se je na porušena bivališča za seboj. Pred mnogo rodovi so tu živeli ljudje. Kdo jih je pregnal? So odšli sami? So bili Slovani, kot oni? Gledal je svoje ljudstvo, utrujeno in željno daljšega postanka. Razmišljal je. Prostor tik pod vrhom vzpetine, visoko nad reko, s širokim razgledom, a hkrati skrit sredi bujnega naravnega rastja, se mu je zdel dovolj varen pred zasledovalci in hkrati primeren za bivanje. Odločil se je, da bodo ponovno zgradili bivališča.
Bi na ta način lahko opisali sliko nekega jesenskega dne v prvi polovici devetega stoletja na južnem pobočju Ajdne, vprašanje narekuje domišljijski svet podpisanega pisca tega članka? Arheološka izkopavanja, ki že skoraj trideset let potekajo na tej vzpetini nad Žirovnico, tako rekoč z vsakim novim obiskom arheologa Milana Sagadina in njegovih sodelavcev, s seboj prinašajo nove odgovore in nova spoznanja o preteklosti te edinstvene pozno antične naselbine pri nas. "Naša delovna teza je, da se nekatera odkritja v zadnjem času tako tu na Ajdni kot na najdišču v Baši j u nad Preddvorom, navezujejo na dogodke v povezavi z uporom Ljudevita Posavskega proti Frankom v letih 818 do 822. Iz frankovskih virov vemo, da so se uporom proti Frankom pridružili tudi Slovani ob zgornji Savi. Možno je, da so se takrat ostanki slovanske vojske umaknili v te višje ležeče po-
stojanke, ki so bile očitno tudi toliko organizirane, da je bilo v njih mogoče bivati tudi daljše obdobje. O tem pričajo nekatere najdbe, ki niso povezane z vojaško opremo, kot so puščice, ostroge in podobno ... Seveda so to zaenkrat še vedno domneve, saj gre za obdobje iz naše preteklosti, o katerem je znanega zelo malo, " razmišlja Milan Sagadin, ki mu je v vseh teh letih Ajdna postala njegov drugi dom, njegovi sodelavci in kolegi so prepričani, da tudi eden njegovih največjih poklicnih izzivov.
Sodobna predstavitev izkopanih objektov
Na Ajdni je že v sedemdesetih letih v okviru Gorenjskega muzeja začel izkopavati arheolog
Pozlačen bronast" velikomoravski" uhan (9. stol.)
9>
Ostroga vojščaka (9. stol.)
Puščična ost v obliki lastovičjega repa (9. stol.)
Bizantinska puščica ost (6. stol.)
Delovno "novoslovansko" vzdušje na spodnjem platoju naselbine na Ajdni.
Andrej Valič, ki je s sodelavci leta 1978 tudi odkril ostanke starokršćanske cerkve. Nadaljnje raziskave so potekale do sredine osemdesetih let, ko se je začelo zastavljati vprašanje, kako poleg izkopanin, ki so svoje mesto našle v muzeju, javnosti predstaviti tudi izkopane objekte. Na podlagi dotedanjih izkušenj ob podobnih primerih, največkrat ni bilo denarja za konkretnejše predstavitvene kazalo, da bodo po končanih izkopavanjih vse skupaj ponovno zasuli. S tem pa se niso strinjali v tedanji domači občini Jesenice. "Takratna kulturna skupnost jeseniške občine je bila proti zasutju, kot tista, ki je finančno podpirala izkopavanja, pa je želela predvsem ustrezno predstavitev opravljenega dela na Ajdni. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju je potem na pobudo republiškega zavoda pripravil potrebne projekte, oblikovali pa smo tudi skupino strokovnjakov s tega področja, ki je sodelovala pri oblikovanju metodologije predstavitve objektov na Ajdni."
Jasno je bilo, da v tamkajšnjem okolju, nadmorski višini in podnebju, izkopani zidovi ne bodo dolgo vzdržali, zato jih je treba prekriti. Sprejeta je bila metodologija delnega razstavljanja zidu, ki seje kasneje izkazala za zelo uspešno, tako pa so bili tudi sanirani zidovi in postavljena streha za cerkev in nekatere bivalne objekte poleg nje. Leta 1991 je bila tako najprej predstavljena starokršćanska cerkev, v naslednjih letih pa še trije bivalni objekti poleg nje.
Po letu 2000 so težo izkopavanj prenesli na spodnjo naselbinsko teraso in se letos lotili objekta, ki je bil "raziskovalno načet" a ne do konca izkopan že pred več kot dvajsetimi leti s strani pokojnega Valiča. "Letošnji načrt je bil tako do konca izkopati objekt in v nadaljevanju določiti način predstavitve. Ali ga prekriti kot predhodne objekte ali pa ga predstaviti le skozi zidove v tlorisu. Objekt nam je uspelo izkopati, znan je njegov obseg, stanje zidov, tako pa lahko za prihodnje leto pripravimo tudi predračun za projekt predstavitve, za kakršnega se bomo odločili."
Ajdna ima več življenj
Kaj je torej po letošnjih izkopavanjih novega v "dosjeju Ajdna"? Odkopan je bil objekt nepravilne štirikotne oblike velikosti 10x11 metrov, kije očitno imel neki javni namen. To lahko sklepamo po njegovi velikosti, steza, po kateri je edini pravi dostop na Ajdno, se izteče prav v vhod v ta objekt, ob njem pa so izkopali tudi vodno cisterno. Kot je povedal Sagadin, gre za cisterno s tremi prekati, katere zidovi so skrbno zglajeni z malto. "Ob izkopavanjih seje znova pokazalo, da je bila naselbina očitno uničena na silo, saj so v eni od plasti vidne ožganine. Tako spodnja plast "pripada" romaniziranim staroselcem, ki so na Ajdni živeli v pozni antiki, sledi plast z ožganinami, nad katero je že plast ruševin, kar govori o tem, da ta objekt ni bil obnovljen. V plasti ožganin smo našli tri puščične konice, ki bi
lahko sodile v konec 6. stoletja, kar nekako določa čas propada naselbine, kakršna je bila v pozno antični obliki. Na plasti ruševin, ki prekrivajo požgano stavbo pa smo že določili serijo staroslovanskih najdb, ki jih je manj kot po-znoantičnih, so pa izjemno pomembne, saj so ozko časovno določljive, sodijo pa v prvo tretjino 9. stoletja. To so najdbe, ki so v veliki meri povezane z vojsko oziroma vojaško opremo, kot sta dve ostrogi, pašna spona kot del opasa-ča, puščične osti, jeziček za pas. To je oprema, ki po kvaliteti in po namenu pripada višjemu družbenemu sloju, ki mu pogosto rečemo kar slovansko plemstvo. Kot sem že rekel, gre tu za povezave z uporom Ljudevita Posavskega."
Ob robu objekta so bile najdene tudi kosti prebivalca naselbine, ki je bil lahko žrtev napada na naselbino konec 6. stoletja. Truplo ni bilo pokopano, ob kosteh pa je bila tudi železna ost, ki bi bila lahko konica kopja ali bodalo. Najdbe torej kažejo, da je naselbina imela dva konca, prvega nasilnega ob koncu 6. stoletja in po kratkotrajni slovanski poselitvi v prvi tretjini 9. stoletja. Kovinske najdbe so na Ajdni izkopavali prav ob mojem obisku zadnji dan izkopavanj.
"Inventariziranih je 50 pomembnejših kovinskih najdb in kot je že povedal kolega Milan Sagadin, gre med njimi tudi za nekaj zelo zanimivih primerkov predmetov vojaške in civilne narave," dodaja Ve-rena Perko, arheologinja Gorenjskega muzeja, ki je sodelovala pri letošnjih izkopavanjih na Ajdni. Izkopanine z Ajdne so med drugim tudi pomemben del stalne razstave Železna nit v Mestni hiši v Kranju, katere avtorica je Perkova. "Sodelovanje obeh ustanov Gorenjskega muzeja in ZVKD pa je pomembno tudi pri predstavitvi posameznih predmetov. Kar izkoplje zavod, ustrezno obdelamo v muzeju, pri tem pa je zelo dobrodošlo, da predmeti pred tem že imajo strokovno interpretacijo." Tudi sicer je koncept omenjene razstave naravnan k dopolnjevanju le te. Tu je tako možnost vključitve v siceršnjo razstavo kot postavitev dodatnih vitrin, tako da bodo
tudi "novejši" predmeti z Ajdne na Železni niti našle svoje mesto. "Ni dovolj, da rezultate izkopavanj in raziskav napišemo zgoh* v Arheološki vestnik, ampak jih je potrebno interpretirati na način, da jih širša publika spozna za svoje, da se ljudje ponotranjijo v njih in jih vzamejo za svoje, za del lastne preteklosti." Tako bo še ta mesec o najnovejših odkritjih na Ajdni na sporedu tudi predavanje v okviru arheološkega večera v Mestni hiši Gorenjskega muzeja.
Povezava s turizmom
Prihodnje leto na Ajdni ne bo izkopavanj, razen nujnih del ob morebitnih gradbenih delih. Tudi sicer naj bi se v prihodnje odločili, kaj naj bi še odkopali
Tri prekatna vodna cisterna je eden izmed biserov letošnjih izkopavanj.
in kasneje tudi na kakšen način prezentirali. "Glede na to, da smo bistven del pomena te naselbine izluščili najbrž ne bomo širili izkopavanj na zgornjo naselbinsko ploščad, čeprav je tam nakazanih še nekaj objektov, ki bi lahko dokazovali ali se je naselbina postopno širila ali krčila. Seveda je vse to povezano z denarjem," meni Sagadin in dodaja: "Projekt bo zaključen, ko bo zmogel sam sebe vzdrževati. To je tudi moj končni cilj. Nujna se mi zdi povezava s turizmom, saj je Ajdna zanimiva kot zgodovinska točka, hkrati pa tudi z naravovarstvenega vidika in kot razgledna točka."
Igor Kavčič, foto: I.K. in arhiv Gorenjskega muzeja
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih mmmm
Sv. Jurij - s konjem ali brez?
Ljudje imajo svoje starodavne in težko spremenljive predstave o tem, kako mora biti kak svetnik upodobljen. Ko se kdo nameni, da ga bo naredil drugače, lahko pride do hudih nesporazumov. Tako je bilo tudi v Šenčurju, ko se je župnik 1883 odločil, da prenovi glavni oltar. "Ko so ljudje izvedeli, da misli Povše stari kip sv. Jurija na konju odstraniti iz trona, na njegovo mesto pa postaviti sv. Jurija brez konja, je nastalo veliko razburjenje. Nasprotniki so modrovali, da morajo iti sedaj vse živali iz cerkve. Zakaj ima sv. Marko leva, sv. Luka vola, sv. Janez orla, sv. Rok psa in sv. Anton celo prašička? Kakor povsod so bili tudi tukaj podpihovalci najbolj krivi ljudskega upora. 'To vas vprašam, možje,' je rekel eden v večji družbi, 'to vas vprašam, ali smo mi častili v oltarju konja ali sv. Jurija?' 'Konja nobeden!' so vpili enoglasno, 'ampak vsi sv. Jurija.' Tako je vršalo med
ljudmi. Kipar Štefan Šubic iz. Poljan pa je t a čas mirno zlatil veliki oltar in novi kip sv. Jurija v nebeški slavi brez konja."
Župnik Martin pa je tuhtal, kako zadevo rešiti tako, da bodo naposled vsi zadovoljni. "Vsaka stvar raste do gotove meje in začne zopet upadati. Župnik je ljudi miril in jim rekel, da ne bo vrgel sv. Jurija na konju med starine pod streho, temveč ga postavil v vnanjo steno nad glavnimi cerkvenimi vrati, kjer ga bodo župljani videli še večkrat kot poprej. Poleg tega je naročil Štefanovemu sinu Juriju Šubicu, kije bil takrat v Parizu, naj naslika sv. Jurija na konju, da bo slika v velikem oltarju zakrivala kip sv. Jurija v tronu, sv. Jurij v nebeški slavi brez konja pa bo odkrit samo o velikih praznikih. Sedaj je dobila vojna milejši značaj. Jurij Šubic je poslal iz Pariza umotvor, ki so bili z. njim vsi Šenčurjani zadovoljni. Naslikal jim je krasnega belca baš v onem trenutku, ko se je ustavil pred zmajem in uprl v sprednje noge. Konj je bil ljudem zelo všeč, nasprotovanje je popolnoma prenehalo, in Povše je dosegel svoj namen, ki ga je imel takoj v začetku."
Lavtižar se je iz Šenčurja rad napotil v bližnji Kranj in imel pri tem venomer odprte oči za dogajanja v naravi in človeških nraveh. "Bližina Kranja me je večkrat izvabila v mesto. Hodil sem po ravni cesti med njivami, polnimi žitnega klasja in
Pogled na Grintovce s šenčurske ravni.
premišljeval, koliko stane truda, da je tako velika planjava preorana, posejana, opleta in poleta. Nikjer ni bilo drevesa ob potu, zakaj drevje bi delalo senco in oviralo zorenje. Tukaj v resnici Bog kruh peče. Prav tako tudi Šenčurjani pogosto obiskujejo Kranj, posebno ob ponedeljkih, ko so tam tedenski sejmi, znani po vsem Gorenjskem, take dneve je glavni trg kar natlačen z ljudstvom. Marsikdo pride v Kranj tudi brez opravka, in le zato, da izve kaj novic. Da pa ni prazen, si ovije vrečo okrog rokava, hodi z njo po mestu in prinese popoldne zopet prazno nazaj. Pozimi sem srečaval
kmete v koluhih, ki so jim prosto mahali semintja. 'Danes je mraz,' so govorili, ko smo pozdravili drug drugega. Jaz pa sem premišljeval, čemu sploh nosijo kožuhe, če nimajo zapetih. V okolici sem našel veliko bistroumnih možakarjev, pravih originalov, ki bi zaslužili, da bi jih natančneje opisal. V občevanju so postali tako domači, da so me vpraševali, kadar smo se srečali: 'No, kako je kaj, Lavtilar?'" Tudi v Cerkljah se je shajala zanimiva drulba. "Rad sem zahajal tudi v Cerklje, kjer je lupniko-val Anton Golobic, postaven gospod, dobrovoljne-ga belokranjskega značaja. Imel je vedno dva kaplana, ker so Cerklje izmed največjih lupnij na Gorenjskem. Radi smo ostajali tudi pri Andreju Vavknu, ki je bil lupan, nadučitelj, pevovodja, skladatelj, posestnik, gostilničar in poštar. Težko je združevati v eni osebi toliko poslov, toda Vav-ken je bil mož za to. V opravkih ga je podpirala tudi njegova soproga. Kadar smo dobili v družbo še okrajnega zdravnika Edvarda Globočnika in dovtipnega šenturskega župnika Simona Robiča, tedaj smo ocenjevali vse dnevne dogodke, obravnavali z uma svitlim mečem visoka vprašanja in prišli tudi v besedni boj, a pozneje ublažili nasprotna mnenja. Večkrat pa sem obžaloval, da se nisem držal pametnega pravila: 'Tiho bodi tam, kjer je preveč vpitja.'"
Stečaj ni rešitev
Sindikat delavcev Voda Julijana, d.d., je prejšnji teden opozoril na namere lastnikov po sproženju stečaja. Obravnava o stečaju ali prisilni poravnavi je potekala včeraj.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Ljubljana, Jesenice - Delniška družba Voda Julijana je že dalj časa v postopku prisilne poravnave. Prvi postopki pri izvajanju sanacije poslovanja so obetajoči. Tržni delež Juli-jane danes namreč predstavlja skoraj petino prodane vode v Sloveniji. V letošnjih devetih mesecih družba posluje v skladu z zastavljenim planom oziroma dosega celo boljše rezultate. Tako ocenjujejo, da bi lahko upnikom v enem letu poplačali 20 odstotkov njihovih terjatev.
V polnilnici Julijane na Jesenicah je trenutno zaposlenih skoraj 50 delavcev. Ti do lanskega decembra niso prejemali plač in so se preživljali s paketi Rdečega križa, hkrati pa sta se kar dve osebi izdajali za direktorja družbe, je povedala predsednica sindikata Neodvisnost KNSS Gorenjske regije Milena Koselj - Šmit. "Nato je vodenje prevzel Jože Dovžan in začel z normalnim poslovanjem. Skupaj smo podpisali tudi socialni sporazum, ki v praksi pomeni i/plačilo plač točno 18. v mesecu," je v uvodu še razložila Koselj, - Šmitova.
Pred meseci je sindikat pozval vse državne institucije k ukrepom za nadaljnjo življenje podjetja. Odpisali so jim le iz Banke Slovenija, in sicer, da so že podali kazensko ovadbo zoper Andreja Severja, ki je vodil tako HKS Sicura kot tudi Vodo Julijana. Po besedah sindikalistov pa se postopki odvijajo vse prepočasi. "Najhuje je, da sedaj stečajni upravitelj Sicure zahteva stečaj Vode Julijane, čeprav je bil še julija za prisilno poravnavo," pravi predsednica in ugotavlja, da se v zadnjih dneh na lastnike in sindikat pritiskajo upniki Sicure.
Sindikat je izpostavil predvsem enega. Edvard Rebec, odvetnik iz Kopra, je prijavil za
Včeraj naj bi na Okrožnem sodišču v Ljubljani potekal narok v postopku prisilne poravnave v povezavi s stečajem delniške družbe Voda Julijana. Predsednica senata Jana Khalil Šnuderl je navzočim prebrala obvestilo, da se narok za prisilno poravnavo dolžnika Vode Julijana prekliče, ker je dolžnik 3. 11. ob 10.05 pri sodišču vložil umik predloga za prisilno poravnavo. "Zaposleni bo naredil vse da do stečaja ne bo prišlo, saj ima podjetje prihodnost," so nam sporočili iz sindikata. Usoda Julijane namreč še ni znana.
skoraj 200 milijonov tolarjev terjatev. "Rebec na sodišču še ni dokazal svojega vložka in pravi, da želi stečaj zato, "ker ne bo nihče služil, če ne more biti tudi on poplačan". Pred kratkim je tudi on postal član upniškega odbora in od takrat imamo z up-
niki le še konflikte," nadaljuje Milena Koselj - Šmit. Zanimivo je, da je Rebec terjatve prijavil tako pri Sicuri, kot v povezani Zadrugi S in na koncu še v Vodi Julijani. V sindikatu so prepričani, da gre za navadno izsiljevanje. Marjan Košir, predsednik sindikata v Vodi Julijana, je predstavil rast podjetja. Od skromnih začetkov s 1000 steklenicami mesečno danes napolnijo vsaj 25.000 steklenic in 500 galonov vode. "To so obeti za normalno poslovanje v prihodnosti. Tega ne smemo zavreči," pravi Košir.
Ob morebitnem stečaju lahko novi lastnik zaposli le nekaj delavcev. "Bolj pomembno pa je, da bo ob stečaju v vodo padla koncesija. Težko jo bo pridobiti nazaj, saj je Julijana najbrž trn v peti močnejšim družbam," so prepričani v sindikatu. Pričakovanja zaposlenih in sindikata so upanja v odločitev sodišča za nadaljevanje prisilne poravnave.
Odprtje pohištvenega sejma
Na 14. Ljubljanskem pohištvenem sejmu neposredno razstavlja 300 razstavljavcev.
Ljubljana - Včeraj je že štirinajst i Č5 odprl svoje duri Ljubljanski pohištveni sejem. Prvi dan je bil namenjen zgolj srečanju razstavljavcev s poslovnimi obiskovalci in novinarji, tako da je današnji prvi, ko je devet tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin v Gospodarskem razstavišču odprtih tudi za ostale obiskovalce. Sejem bo potekal do 9. novembra.
V dvorani Forum bo danes ob 10. uri slovesno odprtje letošnjega sejma. Ob tej priložnosti bosta Ljubljanski sejem in Združenje lesarstva proizvajalcem in oblikovalcem podelila priznanja za posebne dosežke na področju proizvodnje pohištva. Na sejmu bodo nagradili tudi domačega proizvajalca, ki bo predstavil najboljšo rešitev opremljanja stanovanja, najbolje predstavljeno šolo ...
Kot so prejšnji teden predstavili na novinarski konferenci, bo glavna vloga na sejmu namenjena približno 300 neposrednim razstavljavcem, ki bodo obiskovalcem predstavili nove oblikovalske in tehnološke rešitve in zanimivosti, ki kupcem pohištva omogočajo izbrati kakovostne, funkcionalne in estetske rešitve.
Panožne strokovne organizacije, ki povezujejo proizvajalce
pohištva, lesarje in strokovne delavce, bodo ves čas sejma poskrbele za strokovna predavanja. Tako bo že danes ob 14. uri Razvojni center za lesarstvo pripravil okroglo mizo z naslovom "Predstavitev grozdov in načrtov za boljšo razvojno in izobraževalno podporo v lesarstvu", jutri ob 15. uri pa bo oddelek za lesarstvo z biotehniške fakultete pripravilo mednarodni strokovni posvet o površinski obdelavi notranje opreme. V okviru foruma oblikovanja - Forma bodo
svoje zamisli oblikovanja izdelkov na inovativen način, ki ustreza merilom trajnostnega razvoja in varnosti in ki vsebujejo dodano vrednost, predstavili Študentje, akademije, podjetja in svobodni oblikovalci.
Za vstopnico je treba odšteti 900 tolarjev, otroci, dijaki, študentje in upokojenci imajo dvesto tolarjev popusta, mlajši od sedem let ter invalidi na vozičku in njihovi spremljevalci pa si lahko sejem ogledajo brezplačno. S.Š.
Na trgu že turistični paketi Adria - Kompas
Brnik - Slovenski letalski prevoznik Adria Airvvavs je sporočil, da so se slovenska turistična podjetja ugodno odzvala na povabilo Adrie in Kompasa k sodelovanju za povečanje števila letalskih turistov v Sloveniji. Na tej podlagi je Kompas pripravil tri- do štiridnevne turistične pakete za bivanje v Ljubljani, na Bledu, v Portorožu, Kranjski Gori, Termah Čatež in v Novi Gorici. V projekt seje na promocijskem področju vključila tudi Slovenska turistična organizacija.
Z nekajdnevnimi paketi slovenski turistični delavci ciljajo predvsem na individualne goste, ki iščejo aktiven način življenja in kakovostni oddih, pravijo v Adrii. Pakete ponujajo v Kompasovi mreži in poslovalnicah Adrie Airvvavs v Evropi, novo ponudbo pa bodo predstavljali tudi na različnih sejmih.
"Vsi sodelujoči pričakujemo prve rezultate že v letošnji zimski sezoni. Po prvih uspešnih odzivih bosta Adria in Kompas v partnerski pool povabila tudi ostale, manjše turistične ponudnike," načrtujejo v Adrii. S.S.
Tako sindikat o Vodi Julijana. Na drugi strani pa je več kot 400 upnikov HKS Sicure in več kot 1,6 milijarde tolarjev terjatev te hranilnice do Vode Julijane. V sindikatu zatrjujejo, da tega denarja podjetje ni nikoli videlo in je šlo le za navidezno prerazpo-rejanje terjatev. Drago Lom-bar, predsednik sindikata: "Sicura je financirala dnevno politiko, zato se zadeve okoli hranilnice ne raziščejo. Zato vedno naletimo na gluha ušesa. Ali naj zato propade Voda Julijana?"
Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki
Nevtralnost, kije ni
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Davčna nevtralnost ali nekoliko poenostavljeno povedano "pravičnost" davčnega sistema v splošnem pomeni, da določeni gospodarski osebki - davčni zavezanci (posamezniki ali podjetja) pri enakih ostalih pogojih plačajo enako vsoto davka. Pri tem igrajo glavno vlogo davčne spodbude in olajšave, ki seveda v veliki meri vplivajo na to, koliko davka bo treba plačati vse bolj požrešni državi. Kot sva v nedavni študiji EIPF ugotovila s kolegom mag. Veljkom Baletom, je v Sloveniji v zadnjih letih nenevtralnost oziroma nepravičnost poleg majhne učinkovitosti ena glavnih pomanjkljivosti tistega dela našega davčnega sistema, ki pobira davke od dobička podjetij. Dejanska obdavčitev podjetij se torej razlikuje med podjetji, ki imajo sicer enake davčne lastnosti.
Na temo davčne nevtralnosti je bilo v svetu opravljenih že kar precej analiz in porabljenega veliko črnila. Da pa vse te študije niso zgolj in izključno samo akademske narave, ki bi se prašile na policah raznih raziskovalnih inštitutov in univerz, kaže primer ZDA. Tamkaj so bile nižje dejanske stopnje davka na dobiček velikih podjetij, v primerjavi drugimi podjetji in ob siceršnjih enakih davčnih pogojih, eden od ključnih razlogov za davčno reformo, ki je bila usmerjena ravno v odpravljanje takšne nenevtralnosti davčnega sistema. Tudi v EV se tekoče proučuje davčno "pravičnost" zaradi (davčne) konkurence med gospodarstvi, ki sicer, vsaj približno, delujejo na enotnem evropskem trgu. In tudi v Sloveniji so v določitev davka na dobiček vgrajene davčne vzpodbude, ki seveda zmanjšujejo davčno osnovo. Zato se postavlja vprašanje, ali je in koliko je ustrezno davčno breme "(ne)pravično" razporejeno.
Rezultati analize, opravljeni za razdobje od leta /996 da leta 2001, ko sta veljali dve davčni spodbudi, in za 35.000 slovenskih podjetij kažejo, da davčne vzpodbude pri davku na dobiček postavljajo podjetja v različne pogoje poslovanja neodvisno od siceršnjih razlik v jakosti povpraševanja na ustreznih trgih in ob sicer enakih davčnih lastnostih. V vseh letih analiziranega razdobja so (med-podjetniške) razlike v dejanski obdavčitvi dobička odvisne od velikosti podjetij, obsegu naložb, velikosti zadolženosti in obsegu dodane vrednosti, v posameznih letih pa tudi z obsegom zaposlenosti, prodajami v tujini in naložbami v opremo za raziskave in razvoj. Davčne spodbude zmanjšujejo nevtralnost davka na dobiček na rečeh, ki so znani tudi iz analiz drugih gospodarstev, vendar je v primerjavi z državami EU v Sloveniji neenakost dejanske obdavčitve podjetij opazno večja.
In če od Američanov (in drugih) prevzemamo vse mogoče neumnosti, kot je to na primer famozna "noč čarovnic", bi se morali vprašati, zakaj od njih (ali od koga drugega) ne prevzamemo tudi takšne stvari, kot je za davčne zavezance vsaj nekoliko bolj "pravičen " davčni sistem.
———
——
POSLOVANJE Z BANKO OD DOMA
ELEKTRONSKA BANKA
ZA OBČANE
PREDNOSTI ___
Elektronska banka QJH3 vam ponuja številne prednosti:
• prihranek časa,
• neodvisnost od bančnega poslovnega časa,
• krajevno neodvisnost, saj lahko bančne storitve opravljate vedno in povsod, kjer je na voljo računalnik z dostopom na internet,
• poenostavljeno komunikacijo med bartko in komitentom,
• hitrejši pretok informacij o plačilih, stanjih na računih
• in visoko stopnjo varnosti pri prenosu podatkov.
STORITVE
Omogoča vam naslednje storitve:
• vpogled v stanje in promet na vaših računih,
• plačilo položnic (za tekoči dan in z valuto naprej).
• vezavo tolarskih in deviznih sredstev,
• otvoritev in ukinitev trajnih pooblastil,
• zahtevek za odobritev limita,
• zahtevek za izdajo ali blokacijo plačilnih in bančnih kartic,
• pošiljanje sporočil banki oz. sprejemanje sporočil iz banke.
POTREBNA OPREMA ___
Za delo prek elektronske banke ©1H55 potrebujete:
• osebni računalnik /. dostopom do interneta (če dostopa do interneta nimate, potem se obrnite na najbližjega ponudnika iterneta, ki vam bo to omogočil),
• elektronski naslov za prejem elektronske pošte,
• spletni brskalnik MS Internet Explorer, različice 5 ali 5.5.
VARNOST
Za varnost poslovanja prek elektronske banke yUUJl3 smo poskrbeli z najsodobnejšimi spletnimi tehnologijami. Vsa sporočila, ki si jih izmenjujeta uporabnik in banka, so kodirana tako. da jih morebitni prisluškovalci ne morejo dekodirati. Uporabnik se indetificira s svojim digitalnim certifikatom in z osebnim geslom, ki ga pozna samo on, prav tako se s svojim certifikatom identificira banka. Kodirani prenos, digitalni certifikat in osebno geslo omogočajo celo varnejše poslovanje kot v tradicionalnem bančništvu.
INFORMACIJE
Za vsa dodatna vprašanja smo vam vediio na voljo po telefonu: 04/208-43-12, prek elektronske pošte skrbnik.Iink@gbkr.si ali na naših spletnih straneh.
Gorenjska y Banka
Banka./ posluhom
http://www.gbkr.si
Potrdila o lastništvu
Voljč odhaja v KBC
Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marko Voljč bo banko vodil le še do konca januarja prihodnje leto.
Ljubljana - Voljč, ki je največjo slovensko banko vodil enajst let, je v sredo obvestil nadzorni svet, da z 31. januarjem 2004 odstopa kot predsednik uprave, ker bo prevzel nove delovne dolžnosti v KBC Bank & Insurance Holding Companv v Bruslju. Nadzorni svet je njegovo odločitev sprejel.
Kot je Voljč povedal članom nadzornega sveta, se je za odstop odločil iz več razlogov. Pomemben razlog je ponudba KBC kot strateške lastnice NLB, da prevzame mesto generalnega direktorja za Srednjo Evropo, kjer banka v prihodnje še želi okrepiti bančno in zavarovalniško dejavnost. Na odločitev za odstop so vplivala tudi pričakovanja javnosti in pritiski, ki so se pojavili zaradi težav ob uvajanju osčbnih računov. "Številni so že ob pojavu krize zahtevali moj odstop,
vendar smo se v upravi odločili, daje treba vse sile usmeriti v čim hitrejše reševanje problemov in vzpostavitev nemotenega delovanja sistema za naše stranke. Nadzorni svet je podprl tako usmeritev in nas obenem zavezal k uresničevanju nalog iz akcijskega načrta. V zadnjih mesecih smo uspeli stabilizirati sistem in odpraviti številne pomanjkljivosti, z zastavljenimi nalogami pa bodo odpravljene še ostale težave. Kot sponzor projekta prenove informacijskega sistema pre-
vzemam svoj del odgovornosti, čeprav nisem in ne morem odgovarjati za operativne rešitve," je dejal Voljč in poudaril, da je v razmerah, v kakršnih so se znašli v zadnjih mesecih, težko delati in voditi banko, z odstopom pa naj bi razbremenil pritisk javnosti in pospešil normalizacijo razmer. Voljč je še dejal, da ob doseženih rezultatih odhaja z zadovoljstvom, hkrati pa tudi s prepričanjem, da bo NLB še naprej dosegala dobre poslovne rezultate in nadaljevala uspešen razvoj.
Kot je znano, je Voljč prevzel vodenje NLB 1992. leta, v času razpada starega in vzpostavljanja novega finančnega sistema. Po težkem obdobju sanacije je sledilo obdobje rasti, v katerem
je banka utrdila vodilno vlogo na slovenskem trgu. Lani je končala prvo fazo privatizacije, v kateri je strateški partner banke postala belgijska KBC. Zadnje obdobje so zaznamovali prodor banke na jugovzhodne trge, racionalizacija poslovanja in uvajanje novih storitev.
Cveto Zaplotnik
Z obveznicami Abanke že trgujejo
Kranj - V četrtek so na Ljubljanski borzi začeli trgovati z obveznicami sedme izdaje Abanke Vipa. Celotna izdaja obsega 173 tisoč obveznic po 100 evrov v skupni nominalni vrednosti 17,3 milijona evrov. Zadnji kupon in glavnica zapadeta v plačilo 21. maja 2010. Obrestna mera je 5,3-odstotna, obresti bodo izplačevali polletno, vsakega 21. maja in 21. novembra. Izdajatelj obveznic nima pravice do odpoklica pred dospelostjo, imetnik pa ne do predčasnega unovčenja.
CZ.
Zastaranje kupona
Kranj - Z ministrstva za finance so sporočili, da bo 30. novembra zastarala pravica do unovčenja 15. kupona obveznice Republike Slovenije za poravnavanje obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (RS08), ki je sicer dospel v plačilo 30. novembra 2000. Kupone je do 1. decembra možno unovčiti v bankah, s katerimi ima Banka Slovenije sklenjeno pogodbo o izplačevanju kuponov, oziroma pri republiški upravi za javna plačila. CZ.
Nova direktorica
Kranj - Nadzorni svet družbe Alpetour - Potovalna agencija Kranj je na seji v sredo za naslednje petletno mandatno obdobje imenoval za predsednico uprave oz. direktorico Ivanko Zupančič Gaber, ki je bila doslej članica uprave. Nova direktorica je začela z mandatom včeraj. CZ.
Ob prebiranju gospodarskih in finančnih vsebin v slovenskih medijih vsake toliko časa zasledimo kratico GDR, ki povprečnemu bralcu ne pomeni kaj dosti. Gre za globalno potrdilo o lastništvu (GDR- Global Depo-sitary Receipts), ki "nadomešča" domačo delnico na tujih finančnih trgih.
Podobno kot pri mnogih finančnih instrumentih je tudi potrdilo o lastništvu luč sveta ugledalo na ameriških tleh. Ker angleškim delnicam v preteklosti ni bilo dovoljeno, da bi fizično zapustile Veliko Britanijo, so ameriške finančne institucije omogočile njihovim državljanom nakup teb delnic na podlagi izdaje potrdil o lastništvu, ki so jih v ZDA poimenovali ADR (American Depositarv Receipts). S tem potrdilom so njihovi lastniki izkazovali lastništvo nad delnicami tujega podjetja, deponiranimi v domicilni državi izdajatelja.
Potrdila o lastništvu so torej vrednostni papirji, ki jih izda in hrani depozitoma banka na podlagi domačih vrednostnih papirjev. Postopek izdaje potrdil DR se začne z deponiranjem delnic pri depozitarni banki, ki je lokalna banka v državi podjetja, ki želi izdati DR. Deponirane delnice konvertira v potrdila o lastništvu in jih vpiše pri enem izmed klirinški sistemov. Po izdaji se s potrdili prosto trguje na mednarodnih finančnih trgih. Večina potrdil je nominiranih v ameriških dolarjih ne glede na to, kje se z njimi trguje.
Hiter razvoj potrdil o lastništvu je moč pripisati prednostim, ki jih prinašajo tako za investitorja kot tudi za podjetje, ki se odloči za njihovo izdajo. V današnjih razmerah želi investitor z namenom zmanjšanja tveganja svoje investirane finančne presežke čim bolj razpršiti, tudi geografsko. Potrdila o lastništvu mu ob nižjih transakcijskih stroških (trgovanja in poravnave) omogočajo mednarodno povečanje naložb. Likvidnost investicije je visoka, saj so potrdila vsaj tako likvidna kot delnice na domačem
trgu in so neposredno zamenljiva, olajšano pa je tudi spremljanje vrednosti investicije, ker so potrdila v večini primerov nominirana v ameriških dolarjih. Na drugi strani potrdila o lastništvu podjetju omogočajo mednarodno diverzifikacijo lastnikov podjetja, ki lahko poveča ali stabilizira ceno delnice. Poveča se potencial za dokapitalizacijo podjetja, hkrati pa so proizvodi oziroma storitve podjetja bolj prepoznavni v svetu. Pozitivne posledice izdaje potrdil so tudi večja likvidnost delnic na domačem trgu kapitala ter lažja medsebojna primerjava delnic različnih podjetij.
V Sloveniji sta se za program globalnih potrdil o lastništvu zaenkrat odločili dve podjetji, in sicer SKB banka, d.d., ter BTC Blagovni trgovinski center, d.d.. Ideje in načrti o izdaji so nastali tudi v obeh največjih slovenskih farmacevtskih podjetjih Leku in Krki ter naftni družbi Petrol, d.d., vendar se zaradi različnih razlogov za izdajo potrdil niso odločili. GDR potrdila SKB banke so bila sprejeta v kotacijo na Londonski borzi februarja leta 1997. Cilj izdaje je bil predvsem povečanje likvidnosti delnic, večje stabilnosti cene delnic ter pridobitvi stalnih in pomembnih tujih investitorjev. Slednji cilj je bil dosežen, saj so bili med kupci predvsem pokojninski in vzajemni ter zavarovalniški skladi. O uspešnosti ostalih ciljev ne moremo govoriti, saj se likvidnost ni povečala. Pri podjetju BTC, d.d., je bil osnovi namen izdaje v dokapitalizaciji, saj jim slovenski finančni trg ni omogočal pridobitve zadostnih finančnih sredstev za realizacijo dolgoročnih ciljev podjetja. Podjetji sta se v juliju in avgustu leta 2001 odločili za umik izdaje. SKB banka zaradi prevzema s strani banke Societe Generale, BTC pa po navedbah izdajatelja zaradi nizke likvidnosti delnic in visokih stroškov vzdrževanja kotacije na Londonski borzi.
David Melihen GBD, d.d.
Kaj vemo o bančnih poslih
Kranj - Združenje bank Slovenije je ob letošnjem svetovnem dnevu varčevanja izdalo knjižico Kaj vemo o bančnih poslih. V knjižici, ki je izšla v nakladi 120 tisoč izvodov, avtorica Bojana Kamhi pojasnjuje izraze, ki se pogosto pojavljajo pri bančnih poslih. Med takšne izraze med drugim sodijo delnica, obveznica, depozit, hipoteka, komitent, leasing, temeljna, nominalna, realna in referenčna obrestna mera, plastični denar, portfelj, rezident in nerezident, transakcijski račun, vzajemni sklad, zastavna pravica, likvidnost in solventnost bank... CZ.
Oktobra 0,3-odstotna inflacija
V letošnjih desetih mesecih je bila inflacija 4,2-odstotna.
Kranj - Po podatkih državnega statističnega urada so se cene življenjskih potrebščin oktobra v primerjavi s septembrom zvišale za 0,3 odstotka, tolikšna je bila torej tudi oktobrska inflacija. V desetih mesecih je znašala 4,2 odstotka (lani v enakem obdobju 6,6 odstotka), na letni ravni pa 4,8 odstotka.
Podobno kot septembra so se tudi oktobra znižale cene storitev (za pol odstotka), cene blaga pa so se zvišale (v povprečju za 0,7 odstotka). Cene v skupini obleka in obutev so se zaradi vpliva zamenjave kolekcij v trgovinah v povprečju zvišale za 6,8 odstotka, pri tem pa je bila obutev dražja za 8,7 odstotka in oblačila za 6,9 odstotka. Cene v skupini stanovanje so se zaradi 3,1-odstotnega zvišanja najemnin in 2,1-odstotne podražitve daljinske energije dvignile za pol odstotka, povišanje pa bi bilo še večje, če se ne bi
hkrati v tej skupini trda goriva pocenila za 1,3 odstotka in tekoča za 0,2 odstotka. Cene v skupini rekreacija in kultura so se znižale za 2,4 odstotka, največ pa je k temu prispevala 16,1-odstotna pocenitev počitnic v paketu. Cene v skupini komunikacije so bile predvsem zaradi popustov pri nekaterih telefonskih aparatih v povprečju nižje za 0,6 odstotka.
Letos so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 4,2 odstotka, bolj od tega povprečja pa so porasle cene v skupinah alkoholne pijače in tobak (za 12,1 odstotka), gostinske in nastanitvene storitve (6,9 odstotka), zdravje (6,2 odstotka), stanovanje (5,4 odstotka) in prevoz (4,4 odstotka).
Cene na drobno so bile oktobra v primerjavi s septembrom v povprečju višje za 0,2 odstotka, pri tem pa je bilo blago dražje za 0,3 odstotka in storitve cenejše za pol odstotka. CZ.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
POMOŽNI DELAVEC - MONTER SU-HOMONT. SISTEMOV; ned. č ; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B; do 12.11.03; SMINGS D.O.O., SP. GORJE 153/A, ZG. GORJE
POMOŽNI (SKLADIŠČNI) DELAVEC;
ned. č.; 3 I. del. izk.; tečaj za voznike viličarjev in iz varstva pri delu; kat. B; do 11.11.03; TAPRO GROSIST, D.0.0. U., PC LESCE, ALPSKA C. 56, LESCE POMOŽNI DELAVEC - DELO PRI PREDELAVI LAMINATA; d č 6 mes.; do 11.11.03; ALBASTER D.O.O., PODHOM 61, ZG. GORJE
SNAŽILKA - POMETALEC, UREJEVALEC OKOLICE; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; do 11.11.03; LASER D.O.O., KAJU-HOVAC. 1, BLED
SNAŽILKA - ČISTILEC PROSTOROV;
d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; do 11.11.03; LASERD.O.O, KAJUHOVAC.
I, BLED; št. del. mest: 2 BOLNIČAR; d. č. 12 mes.; do 04.11.03; DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR, POTOĆE 2, PREDDVOR MIZAR - POM. DELA V MIZARSKI DELAVNICI; d. č. 3 mes.; 5 I. del. izk.; kat. B; do 19.11.03; STRUŠNIK RAJKO S.P., SVETI ANDREJ 2, ŠK. LOKA MONTER CEVNIH SISTEMOV - MONTER CEVNIH INSTAL. / NERJAVNE INSTALACIJE; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 05.11.03; PMI - PROCESNA OPREMA D.O.O., LIKOZARJEVA UL. 27, KRANJ
ŠIVILJA; d. č. 6 mes.; 5 I. del. izk.; do
II. 11.03; SIM ŠPORT SERVIS D.O.O., STRAŽIŠKA UL. 24, KRANJ SLIKOPLESKAR FASADER; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 15.11.03; MILEN-KOVSKI BLAGOJ S.P., RATEČE 12, RATEČE - PLANICA
AVTOLIČAR; d. č. 6 mes.; 3 I. del. izk.; do 23.11.03; ALPETOUR REMONT P.O. KRANJ, LJUBLJANSKA C. 22, KRANJ; št. del. mest: 2
FRIZER; ned. č.; 3 I. del. izk.; kat. B; do
13.11.03; ZADRAVEC JOLANDA S.P,
PREDOSUE 180, KRANJ
TESAR; ned. č.; do 06.11.03; GRADIŠ
GP JESENICE D.D., PREŠERNOVA 5,
JESENICE
ZIDAR; ned. č.; do 06.11.03; GRADIŠ GP JESENICE D.D., PREŠERNOVA 5, JESENICE
VOZNIK AVTOMEHANIK - VOZNIK V MEDNAROD. CESTNEM PROMETU;
ned. č.; nem. j. in angl. j. - gov.; kat. C; do 11.11.03; KLEMENČIČ BORUT S.P, STARA LOKA 72A, ŠK. LOKA
TRGOVSKI POTNIK, PRODAJALEC;
ned. č.; slov. j. - gov. in pis.; do 06.11.03; AIR - FOTO LETALSKE FOTOGRAFIJE D.O.O., ROŽNA DOLINA 10, LESCE; št. del. mest: 5 KUHAR NATAKAR - STREŽBA V LOKALU; ned. č.; do 19.11.03; PINTAR JOŽE S.P, SV. DUH 7, ŠK. LOKA KUHAR - PICOPEK; d. č. 3 mes.; 12 mes. del. izk.; do 12.11.03; CIKOTIĆ IN PARTNER D.N.O., PIPANOVA 13A, ŠENČUR
KUHAR; ned. č.; 2 I. del. izk.; do 15.11.03; EVINA D.O.O., BAVDKOVA UL. 24, KRANJ
NATAKAR; d. č. 3 mes.; 12 mes. del. izk.; do 12.11.03; CIKOTIĆ IN PARTNER D.N.O., PIPANOVA 13A, ŠENČUR NATAKAR; d. č. 6 mes.; do 19.11.03; TERZIĆ - KRALIČ AMELA S.P, POD-BREZJE127, NAKLO GOZDARSKI TEH. - ODKUP LESA PRI KAMIONSKI CESTI, KLASIRANJE, MERJENJE; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; kat. B; do 15.11.03; KGZ GOZD Z.O.O.,ZAŽAGO 1, BLED STROJNI TEH. - DELO NA CNC REZALNIKU; ned. č.; 1 I. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami -zaht.; kat. B; do 05.11.03; RAVNIK ALENKA S.P, PIPANOVA C. 108, ŠENČUR
STROJNI TEH. - BRUSILEC; ned. č.; do 15.11.03; ŠIBO D.O.O., KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA
STROJNI TEH. - ORODJAR; d č 3
mes.; 1 I. del. izk.; do 06.11.03; PGP D.O.O., C. STE MARIE AUX MINEŠ 5, TRŽIČ
GRADBENI DELOVODJA; ned. č; 3 I. del. izk.; kat. B; do 06.11.03; GRADIŠ GP JESENICE D.D., PREŠERNOVA 5, JESENICE
TEH. KUHARSTVA; ned. č.; 2 I. del. izk.; angl. j. - gov.; tečaj hig. minimuma; do 04.11.03; JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS, PREDOSUE 39, KRANJ
EKONOMSKI TEH. - ZAVAROVAL. ZASTOPNIK; d. č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; delo z bazami pod. - osn.; kat. B; lasten prevoz; do 08.11.03; ADRIATIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER, PE KRANJ, KIDRIČEVA 2, KRANJ EKONOMSKI TEH. - POSLOVNA SEKRETARKA; d. č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; angl. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; natančnost; do 04.11.03; EURO GLOBTRADE D.O.O., VOKLO 49, ŠENČUR
UPRAVNI TEH. - ZDRAVSTVENI ADMINISTRATOR; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; urej. besedil in delo z bazami pod. -zaht.; do 11.11.03; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD. ZA PLJ. BOL. IN ALERG., GOLNIK 36, GOLNIK; št. del. mest: 2
GIMNAZ. MATURANT - KONTROLOR ČIŠČENJA; d. č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; do 11.11.03; LASER D.O.O., KAJUHOVAC. 1, BLED
INŽ. GRADBENIŠTVA - DELO V OPERATIVI; ned. č.; 3 I. del. izk.; kat. B; strok, izpit iz gradb. stroke; do 06.11.03; GRADIŠ GP JESENICE D.D., PREŠERNOVA 5, JESENICE; št. del. mest: 2 EKONOMIST - STROK. SOD. V PRODAJI; d. č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; angl. j. -gov. in pis., nem. j. - gov.; delo s preglednicami in delo z bazami pod. - osn.; kat. B; do 19.11.03; ISKRA MEHANIZMI D.D., UPNICA 8, KROPA UNIV. DIPL. PRAVNIK - SVETOVALEC; ned. č.; 8 mes. del. izk.; urej. besedil in delo s preglednicami - zaht.; drž. izpit iz javne uprave, strok, izpit iz ZUP-a, opravljeno pripravništvo; do 11.11.03; RS, UPRAVNA ENOTA TRŽIČ, TRG SVOBODE 18, TRŽIČ
DR. MEDICINE - ZDRAVNIK PO KONČANEM SEKUNDARIJU; ned. c, 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; kat. B; strok, izpit, uspešno zaključeno usposab. po programu se-kundariata; do 15.11.03; OZG KRANJ, OE ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA, ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C. 1, BLED
DR. MEDICINE - ZDRAVNIK SPLOŠNE MEDICINE; ned. č.; 2 I. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; kat. B; opravljen sekundariat, licenčni izpit; do 04.11.03; OZG KRANJ, OE ZDRAVSTVENI DOM KRANJ, GO-SPOSVETSKA UL. 10, KRANJ DR. STOMATOLOGIJE - ZOBOZDRAVNIK V MLADINSKEM ZOBOZDRAVSTVU; ned. č.; 12 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; opravljen strok, izpit; do 15.J 1.03; OZG KRANJ, OE ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA, ZDR. DOM BLED, MLADINSKA C. 1, BLED
DIPL. SOCIALNI DELAVEC - STROK. SOD. ZA SOCIALNOVARSTVENE DAJ. IN NAD. ZA POR. DOPUST; ned. č; 12 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; kat. B; opravljen strok, izpit iz soc. varstva in ZUP-a; do 11.11.03; CENTER ZA SOCIALNO DELO KRANJ, SLOVENSKI TRG 1, KRANJ
OBVESTILO
Obveščamo Vas, da bo v novembru 2003 potekalo prvo poročanje podatkov za namene statistike finančnih računov.
V poročanje so vključeni vsi rezidenti Republike Slovenije, ki predstavljajo finančne in nefinančne družbe ter institucionalne enote vključene v sektor države po Standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev. Ne poročajo fizične osebe, samostojni podjetniki ter društva, politične stranke, sindikati, klubi, zveze, cerkvene skupnosti, humanitarne organizacije in drugi neprofitni izvajalci storitev gospodinjstvom.
Poročajo se podatki stanj za leto 2001 in podatki stanj za leto 2002 ter podatki transakcij za leto 2002 po posameznih finančnih instrumentih, ki jih imajo posamezni obvezniki poročanja do institucionalnih sektorjev kot terjatev ali kot obveznost.
Podrobnosti glede poročanja z vsebinskimi navodili najdete na spletnih straneh Banke Slovenije, na naslovu http:// www.bsi.si/html/porocanje_b3nki/finrac, vprašanja v zvezi z vsebino poročila pa lahko pošljete tudi na elektronski naslov finrac-info@bsi.si.
Poročila bo za Banko Slovenije zbirala Agencija za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Podrobnejše informacije v zvezi s predložitvijo poročil za namene statistike finančnih računov bodo na voljo na spletnem portalu www.ajpes.si in v izpostavah AJPES, vprašanja pa lahko pošljete tudi na elektronski naslov info@ajpes.si.
V ERM2 ze prihodnje leto
Ljubljana - Guverner Banke Slovenije mag. Mitja Gaspari je prejšnji teden skupaj s sodelavci na novinarski konferenci predstavil uresničevanje kratkoročnih usmeritev denarne politike. Kot je dejal, je usklajeno delovanje vlade in centralne banke pomembno vplivalo na zniževanje inflacije. Letos naj bi bila 5-odstotna in prihodnje leto 3,5-odstotna, to pa bi Sloveniji že omogočilo, da bi se brez večjih zapletov ob koncu prihodnjega leta lahko vključila v mehanizem evropskih menjalnih tečajev ERM2 in da bi ob izpolnjevanju pogojev v začetku leta 2007 prevzela že tudi evro. V Banki Slovenije predvidevajo, da bo stopnja rasti cen ob koncu leta 2005 dosegla višino maastrichtskega kriterija (trenutno znaša 2,8 odstotka).Vlada in Banka Slovenije naj bi do sredine novembra tudi uskladili skupni program vstopanja Slovenije v evroob-močje. CZ.
Banka Slovenije. Slovensku »5. 15(1? Ljubljana
Zadružniki zadržani do združevanja
Kmetijska zadruga Cerklje je ob koncu lanskega leta podpisala pismo o nameri za združitev s kranjsko Slogo, vendar je ostalo le pri tem, saj so zadružniki tudi zaradi slabih
izkušenj iz preteklosti precej zadržani do združevanja.
Cerkve - Cerkljanska zadruga je že doslej sodelovala z drugimi gorenjskimi zadrugami pri nabavi kmetijskega reprodukcijskega materiala, julija letos pa je podpisala pogodbo o poslovnem povezovanju kmetijskih zadrug na Gorenjskem.
sala pismo o nameri za združitev s kranjsko Slogo, vendar so bili zadružniki februarja letos na informativnem zboru, na katerem jim je direktor predstavil gospodarske razmere in razloge za združitev v večjo zadrugo, zelo zadržani do združitve, tudi zaradi nekaterih slabih izkušenj iz preteklosti. V zadrugi zdaj iščejo rešitve, s katerimi bi se prilagodili gospodarskim razmeram in vse hujši tržni konkurenci, hkrati pa ohranili zadrugo kot samostojno lokalno skupnost kmetov. O tem, kako je to urejeno drugod, so se pozanimali že tudi v sosednji Avstriji.
Direktor Miro Jenko
Kot je povedal Miro Jenko, ki
je na direktorskem mestu z novim letom zamenjal Marjeto Mohorič, se v zadrugi dobro zavedajo, da gospodarske razmere niso naklonjene majhnim zadrugam in da se bo tudi cerkljanska v prihodnje morala prilagoditi spremembam, kot se je že večkrat doslej v svoji 103-let-ni zgodovini. Zadruga je ob koncu lanskega leta sicer podpi-
Sodelovanje z gorenjskimi zadrugami
Medtem ko je cerkljanska zadruga že doslej poslovno sodelovala z drugimi gorenjskimi zadrugami pri nabavi kmetijskega reprodukcijskega materiala, se je julija letos vključila še v projekt poslovnega povezovanja kmetijskih zadrug na Gorenjskem in v severnem delu ljubljanske regije, ki ga direktor
Miro Jenko ocenjuje kot petletni načrt zbliževanja zadrug. Pogodbo je podpisalo trinajst zadrug, poleg cerkljanske še Gozd Bled, Srednja vas v Bohinju, Domžale, Kamnik, Komenda, Medvode, Naklo, Sava Lesce, Sloga Kranj, Škofja Loka, Križe in M-Sora Žiri, ki za uresničitev projekta pričakujejo tudi podporo javnega sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (s sedežem v Ribnici). V okviru projekta naj bi poenotili standarde poslovanja in izobraževanje kmetov za dobro kmetijsko prakso in sistem sledljivosti, sklepali enotne pogodbe z dobavitelji in z živilsko predelovalno industrijo, izkoristili prednosti in velikost notranjega zadružnega trga, povečali tržni delež na domačem in tujem trgu, racionalizirali poslovanje in znižali stroške, si medsebojno pomagali pri kadrovskih potrebah, povezali zadruge s sodobno informacijsko tehnologijo ter omogočili nadaljnji obstoj zadružništva na Gorenjskem.
Odkup mleka še narašča
V cerkljanski zadrugi so lani poslovali pozitivno in tudi ob koncu letošnjega leta pričakuje-
jo pozitivni finančni rezultat. Odkup mleka, ki je glavni kmetijski pridelek, še naprej narašča. Medtem ko so pred sedmimi leti od 390 kmetij odkupili sedem milijonov litrov mleka, ga bodo letos od nekaj več kot dvesto kmetij približno trinajst milijonov litrov. Odkup mleka je bil v vseh letošnjih mesecih večji kot lani, skupna količina bo približno za milijon litrov večja od lanske, število kmetij, ki oddajajo mleko, pa se bo (je) letos zmanjšalo za trinajst. Povprečna kmetija bo letos oddala v mlekarno več kot 60 tisoč litrov mleka, avstrijsko povprečje je 46 tisoč litrov, kar 99 odstotkov vsega mleka pa je v ekstra kakovostnem razredu. "V zadrugi se zavedamo soodvisnosti prireje in predelave mleka, zato z zanimanjem spremljamo, kako se Ljubljanske mlekarne posodabljajo in pripravljajo za nastopanje na skupnem evropskem trgu," je dejal direktor Miro Jenko in poudaril, da so pri odkupu mleka "odprti" tudi za kmete, ki sicer niso člani zadruge.
Kar zadeva odkup krompirja, ugotavljajo, da so številni pridelovalci v preteklosti našli svoje prodajne poti, v zadrugi pa odkupujejo krompir predvsem za Kolinsko iz Ljubljane in za Olja-
Zadružno hranilno kreditno službo so priključili k Zvezi HKS Slovenije, ki si je v pritličju zadružne stavbe v Cerkljah uredila sodobno blagajniško mesto. Foto: Tina Doki
Začasno brez ajdovih žgancev
Zdravstveni inšpektorat začasno odsvetuje uporabo ajdove moke in izdelkov iz ajde.
rico iz Britofa. Kolinski so lani zagotovili štiri petine potrebnih količin krompirja za predelavo v čips, letos pa zaradi suše, ki je močno zmanjšala pridelek,'ne bodo mogli izpolniti pogodbenih obveznosti. Oljarico oskrbujejo s krompirjem za predelavo v olupljen in vakuumsko pakiran krompir. Ponovno želijo "oživiti" tudi odkup živine, letos jim je nekaj goved že uspelo odkupiti in prodati na tuje.
Podpora združitvi z banko
Ker zadružna hranilno kreditna služba ni mogla sama izpolniti zakonskih zahtev po višini kapitala in drugih pogojev, sojo v začetku leta priključili Zvezi
HKS Slovenije, ki je v zadružni stavbi v Cerkljah že preselila blagajniško mesto v pritličje in ga opremila po sodobnih standardih. Zveza predvideva tudi ukinitev blagajniškega mesta v Šenčurju, vendar zadruga temu nasprotuje. Ker bo tudi Zveza HKS Slovenije težko izpolnila bančne predpise, cerkljanska zadruga kot njena majhna solastnica zagovarja združitev s Slovensko zadružno kmetijsko banko, ki bo tudi zadružnikom lažje zagotavljala kakovostnejši bančni servis. Kar zadeva načrte za prihodnje leto, želijo v zadrugi še izboljšati konkurenčnost ter povečati in urediti zadružno trgovino v Cerkljah.
Cveto Zaplotnik
Kranj - Zdravstveni inšpektorat svetuje potrošnikom, naj do preklica ne uporabljajo ajdove moke in drugih izdelkov iz ajde, z izjemo ajdove kaše, že kupljeno moko in izdelke pa lahko vrnejo v trgovino, kjer so jih kupili. Živilsko predelovalni obrati morajo moko in izdelke umakniti iz prodaje oz. uporabe vse dotlej, dokler z analizami ne bodo dokazali, da v njih ni zdravju škodljivih alkaloidov.
Ajdovo moko so začasno, do preklica, umaknili iz prodaje, ne pa tudi ajdove kaše.
Kot je znano, je zdravstveni inšpektorat pred slabim mesecem obvestil potrošnike, da utemeljeno sumi o zdravstveni neustreznosti nekaterih pošiljk ajdove moke, ajdove kaše in ajdovih
žgancev, saj naj bi bila velika verjetnost, da so pošiljke onesnažene z alkaloidi, to je s snovmi, ki se nahajajo v rastlinah iz družine razhudnikov, kamor sodijo tudi volčja češnja, navadni
Lubadar ogroža gozdove
Kranj - Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so lubadar in drugi podlubniki do konca septembra napadli 293.317 kubičnih metrov gozdnega drevja, kar je po letu 1994 najhujši napad podlubnikov v Sloveniji.
Najbolj so prizadeli gozdove v osrednji, južni in vzhodni Sloveniji, še zlasti po dolinah in kotlinah. Med gozdnogospodarskimi območji je po količini prizadetega drevja na prvem mestu Kočevje z 78.200 kubičnimi metri "lubadark", sledijo pa Novo mesto z 39.913 kubičnimi metri, Ljubljana z 39.560 "kubiki", Celje s 30.500, Kranj s 23.500 in Maribor s 23.050 kubičnimi metri. Po oceni javne gozdarske službe se bo količina do konca leta povečala na 330 tisoč kubičnih metrov, kar bi predstavljalo 13 odstotkov za letos načrtovanega poseka oz. 22 odstotkov predvidenega poseka iglavcev. Zavod za gozdove je zaradi pretirane namnožitve podlubnikov in velike škode v gozdu predlagal ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da bi delež sofinanciranja ukrepov za obvladovanje podlubnikov zvišal s 30 na 90 odstotkov. Po prvih ocenah so stroški že presegli milijardo tolarjev. C.Z.
kristavci in črni zobnik. Inšpektorat je kasneje seznam spornih pošiljk še dopolnil, na podlagi zadnjih analiz odvzetih vzorcev pa sklepa, da v Sloveniji ni ajdove moke in izdelkov iz ajde, ki bi bili "prosti" suma na onesnaženje z alkaloidi. Pri pregledu vzorcev neoluščenega ajdovega zrnja so ugotovili navzočnost semen navadnega kri stavca, ki kot plevel raste na njivah. Pred mletjem bi bilo semena možno odstraniti, vendar mlinarji po oceni inšpektorata in ministra za zdravje dr. Dušana Kebra niso dovolj uporabili za to primerne tehnologije. Na večjo količino kristavcev naj bi vplivala letošnja suša in zapuščene kmetijske površine, na katerih se razrašča plevel. V vzorcih ajdove kaše niso ugotovili semen navadnega kristavca, uvozniki in prodajalci pa bodo še pred začetkom prodaje morali dokazati, da ni onesnažena. Kupci oz. potrošniki lahko tudi sami izločijo iz nje morebitna semena.
Sedem milijard za omilitev posledic
Kranj - Vlada je na četrtkovi seji sprejela program odprave posledic škode zaradi naravnih nesreč v kmetijstvu in uredbo o načinu izračuna potrjene škode in višine dodeljenih sredstev. Po tem programu naj bi za omilitev posledic letošnjih naravnih nesreč v kmetijstvu namenili iz državnega proračuna 7,37 milijarde tolarjev,' od tega naj bi 4,37 milijarde tolarjev kot akontacijo izplačali letos, razliko pa v prihodnjem letu. Uredba med drugim določa način ocenjevanja poškodovanosti kmetijskih rastlin ter izračunavanja potrjene višine škode in škode za posameznega upravičenca. C.Z.
Po informacijah zdravstvenega inšpektorata je zdravstvene težave zaradi onesnaženosti ajdove moke iz izdelkov iz ajde imelo šestdeset potrošnikov. Glavni znaki zastrupitve so motnje vida, izsušitev sluznice ustne in nosne votline, pordela koža, pospešeno bitje srca, občutek odsotnosti, motnje zaznavanja, razširjenost zenice, utrujenost, vrtoglavica, glavobol, slabost in prebavne motnje. Težave običajno izginejo v štirih do šestih urah brez posledic za zdravje.
Cveto Zaplotnik
Tečaji o varstvu rastlin
Kranj - Po zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih morajo kmetje do konca aprila prihodnjega leta opraviti tečaj o uporabi tovrstnih sredstev. Iz škofjeloške kmetijske svetovalne službe so že sporočili, da bodo organizirali tečaj, na katerem se bodo udeleženci seznanili s škodljivci, integriranim varstvom rastlin, varno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, postopki, pripravo in nanašanjem tovrstnih sredstev na rastline in s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin. Prijave sprejema kmetijska svetovalka Majda Luznar (tel. št. 51 12 702 ali 040 889 856). Samostojna podjetnica Tatjana Rupnik, ki se ukvarja s svetovanjem o varstvu rastlin, bo kot pooblaščena izvajalka ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano organizirala tečaj i/ fitomedicine za izvajalce ukrepov iz varstva rastlin in tečaj za prodajalce fitofarmacevtskih sredstev. Za prve se bo tečaj predvidoma začel 17. novembra, za druge pa 24. novembra. Prijave sprejema na telefonsko številko 031 302 389.      • C.Z.
Akustika v akciji!
od 23. 10. do 15. 11. 2003 oz. do prodaje zalog.
Možnost nakupa na 12 obrokov!
28.990 SIT
Videorekorder, SONY, SLV SE 230
SmartTrilogic, VPS/PDC, 2 x scart.
Digitalni fotoaparat.
SONY, DSC P 32
3,2 milijona slikovnih točk, 3,2 x smart zoom, priložene polnilne baterije in polnilec, DARILO: spominska kartica Memory Stick 32 MB.
149.990 SIT
O
14.990 SIT
Prenosni CD MP3 predvajalnik, LENCO, , CD 4523
MP3 predvajanje, 45-sekundni anti lok za CD, 120-sekundni anti šok za MP3, priložen omrežni adapter.
Televizor, GORENJE, 72 FSC 10
Diagonala zaslona 72 cm, popolnoma ravna slikovna cev, 100 Hz, PIP 2 (slika v sliki), stereo
69.990 SjT
Televizor, GRUNDIG? ST-63-2103 DOLBY
Diagonala zaslona 63 cm, stereo
0
ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE!
Digitalna kamera, Digital 8,
SONY, DCR-TRV 245
540.000 slikovnih točk, Steady Shot 2,5" LCD zaslon, 20 x optični zoom, 700 x digitalni zoom, USB povezava, DV izhod.
MERKUR, Staneta Žagarja 67, Kranj-Primskovo, tel.: 04 201 7900; MERKUR, Sp. Plavž 3b, lesenice, tel.: 04 583 43 00, MERKURDOM,Gorenjska c. 41, Radovljica, tel.: 04 537 1300; MERKUR, Kapucinski trg 12, Škofja Loka, tel.: 04 511 13 82
MERKURDOM
Z majhnimi rezi do nove zaklopke
Kirurg prof. dr. Borut Geršak je z endoskopsko tehniko bolniku zamenjal aortno zaklopko. Prva tovrstna operacija
na svetu. Manjša krvavitev in hitrejše pooperativno okrevanje.
Ljubljana - Kirurgom ljubljanskega Kliničnega centra sta septembra uspela dva izjemna posega. Najprej so uspešno presadili pljuča, dober teden pozneje pa je specialistu kardiovaskularne kirurgije prof. dr. Borutu Geršaku, dr. med., s strokovno ekipo sodelavcev uspelo z endoskopsko tehniko bolniku zamenjati aortno zaklopko. Pomembna novost in prva tovrstna operacija na svetu. Velik korak za slovensko kirurgijo in velika pridobitev za bolnike, ki bodo do nove aortne zaklopke prišli z lažjim posegom, ki ga spremlja tudi krajše okrevanje.
Štiridesetletnemu pacientu /. diagnozo popuščanja aortne zaklopke so poseg opravili 30. septembra, po šestih dneh pa je že zapustil bolnišnico. Gre za majhen poseg, ki je hkrati vključeval vse prednosti sodobne tehnike in metod srčne kirurgije. V srce in velike žile so napeljali cevke in poskrbeli za zunajtelesni krvni obtok, ki je prevzel funkcijo srca in pljuč. "Z majhnim rezom smo potem opravili zamenjavo aortne zaklopke pod prsnico. Doslej je
bilo za tako operacijo potrebno razpreti prsni koš, zato je bila operativna rana večja, zdaj to opravimo z manjšimi rezi. Endoskopsko operacijo smo opravili s pomočjo kamere, saj s prostim očesom tega ne bi mogli storiti. Gre za prvi tovrstni poseg na svetu, saj ni znano, da bi jo kdo opravil na tak način. Pomeni preskok v kirurški miselnosti, da je mogoče težjo operacijo opraviti na endoskopski način," je povedal prof. dr. Borut Geršak,
ki je poseg opravil s strokovno* ekipo, v kateri so sodelovali še asistent mag. Jurij Matija Kališnik, dr. med., anesteziolo-ginja Maja Soštarič, dr. med., kardiolog doc. dr. Matjaž Šinkovec, dr. med., višje medicinske sestre Marija Repovž, Martina Jančar in Branka Babic, rentgenolog inž. Marko Klavžar in anesteziološki tehnik Nijaz Karajič. Prednosti endoskopske zamenjave aortne zaklopke so za bolnika velike, saj je krvavitev manjša, manjše so po-operacijske bolečine in hitrejše je okrevanje, bolnik je že po slabem tednu zapustil bolnišnico, četrt ure po operaciji pa je že dihal s svojimi pljuči. Dosežek prof. dr. Geršaka je bil zelo odmeven tudi na Evropskem združenju za kar-diotorakalno kirurgijo na Dunaju. Endoskopski poseg lahko za-
Neustrezni pripomočki za zdravljenje astme
Ljubljana - Belgijska agencija za zdravila je slovenski urad za zdravila obvestila o neustrezni kakovosti pripomočka za inhaliranje pri nekaterih zdravilih za zdravljenje astme. Neustrezni so prašek za inhaliranje flixotide diskus 50 meg, serije 126 in 142, prašek flixotide diskus 100 meg, serije 360, 314, 429 in 449, prašek flixotide diskus 250 meg, serije 305, 326 in 351, prašek flixotide diskus 500 meg, serije 582, 604 in 621, prašek za inhaliranje seretide diskus 50 mcg/250mcg, serije 467, in prašek za inhaliranje serevent diskus 50mcg/250mcg, serije 538 in 489. Imetnik dovoljenja za promet s temi zdravili v Sloveniji je ljubljanska podružnica podjetja Glaxo-Smith-Kline Export Ltd. Navedena zdravila se uporabljajo za zdravljenje astme in so v plastični napravi za inhaliranje, v kateri je
pretisni omot v obliki traku s 60 odmerki. Pri omenjenih serijah zdravil zaradi neustrezne kakovosti plastične naprave za inhaliranje lahko pride do neustreznega odmerjanja zdravila. Tveganje za bolnika lahko nastane zaradi premajhnega ali izpadlega odmerka. Zato je potreben umik vseh navedenih serij, ki že poteka pod nadzorom urada za zdravila v skladu s standardnim postopkom. Urad poziva vse uporabnike navedenih zdravil, da preverijo njihova imena in serijske številke. Če ugotovijo, da gre za navedene serijske številke, naj omenjenih zdravil ne uporabljajo in naj jih nemudoma vrnejo v lekarno, kjer jim bo farmacevt preskrbel nadomestno količino ustreznega zdravila. Za dodatne informacije naj se bolniki obrnejo na svojega zdravnika ali farmacevta. R.Š.
Prof. dr. Borut Geršak, dr. med.
enkrat opravijo pri bolnikih, ki imajo popuščanje aortne zaklopke in ki nimajo veliko kalcija v aort nem obroču. Ljubljanski kirurgi naj bi letos opravili okoli tisoč operacij, nanje pa čaka več sto bolnikov. "Poseg je cenovno primerljiv ali celo cenejši od klasične operacije, saj bolniki prej oklevajo, manj krvavijo, transfuzija je namreč zelo draga, manj časa so v bolnišnici in potrebujejo manj zdravil. Kljub novi - endoskopski tehniki pa bomo večino posegov opravili še po stari metodi, saj ima vsaka operacija svoje indikacije in mora biti predvidena za vsakega bolnika posebej," je pojasnil prof. dr. Geršak. Zaradi naštetih prednosti se bodo bolniki nemara tudi lažje odločali za operacijo zamenjave aortne zaklopke, ki jo, tako kot tudi pri drugih operacijah, pri večini bolnikov spremljata negotovost in strah. Renata Škrjanc
DRUŽINSKI NASVETI
Kako se pogovarjamo z otroki (3)
Damjana Šmid
Vzgoja sosedovega otroka se zdi preprosta, vzgoja svojega otroka pa včasih težko in nikoli končano delo. Starševstvo spada med najbolj razširjena amaterska dela, saj nihče nima zanj ustrezne izobrazbe. Pa vendarle ga bolj ali manj vsi dobro opravljamo in v danem trenutku naredimo tako, kot mislimo, daje najbolj prav. Biti starš je lepa naloga in šele takrat, ko v njej uživamo, ko se znebimo predsodkov ter zakoreninjenih vedenjskih in miselnih vzorcev postane to obojestranski užitek, tako za otroke kot za starše. Možnosti za to, da smo dobri starši imamo vsak dan veliko. Začnimo pri majhnih spremembah, mogoče s šepetanjem. Včasih je bolj učinkovito kot pa vpitje. Kajti vpitje je eden izmed najbolj pogostih motečih dejavnikov, ki ga navajajo otroci glede komunikacije s svojimi starši. Odrasli povzdignemo glas v prepričanju, da nas bodo otroci bolj in hitreje slišali. Pa vendar nas ne slišijo, ali pa je učinek vpitja le kratkotrajen. Kdo je pustil prižgano luč? Zakaj niso igrače pospravljene? Da mi greš takoj v posteljo! Imaš pripravljeno torbo? Takoj poberi smeti! Pazi, z nožem se boš urezal! Ne moreš hoditi zunaj v samem puloverju, takoj se obleci! Kakšen pacek pa si! Kod si se potepal? To so pogosti stavki iz našega vsakdanjega življenja. In kaj je z njimi narobe? Pravzaprav nič, to so le vprašalne in vzklične povedi.
Če pa jih postavimo v določeno situacijo in če se postavimo v vlogo otrok, pa postanejo ti stavki ukazovalni, zasmehovalni, zasliševalni, opozorilni ter povzročajo v otrocih in mladostnikih odpor proti ljudem, ki jih uporabljajo. Zakaj? Takšen način komunikacije je običajno enosmeren ali pa otroci napadajo nazaj in nastane besedna vojna. Ti stavki sporočajo otrokom, da ne znajo, nočejo, ne zmorejo delati stvari, tako kot je prav. Sporočajo otrokom, da morajo imeti nekoga izmed odraslih, da misli, dela in išče rešitve namesto njih. Če otrok hodi v šolo, potem ve, da mora pripraviti torbo. In če je ne pripravi, je to njegov problem, ne naš.
Določena vprašanja povzročajo v ljudeh nelagodje, ker nekaj nismo storili ali pa smo storili narobe. Otroci so navajeni, da starši mislimo namesto njih. Mami je pozabila zvezek dati v torbo? Ko otrokom prepustimo njihove naloge in odgovornosti, šele lahko začnejo uporabljati svojo pamet. Na lastnih bolečih in manj bolečih izkušnjah se naučijo, kakšne so rešitve. Starši pa jim želimo prihraniti razočaranja, bolečino, žalost in mnogokrat jih tako oropamo tudi za veselje nad uspehi, za smeh nad napakami, za narobe obute nogavice in za razmišljanje o prižganih lučeh. Dejstva in informacije so tista, ki pripravijo otroke k razmišljanju o rešitvah. Luč je prižgana. To je dejstvo. Kaj naj storim?
Živimo v prijetnem kraju
Krajevni odbor Rdečega križa Žiri je v nedeljo pripravil tradicionalno srečanje starejših
občanov, starih nad 78 let.
Žiri - Srečanja najstarejših občanov potekajo v Žireh že tako dolgo, da se začetkov marsikdo niti ne spominja, običajno pa se v Osnovni šoli Žiri zbere vsaj 70 do 100 ljudi. V kulturnem programu so nastopili učenci in Pevski zbor Društva upokojencev Žiri Srebrni glas.
V imenu občine je navzoče pozdravil Andrej Poljanšek, tajnik občine Žiri: "Kljub zunanjemu mrazu vidim, da vam je danes prijetno. Veseli me, da vas je vsako leto več, zahvala pa gre predvsem odbornicani Rdečega križa." Predsednik Društva upokojencev Žiri Adolf Križnar se je tudi zahvalil odbornicani in še posebej občini za finančno pomoč: "Škoda, da se srečanja niso udeležili vsi vabljeni. Kljub temu bomo lahko obujali spomine s prijatelji."
Rafael Bajt iz Žirov je pred kratkim praznoval častitljivih 90 let. Na veliko družinsko praznovanje je povabil hčere z družinami, sosede, prijatelje in druge sorodnike. "Že več dni sem se veselil današnjega srečanja. Tu se vidimo z dolgoletnimi prijatelji in se pogovo-
rimo," nam je povedal Rafael. Še vedno rad posluša radio in gleda tv, zelo rad gre še na izlet. Ančka Loštrk iz Žirov se tudi z
Rafael Bajt
Ančka Loštrk
veseljem udeleži tovrstnih srečanj, saj na izlete društva upokojencev zaradi bolezni ne more. "Sama sem in zato grem rada v družbo. Tu so znani obrazi in pozitivno vzdušje," pravi Ančka, ki je bila pred leti fi-nančnica v KGZ Sora Žiri.
Krajevni odbor žirovskega rdečega križa šteje 24 odbornic, predsednica je Silva Zaje. V tem času so pomagali družinam z ozimnico, pa tudi družini, ki jih je pred leti prizadel potres. Letos so izvedli krvodajalsko akcijo z več kot 400 krvodajalci. Ob novem letu obiščejo najstarejše občane, večkrat letno pa organizirajo zdravstvene posvete in pomagajo družinam v stiski. "Kriza RK se seveda pozna tudi pri nas. Osip pri članarini je vsaj 20 odstoten, čeprav denar ne gre iz Žirov in pomagamo le domačinom," nam je še povedala Silva Zaje.     Boštjan Bogataj
Kolesarji niso pozabili na malčke
Člani Mountainbike kluba Kranj so tudi letos denar, ki so ga zbrali ob organizaciji julijskega tekmovanja v spustu s Sv. Jošta, namenili kranjski porodnišnici.
Kranj - "Naše julijsko tekmovanje v spustu z gorskimi kolesi na pobočjih Sv. Jošta je letos doživelo že deveto ponovitev. Ker je bilo tekmovanje mednarodno in je štelo tako za točke slovenskega pokala kot točke UCI, se gaje poleg domačih tekmovalcev udeležilo tudi precej tujih, tako da je bila prireditev letos še na višji ravni kot prej. Tekmovanje pa se za nas organizatorje zaključuje šele danes, ko bomo izročili ček kranjski porodnišnici, kajti tudi letos, že peto leto zapovrstjo je prireditev potekala pod geslom "Spustimo se za naše malčke". Zato naj se še enkrat zahvalim vsem spon zorjem, ki ste prispevali denar za naše tekmovanje in hkrati naše malčke," je na priložnostni slovesnosti v kranjski porodnišnici prejšnji teden poudaril Gorazd Čopek, predsednik Mountain-
Predsednik MBK Kranj Gorazd Čopek je direktorju kranjske porodnišnice prof. Marku Lavriču predal ček za 400 tisoč tolarjev.
bike kluba Kranj. Prav tako je povedal, da kranjski klub gorskih kolesarjev tudi za leto 2004 načrtuje mednarodno prireditev, ki bo drugo leto še posebno slovesna in s kvalitetno udeležbo, saj bo že deseta po vrsti. Hkrati je
Vsaj drobtinica za revne otroke
Kranj, Ljubljana - Vsi otroci niso presiti belega kruha, mnogi iz socialno ogroženih družin nimajo zagotovljenega niti enega toplega obroka. V mednarodni akciji ob Svetovnem dnevu hrane, ki je letos potekala v desetih državah v naši regiji, vanjo pa seje vključila tudi Slovenija, so mislili ravno na te otroke. S prodajo kruha, zbiranjem prostovoljnih prispevkov na stojnicah in iskanjem donatorjev v akciji Drobtinica so v enajstih območnih združenih Rdečega križa po Sloveniji zbrali nekaj več kot 1,7 milijona tolarjev. S tem bodo plačali tople obroke socialno ogroženim otrokom iz okolij, kjer so bila zbrana sredstva. Rdeči križ Slovenije se iskreno zahvaljuje vsem donatorjem, ki so prispevali k akciji in tako olajšali breme družin na socialnem dnu. Na Gorenjskem je akcija Drobtinica potekala v Kranju, kjer bodo s plačilom šolskih kosil pomagaji otrokom iz dveh osnovnih šol, Matije Čopa in Stražišče. D.Ž.
pozval vse sponzorje, ki so jim v minulih letih že pomagali in tudi nove sponzorje, da jih podprejo v akciji zbiranja denarja za prireditev in kranjsko porodnišnico, saj bo tudi deseta kolesarska prireditev na pobočjih Sv. Jošta potekala pod geslom "Spustimo se za naše malčke." Gorazd Čopek je nato predal ček za 400 tisoč tolarjev direktorju kranjske porodnišnice prof. Marku Lavriču, ta pa je zbranim gostom povedal, da je darilo športnikov zanje vsako leto dobrodošlo in ga vsakič koristno uporabijo. Letos ga bodo namenili nakupu nove porodne postelje, saj se v kranjski porodnišnici - kljub pomanjkanju denarja - trudijo, da bi opremo, ki ima dostikrat že zgodovinsko vrednost, kar najhitreje zamenjali za novo.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
itn vsiop pmpm&dcift
Ana Cergolj
Počitnice so bile precej mokre. Kar padalo je. In padalo. In potem je temno, smo zateženi & zamorjeni in ves čas nergamo. Ampak poskusite z rumenim dežnikom. Takim res velikim, ki te čisto prekrije - in se ti zdi, da sije sonce.
G«.
ANA
OffolfeG pvrvso.
Bonbon
Bonbon, kisel ali sladek, v otroških ustih se topi, pojem jih veliko, da včasih trebušček zaboli.
Bonbona se vsak otrok razveseli,
a majhen zobek se ga boli,
saj sladkorček mu luknjico naredi.
Bonbonček, kisel ali sladek,
tudi mamici zadiši,
in tudi mamici se v ustih topi.
Aljaž Stanonik, 4.c, OŠ Škofja Loka - Mesto
Žurka za gobe
Zgodaj zvečer so jurčki se zbrali, da bi malo zaplesali, so še lisičke poklicali.
Lisičke veselo so prikimale, saj tudi one bi z jurčki plesale, zato so se zbrale.
Kamen na kamen - palača. Tolar na tolar - evro
V petek je bil svetovni dan varčevanja. Ste vedeli? Jaz na žalost sem - potem sem imela namreč ves dan slabo vest, da premalo varču-jem. Pa ne samo z denarjem - z vodo, viri energije, papirjem, ozračjem ... premalo varčujem tudi z besedami; tistimi nepotrebnimi, žaljivi-
Ko žurka se začne,
jurček brž lisičko povabi na ples,
le vražji goban
za grmom ostane sam.
Vražji goban se jezi in si govori: zakaj tudi mene niso povabili, saj mednje tudi sam spadam, saj sem goba, mar ne?
Tjaša Florjanovič, 4.b, OŠ Ivana Groharja, Škofja Loka
Pomlad
Žoga po travniku leti, ptički prepevajo pesmi vsi. Gozd je pozelenel, sneg pa obledel. Otroci se igrajo, Neprestano, neprestano. POMLAD JE PRIŠLA!! zacvilijo vsi, sonce pa se jim veselo smeji.
Jaka Avgustinčič, 3.r, Besnica
mi, opravljivimi, nesmiselnimi in takimi, ki so preprosto odveč. Ampak to je že druga zgodba.
Čisto na začetku - ko so naši predniki še lovili po gozdovih in nabirali sadeže, niso poznali varčevanja. Ubili so toliko živali, da so preživeli in nabrali toliko sadežev, da niso bili lačni. Potem pa je človek začel vzgajati domače živali, sejati po poljih in kar naenkrat je imel več, kot je potreboval za preživetje.
In prav to je - čez tisoče let - omogočilo varčevanje. Varčujemo lahko torej tisti presežek, ki ga ne porabimo sproti.
Mi smo kot otroci varčevali še v "šparovčku" -pujsku, ponavadi. Imel je okrogel trebušček in vanj je šlo veliko kovancev. Ko so prišle res težke razmere - navadno v obliki pomanjkanja sladkarij - smo vzeli v roke izvijač in ubogega pujsa odprli. Pa spet znova ...
Vi imate najbrž odprt bančni račun - kovančki baje že dolgo niso več v modi pri otrocih. Ker so premalo vredni in se ne varčuje več za sladkarije. Sedaj se varčuje za kolo, video igrico, motor. Sploh varčujete? Ker - resnici na ljubo - varčeva-
pa tnislitno tofco
nje ni preveč v modi. Je pa zato zapravljanje. Nakupovanje. In pravzaprav je res - edina prava motivacija, ki name deluje spodbujevalno v smislu varčevanja, je - da bom imela več denarja, ki ga bom potem lahko zapravila za boljše in lepše stvari. Ok, na ravni osebnega varčevanja, je ta logika čisto v redu.
Ampak huje, kot če boste namesto privarčevali, zapravili 1000 tolarjev, je, če bomo kar na slepo zapravljali nekaj drugega. Čist zrak, pitno vodo, gozdove. Ti namreč - ko so enkrat zapravljeni - ne pridejo več nazaj kar tako. Saj vem, da si vsi mislimo: "Ah, kaj pa lahko jaz spremenim!"
Tudi jaz zavzdihnem nekaj podobnega - in uporabljam agresivna čistila, porabljam na kupe nerecikliranega papirja in se preveč vozim z avtom. Potem pa pride kakšen dan varčevanja ali pa zgrožena gledam kakšno oddajo o izumiranju kitov ... in me malce zgrabi slaba vest. Potem oddani paket starega papirja za reciklažo in grem v trgovino peš. Papirček na papirček - drevo.
Učenci 3.1» OŠ Ivana Tavčarja iz Gorenje vasi SO S© iZCfUbljalL
Včeraj sem se izgubil, ko sem nabiral gobe. Oblečen sem bil v svetlo modre hlače in bel pulover. Izgubil sem se v Kladjah. Našel meje sosed. Aljaž Žnidarčič
Ko smo šli na Goro, sem na vrhu izgubila zapestnico. Opazila sem, daje nimam, ko smo se vračali. V avtu sem povedala staršem. Bila sta zelo jezna. Irena Košir
Nekega dne sva s sestrico šli nabirat gobe. Dobili sva dve gobi. Zašli sva. Sestrica je začela jokati, jaz pa sem jo potolažila. Potem sva le našli pot domov. Začeli sva se igrati. Naslednji dan sva že vse pozabili. Sklenili pa sva, da ne greva nikoli več skupaj v gozd. Od takrat grem sama nabirat gobe. Aleksandra Jezeršek
"Jezikajo" po francosko
Za učenje francoščine se vsako leto odloči približno tretjina učencev.
Kranj - V osnovni šoli Orehek se učenci pri enem od izbirnih predmetov že četrto leto učyo "jezikati" po francosko, kot sami pravijo učenju francoskega jezika. Dve leti so bili edina slovenska šola, ki je kot izbirni predmet v devetletki ponudila francoščino. Pri učencih se je takoj "prijela", bolj skeptični do tega jezika so njihovi starši, predvsem ker naj bi bila težka, razen tega pa precej neuporabna. Učiteljica Hilda Zalokar se jih trudi prepričati v nasprotno.
"Izkušnje so pokazale, da je strah staršev odveč. Mnogi namreč menijo, da moraš biti že talent za jezike, če si kot izbirni predmet izbereš drug tuj jezik. Pa to ni res - pri francoščini so uspešni tudi taki, ki jim gre angleščina na primer veliko slabše," razlaga Hilda Zalokar. Francoščino si za izbirni predmet vsako leto izbere približno tretjina učencev. "Večina si jezik predstavlja kot veliko besed in slovnice, pa ni treba, da je tako. Jezik so tudi izrazi, stavki, ki hitro pridejo v ušesa skozi igro, pesem." Kot pravijo, se učijo "jezikati" po francosko. Med lekcije iz knjige in vaje iz delovnega zvezka vpletajo igro, včasih tudi zaplešejo, pojejo pesmi ali rešujejo križanke in kvize. Naučijo jih tudi, da veliko besed pravzaprav že poznajo, veliko slovenskih besed je francoskega izvora, kot na primer balon, kravata, ananas ... "Večkrat se pošalim, da se morajo zgolj prijeti za nos in žc govorijo francosko." Opaža, da se učenci radi učijo francoščino, ker jih pritegneta igra in kreativno ozračje. Na koncu tudi ogromno znajo. "Če ne drugega, si bodo v tujini vsaj usta upali odpreti, postanejo
bolj samozavestni. Poleg tega se zelo dobro seznanijo s francosko kulturo." Pri delu v razredu ji pomaga francoska asistentka Elsa Pouget. "Zelo veliko je usklajevanja, za najini vlogi morava pripraviti skoraj scenarij. Vendar pa so učenci, ker se z njimi veliko ukvarjava, zelo motivirani, radi sodelujejo pri pouku."
Da francoščino kot izbirni predmet na njihovi šoli poučujejo že četrto leto, meni Hilda Zalokar, gre zahvala tudi vodstvu Šole in drugim učiteljem. "Ravnateljica Ivka Sodnik mi stoji ob strani tudi, koje treba prepričati starše, da je smiselno, da se njihov otrok uči francoščino." Mnogi so namreč bolj naklonjeni nemščini, saj naj bi nam bila bližja. "Vendar se pri tem ne zavedajo, da otroci ne uporabljajo več toliko nemških popačenk, kot so jih včasih." Starše se zato trudijo prepričati, da je ob našem vstopanju v Evropsko unijo francoščina najbolj inteligentna izbira - že dolgo ni več le jezik diplomacije, ampak poleg angleščine uradni in delovni jezik v vseh institucijah Evropske unije. Znanje francoščine pa je po mnenju Hilde Zalokar pri nas
porazno. "Francoščino se uči zgolj štiri odstotke prebivalstva, medtem ko se v vseh drugih primerljivih vzhodnoevropskih državah začne pri tridesetih odstotkih." Letos se je za fran-
coščino kot izbirni predmet odločilo zgolj 26 osnovnih šol. Skupaj z asistentko Elso Pouget zato poskušata promovirati francoščino tudi na drugih šolah, poučujeta pa jo že tudi na
osnovnih šolah Naklo, Bistrica in Cerklje. "Generacija, ki je na Orehku lani zaključila s šolanjem, je povedala, da so se naravnost zaljubili v francoščino. Prepričali so se, da to ni težek, ampak lep in melodičen jezik," še dodaja Hilda Zalokar. S tem se strinjajo tudi učenci, ki so francoščino začeli spoznavati šele letos. "Francoščina je zelo zanimiv jezik, tudi izgovorjava ni težka. Raje seje učiva kot angleščino, saj se pri tem bolj zabavamo," menita Špela Jera-la in Anita Udir. "Učiteljice so 'hude'," pa je prepričan Dorian Bizjak, ki je pojasnil, da to pomeni, da niso tako stroge. "Ker se veliko naučim že v šoli, se mi potem doma ni treba toliko," je še dodal.
Mateja Rant
Volitve na FOV
Kranj - Študenti fakultete za organizacijske vede (FOV) so pretekli teden volili svoje predstavnike v študentski zbor. Letos so volili po posameznih smereh namesto po letnikih, kot je bila navada v preteklih letih. Studijsko smer informatika bo v študentskem zboru tako zastopalo pet poslancev, kadrovsko smer sedem poslancev in študijsko smer proizvodni procesi trije poslanci. "Študentje so svoje predstavnike volili po načelu so razmerne zastopanosti študentov v posameznih volilnih enotah glede na število vpisanih študentov v preteklem študijskem letu," je ob tem pojasnil predsednik volilne komisije Aleš Kalan. Volitve so potekale mirno in brez zapletov, je še dodal, kar pa niti ne preseneča, glede na to, da so se jih udeležili zgolj trije odstotki študentov. Volitve so bile namreč bolj formalnost, saj prave konkurence niti ni bilo - za
15 prostih mest seje potegovalo
16 kandidatov. M.R.
Prva višja strokovna šola v Kranju
Kranj - V okviru Edukacijskega centra poklicne in tehnične gradbene šole (EDO je v letošnjem šolskem letu začela v Kranju delovati prva višja strokovna šola. Višješolski izobraževalni program za odrasle je organizacijsko in časovno prilagojen zaposlenim, saj ti predstavljajo večino. Izobraževanje poteka v novih prostorih centra, ki so jih odprli pretekli teden, pa tudi v specializiranih učilnicah kranjske gimnazije ter v laboratorijih Komunalnega podjetja Kranj in fakultete za elektrotehniko.
Čeprav je uvedbo višješolskih programov v Kranju spremljalo mnogo pomislekov in zadržkov, pa se je po mnenju ravnateljice
EDC Darinke Rakovec smiselnost uvedbe višješolskih programov komunala in gradbeništvo pokazala že ob prvem vpisu. Zaradi velikega odziva jim je namreč ministrstvo za šolstvo, znanost in šport moralo vpis celo omejiti. Pričakujejo, da bodo v prihodnjih letih omenjena programa še nadgrajevali. EDC so sicer ustanovili leta 1996 kot zasebni zavod, prva generacija je štela 37 kandidatov. V sedmih letih obstoja šole pa je z zaključnim izpitom uspešno končalo šolanje 298 zidarjev, pečarjev, slikopleskar-jev in tesarjev, 36 gradbenih delovodij in 104 gradbeni tehniki. Letos je šolanje končala prva generacija poklicnih maturantov, pri čemer je bilo uspešnih 32 kandidatov.
Odprtje novih prostorov je s svojim nastopom popestrila klovnesa Eva Škofic Maurer.
Mateja Rant, foto: Tina Doki
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si
Torek, 4. novembra 2003
Kako je v gorenjski prestolnici poskrbljeno za zabavo mladih?
Cetrtkanje - nova priložnost
a zabavo mladih
Mladi v Kranju se že dolgo pritožujejo nad ponudbo zabave in priložnosti za druženje med tednom. Največji kranjski študentski organizaciji
doslej nista združili moči. Od zdaj naprej bo drugače.
Klub študentov Kranj in Študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede v Kranju sta se prvič podala v skupni projekt. Mladi se bodo v Kranju znova lahko zabavali tudi čez teden. Po zagotovilih organizatorjev bo dobra zabava od zdaj naprej vsak četrtek doma v baru Manana. Cetrtkanje, kakor so poimenovali novo ponudbo zabave, bo zapolnilo vrzel, ki je nastala po zamrlih študentskih večerih.
Vsak mesec priloga Organon-ov
ZAi)i:n<K
£^f-1 Gorenjskem
V/*"\ Glasu 1
Ne prezrite...
Cetrtkajte se na študentskih večerih
Se splošno slabo počutite? Vas pogosto boli glava? Je študij naporen? Ste venomer utrujeni? Potrebujete partnerja? Vam primanjkuje zabave in ste iz Kranja ali okolice? Če ste pritrdilno odgovorili vsaj na eno od omenjenih vprašanj, vam ponujamo rešitev, ki se ji ne smete upreti; to je CETRTKANJE v baru Manana (bivši John Doe). Začnemo v četrtek, 6. novembra, z "BRILJANTINA Dl-SKO" tematskim večerom ter glasbo 70-ih in 80-ih let. Briljantina v laseh, primerna očala ter srajca STA OBVEZNA za prvo cetrtkanje v Ma-nani. VABLJENI!!
Martinovanje v Kranju
V soboto, 8. novembra,
se bo od 8. ure zjutraj v Cafe galeriji Pungert v Kranju
odvijal program Martinovanja v Kranju. Obiskovalci bodo lahko okusili ponudbo kuhanega vina, kostanja in jote. Potekalo bo tekmovanje v kuhanju golaža, pa tudi kozja ruleta. Svoja vina bo predstavil Vinag, d.d., s Štajerskega, družina Zaje bo
predstavila svoj dolenjski cviček, Štrekelj s Krasa pa bo
obiskovalcem predstavil svoj teran.
Plesni forum Kluba študentov Kranj
Bi se radi pozibavali ob zvokih vroče sambe, umirjene in zapeljive rumbe, poskakovali v ritmu jive-a, zasanjano plavali po plesišču v ritmu valčka ali pa držali vrtnico med zobmi pri tangu? Ali pa bi preprosto radi osvojili osnovne korake fokstrota in disko foxa? Plesni tečaji potekajo v prijaznem zavetju fitness centra na Olimpijskem bazenu v Kranju. Plešoča studentarija in ostali ste vabljeni na začetni, bolj izkušeni pa tudi na nadaljevalni tečaj. Vabljeni vsi, od neposrednih sorodnikov hlodov do znancev Katarine in Andreja.
Odlične predstave
Prešernovega
gledališča
V Prešernovem gledališču v Kranju si ta teden lahko ogledate predstavo Push up 1-3, Županovo Micko in druge. V Prešernovem gledališču vas pričakujejo.
Zgodilo se je...
Volilna udeležba je bila zelo nizka.
Studentske volitve
V sredo, 29. oktobra, so študenti volili predstavnike v Študentski zbor na svojih fakultetah Univerze v Mariboru. Na Fakulteti za organizacijske vede v
Kranju je prepričljivo zmagala koalicija Sončki. Vsem zmagovalcem čestitamo in jim želimo, da bi mogli storiti čim več dobrega za dvig kvalitete študija in obštudijskih dejavnosti.
Praznovanje Valentinovega je lepše v troje.
Mladi se radi spominjajo lepih trenutkov, doživetih v klubu Trezor.
Mladi, ki še pomnijo redne četrtkove študentske večere v klubu Trezor in baru John Doe v Kranju, so že dolgo razočarani, saj take oblike tedenske sprostitve že dolgo časa niso več deležni. Četrtkovi študentski večeri, ki jih je organizirala Študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede v Kranju, so zamrli, saj se dolgo niso uspeli dogovoriti za primeren prostor s kranjskimi gostinci. Po novem pa bo vse drugače. Največji študentski organizaciji v Kranju -Klub študentov Kranj in Študentska organizacija FOV sta se odločili za skupni nastop in ponovni zagon tematskih tedenskih zabav, namenjenih mladim. Namen projekta je zadovoljiti vse zabave željne študente. V prete-
klosti so bili četrtkovi študentski večeri v klubu Trezor v kleti Hotela Creina in pozneje v baru John Doe zelo dobro obiskani. Organizatorji so obiskovalcem vedno znali ponuditi tisto, kar jih
je pritegnilo. Vsak četrtek so zabave željne študente pričakali tematsko zelo različno obarvani večeri. Študentke so se navduševale nad slačifanti, študentje nad slačipuncami. Dobra glasba je vse prisotne spravila na plesišče. V decembru jih je obi6kal božiček, februarja pa so se zaljubljenci zavrteli na srčkovem plesu. Bogate organizacijske izkušnje, ki jih s sabo prinašajo organizatorji s strani ŠO FOV in KŠK, veliko število študentov in mladih v Kranju, ter pripravlje-
Freestyle večer bo na sporedu 20. novembra.
Zanima nas...
Kaj mladi menijo o četrtkovih študentskih večerih...
Kakšna se ti zdi ponudba zabave za mlade v Kranju?
Nataša, 24 let: "Žalostno in nesprejemljivo je, da so trenutno najboljši žuri v Kranju v študentskem domu. Ko kakemu Kranjčanu omenim, da stanujem v študentskem domu, me vsak prosi, če bi smel priti v študenta na žur. Ravno zato me veseli, da se vračajo študentski večeri. Vendar pa bi moralo biti še več take ponudbe, da se bi izognili gneči."
Kakšno zabavo bi si želel v četrtek zvečer?
Mitja, 23 let: "Tudi danes zvečer bi mi zelo ustrezalo, če bi lahko z družbo kam šli, pa v Kranju ni dobre ponudbe. Zabava za mlade mora biti v centru mesta, da se ni treba voziti z avtom, saj potem ne moreš piti. Na zabavi pa morajo biti ljudje sproščeni, ne pa skrbeti zaradi varnosti.
Če je ljudi preveč in so nesproščeni, hitro pride do nesporazuma."
Kaj si misliš o vrnitvi študentskih večerov v bar Manana?
Brina, 24 let: "Vesela sem, da se študentski večeri vračajo. Malo me skrbi prostor, saj se mi zdi, da bomo obiskovalci vsaj na začetku deležni počasne postrežbe, kar pa je zame zelo pomembno. Tudi plesišče je zame zelo pomembno, v Manani pa se mi zdi, da je prostor za ples zelo omejen."
Anketa
Kako pogosto uporabljate internet pri študiju?
Dnevno Pogosto Občasno Zelo redko
52,20% (261) 29,60% (148) 11,80% (59) 6,40% (32)
Glasovanje je potekalo na spletni strani www.utrip.net (n=500)
nost lastnika bara Manana zagotavljajo, da se bo Cetrtkanje prijelo v zabavni ponudbi Kranja.
Organizatorji se zanašajo na svojo ustvarjalnost, s katero nameravajo privabiti zabave željne obiskovalce. Ta četrtek bo tema zabave briljantina disko. Briljantina v laseh, primerna očala in vpadljiva srajca bodo kraljevali sredi Kranja. Organizatorji obiskovalcem priporočajo, da si pred prihodom doma ogledajo film Briljantina, ter se tako že pred prihodom naravnajo na svobodomiselnost iz šestdesetih. Teden za tem, v četrtek, 13. novembra bo Manana v znamenju pričakovanja tradicionalnega Gorenjskega brucovanja, ki bo na sporedu teden za tem, zaradi še večjega števila obiskovalcev na drugi lokaciji. Organizatorji obljubljajo glasbo za vsaka ušesa. Do konca leta načrtujejo še izvedbo tematskih Četrtkanj pod naslovi Freestyle, kjer se bodo lahko predstavili raperji, Balkan vs. Goved'na, kjer se bo pomerila glasba bivše juge s slovensko narodnozabavno glasbo, decembrsko Cetrtkanje pa bomo pričeli s tematskim večerom Vsi mi veliki otroci, kjer bodo obiskovalci odkrivali otroka v sebi. Nagradne igre, glasbene želje, ringaringaraja, cetrtkanje dogaja, zagotavljajo organizatorji. Nadalje se bodo posvetili še karikiranju dolgoveznih
španskih nadaljevank pod naslovom Limonjada, v drugi polovici decembra, sredi mrzle zime pa se bo Manana prelevila v plažo pod naslovom Beach party. Na božični večer se pripravlja pravo nasprotje družinskemu prazniku pod naslovom Red Light, kjer bodo obiskovalci deležni hedonističnega večera z lahkimi erotičnimi filmi in glasbo v stilu Sade, Prince in Michael Jackson. Jagode, šampanjec božički in njegove prilež-nice ter vi, izzivalni in igrivi kot še niste bili za zaključek starega leta. Od zdaj naprej se mladi v Kranju vsaj ob četrtkih ne bi več smeli pritoževati nad dogajanjem v mestu, saj bo zanje več kot dobro poskrbljeno.
Tekoči izzivi
Novi zakon je ločil zdravila na dražja in cenejša. Obe vrsti zdravil naj bi bili ekvivalentni tako po učinkovitosti kot po stranskih učinkih. Z objavo te novice je minister javno lin-čal zdravnike, ki predpisujejo dražja zdravila in hkrati tudi vse velikane farmacevtskega bazena, ki z velikanskimi finančnimi vložki skozi raziskave dajejo na trg sebi lastne proizvode. Ni mi jasno, kako je ravno on lahko "pogruntal", kako privarčevati kakšno milijardo v zdravstveni blagajni, ko pa ima na grbi že kar nekaj večjih "pogruntavščin". Možno je, da se je uklonil domači farmacevtski industriji ali da zdravstveni blagajni res zvoni že zadnji zvon ali pa da je znova hotel opozoriti nase in narediti svoje mesto v vladi res pomembno. Zame je pomembno to, da bo le ostal za vsakega bolnika kakšen tolar. Seveda pa ne smem pozabiti natečaja za novo državne simbole. Nekomu še vedno ni jasno, da ni važen toliko naziv tovarne (beri: države), ampak njeni produkti (beri: zdravilišča, planine ...). Nekomu pa je jasno, da se da z zamenjavo državnih simbolov mastno zaslužiti. Jutri se zaključuje še zadnje poglavje letošnjih študentskih volitev. Na zadnje bodo študentje volili v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru. Za drobljenje nekaj stomilijonske pogače se bo potegovalo slabih sto študentskih politikov. Vse za boljši jutri mladih. Pa adijo Gorenjska.
Beno Fekonja
___^51 __ a _		
[iT		ffij
		loj
šofov
S.O.U.M.1959
Test: Suzuki Ignis 1.3 16V GLX
Na vzhodu občasno tudi kaj novega
V kolesju svetovne avtomobilske industrije se japonski Suzuki že vrsto let preizkuša z manjšimi avtomobili, med katerimi so tudi terenci. Kar nekaj časa jim je bilo za mnenje in okus evropskih kupcev bolj malo mar, potem pa so kar nenadoma sprejeli načrt, ki mu pravijo "evropska renesansa". Začenjajo ga s prenovljenim modelom ignis,
ki ga izdelujejo nikjer drugje kot v svoji tovarni na Madžarskem.
****m Zunanjost: Novi ignis je z "zlikano" karoserijo in všečnimi podrobnostmi, kot so na primer privihnjena žarometa, agresivnejša odbijača in poudarjene obrobe blatnikov, oblikovno neprimerno privlačnejši od svojega predhodnika. Sicer pa niti ne gre za popolnoma nov avtomobil, ampak za precej temeljito osvežitev, ki gaje skušala potegniti iz običajne konfekcije v skupino imenitnejših tekmecev, ki jih v zadnjem času kar mrgoli.
***/*m Notranjost: Prenova je bila morda še bolj temeljita v potniški kabini kot na zunanjosti. Oblikovalci so popolnoma na novo ukrojili armaturno ploščo, ki z dvema okroglima merilnikoma namiguje na športnost, svetla podlaga pa zagotavlja dobro berljivost. Večji del sredinske konzole je namenjen integriranemu radijskemu sistemu, ki je zaradi unikatne oblike manj privlačen za tatove
SUZUKI IGNIS 1.3 16V VVT in bližnji tekmeci
tovrstne avtomobilske opreme. Na skupnem zaslonu se vozniku in sopotnik poleg podatkov,
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: ..........................kombi, 5 vrat, 5 sedežev
mere: ......................d. 3,770, š. 1,605, v. 1,565 m
medosna razdalja: .............................2,360 m
prostornina prtljažnika: .......................236/1002 I
teža praznega vozila: ...........................1030 kg
dovoljena skupna teža: ........................ni podatka
motor: ..........................štirivaljni, bencinski, 16V
gibna prostornina: ............................1328 cem'
moč: .......................69 kW/93 KM pri 6000 v/min
navor: ...........................118 Nm pri 4100 v/min
najvišja hitrost: ..............................160 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h: ......................11,1 s
poraba EU norm.: ...................8,3/5,5/6,5 1/100 km
maloprodajna cena: .......................2.798.960 SIT
zastopnik: .........................Suzuki Odar, Ljubljana
Čas za zimsko obutev
V skladu s 100. členom Zakona o varnosti cestnega prometa in pravilnikom o napravah in opremi vozil v cestnem prometu, morajo imeti motorna vozila v naši državi predpisano zimsko opremo. Zimske razmere trajajo od 15. novembra do 15. marca in v času, ko so ceste zasnežene in poledenele (izven tega določenega obdobja). Za predpisano zimsko opremo se štejejo pnevmatike z zimskim profilom (globina dezena na zimskih pnevmatikah mora biti najmanj 4 milimetre, vidna mora biti proizvajalčeva oznaka M+S) na vseh štirih kolesih ali letne pnevmatike in v priboru ustrezne snežne verige ali enakovreden pripomoček. Vozila s stalnim štirikolesnim pogonom morajo imeti verige vsaj za zadnjo, s priklopljivim pa za stalno gnano os. V priobalnem območju na posebej določenih cestah kot zimska oprema zadoščajo tudi letne pnevmatike z globino dezena 2 milimetra in ustrezne snežne verige ali nadomestek. Ne glede na vrsto pnevmatik je pripročljivo, daje na vseh štirih kolesih enak model pnevmatik, medtem ko morajo biti enake mere (če ni proizvajalec avtomobila predvidel drugače), na isti osi pa morajo poleg tega imeti tudi enak dežen in hitrostni razred. Poleg obvezne velja v zimskem času v avtomobilski prtljažnik dodati še nekaj drugih kosov opreme, na primer strgala za led, sredstva za odmrzo-vanje stekel in ključavnic, manjšo lopatko, baterijsko svetilko in odejo. Na ta način bomo lažje kos tegobam, ki jih prinašajo s seboj zimske vozne razmere. M.G.
ki zadevajo radio, izpisujejo tudi številke, ki prikazujejo povprečno porabo goriva, zunanjo temperaturo in čas. Kljub privlačnejši podobi pa je okolje pretirano "plastično", kar ustvarja vtis, daje ignis še vedno precej cenen avtomobil. Še manj je jasno zakaj na sedežnih prevlekah in oblogah vrat vlada ena sama črnina, ki kar kliče po bolj živobarvnih vložkih. Ignis je majhen avtomobil, zato v njegovi notranjosti tudi ni pričakovati kakšnega posebnega prostorskega razkošja, ampak prostornost le na povprečni ravni tega velikostnega razreda. Zaradi povišane karoserijske oddaljenosti od tal je vstop v potniško kabino dokaj lahkoten, razveseljuje pa tudi rahlo povečan prtljažnik, kakor tudi
serijska oprema z vključeno klimatsko napravo. ***/*■& Motor: Osnovo še vedno predstavlja 1,3-litrski bencinski štirivaljnik, ki je nekoliko bolj "nabrit", kot jc bil v prejšnjem ignisu in zato je s svojimi 94 konjskimi močmi tudi bolj poskočen. Zal svojo moč oznanja tudi s precej glasnim delovanjem, ki zlasti v višjem območju vrtljajev presega znosno raven. Še večjo zamero si zasluži ročica petstopenjskega ročnega menjalnika, ki ni vzor natančnosti in je tudi preveč toga za hitro premikanje, kar ni povšeči predvsem ženskim vozniškim rokam. Tovarniška obljuba o 6,5 litra povprečne bencinske porabe na 100 kilometrov ne zdrži, pač pa je v povprečju skoraj za poldrugi li-
Model
MAZDA2 1.4 16VGT
FORD FUSION 1.4 16V COMFORT
OPELAGILA 1.2 16V COMFORT
maloprodajna cena
3.369.090 SIT 2.973.090 SIT 2.092.357 SIT
ter višja, a še vedno v okvirih pričakovane ekonomičnosti. * * * / * t< Vozne lastnosti: Čeprav je ignis predvsem zaradi visoke 17-centimetrske oddaljenosti karoserije od tal še najbolj
la, nesporno pa je bolj smiselna odločitev za štirikolesni pogon. ***/*■■& Končna ocena: Kljub privlačni zunanjosti in izboljšanih voznih lastnosti, ignis z nekaterimi posebnostmi še ni
podoben majhnemu terenskemu kombiju, ima osnovna izvedba pogon samo na prednji kolesi, za stalni štirikolesni pogon pa je potrebno doplačati. Če motor poganja samo prednji kolesni par, je ta avtomobil na slabših poteh precej nebogljen in omejen na pretežno uporabo na asfaltu. A tudi ima z voznostjo kar nekaj težav, saj je gibanje karoserije v ovinkih preveč občutno, še bolj pa moti zdrsavanje prednjega notranjega kolesa, ko hoče voznik speljati ovinek z nekaj več ostrine. Boljša uglaše-nost podvozja bi bila dobrodoš-
docela dorasel pričakovanjem kupcev na stari celini. Hkrati je res tudi to, da prav veliko taks nih mešancev in neposrednih tekmecev nima, medtem ko mu na poti do svojih uporabnikov lahko pomaga razumna cena.
Matjaž Gregorič
Legenda: *****odlično
★ ★** A dobro
★ ★ * i\ Y-Y povprečno
★ * t< t< -A zadovoljivo ★■frftiir-frslabo
/ vmesna ocena
Ofenziva v polnem zamahu
Mazda3 je začela osvajati slovenski trg, letošnja količina skoraj pošla.
Čeprav je nova mazda3 komaj zapeljala na slovenski avtomobilski trg, je že naletela na precejšnjo pozornost. Trgovci so namreč v nekaj dneh skoraj v celoti razprodali skoraj vse avtomobile, ki jih tovarna lahko zagotovi do konca leta.
Mazdina novinka je s športno začinjeno zunanjostjo, prostornostjo potniške kabine in voznimi lastnostmi očitno dovolj prepričljiva, da je nagnala strah v kosti tudi evropskim tekmecem. Za zdaj sta na voljo dva bencinska štirivaljnika, in sicer 1,6-litrski s 105 in 2,0-litrski s 150
konjskimi močmi. Urnik dopolnjevanja palete predvideva, da bo v decembru mazda3 sport (petvratna kombilimuzina) na voljo še z 1,4-litrskim bencinskim štiri valj ni kom, ki bo razvil 80 konjskih moči, januarja prihaja 1,6-litrski turbodizelski stroj, ki bo mazdo3 vlekel s 110 in ob letu osorej še njegova šibkejša izvedba z 90 konjskimi močmi. Kmalu sledi tudi štiri-vratna limuzina, ki je po merah in obliki že blizu večje mazde6. Vse trojke, ki prihajajo do slovenskih kupcev, so serijsko opremljene tudi s klimatsko na-
pravo, pri osnovnem nivoju z ročno, pri višjih s samodejno.
Trenutno najcenejša mazda3 sport z 1,6-litrskim motorjem stane 3,7 milijona, z 1,4-litrskim
pa bo veljala 3,3 milijona tolarjev. Za prihodnje leto si pri Mazdinem zastopniku podjetju MMS želijo 420 kupcev.
M.G.
Ker želimo, do bi bili tudi v jesenskih in zimskih dneh s svojim BMW-jem varno na cesU, smo a vas med 'II, 10 in 29.11. 2003 v našem prodajno servisnem centi u pripravili brt/zplačni preventivni pregled vašega vozila. Podaljšali pa smo tudi delovni čas našega servisnega centra, zato vas pričakujemo vsak delavnik med 7. in 20. uro ter v soboto med 7. m 13. uro. Več informacij dobite na telefonu 01/ 5605 800.
Oglasite se pri nas. Veselimo se srečanja z vami! Avto Aktiv d.o.o., PSC Trzin, Ljubljanska c. 24,1236 Trzin
Rabljena vozila
Delovni ras: med tednom: od 7. do hi ure
sobota: od H. do 13. uro
Znamka in tip Letnik-barva Cena V Sit
Ford Fiesta tov.voz. 1997 modra 699.000,00
Citroen ZX 1,6 sv,es 1997 bela 720.000,00
Renault Clio 1,2 RL 1998 bela 790.000,00
Renault Clio 1,4 RT sv,cz,es 1999 srebrna 1.340.000,00
BMW 528 k, sv,es,cz... 1998 modra 3.490.000,00
VW Golf 1,4 Basis^v 2002 bela 2.530.000,00
Golf l,9tdi kar. k, abs,sv,cz,es... 2000 bela 2.490.000,00
Renault Clio l,2/5vk,abs,sv,cz,es... 2003 rdeča 2.180.000,00
Opel Astra 2,0 di kar. k, abs,sv,cz,es,4air 2000 rdeča 2.190.000,00
Ren-Clio 1,416v expression k,abs,sv... 2002 bela 2.120.000,00
Peugeot 206 k, abs,sv,cz,es,2xair 2001 modra 1.920.000,00
R-Meganebreakl,9dtik,abs,sv,cz,es... 2000 modra 2.220.000,00
RENAULT
www.iilpoiour-rmnoiU.si Za vozila | garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 82 TOČK KONTROLI-: NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČNACESU VlittO ALI POPRAVILO
♦ 110 12 MESEČNO TLHNlCNO GARANCIJO
I Idi M) V
I, VOZILO Z GARANC0O
K KLIMA
sv si umi VOLAN
CZ- CIATKAI Ml ZAKI UPANJI R RADIO
i:s li i K l K DVIG STEKEL aik URBAfl
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22
Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215
Vse za vaš avto na enem mestu:
• Prodaju ui/.il KiMiiuill ♦ /.iiv;iro\;inj<! in rogislruoijii <
* Vadrtevanje vozil ♦ Odkup In prodaja rabljenih >
* Najem vosll ♦ 'PahniCnl pregledi osebnih.
• Prepis vo/.ii tovornih In priklopnih vo/.n
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249
Trst 11.11.; Lenti 8.11.; Madžarske toplice 27.11. -in tovarna čokolade. 21.11.; Lidl: 14.11; Banovci 26.12.; Šenčur: 251-18-87
30.11.; Palmanova Božič: od 23.12 do
Meteor, Cerklje, d.o.o. Cerklje, Tel.: 04/25 28 300
Razpisujemo nakupovalne izlete v LENTI, izlet na ČEŠKO - Brno 20. -22. 11. 2003 in vikend izlete v Beograd. Tel.: 041/660 658
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6, 4000 Kranj
Danes, 4. novembra 2003, R. Schimmelpfennig: PUSH UP 1-3. DANES ob 19.30, za ZELENI, IZVEN in KONTO. Tel.: 20 10 200
LOŠKI ODER
ŠKOFJA LOKA
V petek, 7. in soboto, 8.11., ob 19.30 uri: Carlo Goldoni: PREBRISANA VDOVA (komedija), režija: Matija Milčinski, za IZVEN. Spodni trg 14, Škofja Loka, tel.: 04/51-20-850, GSM: 041/730-982
GLASOV KAŽIPOT
Radovljica - Društvo Sožitje Radovljica, Bled, Bohinj vas jutri, v sredo, 5. novembra, ob 18. uri vabi na prireditev ob 40. obletnici Sožitja - zveze društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Prireditev bo v Linhartovi dvorani.
Naklo - Čebelarsko društvo Naklo vas v sodelovanju z Osnovno šolo Naklo vabi na prireditev ob zaključku čebelarske sezone in podelitev priznanj za najboljši slovenski med, ki bo v petek, 7. novembra, v domu Janeza Filipiča, z začetkom ob 10. uri, ko bo otvoritev razstave z naslovom Med in drugi čebelji pridelki so lahko tudi darilo. Ob 17. uri pa bo začetek prireditve s kulturnim programom in podelitvijo priznanj.
Škofja Loka - "Cvetka obišče gospoda Zimo" je naslov pravljice, ki jo bo pripravila Martina Go-stinčar, in sicer danes, v torek, 4. novembra, ob 17. uri v Knjižnici Škofja Loka.
Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenice - otroški oddelek bo v četrtek, 6. novembra, med 17. in 17.45 uro ura pravljic.
Kranj - Društvo Sožitje Kranj vabi člane društva na skupno srečanje, ki bo jutri, v sredo, 5. novembra, ob 17. uri v Prešernovem gledališču.
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vas vabi na večer s pesnico in amatersko slikarko Slavico Štim, ki bo v petek, 7. novembra, ob 17. uri v dvoranici v prvem nadstropju na sedežu društva, Tomšičeva 4. Razgovor bo vodil dr. Zdravko Kaltnekar. Slavica Štirn je prejšnji mesec izdala zbirko pesmi Psalmi, ki jo bo moč tudi kupiti.
Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča vse člane društva, posebno pa še pohodnike, da izlet na Sežanski Kras, ki naj bi bil 6. novembra - ODPADE.
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi ljubitelje pohodništva na tradicionalni že 17. pohod od Litije do Čateža. Pohod bo na Martinovo, v soboto, 8. novembra. Hoje bo za 5 ur. Prijavite se lahko do četrtka, 6. novembra, oziroma do zasedenosti avtobusa, in sicer v pisarni društva na Koroški cesti 27. Kranj - Planinska sekcija Sava vabi v soboto, 8. novembra, na tradicionalni pohod od Litije do Čateža. Pot je dolga približno 22 kilometrov. Prijave sprejemajo po telefonu 206 54 39, 041 290 094 (Silva Štern). Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira tradicionalni pohod od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 8. novembra, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Crei-na. Prijavite se v društveni pisarni na Tomšičevi 4.
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 8. novembra, na 17. popotovanje od Litije do Čateža. Pot ni naporna skupne hoje je 4 do 5 ur. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z zgornje avto-
busne postaje na Hrušici. Izlet bo organiziran v vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 6. novembra.
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v soboto, 8. novembra, na izlet od Litije do Čateža. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina. Tura je primerna za vse planince. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali v sredo od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3 - do 5. novembra.
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na 17. popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 8. novembra. Pot je primerna za vse planince, hoje bo za 6 ur. Informacije in prijave v sredo in četrtek, od 18. do 19. ure, po tel.: 531-55-44.
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi vse člane društva na obletnico Iskrške koče na Sv. Jakobu nad Preddvorom, ki bo v nedeljo, 9. novembra. Zbor bo ob 10. uri na parkirišču hotela Bor v Preddvoru.
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 9. novembra, na M - planinski izlet na Jerebiko-vec. Odhod z osebnimi vozili bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Zmerne hoje bo za 5 do 6 ur. Prijavite se lahko pri Stanku, tel.: 040/20-61-64, stanko.dolen-sek@celzija.si, pri Urošu, tel.: 040/255-163, prelovsek@iskra-tel.si ali v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, v sredo od 17. do 18. ure - do vključno 8. novembra.
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje organizira v soboto, 22. novembra, nakupovalni izlet v Lenti. Prijave sprejema Mara Pečnik vsak dan od 13. do 15. ure po tel.: 23 11 932 do zasedbe avtobusa.
Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 8. novembra, na zaključni izlet v neznano. Izlet je primeren za vse pohodnike. Prijave: Živko Drekonja, tel.: 255 11 08 ter Janez Planine, tel.: 255 15 65 do četrtka, 6. novembra.
Jesenice - Medobčinsko društvo invalidov Jesenice obvešča člane, da sprejema prijave in vplačila za martinovanje, ki bo v soboto, 8. novembra, v gostišču Majolka na Jesenicah, s pričet-kom ob 17. uri. Hkrati pa obveščajo, da že vpisujejo (evidenčno) prijave za enodnevni nakupovalni izlet v Lenti, ki bo v četrtek, 20. novembra. Prijavite se lahko vsak torek od 16. do 19. ure v pisarni društva, pri poverjenikih ali po tel.: 580-18-90, 040/767-886. Prijave zbirajo tudi za letovanje v apartmaju Simonov zaliv v času od 22. novembra do 2. decembra.
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na zadnji izlet v letošnji sezoni - izlet v neznano združen z martinovanjem, Izlet bo v sredo, 5. novembra, odhod na Štajersko bo ob 7., na Dolenjsko ob 9., na Primorsko pa ob 9.30 uri. Prijave sprejemajo v
prostorih društva upokojencev do zasedbe avtobusa. Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka obvešča svoje člane, da sprejema prijave za martinovanje, ki bo v soboto, 8. novembra, v Ribnici na Dolenjskem. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe prostih mest avtobusa. Obveščajo tudi, da sprejemajo pisne prijave za koriščenje kapacitet za letovanje. S prijavami bodo začeli decembra, prijavnice pa dobite v pisarni društva v Škofji Loki vsako sredo od 16. do 18. ure.
KRČNE ŽILE? 05 640 02 33
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni izlet - martinovanje v Beli krajini v torek, 11. novembra. Prijave sprejemajo v pisarni društva do zasedbe prostih mest v avtobusu. Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi 6. novembra na martinovanje in kopanje v termah Olimje. Prijave v prostorih društva, pri poverjenikih ali po tel.: 251 62 60.
MALI OGLASI
«201-42-47 «201-42-48 »201-42-49 fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. ■ 15.00 ure.
APARTMA -PRIKOLICE
V termah ČATEŽ ugodno ODDAM APARTMA (zidan objekt) s kartami za kopanje. V 041/633-195 13534
APARATI STROJI
Prodam SESALNIK za listje nov (diesel motor), vol. 1001, za večje, gladke površine. » 2331-794 i34M
PEČ za gretje nog ter razno sušenje prodam. tT 04/2311-426 13486
Prodam HLADILNO SKRINJO LTH 380 I in HLADILNIK 175 I Gorenje, cena simbolična. TT 5720-159 ali 041/201-580, popoldan 13493
Prodam NAKLADALKO SENA SIP 15 ku-bično. P 5861-960_13514
Prodam MLIN za sadje. "B 25 11808 ali 041/390-422 13638
Trosilec Sip 4 pokončni valji, kot nov, prodam. V 041 /547-924 13546
GR. MATERIAL
VHODNA VRATA Lip Bled in 200 litrske sode, prodam. « 041/839-941 13490
Prodam rabljena VRATNA KRILA hrastov furnir, brez podbojev « 041 /909-958
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Kraut-berger, s.p., Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00,041/333 222 11935
KRAN Z OKOLICO: TAKOJ kupimo sodobno hišo za znano stranko. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane 10. novembra na martinovanje. Pot bo vodila skozi Žičko kartuzijo in Slovenske Konjice. Prijavite se! Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi svoje člane in njihove partnerje v soboto, 15. novembra, na izlet na slovensko obalo in martinovanje. Informacije in prijave do 5. novembra: Irma Zupan, tel.: 031/343-171 med 16. in 20. uro. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na svojo tradicionalno prireditev "martinovanje", ki bo v soboto, 8. novembra, z začetkom ob 15. uri v točilnici društva.
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za martinovanje, ki bo v soboto, 8. novembra, v kraju Praproče pri Temenici. Hkrati obveščajo, da že vpisujejo (samo evidenčno) za enodnevni izlet v Italijo - v Palma-novo, ki bo 13. novembra. Uradne ure društva so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 202 34 33.
Bled - V zdravstvenem domu na Bledu bo krvodajalska akcija potekala 6. novembra od 8. do 16. ure in 7. novembra od 8. do 13. ure.
Bohinjska Bistrica - "Moj dežnik je lahko balon" je naslov lutkovne predstave za otroke, stare vsaj 1 leto. Gostuje Ajda Rooss Remeta in gledališče Glej iz Ljubljane. Predstava bo v jutri, v sredo, 5. novembra, ob 17. uri v Knjižnici Bohinjska Bistrica.
Radovljica - Lutkovna predstava Kužek in mucek, ki je namenjena otrokom, starim vsaj 2 leti, v izvedbi lutkovnega gledališče Tri iz Kra-
NUJNO potrebujete denar in hkrati prodajate nepremičnino? Pokličite 041/570-957
HIŠE NAJAMEMO
V najem vzamem staro HIŠO. okolica Kranja. V 041/671-916 13501
HIŠE PRODAMO
TRŽIČ v mirnem okolju prodamo manjšo, pritlično hišo (35 I), 86 m2 stan.površine in cca 60 m2 kleti in garaže, na parceli 538 m2, cena 22,9 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, cca 400 m2 uporabne površine, potrebno obnove, primerno tudi za posovno dejavnost, 64 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, 60 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger.s p., Koroška c. 16, Kranj, 041/333-222, 202 33 00 11932
DRULOVKA lepo, vrstno, enonadstorpno hišo 6 x17m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, PODUUBEU v zelenem, mirnem okolju prodamo dvostanovanjsko hišo v iz-granji(lll.gr.f). 15x14 m,(K+P+M), 510 m2 uporabne površine, na parceli 780 m, cena 35 mio SIT, KOKRICA hišo (v IV. gr. fazi) na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202-
33-00, 041/333 222		11933
/\	ATRIJ stanovanjska zadruga, z.0.0. ZE Ljubljana, Vojkova 63. Ljubljana Tel.: 01/530 92 90, 01/530 92 92,041/329 179 Fax: 01/530 92 92 sz-atrij@siol.net, wwwsz-atrij.si	
ATRIJ		
e-mail:		
BREG OB SAVI visokopritlično hišo z		
delavnico na parceli 1000 m2, 60 mio SIT, LUŽE v dvostanovanjski hiši prodamo obnovljeno pritličje hiše z vrtom, Stražišče prodamo etažo hiše (25 l.)z manjšim vrtom, (4 ss, 95 m2/l, klet cca 30 m2), 18 mio SIT, Bohinjska Bistrica prodamo starejšo hišo potrebno obnove, na parceli 700 m2, 110 m2 stan. površine, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041/333 222
Prodam STANOVANJSKO HIŠO, dvojček, kraj Zasip pri Bledu, nova gradnja, cena 36500,000,00 SIT. V 279-18-00 13355
V smeri proti Mengšu prodam dve NOVI STANOVANJSKI HIŠI,ki bosta zgrajeni do polletja 2004 tt 201-25-23 13457
GOLNIK: prodamo etažo hiše, 80 m2, 1.1960, adaptirano, cena 13,6 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, 23 44 080 041/366 896_
BLED: prodamo hišo, 190 m2, 30 let, parcela 600 m2 na deželi, 33 mio. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 366 896
nja, si lahko ogledate v četrtek, 6. novembra, ob 17. uri v Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici.
Ljubljana - Danes, v torek, 4. novembra, ob 19. uri bo otvoritev razstave slik Barbare Demšar, in sicer v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Ko-menskega 8.
Predavanja
Radovljica - Na potovanja med ljudstva Južne Azije, v Singapur, na Sumatro, Siberut in Javo vas bo ob diapozitivih popeljal Tomaž Vojvoda, in sicer danes, v torek, 4. novembra, ob 19.30 uri v Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici.
Škofja Loka - V Knjižnici Škofja Loka bo jutri, v sredo, 5. novembra, ob 18. uri predavanje z dia-
IZLETI V NARAVO:
- UČNI DAN PRI OLJARJIH
- SPREHOD PO JESENSKEM KRASU
SKUPAJ NA ZABAVO!
- MARTINOVANJE V BELI KRAJINI
- VESELI ZAKLJUČEK LETA 2003
- NOVOLETNA ZABAVA V GARDALANDU
PRAZNIČNA MESTA V DECEMBRU
- MUNCHEN
- INNSBRUCK -SALZBURG
- DUNAJ -GRAZ
- SIRMIONE - POLOTOK ROMANTIKE
DRULOVKA: prodamo sredinsko hišo,195 m2 stan. površine, atrij 60m2,1.1988, cena 32 mio. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041 / 366 896
MEDVODE: prodamo luksuzno hišo, nizko, 215m2 stan.površine, k+p, parcela 780m2, cena 91 mio. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080
STRAŽIŠČE: prodamo samostojno hišo, I. 1960, znotraj popolnoma prenovljena, 120m2 stan. površine, klet in garaža, parcela 700m2, cena 32 mio. Frast, d.o.o , PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 366 896
STRAŽIŠČE: prodamo vrstno končno hišo, neopremljena v zakjučnih fazah prenove, 95 m2 stan. površine, k+p, cena 31 mio sti. Frast, d.o.o., PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041 / 366 896
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš različne velikosti in cenovnih razredov. Obiščite nas na naši spletni strani www.itd-plus.si, ali nas pokličite na tel. 04/23 66 670, 04/23 81 120,041/900-009
ŽIRI, cca 200 m2 , III gradbena faza, starost 1 leto, prodamo polovico ali celo hišo. Informativna cena: 14.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22.
LESCE - Hlebce; 225 m2, prodamo lastno hišo v centru vasi, nekdanjo gostilno Angelca, I. 1937. CENA: 17,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Stražišče; prodamo dvostanovanjsko hišo, 200 m2, staro 23 let, na odlični lokaciji, na parceli 616 m2, hiša je v celoti podkletena, ima garažo za tri avtomobile, je takoj vseljiva. Vredna ogleda. CENA: 40 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska hiša, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, bližina avtoceste, primerna za razne dejavnosti. Možnost prodaje tudi po etažah. Vseljiva takoj. Hiša se lahko tudi odda, tako po delih kot v celoti. CENA: 65 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanje. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. CENA: 30 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
Šenčur; 260 m2, stara 18 let, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružinska. CENA: 40,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o„ Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - center; 262 m2, 1.00, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana, CK, takoj vseljiva. CENA: 46,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
pozitivi, ki ga bo pripravil Štefan Rehar. Predaval bo o Moskvi -mestu nasprotij, mestu bogate kulturne dediščine in mestu boja za preživetje.
Šenčur - V okviru četrtkovih večernih programov Kulturnega društva Šenčur vas 6. novembra, ob 19. uri vabijo na potopisno predavanje z naslovom Na potep po Tanzaniji in Zambiji. V kulturnem domu v centru Šenčurja bodo mladi popotniki Simona Zupan, Andrej Bider in Sabina Stopar ob diapozitivih predstavili svoje dogodivščine in avanture z Afrike.
Kranj - Društvo Svetlin obvešča, da bo v četrtek, 6. novembra, ob 18. uri v dvorani Društva računovodskih in finančnih delavcev v Kranju, Prešernova ulica 11, predavanje z naslovom Večplasten pogled na polarnost zdravje in bolezen, harmonija in odmik od nje. Predaval bo Franc Božjak.
29.11. 6.600 SIT
30.11. 4.000 SIT
15.11. 7.900 SIT
13. 12. 8.400 SIT
20., 31. 12.; 5.500 SIT + VSTOPNICA
6. 12.	7.400 SIT
13. 12.	6.900 SIT
13. 12.	6.200 SIT
20. 12.	7.400 SIT
27. 12.	5.900 SIT
22.11. 6.900 SIT
KRANJ, Vodovodni stolp - poslovno-stan.hiša cca. 80 m2 v etaži, (klet, pritličje, nadstropje in podstrešje), obnovljena pred 10 leti, parcela 730 m2, cena - 61,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
ČIRĆE - hiša-dvojček, 101 m2 v etaži, (klet, pritličje, nadstropje in podstrešje), obnovljena 1.95, parcela 493 m2, cena = 45,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
V bližini TRŽIČA: kmečko hišo iz 1.1870, tloris 6 x 10m, gosp.poslopje 17 x 9 m in svinjak 5 x 6 m, parcela okoli hiše 642 m2, v bližini 8.300 m2 njiv, sadovnjak 3.300 m2, travnik 28.400 m2 in gozda 24.400 m2, cena - 26,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ - v bližini: hiša (lesena) vel. 45 m2, starost 38 let, na zemljišču vel. 1.000 m2, 16,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ - smer Preddvor: v 1.2000 zgrajena hiša, površine 250 m2 v treh etažah, parcela 685 m2, cena - 78,0 mio SIT, urejen vrt z razsvetlavo, mirna lokacija, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
CERKLJE NA GORENJSKEM -dvostanovanjska hiša 13 x 9 m, 35 let stara, v celoti podkleteno, parcela 1033 m2, cena ■ 41,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
ŠENTURŠKA GORA - stan.hiša v izmeri 9 x 9m (2 etaži in mansarda), I. 67, parcela 2.800 m2, cena = 31,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
ŠKOFJA Loka - poslovno stan.hiša popolnoma obnovljena 1.99, cca. 65 m2 v etaži, (klet, pritličje, l.nad. in 2.nad.), cena -44,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KUPIM
ODKUPUJEMO smrekovo, macesnovo, bukovo in javorjevo HLODOVINO Opravimo tudi posek in spravilo lesa. V 5306 550,041/721-637 13388
ODKUPIM HLODOVINO hrasta, bukve, jesena ter smreke. Odkupim tudi les goli ter ostale vrste hlodovine. Nudim tudi odkup lesa na panju V 51-80-220, 041/639-348
Kupim BOROVO HLODOVINO. V 040/565-550 13491
Kupim VREČE od umetnega gnojila. Babic, Bistrica, IT 533 10 07 13513
Kupim zadnji nakladalec hlevskega gnoja, hidravlični, trosilec hlevskega gnoja, cisterno za gnojevko in pajek Sip. "B 031/450-
241 13539
DOBER IZLET    DOBER IZLET    DOBER IZLET
Z NAMI PO NOVA DOŽIVETJA!
Alpetour, d.d., in Gorenjski glas Vas vabita, da se oglasite v turističnih poslovalnicah po Gorenjskem: Kranj - 04 201 3 220, Škofja Loka - 04 51 70 305, Tržič 04 59 71 350, Radoljica - 04 53 20 445,
Bled - 04 57 80 420 ~> ALPETOUR d d -V~.
Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo 5 % popust,1    / VJ« pSmjsmc^
GANTAR
Biatov Piaprotnik 10,4202 Naklo
Tel /Fax 04/257-6052
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER -.vte; AVTOMOBILSKIH <^ BLAŽI LCEV
^MONROE?
Kupim MEŠALEC za beton. TT 041/845-792_18641
Kupim TRAKTOR Zetor 3511. TT 01/364 10 21, po 17. uri 13553
LOKAL ODDAM
STRAŽIŠČE nov POSLOVNI PROSTOR 100 m2+100 m2 skladišča, pritličje. Najemnina 200.000 SIT, varščina. ODDAM PIANOVA NEPREMIČNINE. Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600,041/774 101 13510
Kranj, Primskovo: poslovni prostor 193 m2 v 2. nad. objekta, starost 3 leta, pisarne, cena - 2.360,00 SIT/m2, možnost najema dela, parkirišče, klima, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Kranj, Primskovo: 4 kom pisarn v skupni izmeri 72 m2, letnik 90, lasten vhod, cena - 1.120,00 SIT/m2 in 250 m2 odprtih skladišč, letnik 2000, po ceni 472,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Kranj, mestno jedro: poslovni prostor 35 m2 v pritličju objekta, obnova 93, tudi frizerski salon, 106.000,00 SIT/mes, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ - Struževo; 118 m2, oddamo proizvodno skladiščni prostor, CENA najema 936,00 SIT/m2 (ali 4 EUR) oz. po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
LOKAL PRODAMO
Kranj, Planina III: poslovni prostor 35 m2, letnik 85, primeren za trgovino ali drugo dejavnost, cena - 30.550,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Kranj, Zlato polje: poslovni prostor 28,3 m2 v pritličju objekta, letnik 93, cena -70.000,00 SIT/m2 za najem ali prodaja 9,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Bled: nadomestna gradnja na parceli 1.400 m2 v centru, cena ■ 35,0 mio SIT, primerno tudi za turistično dejavnost, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
OBLAČILA
KRZNENA KOZLIČEK JAKNA št. 44, nova, 30.000. TT 031/542-993 msa
OSTALO
Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. TT 5331-648, 040/88 74 25 13426
PRIDELKI
Prodam VARAŽDINSKO ZELJE. Strahinj 7
13477
Na voljo so vam SADNE SADIKE. Drevesnica Zakotnik, Dorfarje 32, Žabnica, TT 51-33-313 13512
Prodam ZEUE v glavah in RDEČE KORENJE. TT 250-13-67 13543
PODARIM
4 MEŠANČKI, majhne rasti, stari 1,5 meseca, primerni za stanovanje, iščejo topel dom. Podarimo jih ljubiteljem živali. TT 031/375-267 13487
Podarim RACE in PETELINE cvergelne. » 25 91-514 13521
POSESTI
BESNICA v mirnem naselju prodamo SONČNO PARCELO 660 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno, zazidljivo parcelo ob robu naselja, 572 m2, cena 7,5 mio SIT. PARCELE KUPIMO Kranj, Šk. Loka, Radovljica več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Koroška c. 16, Kranj, 041/333-222, 202 33 00
ZAZIDLJIVO PARCELO 480 m2 v Zgornjih Bitnjah, prodam. TT 070/28-30-73
13260
HOTEMAŽE -PREDDVOR, na robu naselja, prodam zazidljivo parcelo, površine 712 m2. Agencija Vitraž, TT 041/676-555
13306
Jesenice: zazidljivi parceli 420m2 in 440m2, z obstoječim objektom, cena 6,5 mio; Sp. Brnik: zelo lepa sončna zazidljiva parcela 600 m2, cena 12.000.000,00 SIT; Kranj-Planina: zazidljiva, ravna parcela v urbanem naselju, 345 m2, cena: 16,2 mio SIT; Mavčiče: ob jezeru-zazidljiva parcela, cca 500 m2 , zelo lepa lokacija, cena: 15 mio SIT- še dogovor; Ambrož pod Krvavcem: Prodamo dve zazidljivi parceli 280m2 in 430m2 za vikend, vsi priključki v neposredni bližini, cena za obe parceli 7.6 mio ITD + d.o.o.NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/755-296,040/204-661__
POLJANE- okolica, 914 m2, zazidljiva parcela, sončna in mirna lokacija, lep razgled, urejeno naselje,nova ugodna cena. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože sp., Šolska ulica 7, Škofja Loka, 041 428 958 , 04 512 51 22.
Kupimo
KMETIJSKO ZEMUIŠČE
od 2 ha -15.000 ha na območju Čirče, Prebačevo, H rastje. IDA nepremičnine, d.o.o., telefon: 041/331-886, 235 10 00.
LESCE - Hlebce; 670 m2, v centru vasi prodamo lastno zemljišče, primerno za gradnjo stanovanjske hiše ali hiše dvojčka CENA: 10,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o , Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
MLAKA - nad Begunjami; 830 in 843 m2, prodamo stavbno zemljišče, sončna lega, dostop po asfaltu, voda in elektrika na parceli, primerno za vikend ali stalno bivanje. CENA: 8.200,00 SIT/m2 (ali 35 EUR). SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
TRSTENIK - okolica; 755 m2, končna, sončna, ob gozdu, vsi priključki. CENA: 14,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
V okolici Bohinjska Bistrica: kmetijsko zemljišče 22.000 m2, gozd v enem kosu, po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v enem kosu, po 351,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Tupaliče: stavbno zemljšče 1.230 m2 po 14.100,00 SIT/m2, možnost delitve na dva dela, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
Bitnje - zemljišče 674 m2, od tega 600 m2 zazidljivo, cena - 1,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o , Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
VISOKO - parcela cca 700 m2 s starejšo hišo za nadomestno gradnjo po 17.700,00 SIT/m2, poleg še parcela cca 1.000 m2 po isti ceni, K 3 KERN d.o.o, Maistrov trg 12, Kranj, tel. 20213 53, 051 320 700
TRŽIČ ugodno prodamo vikend parcelo 593 m2 v zelenm, mirnem okolju nad mestom, dostop do parcele ni možen z avtomobilom, elek. voda oddaljena cca 500 m, cena 2,5 mio SIT, KRANJ KOKRICA UGODNO prodamo 2/3 delež enonad-stropne hiše z garažo (I. 67), 167 m2 uporabne površine, na parceli cca 770 m2, nepremičnine niso še razdeljene v naravni, cena 9,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger sp., Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 18338
KRANJ-DRULOVKA prodam ZAZIDLJIVO PARCELO za gradnjo stanovanjske hiše, 800 m2. TT 201-25-23 13458
ZG.PIRNIČE-Virje prodamo parcelo, namenjeno za izgradnjo dvojčka. TT 201-25-23
POSLOVNI STIKI
KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! Gorfin.d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, TT 531-48-39, 070/302-014
POZNANSTVA
Sem samska upokojenka in iščem življenjskega prijatelja. TT 051 /232-775 13503
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO KRANJ okolica oddamo delno opremljeno dvosobno stanovanje v starejši kmerčki hiši z malo vrta, ogrevanje klasično, cena 45000 SIT/mes, željeno predplačilo. KRANJ Zlato polje ODDAMO 3 SS, 64M2/PR,opremljeno, klasično ogrevanje, 47000 SIT/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041/333-222 1193.
Enosobno STANOVANJE v Škofji Loki oddam. Kličite med 7 in 15 uro na TT
031/398-320 13505
ndomplan i družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem mg I in energetiko, d.d.
kranj.bleivveisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701
V Kranju oddam 3 sobno STANOVANJE v hiši, mesečna najemnina je 59.000 SIT. TT 070/666-966 13516
PRIMSKOVO- oddamo 3ss, 75 m2, 71.000 SIT, adaptirano 2003; TRŽIČ- GARSONJERO, 25 m2, adaptirano 2003, 40.000 sit FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041 / 366 896 04/23 44 080
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 041/333-222, 202 33 00 11930
KRANJ :takoj KUPIMO GARSONJERO za našo stranko. FRAST. d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
KRANJ : KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, 40 - 50 m2, hitro plačilo. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 041/ 734 198
ZLATO POLJE, ŠORLIJEVO NASELJE: TAKOJ kupimo DVOSOBNO STANOVANJE za znano stranko. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 04/ 23 44 080 041/ 734 198
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
STANOVANJA NAJAMEMO
57-letna upokojena učiteljica išče skromno STANOVANJE v Kranju ali okolici TT 031/814-763 13475
Najamemo 3 sobno (neopremljeno), dvosobno in enosobno stanovanje delno opremljeno, v Kranju DOM nepremičnine, Damjana Krautberger, Stritarjeva 4, Kranj, 202 33 00, 041 /333-222 13656
KRANJ - najamemo 1,5 do 2ss, v celoti opremljeno, za daljše obdobje. Cena do 60.000 SIT. Tel.: 041/721-572
STAN. OPREMA
Zaradi selitve prodam SPALNICO, KOMPLET DNEVNO SOBO, REGAL, SEDEŽNO G RT. TT 5318-189 13500
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, TT 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
STROJNI OMETI NOTRANJIH STEN in STROPOV, HITRO in po UGODNI CENI. Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica, TT 041 /642-097 1228?
Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit ni ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
SLO-DOM, zaključna dela„ montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešij in adaptacije stanovanj, laminati, okna vrata in strešna okna Velux Pleskarska in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko,s.p., Suška c. 28, Šk. Loka, TT 04/513-40-83,041/806-751 12717
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ Planina II 1 ss predelano v 1,5 ss,
52.8 m2/l, vsi priključki, balkon, nova kuhinja, 15,5 mio SIT, Kranj Planina II sončno 2,5 ss, 83,80 m2/V, 2 balkona, V-Z, 16 mio SIT,KRANJ Center, 4 ss, 87,4 m2/XIV, lega J-V, cena 18,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 1,929
KRANJ - Planina III, 52 m2, 1,5 sobno, 2. nad., vsi priključki, zaprt balkon, lepo vzdrževano, cena 16,3 mio SIT. TT 051 /386-802 13506
ŽIRI, enosobno stanovanje, 42 m2, blok 50 let, obnovljeno, cena 5 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic, s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600,041/774 101 1350?
ŠKOFJA LOKA - Partizanska: prodamo TAKOJ VSELJIVO ENOSOBNO STANOVANJE, 37 m2, 3.nad, 12,2 mio, adaptirano 1.2000. FRAST, d.o.o PE Šuceva 27, Kranj 041/ 366 896
GOLNIK: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje, 75 m2, adaptirano 1.2000, cena 16 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 366 896
RADOVLJICA: prodamo GARSONJERO, 29 m2, popolnoma prenovljeno in adaptirano ter na novo opremljeno I. 1997, cena
10.9 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 366 896
RADOVLJICA: prodamo ENOSOBNO stanovanje, 49 m2, delno prenovljeno, nova kopalnica, cena 14 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/366 896
KRANJ: prodamo GARSONJERO, 20 m2, neopremljeno, nova kopalnica, cena 7 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 366 896
KRANJ: prodamo GARSONJERO, 25 m2, vsa prenovljena, nova kopalnica in kuhinja, balkon, cena 9,55 mio sit. FRAST, d.o.o. PE Šuceva 27, Kranj 041/ 366 896
Medvode - Pirniče:V več stanovanjski hiši prodamo zelo manjše novo 1SS, delno podkletno, 40m2, vsi priključki, parkirno mesto, mirna lokacija, vredna ogleda, cena 13,5 mio ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 041 900-009, 04/2366670, 040/204-661
Bled - Alpska: Prodamo manjšo garsonjero, III.nad., 24m2, cena. 8,5 mio Sit, vseljivo takoj. ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 041 900-009, 04/2366670, 040/204-661
Sp Gorje: Prodamo popolnoma renovirano garsonjero v večstanovanjski hiši, vseljivo takoj, 28 m2, I.nad., cena 6.2 mio SIT. ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/238 11 20, 041/755-296, 041/900-009
Radovljica - Gradnikova: Prodamo zelo lepo 2SS, III. nad., 48 m2, renovirano, zastekljen balkon, z garažno nadstrešnico, vsi priključki, vseljivo takoj.Cena: 14 mio SIT-še dogovor. ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel. 04/23 81 120,041/755-296,
Radovljica-Žagarjeva: 2SS, 48m2, I.nad, CK-elektrika. popolnoma obnovljeno leta 98, vrta 120m2, zelo lepo, cena 13,5 mio ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,041/755-296,041/900-009
Kranj - center: 2SS,54m2, I. nad, popolnoma obnovljeno, vsi priključki, izredno lepo, mirna lokacija, vredno ogleda, cena 16,5 mio ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj-Savska Loka: v več stanovanjski hiši prodamo 2SS + kabinet, I.nad, 64m2, popolnoma obnovljeno, vsi priključki, takoj vseljivo, cena 17 mio ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel:04/23 81 120, 041/ 755 296,040/204-661
Kranj-Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS+kabinet, 52m2, P, lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 15,7mio, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661
Golnik: 3SS, 80m2, I.nad, vsi priključki, velik balkon, obnovljena kopalnica in WC, lepo vzdrževano, nizek blok, cena 15 ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 041/755-296, 040/204-661
Tržič - novogradnja: Na razpolago je še nekaj novih stanovanj garsonjera, 1SS 2SS, različnih kvadratur, ugodni plačilni pogoji, vseljivo 06/04. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 041/755-296, 040/204-661
Tržič-mestno jedro: Prodamo zelo lepo meščansko stanovanje, 200m2, 5-sobno z garažo in parkirnim mestom, velika terasa, takoj vseljivo, cena 22 mio ITD+d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70,041/755-296,040/204-661
ŠKOFJA LOKA-Partizanska, 35 let, dvosobno s kabinetom,57 m2,lepo urejeno, bližina centra mesta, delno obnovljena kopalnica, prodamo. Informativna cena: 15.500.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šolska ulica 7, Škofja Loka, 041 428 958 , 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA - Sorska cesta, 95 m2, trisobno v prvem nadstropju, ločen vhod, centralno ogrevanje ,velik balkon, garaža ,dvorišče 1100 m2, 40 m2 vrta. Informativna cena: 26.500.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, Jemec Jože s.p., Šolska ulica 7, Škofja Loka, 041 428 958, 04 512 51 22.
POLJANSKA DOLINA- 3ss, 40 km iz Ljubljane oz. 16 km iz Šk. Loke, prvo nad. hiše z podstrešjem, dvoriščem in 250 m2 vrta ob Sori, takoj vseljivo, primerno za vikend. Cena 7.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine,Jemec Jože s.p., Šolska ulica 7, Škofja Loka, 041 428 958, 04 512 51 22.
BLED; 109 m2, lastno trisobno stanovanje s teraso in balkonom, v letos popolnoma obnovljeni hiši, na mirni lokaciji, vseljivo CENA: 29,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Kolodvorska; 62 m2, obnovljeno 5 sobno stanovanje v pritličju, I. 1872. CENA: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
DRULOVKA; 39 m2, enosobno, 2. nadstropje, staro 13 let, balkon, vzhodna lega, CK na trda goriva, zelo dobra lokacija, dva kletna prostora. Vseljivo septembra 04. CENA: 10,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, 30 let star objekt, 4. nadstropje, nova kuhinja, dobra razporeditev prostorov, vseljivo takoj. CENA: 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 80 m2, prodamo trisobno stanovanje v 2. nadstropju bloka,~ki je star 23 let Ima dobro prostorsko razporeditev, velik balkon, vseljivo je po dogovoru CENA: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno, 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 6. nadstropje 25 let starega bloka, svetlo stanovanje, velik balkon. CENA: 17,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o.. Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 83 m2, 23 let star blok, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru CENA. 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Vodovodni stolp; 81 m2, trisobno, v celoti adaptirano pred štirimi leti, 2. nadstropje, nizek blok, dobra razporeditev in lokacija. Vseljivo poleti 04. CENA: 19 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 24 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina; 83 m2, 3,5-sobno, mansarda, sončna, 17 let, ugodno. CENA: 14 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ »Planina II; 97 m2, štirisobno, 1. nadstropje, obnovljeni tlaki, 1.81, vseljivo , takoj CENA: 20 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
Kranj - Čirče; 44 m2, 1. nad., 60 let, nova okna in kopalnica, klasično ogrevanje. CENA: 10 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
JESENICE - 2 SS 56 m2 v 1. nad., letnik 84, zastekljen balkon, takoj prazno, cena -8,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina II - 1 SS 39,3 m2 v 7 nad., letnik 82, cena -11,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 54 m2 v l.nad., obnova 2001, nova kopalnica, okna, tlaki, cena - 16,3 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
DUPLJE - novogradnja 3 SS 82 m2 + garaža 14 m2 in terasa 40 m2, vseljivo takoj, letnik 2003, cena - 23,0 mio SIT, K
3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Savska cesta - 3SS72,5m2v 4.nad., obnova 92, kuhinja stara 5 let, luksuzno s klima, cena - 23,2 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700_
KRANJ, Planina I - 2 SS 63,00 SS v 3.nad., I. 74, cena - 14,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700_
KRANJ, Planina II - 2 SS 62 m2 v 2,nad., predelano v 2,5 SS, obnova 89, cena - 15,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o . Maistrov trg 12, Kranj, tel 04 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, 2 ss, 52 m2 v hiši, starost 60 let, 2nadstr., CK, cena 9,5 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNNE, Špela Škofic, s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600,041/774 101 13508
STRAŽIŠČE 2 ss v hiši 50 let, klet, pritličje, vrt, priključki, cena 17 mio SIT, prodam. PIANOVA NEPREMIČNINE, Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče, 23 15 600,041/774 101 13509
PODREĆA - prodamo komfortno stanovanje, 170 m2, z lastnim vhodom v 1/2 hiše. TT 201-25-23 13535
VARSTVO
Iščemo prijazno gospo ali študentko, ki bi pazila 5 letnega fantka od 11.-16. ure. Vodovodni stolp z okolico. TT 051/237-
227 13454
VIKENDI
ZATRNIK; 95 m2, zidan vikend na odlični lokaciji z razgledom. Objekt je star 20 let, parcela meri 1120 m2. Pritličje ima dnevni prostor in kopalnico, v mansardi je še en ogror+ien prostor z izjemnim razgledom, ogrevanje je CK na sončne celice. Vseljivo je lahko takoj. CENA: 23,9 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
VOZILA DELI
Prodam 4 kose ZIMSKIH GUM Semperit 175-70-13, ugodno. TT 041/603-170
Prodam 4 PLATIŠČA za CLIO 13 ". TT 041 /975-904 13536
Ugodno prodam eno sezono rabljene trinajst eolske ZIMSKE GUME. TT 031/505
108 13552
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica) TT 5134-148,041/632-577 26
Prodam VW GOLF III I. 94, rdeče barve 1.4 bencinar, garažiran in redno servisiran, 130.000 km, cena po dogovoru. tT
041/564-398 13204
Prodam FORD FOKUS KARAVAN,!. 2001 16 16 V, kov modre barve, z vso opremo, 36000 km. TT 041/791-372 134??
Prodam FORD FIESTO 1.25 16 V, I. 96, 5 v, rdeče barve, 40.000 km. TT 041 /791 -
37 2 13428
AUDI A 4 1.6,1. 95, met. barve, serv. knjiga, ABS, AB, lepo ohranjen. TT 041/227-
338 13482
HYUNDAI H 1 2 5 TDi, I. 98, 6 sedežev, odlično ohranjen, prodam. TT 041/505-
605 13483
ZASTAVA 101 GTL, I. 1987, tehnički narejen, lepo ohranjeno, cena 60.000 SIT. TT 041/436-323 13492
Prodam SUZUKI MARUTI 800, I. 92, cena po dogovoru. TT 031/759-165 ,3495
JETTA 1.6 D, I, 86, prevoženo 115.000 km, 1. lastnik, prodam TT 041/731-056
OPEL VECTRA KARAVAN 2.0 DTI, I. 98, vsa oprema, odlično ohranjen, ugodno prodam. TT 041/54 64 94 13518
Prodam dobro ohranjeno ŠKODO FAVORIT I. 93, 48000 km. TT 041 /632-846,
2503-314 18681
FORD ESCORT 1.3, I. 87, registriran, strešno okno, prodam za 80.000 SIT. TT 532 92 40 ali 041 /467-702 13532
Prodam GOLF II JXD, 5 prestav, lepo ohranjen. TT 031/36 13 13 13540
Prodam OPEL VECTRA 1.8 16 V CD KARAVAN, I. 97, AC, ABS, 2XAB, CDZ, SV, ES.EO.zelo ohranjen, dodatna oprema Cena po dogovoru. TT 031/62 18 62, 040/206 111 ,3544
Prodam VW POLO I. 98, električna oprema, lepo ohranjen, garažiran. TT 040/351-
356 13547
ZAPOSLIM
Iščemo večje število ČISTILK in ČISTILCEV Pošljite prošnjo(!) na naslov Hribar - Blesk, Kranj,d.o.o., Savska c. 34, 4000 Kranj
Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). TT 041/604-413 ali 04/59 57 995, MKZ. Slovenska c. 29, Ljubljana n844
Za nedoločen čas zaposlimo VEČ ZASTOPNIKOV za terensko delo. Plačilo stimulativno! TT 04/5920-333, Geox, C Kokrškega odreda 24,Križe 12290
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj
tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c 43/a, Škofja Loka
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963
041/357-976
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
Ulica Mirka Vadnova 2, 4000 Kranj, tel.: 201 78 00, fax: 201 78 05 e-mail: info@plinstal.si, www.plinstal.si
Nagradna križanka Plinstal, d.d., Jesenice, trgovina na Primskovem v Kranju
Poleg plina Vam v naši novi trgovini nudimo ves inštalacijski material, material za centralno ogrevanje, elektro material, program za gostinstvo, kamp opremo, belo tehniko in akustiko. VI. nadstropju so predstavljeni najnovejši izdelki podjetij: VIESSMAN, IMMERGAS, BERETTA
Predstavitev je namenjena vsem, ki jih zanima varčevanje z energijo, varnost naprav,
vzdrževanje naprav ...
Trgovina je odprta od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 15. ure.
Nagrade:
1. nagrada - bon v vrednosti 10.000 SIT
2. nagrada - bon v vrednosti 7.000 SIT
3. nagrada - bon v vrednosti 5.000 SIT
Boni bodo vnovčljivi v trgovini Plinstal na Primskovem.
Tri nagrade prispeva Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 19. novembra 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Škofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
KUHARJA za samostojno delo redno zaposlimo. Možnost sobe. Pisne prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 14. 11. 2003. Gostilna Pograjski dom, 041/221-044, HANDS, d.o.o., Praproče 3/A, 1355 Polhov Gradec
VOZNIKA C ali C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu redno zaposlim. Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranj, rt 041/614-722_13014
Rdeno ali honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi. rt 031/360-476, Ribnikar Janez.s.p., Senično 8, Križe 13263
Imate smisel za delo z ljudmi in bogat besedni zaklad? Si želite dodatnega zaslužka, pridružite se uspešnemu kolektivu za telefonsko trženjein svetovanje. Nudimo dober zaslužek, prilagodljiv delovni čas ter redno ali honorarno zaposlitev. Vabljene tudi mlajše upokojenke. IT 04/2010-685, Prešernova družba d.d., Opekarska 4 A, Ljubljana 13286
Iščemo resno damo ali gospo za pomoč v strežbi v okolici Škofje Loke. V Mengšu iščemo prijetno dekle za strežbo, delo je izmensko, vikendi prosti, pogoj prevoz. rt 041/498-488, Gostinska dejavnost, Todorovič Ljubo s.p., Huje 2a, Kranj 13314
Zaposlimo dekle za delo v šanku - Bar Peron. rt 041/644-625, Puc Tomaž,s.p., Podhom 1, Zg. Gorje 13350
Za čiščenje poslovnih prostorov iščemo DELAVKE za nadomeščanje v Kranju. Za generalna čiščenja objektov na terenu zaposlimo več oseb. Ponudbe sprejemamo na "B 04/2571-428 od 8.-15. ure, Prašen Com, d.o.o., Sp: Duplje 8 13371
Iščemo izkušene ŠIVILJE za šivanje sobnih copat. Pričetek dela takoj, rt 031 /309-696, med 9 in 12 uro, Naveršnik Monika, s.p., Cankarjeva 16, Kranj 13380
Zaposlimo STROJNIKA težke gradbene mehanizacije - voznika kamiona. rt 041/744-701, Roblek Franc,s,p., Bašelj 25 c, Preddvor 13489
V poslovni hiši Rona v Kranju smo odprli nov telefonski studio. Iščemo osebe, ki so ambiciozne, z možnostjo napredovanja, za delo v prijetni ekipi. Ostale inf. na rt 04/201 48 36, Florjančič Marko,s.p., ul. L. Hrovata 4 b, Kranj 13504
Zaposlimo ŠOFERJA "B" za razvoz pizz v Kranju. rt 031/833-500, Damjana Kristane s.p., Struževo 3 A, Kranj 13515
Agencija za zaposlovanje I.S.S., d.o.o., iz Kranja v Cerknem zaposli večje število proizvodnih delavce. Prevoz zagotovljen. Informacije na 080 10 58, Savska c. 34, Kranj Zaposlim dekle za delo v šanku, zaželjene izkušnje Bar Palma, Drulovka 57, Asja Kopitar s.p., 0 031/441-692 13519
VOZNIKA C kategorije zaposlim. Pogoj: dobreo poznavanje Slovenije in znanje slovenskega jezika pogovorno in pisno. "B 041/690-410, Stare Tomaž s.p., Špikova ul. 3, Kranj 13550
Iščemo 3 pripravnike orodjarje - kleparje za delo v aviaciji. Pošljite prošnje na naslov Hribar - Blesk, Kranj, d.o.o., Savska c. 34, 4000 Kranj.
V pizzeriji honorarno zaposlimo ŠTUDENTKO za pomoč v strežbi. Zima,d.o.o., Žirovnica 59 a, rt 041 /632-486 13551
Takoj zaposlimo samostojnega KUHARJA in NATAKARJA (natakarico) z znanjem tujega jezika. Za dobro delo stimulativno nagrajevanje, rt 041/355-959, Karlin Andrej, s.p., Kidričeva 16, Šk. Loka 13555
ZAPOSLITEV ISCE
Iščem delo likanje, čiščenje, pomoč v gospodinjstvu. rt 031/531-063 13484
48 letna brez obveznosti iščem službo, varstvo starejših in otrok, gospodinjska dela in kuhanje. rt 040/756-409 13548
Iščem delo instruiranje nemškega jezika, 1.-7. stopnje. "B 231 25 20 13554
ŽIVALI
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. rt 041/724-144 13303
RJAVE JARKICE, prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka, rt 5185-546 13377
Prodam ŽREBICO toplokrvno, staro 7 mesecev, rt 041/657-175, 51 95 172
Podarim MORSKE PRAŠIČKE in prodam SANSKEGA KOZLA, rt 5958-796 13478
Prodam PLEMENSKO ZAJKLO nemški lisec cca 6 kg teže. rt 25 22 507 13479
Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. rt 25 21 496 13480
BIKCA čb starega 10 in 20 dni, prodam. rt 2042 638 13485
Prodam dva čb BIKCA. Debeljak, Pod-brezje 150, 040/33 06 06 13497
Prodam PRAŠIČE težke od 30 kg do 60 kg. rt 25 95 600 13498
TELIČKO simentalko, staro 10 dni pro-dam. Tf 25 22 689_13511
Prodam breje OVCE in KOZE. rt 531-5779 13520
Prodam ŽREBIČKA LIPICANCA, starega 7 mesecev, linija FAVORY BRBANA. rt 041/67 54 53 13522
Prodam PRAŠIČE 100-150 kg - lahko tudi polovice in domačo zaseko, mast in špeh.
rt 5957-959 13530
BIKCA in TELIČKO simentalca in sivega BIKCA stari 10 dni, prodam, rt 5802-044
13533
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko od zelo dobre krave, rt 040/804-336
Prodam TELICO simentalko, brejo, pašno, rt 514-64-11 13542
Prodam BREJO PLEMENSKO TELICO simentalko in BIKCA simentalca, star 10 dni ali menjam za teličko, rt 5721-072 13545
Prodam KRAVO s teletom, rt 59-57-169
ŽIVALI KUPIM
Kupim TELIČKA simentalca, starega do teden dni. rt 255-19-28 13455
Kupim več simentalcev od 200-300 kg. rt 25 21 695 13499
ZAHVALA
"Mi smo seme trdožive rastline
in v naši zrelosti in polnosti srca smo izročeni vetru,
ki nas razprši..."
K. G i bran: Slovo
Ob boleči izgubi ljubljene mame in babice
KRISTINE OSOLNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, spodbudne besede, podarjeno cvetje in sveče.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
VSI NJENI Škofja Loka, 2. novembra 2003
GLAS
ZAHVALA
Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitev navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir.
/Mila Kačič/
Ob nenadomestljivi izgubi naše drage
ŠTEFKE ŽLEBIR
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in drugim, ki ste nam bili v oporo v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala tudi sovascanom, še zlasti gospe Anici Čimžar. Zahvaljujemo se zdravnikom in patronažni sestri Andreji Požar, še posebej pa Albini Bobnar iz Slovenskega društva Hospic, ki so zadnje tedne lajšali mamino trpljenje. Hvala tudi gospodu župniku za ganljiv pogrebni obred.
VSI NJENI Dvorje, 30. oktobra 2003
		V SPOMIN
		
		Z večerno zarjo pred enajstimi leti nas je zapustila
		ZDENKA COTMAN
	H ( kr • JW|	28.10.1957 - 3.11.1992, Voglje
	UHU i W m	Vsak trenutek misel nate       Na videz gre življenje dalje, vedno svečka zate.               a nas korak le k grobu pelje, kjer so pokopane mlade sanje, dež rosi in solza pada nanie.
Hvala vsem, ki se je spominjate z mislijo, svečko in cvetjem. VSI NJENI		
Po hudi in dolgi bolezni nas je zapustila draga žena in mami, sestra in teta
ERIKA TRILAR
rojena Reichmann
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 5. novembra 2003, ob 15. uri na pokopališču v Zgornjih Bitnjah. Žara bo istega dne od 9. ure na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: mož Ivo, sin Matjaž in sorodniki
SPOROČILO O SMRTI
		ZAHVALA
M smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)		
		Ig.    V 80. letu je tiho odšla naša draga mami
f		.   TONČKA FORTIN *      roj. Gašperšič
		Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem OŠ Staneta Žagarja in znancem za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Igorju Rusu, medicinskim sestram in voznikom dializnega centra Jesenice, dr. Mateji Jenko in sestram oddelka PBZ bolnišnice Jesenice za ves njihov trud, nego in toplino. Iskrena zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
	Hčerka Zora z možem Janezom, vnuka Aleš in Marko s Sašo, pravnukinja Kaja - Mila, sestra, bratje z družinami in ostali sorodniki	
Mamica moja, kako hudo mije,
ker za vedno sem izgubila te,
malo me tolaži le misel na to,
da tam, kjer boš, te nič več bolelo ne bo.
Ugasnilo je življenje naše ljube mami in stare mame
LJUDMILE FERJANČIČ
Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 5. novembra 2003, ob 16.30 uri na mestnem pokopališču v Škofji Loki.
Vedno boš z nami.
Hči Vera, vnuka Jani in Mitja z Bojano Škofja Loka, 3. novembra 2003
ZAHVALA
Umrla je naša draga
KAROLINA URBANC
iz Zadrage
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebej pa se zahvaljujemo gospodu župniku, pevcem ter podjetju Navček za lepo opravljen pogrebni obred.
Hvaležni smo tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
VSI NJENI
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata in pradedek
FRANC KOSEM
iz Srednje vasi pri Šenčurju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in pomoč, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Cirilu Isteniču, pevcem in pogrebni službi Navček. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi Srednja vas pri Šenčurju, 28. oktobra 2003
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
j AkA au se Tt/09 ic&i
26« fcWMA St«*4
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
It
TOREK	SREDA	ČETRTEK
«L		
od 0 "C	od -1 °C	od -1 "C
do 12 "C	do 11 "C	do 10 "C
Večinoma bo pretežno jasno. Zjutraj in dopoldan bo po nižinah megla ali nizka oblačnost.
Rdeča kapica je užaljena - v grb hoče
Klemen Rodman z Rodin je prejel drugo nagrado za državni simbol: modra barva in krog, ki simbolizira večnost...
Drugonagrajena grb in zastava Klemena Rodmana.
Rodine - Na javnem natečaju za oblikovanje morebitnih elementov novih državnih simbolov je drugo nagrado (prispelo je kar 250 predlogov) dobil znani gorenjski arhitekt in oblikovalec Klemen Rodman z Rodin. Komisija je zapisala, da je njegov predlog poskus povsem na novo definirati podobo državnih simbolov. Beli kontinuirani krog - prstan v središču modre zastave - simbolizira večnost, neskončnost, enotnost, rešitev pa je dosledno izpeljana kot grb in simbol, simbolika je dosledno izčiščena in omogoča veliko vsebinskih aplikacij. Pomeni nazorno prepoznavnost in kono-tativnost, hkrati pa mogoče preveč briše zdaj uveljavljene atribute slovenske identitete.
Klemenu Rodmanu ni drugo mesto prvi uspeh, saj se je pred leti uvrstil med sto oblikovalcev, ki so prispevali simbole za Nemčijo, med drugim je dobil
Klemen Rodman
Plečnikovo medaljo, pobral veliko prvih nagrad, tudi za projekt Vurnik, narisal Hamurabi-jeve lipe, oblikuje podobo 1000-letnice Bleda ... Takole govori o svojem simbolu in državnih simbolih nasploh:
"Uporabil sem bel<5 in modro barvo, kajti rdeča ne sodi v ta simbol. Menda je bil to izvirni greh, ker nisem uporabil rdeče. A ostal sem zvest sebi in tudi temu, da sta bili v času pokristjanjevanja kranjska in barvarska zastava le beli in modri. Krog je heraldičen pralik, predstavlja večnost, neskončnost, poroko, prstan Evrope, spravo ... Ne strinjam se z očitki, da smo nekateri zanemarili heraldiko. V Sloveniji sploh ni profesionalnega heraldika, vsi so sami ljubitelji in ljubiteljske so njihove ocene. V mojem simbolu je pomemben geometrijski znak, ki edini še ni bil uporabljen, edini, ki je ostal, saj so vsi drugi mnogotero razmnoženi. V vseh obratih in rotacijah ohranja pomen. Čistejše zastave svet ne pozna. Iz simbola sem napravil nešteto aplikacij za državne urade, ministrstva in resorje. Zdaj je naravnost grozno, kakšne znake imajo recimo
policisti, cariniki, zdravstvo in drugi... Sama šara in zmešnjava. Bomo videli, če ima država toliko poguma, da reče čisti stvari, da je čista, da reče bobu bob, da se strinja, da je manj res več.
Če pogledate zastave Švice, Japonske, Kanade, ugotovite, da
imajo velike države izvrstne zastave. V poplavi vseh informacij bi se bilo dobro - če bomo simbole sploh menjali - odločiti za jasnost, prepoznavnost, za nadgradnjo lastne identitete in eksistence. Glejmo vnaprej, stopimo v korak s svetom in opusti-
mo že sedanje simbole, ki so zame res zmešnjava vsega. Z malo duhovitosti rad rečem: saj je Rdeča kapica v resnici lahko užaljena. Zakaj? Če je na naših simbolih že čisto vse, kar si zamisliš, naj bo pa še Rdeča kapica." Darinka Sedej
Jurij in Agata ob Kašči
Škofja Loka - Spomenik .Jurija in Agate skupaj s dotrajanim vodnjakom kiparja Toneta Logondra pred škofjeloško Namo danes služi le še zbiranju odpadkov. Prav zato nekatere institucije predlagajo prestavitev spomenika.
Škofj o    ne obrtne zbornice Škofja Loka,
Cepljenje proti gripi      Začetek gradnje kanalizacije
"Skupina za lepšo Loko predlaga prestavitev na trg pred Kaščo, ki je tudi blizu kraja dogodka, sojenja Agati kot čarovnici, iz Visoške kronike Ivana Tavčarja," nam je povedala Mateja Hafner Dolenc. Že ob urejanju trga so bile speljane potrebne instalacije, tako da večjih stroškov ne bo. Skupina za lepšo Škofjo Loko je že opravila prve pogovore z Milanom Haf-narjem, predsednikom Območ-
nekaj pa tudi s škofjeloškimi kiparji in škofjeloškim gospodarstvom. "Želimo si, da bo to projekt vseh, ki verjamemo, da je kultura temelj vsakega odnosa in vsakega dosežka. Umetnost pa je tista, ki naše življenje bogati in ga izpolnjuje. Tako je bilo nekoč in je tudi še danes," je še povedala Mateja Hafner Dolenc.
B.B.
Občina tožila državo?
Šenčur - Na zadnji seji občinskega sveta v Šenčurju je župan Miro Koželj svetnike obvestil, da jim ministrstvo za znanost, šolstvo in šport za povračilo stroškov prevoza otrok v šolo do pet kilometrov dolguje že med 35 in 40 milijoni tolarji. "Država ni občini plačala še ničesar za lani in letos. Kot kaže, jo bomo morali tožiti. Sicer pa ne bomo edina občina, ki bi storila kaj takega," je dejal župan.
Kot primer, kako dvolična zna biti naša država, je župan še navedel, da ha primer od šenčurske občine striktno zahteva sprotno plačevanje prispevkov za Osrednjo knjižnico v Kranju, pri svojih obveznostih pa pošteno zamuja. "Država rada zahteva in nerada izpolnjuje svoje obveznosti," ugotavlja šenčurski župan. S.Š.
mam, 0?Wttit
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
Kranj - Ta teden se po vsej Sloveniji začenja cepljenje proti gripi, cepivo pa so na inštitutu za varovanje zdravja začeli razdeljevati že minuli teden. V ljubljanskem zavodu za zdravstveno varstvo so prvi začeli cepiti, prejeli so okoli štiri tisoč odmerkov cepiva, v drugih zavodih za zdravstveno varstvo in zdravstvenih domovih pa bodo začeli cepiti ta teden. Na Gorenjskem se lahko cepite proti gripi pri izbranih zdravnikih v gorenjskih zdravstvenih domovih in na kranjskem zavodu za zdravstveno varstvo. Cepivo se vsako leto spreminja, letos so vanj vgrajeni virus podoben virusu Nova Kaledonija iz skupine HINI, virus podoben virusu Fujian iz skupine H3N2 in virus podoben virusu Hong Kong iz skupine B. Cepljenje priporočajo predvsem bolnikom s kroničnimi boleznimi pljuč, srca, ledvic in sladkornim bolnikom, ko-
LOTO
Rezultati 44. kroga igre na srečo 2. novembra 2003
Izžrebane številke: 5, 11, 12, 15, 19, 25, 36 in dodatna 6.
Izžrebana LOTKO številka je: 404714
V 45. krogu za sedmico 80.000.000 SIT
Dobitek Lotko predvidoma 32.000.000 SIT
ristno je tudi za starejše osebe, ki bivajo v domovih za ostarele, da bi preprečili širjenje gripe v delovnih kolektivih, vrtcih in šolah pa je priporočljivo tudi za zaposlene, otroke in šolarje. Nezaželeni stranski učinki cepljenja so redki; lahko se pojavi slabo počutje, povišana temperatura ter oteklina in bolečina na mestu vboda, stranski učinki izginejo v dveh dneh. Zdravniki pa ne cepijo oseb, ki preboleva-jo akutno bolezen in imajo povišano temperaturo. Kronični bolniki mlajši od 18. leta in starejši od 65. leta plačajo za cepivo tisoč tolarjev, ostali pa dva tisoč tolarjev. Na kranjskem zavodu za zdravstveno varstvo se za cepljenje proti gripi lahko naročite na telefonski številki (04) 201 71 00.
Renata Škrjanc
Novorojenčki
V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 30 rojstev, in sicer 27 v Kranju in 3 na Jesenicah.
V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 12 deklic in 15 dečkov. Na prvem tehtanju je bil najtežji deček, ki je tehtal 4.580 gramov, najlažji pa je bil prav tako deček z 2.600 grami.
V jeseniški porodnišnici so prvič na ves glas zajokali 1 deklica in 2 dečka. Kazalec na tehtnici je 3.970 gramov pokazal najtežjemu dečku, 3.190 gramov pa najlažji deklici.
Žirovnica - Te dni v starem delu Smokuča poteka zakoličba trase, kjer bodo potekali vodi nove kanalizacije, z gradnjo pa bodo začeli v prvih dneh novembra. Po navedbah Marije Lužnik, pomočnice župana za varstvo okolja, urbanizem in gospodarske javne službe je vrednost naložbe okoli 55 milijonov tolarjev. Zgrajena bo povezovalna kanalizacija, na katero se bodo priključile posamezne hiše in povezava z vodi v novem delu naselja. Vodi bodo nato speljani do male čistilne naprave, ki sicer že obratuje za obstoječo kanalizacijo, vendar z zmanjšano zmogljivostjo, saj je učinek čiščenja zaradi razredčenosti fekal-ne vode, v katero se mešajo tudi
meteorne, premajhen. S tem naj bi se delovanje čistilne naprave z zmogljivostjo 500 priključnih enot izboljšalo.
Skupaj bo položenih približno 1920 metrov cevi za odvajanje fekalne vode in 220 metrov cevi za meteorno vodo. Večinoma bodo vodi potekali pod cestiščem občinskih in regionalne ceste. Fekalna kanalizacija bo vsa nova, obnovili bodo tudi obstoječo in še uporabne cevi porabili za meteorne vode.
Na javnem razpisu za izbiro izvajalca je med štirimi ponudniki uspel Gratel s Ptuja s podi-zvajalcem Rešetom iz Kranja. Računajo, da bodo dela dokončana v aprilu prihodnje leto
M.K.
Slapišče v Dolini nad Tržičem. - Foto: J.K.