Año (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 6.
“ESLOVENIA LIBRE”
BUENOS AIRES, 5. februarja (febrero) 1959
Vsem vse
Letošnji kongres sovjetske komunistične stranke, ki je 21. v sovjetski zgodovini in ki se je začel v torek, 27. januarja, je odprl s šest ur in pet minut trajajočim govorom (z dvema presledkoma) današnji vodja ZSSR Nikita Hru-ščev.
Bil je to njegov najdaljši govor (45.000 besed) pred 1500 članskim kongresom, ki se ga udeležujejo tudi komunistični ali komunizmu naklonjeni zastopniki 70 držav.
Hruščev je v govoru obljubil Sovjetski zvezi, njenim satelitom in vsemu svetu vse: mir, blagostanje, red, sožitje. Vse to bo doseženo v sedmih letih, se pravi do konca leta 1965. ZSSR stremi za mirnim sožitjem z vsemi narodi, si srčno želi miru po vsem svetu, se trudi za konec oboroževanja in prepoved atomskih poskusov in uporabe a-tomskega orožja ter se spušča v gospodarsko tekmo z zahodnim svetom, ki ga bo prehitela v sedmih letih na podlagi grandioznega gospodarskega, kulturnega in socialnega programa. Sovjetski človek bo sicer še preživljal dobo socializma, ker pravega komunizma, kakor sta ga zamislila Lenin in Stalin še dolgo ne bo mogoče doseči, vendar pa se mu bo zvišala življenjska raven na ta ko visoko stopnjo, kakor je ameriška, če je ne bo še presegel. Sovjetskemu človeku se bliža doba, ko bo osvobojen davkov in drugih dajatev, ker bo imel vsega v izobilju. Sovjetska zveza bo postala pravi raj. V produkciji bo skupno s svojimi sateliti prekosila ves ostali svet in ko bodo druge dežele videle superiornost sovjetskega socializma, ga bodo tudi one sprejele kot najhitrejšo pot v industrializacijo. Takrat bo mirna zmaga komunizma nad kapitalizmom zagotovljena.
V tem sovjetskem raju pa tudi z vso naglico množično izdelujejo rakete, s katerimi more ZSSR zasuti sovražnika z atomskimi razstrelivi in ga uničiti. Kljub temu, da si ZSSR želi miru z vsemi, pa nikakor ni pripravljena na kompromisne rešitve številnih problemov, ki jih ima z Zahodom, kakor so n. pr. Berlin, Nemčija, vojaška oporišča itd.
Pustivši propagando ob strani in zroč dejstvom v oči, je treba priznati, da so bili sovjetski vojaški napori v letih po drugi svetovni vojni tako silni, da je ZSSR v tem oziru marsikje dohitela Zahod ali ga celo prekosila. Dejstvo je, da se je sovjetom posrečilo prodreti da lje v vsemirje kakor Amerikancem, čeprav so sovjetski vsemirski stroji tehnično manj natančni, kakor so ameriški. Tudi je dejstvo, da je ZSSR s svojim podmorniškim ladjevjem po številu danes prva sila na svetu, nima pa toliko atomskih podmornic kakor jih ima USA. Dejstvo je tudi, da vzdržuje največje število vojaštva pod orožjem in da je e-dina sila, ki more v trenutku vreči na bojišče milijone vojakov, ne da bi ji bilo treba za to odobritve domačega, še manj svetovnega javnega mnenja. Vse to so dejstva, ki stoje in ki jih je Moskva dosegla zaradi komunističnega sistema, ki samo narekuje, ne glede na žrtve ali posledice. Toda znano je, da v modemi vojni ne odloča več številčnost, pač pa hitrost in natančnost modernega orožja. Zato milijonske številke, ki prihajajo iz ZSSR, nikakor niso ledeni polivi po obrambni hrbtenici Zahoda.
V gospodarskem oziru pa je Hruščev vse preveč rožnato predstavil sovjetom možnost prehitenja Zahoda. Statistike kažejo in statistike so hladni računi, ki vedno kažejo dejstva, brez čustvenih primesi — da bi mogla ZSSR dohiteti USA samo v slučaju, če bi se vse njeno gospodarstvo, v vseh panogah, širilo letno, v stalnem tempu, za osem odstotkov,■ medtem ko bi se severnoameriško v istem času širilo za tri odstotke — in tako bi ZSSR gospodarsko dohitela USA šele v dvajsetih letih, nikakor pa ne v sedmih ali dvanajstih,
. kakor trdi Hruščev. Ameriški gospodarski potencial se je v sedanjem stoletju v stalnem tempu večal letno za tri odstotke. Tako neprestano vzdrževanje enakega odstotka večanja gospodarskega potenciala je združeno z velikanskimi napori, ki jih zmore samo svobodno
Dnllesove konference v Evropi
Zaradi nedavnih sovjetskih predlogov o sklicanju mirovne konference za Nemčijo in še prej objavljenega sovjetskega ultimata za izpraznitev Berlina v šestih mesecih, je Dulles sklenil imeti več posvetov z zavezniki, da bi enotno nastopili proti Moskvi v teh važnih problemih. Zato je v torek odpotoval iz Washingtona v Evropo, kjer se bo sestal z angleškim predsednikom Macmil-lanom, francoskim predsednikom De Gaulle-om in zahodnonemškim kancler-jer Adenauerjem.
Med zavezniki so se, kakor se je to zgodilo že večkrat prej ob podobnih sovjetskih diplomatskih in propagandnih o-fenzivah, tudi tokrat začela pojavljati nesoglasja, kako nastopiti proti Moskvi, zlasti glede berlinskega problema.
Adenauer in De Gaulle zagovarjata mnogo bolj odločen protinastop, kakor Macmillan in Dulles. Ameriški in angleški diplomatski krogi iščejo novih
poti za rešitev zlasti berlinskega vprašanja, ko se bo treba koncem maja odločati. Takrat namreč poteče šest mesečni rok, ki ga je postavil Hruščev.
Medtem, ko se bo Dulles mudil v Parizu, se bo sestal tudi z glavnim tajnikom NATO Spaakom.
Adenauerjeva vlada pa je že objavila, da predlaga sklicanje konference zunanjih ministrov štirih velikih, na kateri naj bi razpravljali o nemškem problemu, ža drugo polovico maja. Pred to konferenco naj bi imeli zunanji ministri Zahodne Nemčije, Anglije, Francije in USA še svojo posebno konferenco ob priliki 10. obletnice NATO, ki bo za to priliko zasedal v New Yorku od 2. do 4. aprila. Zahodni odgovor na sovjetsko noto z dne 10. januarja , v kateri je Hruščev predlagal sklicanje mirovne konference za Nemčijo, naj bi bil že dokončen do konference NATO in predložen v odobritev vsem članicam te obrambne organizacije.
/
Zgodovinski obisk
Argentina ne bo več nevtralna
Prejšnji teden, t. j. od 25. januarja do kazoval kot odločnega borca za svobo-1. februarja, je argentinski predsednik do.
Kongres sovjetske KP v Moskvi
Na 21. kongresu sovjetske komunistične stranke, ki zaseda v Moskvi, so znova privlekli na dan obtožbe proti tkzv. antipartijski skupini, ki jo sestavljajo Molotov, Malenkov, Kaganovič, Bulganin in šepilov ter so nekateri delegati na kongresu zahtevali, naj obtožence privedejo na proces pred kongres. Med omenjenih pet sovjetskih mogotcev so uvrstili še nekdanja člana sovjetskga prezedija Pervuškina in Saburova.
Hruščev je v svojem govoru pred kongresom tudi objavil, da bo izvedel “mirno čistko” v vrstah starih in “utrujenih” tovarišev v stranki, tako da bodo dobili prostor “mladi komunisti”, kajti, kakor trdi Hruščev, nikjer ni rečeno, da 30 in 40 let stari komunisti ne bi bili sposobni vodstva in važnih odločitev za nadaljni procvit svetovnega komunizma. S to napovedjo se Hruščev namerava iznebiti še ostalih starih komunističnih
veljakov, ki ga ovirajo pri njegovem načrtu za dosego absolutne oblasti v sovjetskem taboru.
Na kongresu so, kljub prisotnosti jugoslovanske delegacije, napadli Tita in njegovo komunistično kliko z izjavami, da “se moti, če misli, kakor trdi, da komunizem po vsem svetu vodi edino Moskva.” Govorniki so trdili, da Moskva daje samo glavne smernice, komunizem v vsaki državi pa se more prilagoditi razmeram, ki mu najbolje pripomorejo pri zasledovanju cilja: oblasti.
Prav tako so na kongresu objavili, da med ZSSR in rdečo Kitajsko ni spora, pač pa samo razlike v načinu uvajanja komunizma med množice. Moskvi, da se ne zdi povsem pravilen kitajski način komuniziranja širokih ljudskih mas, ker so tak način v ZSSR že preiskusili in se ni obnesel.
Nevtralnost Iraka
Po hudih preizkušnjah, ki jih je mo- odpovedal nadaljnje članstvo Iraka v rala prestati iraška vlada pod vodstvom "bagdadskem paktu, ki ga je s tako te-
Abdel Karima Kassema, ko je prevzela oblast po krvavi revoluciji, v kateri so uničili kraljevino, izgleda, da se bo sedaj novi režim konsolidiral in znova vzpostavil red in mir v državi. Kassem je imel velike težave s komunisti, ki so se po revoluciji vrinili v vse važne postojanke v vladi in vojski. Komunisti so tudi večkrat pognali na bagdadske ulice svoje pristaše, s katerimi so izvajali na vlado pritisk v upanju, da jo bodo vrgli in se tako dokončno polastili oblasti v tej strateško in petrolejsko važni državi na Srednjem Vzhodu.
Preteklo nedeljo pa se je Kassem že čutil dovolj močnega, tako, da je ob priliki Dneva vojske govoril iraškemu prebivalstvu in objavil, da bo Irak ostal nevtralen v borbi med obema blokoma, tako podobno, kakor je nevtralna Združena Arabija pod vodstvom Nasserja. Zavrgel je možnost priključitve Iraka k Združeni Arabiji, prav tako pa tudi
gospodarstvo in v deželi s tako velikim naravnim in človeškim bogastvom, kakor je USA. In USA je dosegla tako “majhen” odstotek. Ali bo mogoče Sovjetski zvezi doseči večji odstotek, tudi če ima na razpolago zastonjsko milijonsko delovno silo iz koncentracijskih taborišč ?
Hruščev je imel “velik” govor, največji in najbombastičnejši, kar jih je doslej imel v svoji predsedniški karieri. Znova se je izkazal kot odličen komunistični propagandist in kot največji dvoličnik, kar jih pomni sovjetska zgodovina. V govoru je z eno roko božal sovjetske narode in ostali svet, z drugo pa jim istočasno dajal klofute. Govoreč o miru je grozil z raketnim razdejanjem. Govoreč o visoki življenjski ravni je grozil s še večjimi delovnimi napori. Govoreč o sožitju je zavračal sleherni kompromis. Za frazami o raju je skrival grožnjo pekla. Stopil je na govorniško tribuno in odšel z nje vedno isti, nespremenjeni komunistični Hruščev.
žavo zvaril ameriški zun. minister Dulles, s središčem prav v iraški prestolnici Bagdadu.
Na Zahodu pozdravljajo novo iraško pozicijo v toliko, ker menijo, da se vsaj začasno sovjeti ne bodo mogli zasidrati v tej državi. Menijo tudi, da bo Irak vzdržal nove sovjetske pritiske in o-stal vsaj tako nevtralen kakor je Nas-ser, čeprav je pripravljen sprejemati gospodarsko pomoč z obeh strani, sovjetske in ameriške. Kakor je znano, je komunistična stranka v Združeni Arabiji prepovedana, veliko število komunistov pa sedi v zaporih.
Iraška nevtralnost je usmerjena proti zahodu in ne proti vzhodu, so mnenja nekateri krogi v zahodnih prestolnicah. Cena, ki jo Irak sedaj postavlja za izboljšanje odnosov z Zahodom, pa je naslednja:
Zahod naj odpove svojo podporo jordanskemu kralju Husseinu in tuniškemu predsedniku Burgibi, nato pa še politično in finančno pomoč Izraelu, da bi mogli tako Arabci sami dokončno urediti vprašanja, ki povzročajo stalno napetost na Bližnjem in Srednjem Vzhodu.
KUBANSKI KOMUNIST SE HVALI
Za sedanji položaj na Kubi so značilne besede, ki jih je izrekel Sivero Ri-vero predstavnik Partido Socialista Po-pular”, t. j. preimenovane komunistične stranke na Kubi na 21. kongresu sovjetske komunistične stranke v Moskvi. Dejal je, da so bili pravzaprav komunisti tisti, ki so se “pod velikimi osebnimi nevarnostmi vrgli v boj za e-notnost revolucionarnega gibanja”. Komunisti so se borili v prvih vrstah. V nadaljnjih izvajanjih je ob bučnem odobravanju sovjetskih komunistov nagla-šal, da zmaga upornikov na Kubi pobija splošno razširjeno mnenje, da v Latinski Ameriki ni možna borba proti imperializmu. Po zatrjevanju Sicera Rive-
dr. Frondizi zaključil svoj zgodovinski obisk Severni Ameriki. Vsi dnevi tega tedna so bili posvečani ogledu največjih severnoameriških industrijskih podjetij ter gospodarskih ustanov in razgovorom z ameriškimi industrialci, gospodarstveniki” in bančniki.
Ko je v nedeljo dne 25. januarja zapuščal mesto Williamsburg, so ameriške televizijske postaje oddajale razgovor s predsednikom dr. Frondizijem. Vsebina njegovih izjav na razna vprašanja je bila naslednja:
V ZDA ni prišel, da bi prosil za kako podporo, pač pa, da bi severnoameriški kapital pomagal Argentini, da bi povečala svojo petrolejsko industrijo do take višine, da tega prevažnega goriva ne bi bilo treba več uvažati, da bi nadalje Argentina zgradila svojo jeklarsko industrijo, povečala proizvodnjo e-lektrične energije z zgraditvijo novih elektrarn in obenem povečala proizvodnjo premoga. Istočasno je severnoameriške gospodarstvenike naprošal naj imajo večje razumevanje za potrebe tudi ostalih držav Latinske Amerike, kajti od gospodarskega dviga Južne Ame rike bo imela korist tudi Severna Amerika. Gospodarsko in industrijsko razvita Južna Amerika bo imela namreč še en “razlog več za obrambo demokracije in svobode”.
Obisk čikaga
je dal predsednik dr. Frondiziju priložnost, da si je osebno ogledal vse ustanove, ki so v zvezi z živinorejo in poljedelstvom. Svoje razgovore s predstavniki severnoameriške mesne industrije in poljedeljstva je porabil za to, da jih je podrobno seznanil z načrti svoje vlade za zboljšanje gospodarstva, zlasti poljedeljstva. Naglašal je, da je prizadevanje njegove vlade usmerjeno v to, da obnovi resnično pravo stanje argentinskega narodnega gospodarstva. Njegov namen je spraviti državo na pot neprestanega bodočega razvoja. Povedal je vzroke, ki so spravili argentinsko gospodarstvo v sedanji težki položaj in sklepe, ki jih je sprejela njegova vlada za izhod iz te hude krize. Predsednik je imel s seboj kompletni seznam industrijski podjetij, ki bi jih bilo treba ustanoviti v Argentini. V tem seznamu je med drugim tudi industrija celuloze in pa kemična industrija.
V Čikagu je župan Daley izročil dr. Frondiziju diplomo častnega meščanstva. '
V	Detroitu
največjem severnoameriškem industrijskem središču, ki je ponos, in veličina Združenih Držav Amerike, so dr Frondi-zija, prav tako kot v Čikagu, sprejeli z največjimi častmi in s popolnim razumevanjem sedanjih argentinskih potreb. Tu so se kar vrstili razgovori s predstavniki največjih industrijskih podjetij v tem industrijskem središču, s Fordom, predstavniki General Motors in drugimi. Predstavniki teh podjetij so predsednika Argentine zagotovili, da bodo njihova industrijska podjetja vložila v Argentini milijonske zneske, bodisi za zgraditev novih industrij, ki jih Argentina potrebuje za svoj bodoči gospodarski razvoj, ali bodo pa razširila svoje že obstoječe industrijske obrate v Argentini.
Hendy Ford je predsedniku dr. Frondiziju tudi podaril avtomobil Ford T. 1921 za lujanski narodni muzej. Obljubil je tudi, da bo v najkrajšem času prišel osebno na obisk v Argentino.
V	New York
je predsednik dr. Frondizi prišel dne 28; januarja. Tu so mu pripravili tako veli-častem sprejem, kakor ga New Yorcani že dolgo ne pomnijo. Po policijskih izjavah je predsednika pozdravljalo in ga obsipavalo s papirnatimi serpentinami in sesekljanim papirjem nad 300.000 ljudi, ko se je vozil v spremstvu predstavnikov new yorskega mesta po ave-nidi Broadway. Na banketu pri new yorskem županu Wagner ju je pa bilo en tisoč gostov, samih uglednih new yor-
ra zmaga revolucionarjev na Kubu nasprotno predstavlja” začetek konca im- j ških osebnosti. Na banketu je^new yor-
perializma v Latinski Ameriki.”
I ški župan Wagner dr. Frondizija pri-
Dr. Frondizija je pozdravil tudi new yorški nadškof kardinal Spellman z lepim nagovorom, v katerem je prosil Boga, naj razlije svoj blagoslov nad Argentino, da bi se v njej utrdila demokracija in svoboda.
Ko je dr. Frondizi s svojo gospo obiskal vdovo pok. predsednika Roosevelta je začel z obiski največjih ameriških denarnih zavodov in new yorške borze. Od tu je naslovil poslanico vsem a-meriškim gospodarstvenikom in vsemu ljudstvu, ki je s svojim trdim delom in s svojimi prihranki omogočilo sedanji veličastni gospodarski in industrijski razmah te največje gospodarske sile na svetu. Bil je dalje na obisku pri največjih new yorskih bankah kot n. pr. pri The First National City Bank. Vsi ti denarni zavodi so v čast predsednika dr. Frondizija prirejali bankete in sprejeme. Na vseh teh družabnih sestankih je imel dr. Frondizi lepe govore, v katerih je govoril o potrebah tako Argentine, kakor tudi vseh ostalih ameriških držav. Dr. Frondizi je resnično povsod nastopal kot glasnik vse Južne Amerike. Za Argentino je dejal, da nikdar ni prosila podpore in je tudi sedaj ne prosi. Uspeh ali neuspeh sedanje akcije njegove vlade v Argentini bo pa imel posledice v vsej Južni Ameriki, ki bo v kratkem imela 200 milijonv ljudi.
In večina teh ljudi živi v slabih življen-skih okoliščinah. Od zboljšanja teh razmer je odvisen socialni mir na tem področju.
Kakor povsod v drugih mestih je predsednik dr. Frondizi pokazal tudi tu veliko razumevanje za časnikarje. Povsod je z njimi neprisiljeno govoril, o-sebno je obiskal uredništva in upravne prostore največjih new yorskih dnevnikov ter revij, ter je s predstavniki teh podjetij in uglednimi časnikarji tudi ponovno kosil ali večerjal. Vsi listi v New Yorku so predsedniku dr. Frondiziju in Argentini izkazovali posebno pozornost. Obširno so pisali o vseh razgovorih, ki jih je imel v New Yorku ter v celoti objavljali njegove govore z njegovimi slikami.
Vseučilišče Fordham, je največji vseučiliški katoliški zavod v Severni Ameriki. Ima nad 12.000 slušateljev. Vodijo ga jezuiti ter uživa ne samo v ZDA, ampak tudi v svetu velik sloves. Tudi ta odlični vzgojni in znanstveni zavod je počastil argentinskega (predsednika dr. Frondizija kot preds ¡stavnika argentinskega naroda. Podelil mu je naslov častnega doktorja.
V palači OZN
je dr. Frondizi obiskal generalnega tajnika Dag Hamarskjolda ter ga povabil na obisk v Argentino. Povabilo je tajnik OZN sprejel in ga bo v kratjem izvršil. V palači OZN je bil v čast dr. Frondizija tudi velik sprejem “Na jugu v Argentini imate prijatelja” je v svoji izjavi naglasil dr. Frondizi, ko je zapuščal New York in vstopal v letalo, ki ga je odpeljalo v Miami. Časnikarjem je dalje dejal, da pušča New Yorku prisrčen pozdrav in nosi s seboj neizbrisne vtise tako s tega mesta, kakor z vsega potovanja po Severni Ameriki
V Miami
se je zaključilo potovanje predsednika dr. Frondizija po Severni Ameriki. V tem mestu je imel tudi razgovor z voditeljem mogočnega severnoameriškega gremija, ki ga vodi George-Meany.
Na časnikarski konferenci je dr. Frondizi na vprašanje, če bo sedanji njegov obisk v Severni Ameriki začetek nove dobe v odnosih med obema državama, izjavil, da misli, da to bo, kajti dejstvo, da so ga v Severni Ameriki tako veličastno sprejeli, v Argentini ne bo ostalo brez pomena ter bo močno vplivalo na bodoče odnose med obema državama.
Na poslovilnem banketu je pa dejal, da je na svojem potovanju po Severni Ameriki naletel na razumevanje za ideal obeh Amerik. Poudaril je dalje, da ob vrnitvi v domovino ne bo govoril, da je (Nadaljevanje na 2. strani)
\
OBČNI ZBOR SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE V TRSTU
Delegati iz vseh občin na Tržaškem so se v nedeljo 14. decembra 1958 zbrali v prostorih zveze v Trstu. Od ustanovitve Zveze je bil to 9. občni zbor. Delegati so mogli oceniti in pregledati delo odbora v zadnji poslovni dobi. Obenem pa so začrtali delo in smernice za bodoče.
Občni zbor je začel predsednik Slovenske demokratske zveze v Trstu dr. Josip Agneletto s pozdravom vseh navzočih; prebral je tudi voščila goriške SDZ.
Sledila so po dnevnem redu poročila članov ožjega odbora in poročilo nadzornega odbora. Po poročilih je bila predložena lista novega odbora, ki je v glavnem ostal isti, le nekaj mlajših članov so privzeli v odbor. V slučajnostih so delegati v debati sprožili misel na ponovno tedensko izdajanje glasila “Demokracija”.
V izvlečku prinašamo poročilo pred-senika dr. Josipa Agneletta na občnem zboru. Izjavil je, da je položaj Slovencev v Italiji težak, prav tako težak kot položaj koroških Slovencev. Toda položaj je treba jemati kot tak, nič ne pomaga tožiti, ampak delati. Od Slovencev samih je odvisno, ali bodo vzdržali na zemlji kjer so živeli, delali in trpeli pradedje. Slovenci imajo šole, časopise, kulturne in politične organizacije, manjka pa narodne zavesti in volje ostati zvest narodu in jeziku. Pomanjkanje narodne zavesti je po njegovem mnenju v veliki meri kriva politična pripadnost precejšnjega dela Slovencev. Komunistična stranka, ki ima precej Slovencev v svojih vrstah, ne vzgaja članov v narodnem duhu. Fratelanca je kriva, da slovenske šole nazadujejo, ker Slovenci ne pošiljajo otrok v slovensko šolo. In to ne samo gospodarsko odvisni, ampak še v večji meri dobro preskrbljeni. V tem vi-
di dr. Agneletto hlapčevski duh, pomanjkanje idealizma, ki ga je materializem v mnogih zadušil.
Dotaknil se je tudi misli o nadstrankarski vseslovenski organizaciji, o kateri je bilo precej govora posebno po slabo uspelih občinskih volitvah v Trstu. Izjavil je, da je taka* organizacija nemogoča, ker je brezplodno sklepati dogovore s komunisti, pa naj bodo to ti-tovci ali kominformisti. Narodni svet ni mogoč, ker ni misliti, da bi sodelovali odkrito ljudje, ki imajo popolnoma nasprotne ideje o narodnosti in narodni ideji. Je pa SDZ sodelovala in bo še z vsemi skupinami, katerim je narodno načelo bistveni del. Prav zaradi tega bo ostala zvesta sodelovanju s Slovensko katoliško skupnostjo.
Omenil je, da je treba Slovence prepričati, da so njihove pravice zajamčene v italijanski ustavi in da so Slovenci enakopravni državljani, a se morajo tega zavedati. Seveda krajevni činitelji temu nasprotujejo, a to so ostanki miselnosti o absolutni državi, katerih ni ničesar naučila zgodovina, nič zadnja vojna, nič italijanska ustava in mednarodna pogodba o enakopravnosti manjšin. Prav zaradi te miselnosti se Londonski sporazum ne izvaja. Ta sporazum ne daje Slovencem pravic, ki so bile zagotovljene v Tržaškem Statutu o Svobodnem Tržaškem ozemlju. Napisi na cestah in javnih poslopjih v krajih, kjer je 25% Slovencev, slovenski jezik v u-radih in na sodišču bi po njegovem mnjenju dalo Slovencu občutek enakopravnosti in pobijalo kompleks manjvrednosti. Zato pa bo SDZ delala na postanek dr. Frondizija je bil v čilski izvede. Kljub vsemu pa je Londonski sporazum visoke moralne vrednosti za povzdig narodne zavesti. Vlada je sicer nameravala izvesti sporazum, toda če ga ne odobri parlament, more vsakdo
ZGODOVINSKI OBISK
(Nadaljevanje s 1. strani)
obiskal Severno Ameriko, ampak, da je bil na obisku med dobrimi prijatelji v Sev. Ameriki. Povedal bo, da je videl cvetoča mesta, ogromne tovarniške objekte in lepe kraje. Predvsem pa bo naglasil, da je povsod naletel na razumevanje za vsa vprašanja, da bi postali vedno bolj konstruktivni ideali, ki družijo obe Ameriki.
Dr. Frondizi je v Miami sodeloval tudi pri zaključnih slavnostih tedna ameriškega letalstva ter je v Miami odprl novo najmodernejše letališče, ki je stalo 20 milijonov dolarjev. S tega letališča je kmalu po tej slavnosti odletelo prvo letalo, s katerim je dr. Frondizi zapustil Severno Ameriko.
Neposredno pred odhodom je dr. Frondizi dal še izjavo izključno za a-gencijo U. P. V njej je naglasil: “Sedaj smo se vključili v nespremenljivi tok, ki druži našo usodo z usodo Združenih Držav Amerike in z ostalimi državami zahodnega bloka”. Dalje je poudarjal, da ne bo nikdar poizkušal, da
bi se Argentina povrnila v izolacioni-zem, ki je bil značilen za njeno zadržanje v zadnjih dveh vojnah, pa tudi ne v položaj “tretje pozicije”, kakršno je zavzemala pod Peronovim režimom. Končno je napovedal tesne politične, kulturne in gospodarske zveze med Argentino in Severno Ameriko ter o-stalimi ameriškimi državami.
Na poti v Argentino se je dr. Frondizi ustavil za štiri ure na letališču Guayaquil v Ekvadorski republiki ter je imel razgovor s. tamošnjim predsednikom Camilom Ponce-jem. Naslediiji postanek dr. Frondizija je bil v čilski prestolnici, kjer ga je na letališču pozdravil čilski predsednik J. Alessandri. Po razgovoru z njim je predsednik dr. Frondizi nadaljeval potovanje proti Buenos Airesu, kamor je prišel v ponedeljek 2. februarja okrog 19. ure zvečer. Na buenosaireškem letališču so mu ob vrnitvi z obiska v Severni Ameriki priredili lep in navdušen sprejem. V torek dopoldne je predsednik znova prevzel predsedstvo republike in vodstvo državnih poslov od dr. Guida, začasnega predsednika senata.
izjaviti, da ga vladno navodilo ne veže, ker nima zakonske veljave.
V	nadaljnih izvajanjih se je dotaknil ideje o Evropski skupnosti. Prvi korak bo podan z uvedbo Evropske gospodarske skupnosti, ki je stopila v veljavo januarja. Omejitev suverenosti posameznih držav bo prav gotovo omilila nestrpnost in polagoma onemogočila šovinizem. Od razmaha Evropskega skupnega tržišča pričakuje tudi Trst svoje koristi, kajti prosta cona se je razbila zaradi sebičnosti italijanskih pristanišč.
Pripravlja se ustanovitev dežele Furlanija — Julijska krajina. Toda tudi v tej novi upravni enoti se bodo morali Slovenci trdo boriti za svoje pravice.
Glede zadržanja zveze v tržaškem občinskem svetu pa je izjavil, da je odvisno od zadržanja koalicije kršč. demokratov, republikancev in socialdemokratov, ki je na krmilu.
V	enajstih letih obstoja SDZ je po izjavi dr. Agneletta stranka hodila vedno po isti začrtani poti. Bila je za Svob. Tržaško ozemlje, ko pa je Londonski sporazum pokopal STO, se je prilagodila položaju z željo lojalnega sodelovanja v demokratični Italiji pod zaščito ustave 'in v medsebojnem spoštovanju z italijanskimi sodržavl.ani. Pribil je, da SDZ ni proti Jugoslaviji, v kateri vidi matično državo, ne more pa se strinjati z režimom, dokler bo komunističen.
IZ TEDNA V TEDEN
Predsednik ZDA gen. Eisenhower bo prišel še ta mesec na obisk v Mehiko. Dne 19. in 20. t. m. bo v mestu Acapulco imel sestanek z mehikanskim predsednikom Lopez-om Mateos-om.
Novoizvoljeni venezuelski predsednik dr. Romulo Betancourt bo dne 13. februarja prevzel oblast.
Notranjepolitična kriza po odstopu Fanfanijeve vlade v Italiji, ne daje nobenega upanja, da bi bila kmalu rešena. Predsednik republike Gronchi ima še naprej razgovore s političnimi predstavniki, ki mu sporočajo svoje poglede na rešitev krize. Tako je Saragat še naprej za ohranitev dosedanje koalicije s krščanskimi demokrati. Ojačati bi jo bilo treba samo še s pritegnitvijo liberalcev. Monarhist Lauri je za sestavo sre-dinskodesničarske vlade. Neni, socialist, ki je z zadnjim kongresom svoje socialistične stranke prekinil stike s komunisti, je dal izjavo, s katero je dal vedeti, da je njegova stranka pripravljena vstopiti v vlado. Je za sestavo sredinsko levičarske vlade.
Med tem so se pa odnosi v krščansko-demokratski stranki sami zaostrili, ker je dosedanji glavni tajnik stranke Amin-tore Fanfani, biv. predsednik vlade, podal ostavko na ta položaj. Predsednik stranke senator Zoli ga ni mogel prepričati, da bi jo umaknil. Začasno bo vodil strankino tajništvo odbor štirih vidnih strankinih funkcionarjev s predsednikom Zolijem na čelu.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
DR. JANEŽ NI ŠEL NIKAMOR S FORMOZE
V	zadnjih mesecih so se v Buenos Airesu med slovensko kolonijo razširile vesti, da je znani slovenski zdravnik kirurg dr. Janez Janež odšel iz Formo-ze, da je šel v Slovenijo, da je profesor na zagrebški univerzi, da potuje po Bližnjem in Dalnjem vzhodu itd. itd. Nekateri so vedeli povedati presenetljive podrobnosti v zvezi s temi vestmi in vse seveda iz “zanesljivih virov”.
Uredništvo Svobodne Slovenije je dobilo celo pritožbe zakaj omalovažuje tako zanimiva dejstva in zakaj ne “zavzame stališča”.
Kaj pa je na vseh govoricah resnice odnosno iperesnice izhaja iz pisma slovenskega misijonarja iz Formoze, ki ga je pisal 8. januarja letošnjega leta. V pismu pravi dobesedno takole:
“...Dr. Janež je nepretrgano v St. Mary’s Hospitalu v Lotung-u. Nikdar nikamor iz Formoze ni šel.” Nato misijonar v navedenem pismu nadaljuje: “Jaz sem ga zadnjič videl pred dvema mesecema; eden naših misijonarjev je bil zadnji teden v Lotung-u in je govoril z dr. Janežem”.
Taka je resnica.
Agencija “čenča” se je torej temeljito osmešila.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
V	petek 19.12.1958 je izbruhnil v pa-palači Radia Trst velik požar, ki je u-ničil 4. in 5. nadstropje, spodnja nadstropja pa so precej poškodovana. Požar je nastal zaradi kratkega stika; gasili so vsi tržaški gasilci pa še oni iz Milj. Kljub ogromni škodi, okrog 800 milijonov lir, je slovenski program o-stal skoraj neokrnjen, oddajajo pa iz Avditorija v ulici Teatro Romano.
Dr. Josip Ferfolja umrl. V tržaški bolnici je umrl 11. dec. 1. 1. zadet od kapi dr. Josip Ferfolja, znani slovenski odvetnik in javni delavec. Pokojni se je rodil pred 78 leti v Doberdobu. Univerzo je končal v Pragi, kjer se je seznanil z dr. Masarykom in se navdušil za njegove ideje. Po vrnitvi v Trst se je vključil v socialistično stranko, čeprav ni popolnoma odobraval politike vodstva. Med zadnjo vojno je sodeloval z OF, a je kmalu po vojni izstopil iz nje in z dr. Tončičem ustanovil skupino neodvisnih Slovencev Pokopali so ga na pokopališču v Ronkah; ob grobu so .se od pokojnika poslovili mnogi prijatelji in zastopniki slovenskih kulturnih in političnih organizacij.
V	Ljubljani pa so pokopali 1. dec. tržaškega rojaka pravnika dr. Antona Železnika. Pokojnik je bil pravni sodelavec tržaškega poslanca dr. Jožeta Vilfana. Po prvi svetovni vojni je odprl lastno odvetniško pisarno v Sežani, toda fašisti so ga prisilili, da se je umaknil v Ljubljano. V Ljubljani je bil pravni svetovalec na uradu za socialno skrbstvo.
V	Trstu so slovenski dušni pastirji začeli izdajati župnijski list Naš Vestnik. List bo prinašal župnijska obvestila, verske novice in članke. Predvidoma bo ščasomo postrj. mesečnik, zaenkrat pa bo izšel nekajkrat na leto.
IVAN CANKAR
BEBEC MARTIN
K nam se časih prikaže visokorasel, krepak, dokaj mlad človek ter se ponudi za hlapca; nekaj dni dela, nato na-nagloma zapije, kar zasluži, ter izgine Bog vedi kam. Pride plah, smehlja se nerodno, ozira se vstran kakor otrok, ki se je bil potepal po gozdu in se boji šibe. Njegov obraz nikakor ne sodi k plečatemu životu in šapastim rokam; čisto detinski je, svetlosinje oči gledajo nedolžno, brez greha so, brez izkušnje in spoznanja. Od kod je, čigav in kdo, ne morem prav dognati, ker vselej pove drugačno zgodbo, še dom njegov ni zmerom na enem kraju. Časih bi se mi zdelo, da je iz premožne hiše; oblači se čedno, ob nedeljah in praznikih skoraj gosposko; bel telovnik ima in pisano pentljo. Časih pa se bridko raz'oka ter toži, da nima na milem svetu, kamor bi položil glavo. Ko je nekoč povezal culo, je rekel, da se gre ženit; da je že vse do kraja pripravljeno, nevesta in bala in vse. Čez štirinajst dni se je povrnil; shujšal je nekoliko, oči je imel podbrek-le, obleko zaprašeno in dišal je po vinu. Vprašali smo ga po nevesti. “Eh, babe!” je odmahnil ter se napotil pod kozolec.
Oni dan je nesel na rami težak hlod, nesel ga je iz gozda v breg, sopel je la-gotno, še požvižgaval je.
“Kako, Martin,” sem se mu čudil, “kako da niste vojak, silni kakor ste? Zdaj ko sem nosil sivo suknjo še jaz, sirota!”
“Saj sem bil. saj sem bil!” je hitel. “Pa so me spodili stran!”
In zdelo se mi je, da je na rahlo zardel.
Še tisti večer mi je pokazal, kaj so mu napisali za slovo. Napisali so mu, da so ga bili spoznali za bebca. Koliko časa in kje da je služil cesar, a, sem ga vprašal, kako da se mu je godilo in kaj da je tam vse videl in doživel.
“Kaj bi pravil!”
Njegov nedolžni obraz je bil vznemirjen, plah — otrok, ki nenadoma u-gleda človeka, katerega se je bil nekoč sila prestrašil ter ne pozabi nikoli več nanj. Povesil je glavo.
“Nekaj grdega so mi naredili v skodelico, ko sem spal!”
“Kaj so naredili?”
“Eh, kdo bi pravil!”
In kadar koli sem ga povprašal o tistih časih, mi je z gnusom in strahom potožil zaradi skodelice, ki so mu jo bili ponoči oskrunili, drugega ni povedal ničesar.
Zapadel je sneg, da nikoli takega; na hribu nas je zametlo do pasu in čez. Sedeli smo za pečjo, v topli ječi; 'in naše misli so bile uklenjene z nami, se plahe in premražene skrivale v tišino srca, si niso upale do grla. Že smo bili zagrnili okna; bela noč je bila zunaj, neskončna v miru in hladni praznoti. Dekla je šla zaklenit hišna vrata, ali blizu nato je udarila nanje močpa pest: “Odprite, ljudje božji!”
V vežo _e stopil Martin. Otepal si je suknjo in škornje, šklepetal je z zobmi,
pomežikoval urno in se obrnil vstran, ko mu je dekla posvetila s svečo v obraz.
“Tako je pač. . dolga je,dolga, ljubi Bog... in strma... in snega je veliko!” Jecjal je, govoril zase, da najbrž sam ni vedel kaj, oziral se plah naokoli, kakor da nekoga išče ali da se nekoga boji. Položil je culo na tla, postavil palico v kot, nato je prisedel k nam za peč, o-prl premrle roke ob kolena, sključil život globoko in nagnil glavo; očitno je bil sila utrujen.
“Kod ste hodili, popotni Martin, ob taki uri in v teh zametih?”
Mencal je dlan, pomajeval z glavo, gledal v tla.
“Daleč... prav od horjuljske strani... Težko sva bredla in brodila, izgubila sva se... kajpak, saj poti ni... in tudi hiše ni., in če je, je za popotnega človeka zaklenjena in zadelana!”
Dali smo mu kruha in vina; jedel je hlastno, pil zduškoma; in ko je jedel in pil, sem videl, da se mu roka trese in da je v lica ves bolan in star.
“Kdo pa je še hodil s teboj,” je vprašala dekla, “ko praviš, da sta bredla in brodila?”
“Eh, kdo... popotnik je bil! Tam nekje se mi je pridružil... v polhograjskih hribih...”
“Kje pa je ostal?”
“Nikjer! Saj je šel tod mimo...” Gledal je v tla na pol meže, kakor da ga je sram, ustnice so se mu smehljale po strani in vztrepatavele.
“Tak človek je, da ne mara družbe... Zares, če sva .ugledala hišo in v oknu luč, me je vlekel stran... Dolgo pot ima
še pred seboj, neznano, dolgo, pa jo bo že zdelal kako. . saj je popotnik!”
“Čuden popotnik!” se je zasmejala dekla; vzela je svečo, zazehala na stežaj ter šla spat. Ostala sva sama za pečjo, vino je bilo pred nama na mizi. Martin se je nagnil k meni; govoril je tiše, zamolklo šepetaje, kakor da bi govorila iz njegovega zbeganega srca sama ta noč, tako samotna in tesnobna.
“Saj nisem bil v horjuljski dolini... kaj bi tam ? Rekel sem kar tako... da bi ne izpraševali ne poizvedovali po njem, siromaku... Bil\ sem čisto na drugi strani, tam pod Kamnikom; od ondod sem prišel. Blizu Črnuč se mi je pridružil. Spočetka ga nisem spoznal; mislil sem, da je le moja senca, ki se maje in ziblje pod tem sivim soncem. Dotaknil se me je, pobožal me je z dla-I njo po rami; takrat sem ga pogledal natanko in sem videl, kdo je. Zabolelo me je v srcu, da nikoli še ne tako, Postaral se je bil od sile; čisto siva je bila brada, prej tako lepa in svetla; oči so bile objokane, kalne, rdeče obrobljene vse na okoli. Suknja je bila že vsa preperela, visela je v cunjah od njega, tresel se je od mraza; hodil je ob dolgi pastirski palici; opotekal se je, pogrezal se, padal na kolena, ker je bil truden od take poti in najbrž tudi lačen. Smilil se mi je, pa kaj bi bil storil, kaj bi mu bil dal? Prijel sem ga pod pazduho, da bi mu malo pomagal, pa mi je samemu že zmanjkovalo. Na Posavju naju je zalotil mrak. Ob cesti sva ugledala vojaka, ki je stal tam z bajonetom ter naju meril s temnim očesom. Tovariš
ARGENTINA
Med Argentino in Čilom je v zadnjem času prišlo ponovno do sporov zaradi posesti majhnega otoka Snipe v prelivu Beagle na jugu. Obe vladi sta sedaj imenovali posebno komisijo, ki bo odšla na lice mesta in bo tam preučevala sporno vprašanje, želja obeh vlad je — to je zlasti potrdil sestanek predsednikov o-beh držav prejšnji ponedeljek v čilski prestolnici — da se vsa vprašanja čim-prej rešijo v zadovoljstvo obeh sosedov.
Posebna državna komisija, ki preučuje vprašanje odvišnih državnih uradnikov, je s posebno okrožnico pozvala vse upokojence, ki imajo še naprej zaposlitev v državni službi, dalje vse tiste, ki imajo leta za upokojitev, ter vse tiste, ki imajo poleg državne še kako privatno zaposlitev, da ji morajo čimprej sporočiti vse svoje osebne podatke ter materialne dohodke. Državna uprava namerava v prvi vrsti upokojiti odnosno odpustiti zgoraj navedene državne u-radnike. Da bi pa državno uradništvo v množicah odpuščali, so s pristojnega mesta zanikali.
Argentinski poslanci bodo še ta mesec na povabilo severnoameriških poslancev odšli na daljši obisk v Severno Ameriko. Poslanci vladne intransigentne radikalne stranke so povabili tudi opo-zicionalne poslance iz ljudske radikalne stranke naj se obiska ZDA udeleže. Pa so to povabilo odklonili z utemeljitvijo, da bi njihova udeležba pri tem obisku neposredno po obisku predsednika dr. Frondizija izgledala, kakor da odobravajo njegovo delo. Ta politična skupina namreč v zadnjem času vse svojo delavnost usmerja v kritiko dela dr. Frondizi jeve vlade.
Buenos Aires bo končno le dobil svetlobne naprave, s katerimi bodo urejeli promet po glavnih buenosaireških ave-nidah in ulicah. Te naprave so na avdi Libertador San Martin postavili ze pod Peronom, pa so jih kmalu odstranili. Pravijo, da se je to zgodilo na Peronovo zahtevo, da pri vožnji z avtomobilom po tej avenidi ni bil nikdar oviran.
General Miguel Angel Iniguez je napisal žaljivo pismo predsedniku. Njegovo vsebino je objavil tudi v peronistič-nem listu. V pismu med drugim poveličuje Perona. Ko je omenjeni general vojaškim oblastem priznal, da je on avtor sestavka, ki je bil objavljen v pe-ronističnem listu, ga je državni sekretar za vojsko general Hector Solanas Pacheco kaznoval z zaporom 30 dni. Istočasno ga je postavil pred častno vojaško sodišče, ki je po revoluciji sodilo tudi Perona ter ga kaznovalo z odvze-nom vojaškega čina ter pravico do nošenja vojaške uniforme. Z enako kaznijo je bil kaznovan tudi general Iniguez.
Predsednik dr. Frondizi bo v kratkem začel obiskovati posamezne province. Listi so zapisali, da bo med prvimi provincami obiskal Corrientes.
Razni prevratni elementi, ki jim ni do tega, da bi se razmere uredile, so v noči od ponedeljka na torek postavili na raznih mestih eksplozive. Tako v poslopju, v katerem ima nekaj uradov vojna mornarica, v bližini drž. sekretariata za vojsko ter v bližini dnevnika La Prensa.
Vlada je imenovala komisarja v sindikatu mesarjev, ki še doslej ni obnovil dela v buenosaireški veleklavnici. V vseh ostalih mesnih industrijskih podjetij je delo normalno.
V Argentini se je prejšnji teden po-zdražila moka od $ 2.30 na $ 4.—. Zaradi tega se je zvišala tudi cena kruhu za 1 kg na $ 6.20, $ 5.90 odnosno $ 5.60 (črni odn. evropskih kruh, kakor mu pravijo).
me je potegnil za rokav in mahnila sva jo kar čez polje, gazila sva načelo, padala, Bog se usmili. Oni pa ni jeknil, ni potožil z besedo ne. Tam prav blizu se je prikazala topla lučka; krenil sem tja, da bi se ogrela, pa se je ves tresel in me vlekel stran. Bal se je ljudi; in jokal je brez nehanja, še roka mu je po-ihtevala...”
“Kdo je bil ta popotnik?”
Nagnil se mi je prav do ust.
“On sam je bil — Jezus...”
Spreletelo me je od lic do nog kakor strah pred nečim silnim, kar je blizu, že tik pred durmi.
“On sam je bil.. Jezus...”
Molčala sva. Nazadnje me je pogledal naravnost s svojimi sinjimi, otroškimi očmi in se zaupljivo nasmehnil.
“Jaz pa sem mu potožil vse... tudi zaradi tiste skodelice, veste, sem mu potožil...”
Drugi dan ga ni bilo ne v hlevu ne pod kozolcem, izginil je; in mislim, da ga ne bo nikoli več.—
Ilovice Iz Mcvenije^
Tita na sedanjem potovanju po državah Daljnjega in Bližnjega vzhoda spremlja več višjih funkcionarjev v sedanji komunistični upravi. V njegovem uradnem spremstvu so: predsednik Ljudske skupščine Črne gore Blažo Jovanovič, zvezni ljudski poslanec Ivan Maček, član zveznega izvršnega sveta Slobodan Penezič, državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mičunovič in generalni sekretar predsednika republike Leo Mates. Z uradnim spremstvom potujejo tudi s Titom načelnik protokola kabineta predsednika republike Zdenko Štambuk, generalna podpolkovnika Miloš šumonja in Milan žeželj ter profesor dr. Božidar Lavrič. S Titom je prav tako na potovanju njegova žena Jovan-ka. šolsko ladjo Galeb, s katero potuje Tito, spremljata ladji novi rušilec Split in ladja Lovčen. Tita v njegovih funkcijah kot predsednika republike v času njegove odsotnosti zastopa Kardelj.
Komunisti doma si na vso moč priza-vajo, da bi s proslavami 40 letnice u-stanovitve svoje stranke to politično
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Družabna prireditev DZ
Verska revija Duhovno življenje priredi vsako leto družabno prireditev na pristavi v Moronu. Privabi veliko rojakov, ki na ta način podpro verski tisk med slovenskimi izseljenci v Argentini.
Letošnja družabna prireditev je bila napovedana za nedeljo dne 25. januarja. Zaradi splošne stavke, ki je bila nekaj dni poprej, je bila preložena na 1. februar. Pozneje se je izkazalo, da je preložitev družabnega dne prirediteljem kar prav prišla, kajti v nedeljo dne 25. januarja je nad vsem področjem Vel. Buenos Airesa divjalo silovito neurje, ki bi bilo prireditev na prostem povsem onemogočilo. V nedeljo dne 1. februarja smo pa imeli lep, sončen in vroč poletni dan.
Vabilu prirediteljev se je odzvalo veliko rojakov. Nad 900 jih je prišlo. Posedli so za mize na obeh parcelah na pristavi. Zbrane goste je v imenu lastništva in uredništva revije pozdravil poddirektor g. Jože Jurak ter jim želel prijetno zabavo.^
K uspehu družabne prireditve Duhovnega življenja so doprinesli svoj delež tudi udeleženci slovenskih šolskih tečajev, ki imajo v Božjih stezicah, vsakomesečni prilogi DŽ, lepo in koristno branje. Nastopili so v treh točkah. Deklice iz Ramos Mejia so pod vodstvom svoje učiteljice gdč. Anice Šemrov lepo pokazale, kako dobre perice so že sedaj. Slovenski fantiči iz Morona so pa bili res Fantje s krivčki. Fantovsko korajžno so nastopili in pokazali, da jih je gdč. Vera Kokalj dobro »pripravila za
Rafko Vodeb: človek sem
Založba Tabor, Buenos Aires 1958. Tiskano v Rimu.
skupino čimbolj popularizirali. Sklenili so, da bodo priredili proslavo omenjene obletnice v vsaki vasi. V odboru, ki skrbi za te proslave, so: predsednik Franc Leskošek, tajnik Dušan Bravničar, kot člani pa: Branko Babič, France Bevk, Tone fajfar, Rudolf Ganziti, Janez Hribar, Rudi Janhuba, Stane Kavčič, Franc Klopčič, Ada Krivic, Vlado Krivic, Tone Kropušek, Angela Ocepek, Tone Poljšak, Ivan Potrč, Jože Potrč, Ivan Regent, Janko Rudolf, Zarija škerovič, Vida Tomšič, Janez Vipotnik in Boris Ziherl.
V Sloveniji je po statističnih podatkih okrog 3500 gluhih. Za vzgajanje gluhe mladine obstoja v Ljubljani osrednji zavod, ki pa svoje maloge ne more povsem izvrševati, ker so prostori postali že pretesni.
Na plenarnem zborovanju Zveze glasbenih umetnikov FLRJ v Zagrebu je dobil slovenski violinist Igor Ozim nagrado 200.000 dinarjev kot za glasbo zaslužen umetnik.
ARGENTINI
nastop. Zadnjo točko so pa imele slovenske deklice iz San Justa. Pod vodstvom svoje učiteljice gdč. Angelce Klanškove, so nastopile z ljubkim prizorčkom, ki jih je predstavil kot kuharice. Z nežnim petjem so spremljale razne gibe, ki so ponazarjali njihovo spretnost v kuharski vedi.
Po tem sporedu no rojaki prebili v prijetnem razgovoru z znanci popoldanske in večerne ure. Za dobro pogostitev so skrbeli fantje ter dekleta. Srečolov je bil bogat. Glavni dobitek 83 kosov kuhinjske posode, delo rojakov iz Men-doze, je zadela družina Beltramova iz Villa Madero. Pri nagradnem žrebanju naročnikov s plačano naročnino so zadeli; Stanko Babnik iz Ramos Mejia utekočilnik, Bernarda Homan iz Munra zapestno uro, Rev. Anton Anžič iz USA, blago, Jože Petkovšek iz Vila Hermo-sa žensko jopico, Rev. Matija Lamovšek iz Castelarja majco, Davorin Kahne iz Floride steklenico kolonske vode, Rev. Tor.'-»Gosar iz Pergamina aktovko, Milka Rogina iz Villa Adelina žensko torbico, Filipina Marinčič iz Tablade knjigo “Po svetli poti” in Rev. Janez Kalan iz Ramos Mejia steklenico vina.
Slovenski tečaji
Pouk v njih se bo pričel ta mesec in sicer:
V Ramos Mejia 16. februarja ob 17. uri; v San Justu 16. februarja ob 15.30 uri, v Moronu 17. februarja ob 15.30 uri; v Villa Tessei dne 21. februarja ob
9.30	uri in v Lanusu dne 28. februarja ob 15. uri. Datum in uro za druge kraje bomo objavili pozneje. Ker bo s pričetkom v zvezi tudi vpisovanje vseh otrok
Iz raznih revij in po zbirki Kam potujejo oblaki je znani pesnik Rafko Vodeb izdal novo knjižico pesmi z naslovom človek sem. Tipografsko je knjižica prikupna. Preko platnic, ki so enake Beličičevi knjigi Dokler je dan, gre črno zelen kostanjev ovoj z zlatim naslovnim napisom. Tisk je skrben in lep, pesmi rastejo od spodaj navzgor, neenakomerno tiskani naslovi pa motijo, zlasti tam, kjer se srečavata po dve pesmi kot je to na prvih straneh, do-čim te motnje pri ciklusih pesmi ni.
Pesmim se pozna, da so se spočele in rodile v tujini, zato najdemo v zbirki motive: Veter s Fudžijame, Z lagune, Šibilo iz Kume in tudi zadnji ciklus človek sem, ima pečat tujega brega.
V	zbirko nas vpelje lepa Jesenska pesem, bi nam nariše jesensko luč in mir, ko
.. .bova spet sama in lahka
ko veje v novembru,
srce.
Žalostno pismo pravi,
da se vse v preteklost staplja,
da bo na koncu vse samo spomin.
V	Plimi človek izgine v brezmejnosti neba in morja. Mnoge pesmi so le pes-miški utrinki, ki pa ugajajo bodisi po globini (22) ali po izčrpni preprostosti (10).
Cikel Cest brezupna slast izzveni o-tožno, n. pr.
in meni so ostale le stopinje ko črne rane v mehkem belem produ
(13)
ali
jaz pa na srcu pestujem limonov grenki cvet, grenki cvet.
Prav tako konča tretja tega motiva:
Na cestnem robu sem, obrana veja, in vdano čakam, da me bo tipaje našel tvoj zeleni žarek, luna, mrtvo . sonce.
Z Lagune so izbrušeni verzi domotožne žalosti
tam je celina,
tam so domovi, ognjišča
in, na mizi kruh —
ali osamljenosti saj ni človeka,
da bi ljubil odblisk prve zvezde v mojih očeh
in vdanosti v usodo
zdaj bom razpel najzadnje jadro
rdeče jadro
srce.
Šibila iz Kume pesniku ne prerokuje bodočnosti, ker njemu
je stepski veter v panonskih hrastih tulil usodo
in zato
(tudi tistih, ki so že obiskovali tečaj), zato naj otroke prvi dan spremljajo v tečaj starši, ki bodo dobili tam potrebna navodila. Vpišejo se lahko samo otroci, ki so izpolnili vsaj 5 let starosti. Med letom se bodo mogli vpisati le otroci, ki so imeli kak važen vzrok, da se niso vpisali v začetku šolskega leta (n. pr. počitnice, preselitev med letom i. p.).
OSEBNE NOVICE
Poroka. Dne 28. januarja sta se v Be-razategui pri Buenos Airesu poročila g. Ivan Korošec, pisatelj in urednik Vestnika slovenskih protikomunističnih borcev ter gdč. Pavlina Lovše, bivša uradnica v Dusnopastirski pisarni in požrtvovalna delavka v številnih organizacijah. Poročne obrede je opravil domači g. župnik, za pričo pa so bili nevestin oče g. Lovše in nevestina sestra gospa Rezika, por Habič. Po poroki so se številni gostje zbrali na prijaznem vrtu Lovšetove domačije. Med večerjo je imel zelo lep nagovor na novoporo-čenca domači župnik, ki je pohvalil vzorno krščansko življenje Slovencev, ki bivajo v njegovi fari. Nato se je novo-poročenema za njeno požrtvovalne delo v katoliških organizacijah zahvalil g. poddirektor Jurak; g. Bogo Pregelj, starešina Društva slovenskih protikomunističnih borcev, pa se je g. Korošcu zahvalil za njegovo neutrudno delo za ^ ohranjevanje domobranske ideje ter je novoporočencena izročil v imenu omenjene organizacije lepo darilo.
Mlademu paru ob poroki tudi Svobodna Slovenija izreka prisrčne čestitke z najlepšimi željami za srečno življenje ženina in neveste.
Družinska sreča. V družini g. Oskarja in ge Božene Pavlovčič se je rodila hčerka Marija. Družino g. Antona Vesel in njegove žene ge Nežke, roj. Jerin je prav tako razveselila hčerka. Na ime Antonija jo je krstil g. Janez Kalan, za botra sta pa bila g. Ludvik Pi-kec in njegova žena ga Helena. Hčerko so dobili dne 30. januarja tudi v družini g. Kazimirja Kebra in njegove žene ge Emilije-Helene Chiuch. Krstili so jo na ime Ana-Mirjam, sin prvorojenec se je pa rodil v družini g. Radka Kokalja in njegove žene Anice, roj. Lužovec. V Slovenski kapeli ga je dne 31. jan. t. 1. krstil g. poddirektor Jože Jurak na ime Anton-Marijan. Botra sta bila g. Anton Kovač in ga Mira Lužovec. Srečnim družinam naše čestitke.
SAN MARTIN
Družabna prireditev Slovenske Besede
v soboto 21. januarja je zopet privabila v prostore kluba Excelsior v Santos Lu-gares lepo število naših rojakov z namenom, da se ob zvokih odličnega orkestra Moulin Rouge poveselijo in med seboj pogovorijo. Veliko zanimanje je vzbujal glavni dobitek bogatega srečo-lova — oljnata selika, delo našega nadarjenega slikarja Andreja Makeka. Tudi Erjavčev Bled je predstavljal zelo lepo umetniško dele.
jaz, barbar brez doma, brodolomec mnogih sanj, razpenjam hodno jadro na tvoje morje,
Šibila iz Kume.
V	ciklu Človek sem gre pesnikova misel ob brezbrežju morja in neba do prvega človeka, da
kot prvi Adam na obali prvega morja nabiram školjke za obredni ples
in išče rešitve v prvinah človeka,
dokler ni prvi val igrivo zlomil moje sence v spako.
Pa čeprav sta kri in laž oskrunila zemljo in je sreča slana ko smrt, zaupa, da ni še konec,
ker so palme še zelene, ker so školjke še zveneče
in zaključi svojo misel:
Moje posvečene roke bodo most na onostran.
V	zadnji pesmi, kjer hrepeni pesnik še po močnejši pijači kot sta ljubezen in smrt, mora skloniti peroti ob zavesti,
da si človek.
Daši je zbirka skromna po obsegu, je prijetna po izbranosti izraza in je tako nov doprinos k slovenski kulturi izven meja domovine.In še to je zanimivo, da je to že druga knjiga istega avtorja, tiskana v tistem Rimu, ki je dolga leta povijal slovensko črko v mrtvaški prt.
Slavko Srebrnič
'MENDOZA
Počitniško zborovanje mendoških dijakov
V	četrtek 15. januarja so naši študentje pohiteli iz Mendoze k sv. Rozi, kjer župnikuje naš rojak g. Ivan Tomažič. Svoj obisk so združili s počitniškim zborovanjem, ki je bilo toliko zanimivejše in pomebnejše, ker so se jim pridružili tudi vrstniki iz Buenos Airesa, ki so tiste dni bili na oddihu in obisku v Men-dozi. Zastopani so bili tako študentje iz Adrogue-ja, srednješolke in akademiki. Lažji so se naložili na “chatito” g. Bajde, ki jo je junaško vodil naš Jaka in jo z zelenim pušeljcem okrašeno srečno pripeljal do župnišča v sv. Rozi prav v trenutku, ko so ostali prišli z vlakom.
G. župnik Tomažič nas je veselo nasmejan pričakoval in nas takoj povedel v cerkev k maši. Zapeli smo najprej posvetilno pesem Kristusu Kralju, nato pa sodelovali, pri sv. daritvi z zborno recitirano mašo, med katero je imel g. župnik za študente pomembno pridigo, polno bogatih in dragocenih naukov zanje in njihovo bodoče življenje.
Po končani maši smo zapeli še Zmagala si, nato pa odšli k zajtrku. Po tem pa smo na župnijskem vrtu posedli v krogu pod košatim senčnim drevesom. Razpravljali smo pod vodstvom prof. B. Bajuka o pomembnosti pravilnega sodelovanja pri sv. daritvi. Razvil se je prav živahen in zanimiv razgovor, ki je segal prav preko poldneva. Zato so se že oglasili lačni želodci. Treba je bilo pripraviti pošten grižljaj asada; za suha grla pa je bogato poskrbel g. župnik in nam za posladek postregel s sadjem.
Jedi, pijače, igre in zabave, smeha in fotografiranja je bilo dovolj. Popoldne smo se spet zbrali v cerkvi k rožnemu vencu in litanijam M. B. z blagoslovom. Tudi tokrat smo lepo prepevali. Nato je bil na vrtu drugi del zborovanja. Ob sklepnih besedah iz knjige Gorjančev Pavlek smo se pogovorili o naših narodnih problemih, o domovinski ljubezni, o nalogah, ki jih kot slovenski študentje imamo v sedanjosti in nas, čakajo za bodočnost v emigraciji. Zelo smo bili hvaležni g. župniku za dragocene življenske nauke, ki nam jih je govoril iz svoje bogate izkušnje kot dušni pastir, ki že leta in leta živi zgolj sredi tujega življa.
Dan je bil prav gotovo za vse zelo koristen in prijeten. Zato smo se pa tudi vsi zadovoljni vrnili navečer domov.
Naši pevci so tudi “zleteli”
V	nedeljo 18. januarja so se odpeljali na izlet tudi naši pevci. Spotoma so o-pravili še dobro delo v čast božjo. Peli so pri maši v Drummondu pri Lujanu,
SLOVENCI
USA
Dr. Bogumila Vošnjaka, podpredsednika Narodnega odbora za Slovenijo, je imenoval senat ZDA za začasnega svetovalca, v begunskih zadevah. 'V tem svojstvu je septembra, oktobra in novembra lanskega obiskoval begunska taborišča po Italiji, Avstriji in v Trstu. Decembra meseca se je vrnil v Washington ter za ameriški senat pripravil poročilo o svojih vtisih v posameznih begunskih taboriščih. Za božične praznike je bil dr. Vošnjak na obisku pri svojih prijateljih v Clevelandu.
V	mestu Racine, Wis, sta se poročila Jože Jezernik in Frančiška Sušnik.
Slovenski oder je za nedeljo 1. februarja pripravil v Clevelandu uprizoritev Finžgarjeve Verige.
V	Baragovem domu v Clevelandu so prejšnji mesec zaključili večmesečni gospodinjski tečaj, ki ga je vodila gdč. Alenka Hren. Ob zaključku so u-deleženke tečaja pripravile odlično kosilo, na katerega je prišlo lepo število rojakov.
KANADA
Kat. prosvetno društvo Baraga je u-prizorilo 21. decembra v župnijski dvorani pri župniji Marije Pomagaj v Torontu Meškov misterij v 4. dejanjih Henrik, gobavi vitez. Igralci so se potrudili in tako pripomogli, da je uprizoritev povsem uspela, kar je zlasti zasluga režiserja Hinka Erčulja ter lepa, učinkovita scenerija akad. slikarja g. Božidarja Kramolca.
župnik župnije Marije Pomagaj Rev. dr. Jakob Kolarič je moral decembra meseca na operacijo, ki je povsem u-spela ter je g. župnik že doma.
V	začetku decembra je bila v slovenski župni cerkvi lurška tridnevnica. Vodil jo je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki je ob tej priložnosti slovenskim otrokom podelil prvo sv. obhajilo ter zakrament sv. birme. Pri prvem obhajilu so bili Mirko Božič, Livio Bub-
Vsak teden ena
TIHO RIBNIK VSE ZRCALI...
Tiho ribnik vse zrcali, cerkev, hišo in drevo, zvezde zgoraj, spodaj zvezde, dvojna zemlja in nebo.
Pojdi, draga, ki te ljubim, ki me ljubiš, tja z menoj, pot gre mimo mirne vode, iz samote gre v pokoj.
Šla sta dva po drugi strani, šla sta v sanjah ob valeh, videl dvojno sem ljubezen, dvojno srečo njiju dveh.
kjer so nato še počakali našega dušnega pastirja g. Horna, ki se je od redne slovenske otroške maše pripeljal za njimi z motorjem, zadaj pa naložil še prof.
B.	Bajuka, ki je vodil otroške mašne zborne molitve in petje pri otroški maši. Na velikem kamionu so se nato vsi skupaj odpeljali tja pod visoke Ande proti Cacheuti do velike nove elektrarne, kjer vodi zaključna dela in stanuje s svojo družino ing. M. Bajuk. Na njegovem vrtu, v senci mladih topolov, smo se utaborili. Bil je že čas obeda in velik ogenj nas je že čakal. Zato je imel Jerovškov Francelj obilo posla okoli žerjavice in kozliča, ki je tako prijetno ščegetal v nosu in zbujal skomine, da smo kar nestrpno čakali, dokler ni bil pečen in smo posedli okoli dolge mize.
Neprisiljene zabave je bilo v veselo razpoloženi druščini obilo. “Ta korajžni” so bili rihtarja; “ta dolgi” so skakali čez kozla; dekleta so imele opravka z žogo; tudi skupnih družabnih iger ni manjkalo. Mnogo zabave in smeha pa je povzročila tekma, ko so “ta samski” vlekli debelo vrv s “ta starimi oženjenimi”, ki so bili v manjšini. No, pa so le zmagali — “ta stari”, ker so vrv zavili okoli drevesa — imajo že življenske izkušnje. Mladim se je pa nato vrv u-trgala; eh, močni so, močni, le pripravljeni niso bili na to... Kaj hočete!
Popoldne nam je pevovodja ravn. M. Bajuk postregel s krompirjem, ki ga je spekel na originalni način iz svojih otroških let. Nato pa nas je ing. M. Bajuk pospremil na kdmionu do vhoda v podzemski rov. Šli smo vanj in smo na koncu dolgega hodnika, vsekanega v živo skalo, sredi gore videli, kod teče po ogromnem betonskem predoru voda, ki na drugi strani “dela elektriko”.
Na povratku v Mendozo so vsi, ki smo jih srečavali in prehitevali, gotovo morali vedeti, kdo smo. Pričala jim je to na ves glas naša vesela pesem, ki je donela z brzečega kamiona.	Bb.
PO SVETU
nič in Drago Malajnar. Pri birmi pa: Livio Bubnič, Janez Pecsenye, Viktor Zakrajšek, Frančiška, Kristina in Terezija Inašič ter Vijolica Tajnšek.
V Doctor’s Hospital v Torontu je 7. decembra umrl 53 letni Jožef Pirc. Pogrebna maša je bila 10. decembra v cerkvi Marije Pomagaj, pokopali so ga pa na pokopališču Mont Hope. Rajni zapušča ženo z dvema majhnima otrokoma.
FRANCIJA
Direktor slovenskih dušnih pastirjev v Franciji Rev. Ignacij Čretnik je poslal sedanjemu papežu Janezu XXIII ob njegovi izvolitvi pozdrave slovenskih izseljencev v Franciji. Kot odgovor je sedaj poslal papež vsem slovenskim izseljencem in beguncein v Franciji svoj blagoslov.
G. Anton Dejak, ki je v Argentini deloval v dušnem pastirstvu v San Fernando, je po prihodu v Francijo prevzel dušno pastirstvo med slovenskimi izseljenci na področju Aumetza, kjer je pred vojno deloval izseljenski duhovnik Anton ¡švelc pred njm pa Kastelic. Za rojake v Aumetzu bo imel vsako nedeljo in praznik v župni cerkvi ob pol osmih zjutraj slovensko mašo. Iz Aumetza bo obiskoval vsa slovenska izseljenska naselja v tem področju ter bo tudi v njih oskrboval dušno pastirsko službo. Rojaki so ga lepo sprejeli ter so škofu dr. Rožmanu hvaležni, da so po 19 letih zopet dobili slovenskega duhovnika.
Radio Sarrebruck je v nedeljo 25. januarja prenašal ob 10. uri dopoldne slovesno slovensko mašo iz župne cerkve v Freymingu. Pri maši je pel slovenski pevski zbor Slomšek pod vodstvom Emila Šinkovca dr. Kimovčevo 4 glasno mašo, slovenske pevce je pa z orglami spremljal organist te župne cerkve Avgust Rohr, ki je slovenski stvari zelo naklonjen. Mašo je imel slov. župnik iz Merlebacha Stanko Grims.
Kako se reče
Kje “dajo” tisti film?
Kadar se pogovarjamo o kinu, vedno pogosteje slišimo tako argentinsko slovenščino. Kar dobesedno prevajamo (Dónde dan esa película?) kakor tisti, ki so se jezika naučili iz knjig. Imamo več sovražnikov pristne slovenščine: španske besede, nemške spakedranke in druge tujke ter dobesedno prevajanje. Zadnji vpliv je najmočnejši pri naši mladini, ki včasih misli že po špansko. Borba je težka, saj moramo plavati proti toku. Vendar bomo imeli veliko uspeha, če se bomo resno potrudili. Večkrat se bahamo, da smo eden naj-kulturnejših narodov na svetu in včasih na druge gledamo celo zviška. Ali ne bi bilo bolje manj bahavosti in več pravega ponosa in narodne zavesti?
Kako se pravzaprav prevede “dan” v tem primeru? Predvájajo. Predvajati film je torej pravi izraz. Lahko pa rečemo tudi vrteti ali kazati film. V gornjem stavku pa je še ena napaka, in sicer slovnična: napačni čas. Če bi bila beseda dati na mestu, bi morali reči “dajejo” — nedovršni sedanjik namesto dovršnega, ker se dejanje ponavlja ali traja.
Poleg besed kinematograf, kinematografski (n. pr.: konematografski aparat, kinematografska dvorana, kinematografsko gledališče — cine teatro) rabimo navadno krajše oblike: kino dvorana, kino predstava, kino program. Pišemo jih narazen, kot določa SP (Slovenski pravopis), dinge pa skupaj: kinooperater, kinoprojektor, kinoaparat, kinostudio itd.
Kdo ve, kako pravijo v Sloveniji “dibujo animado”? Risani film ali risanka. Kaj pa “estreno”? Prva predstava, prva uprizoritev. Zelo se je udomačila francoska beseda premiera (ki jo SP dovoljuje), menda zato, ker je krajša, bolj praktična, morda pa tudi zato, ker se marsikomu zdi bolj “imenita”. Za “platea” pa nimamo pravega domačega izraza. Spet smo si pomagali s francoščino: parter (le parterre).
Mislim, da ne bo odveč, če naštejem razne vrste filmov: čmobeli in barvni, nemi, zvočni, tridimenzionalni, celovečerni, kratki, dokumentarni, kulturni, znanstveni, poučni, izobraževalni, šolski, biografski, glasbeni, filmske komedije itd.
Za konec še nekaj izrazov: kinoteka (zbirka filmov za projiciranje), filmski trak, filmsko platno, filmska zvezda, snemati film.
JOŽA VOMBERGAR
Zakleta
“Marsikateri bolnik jo bo sedaj pogrešal”, je hotela speljati šlosarica razgovor na drug predmet. “Ne le, da je bolnikom stregla, tudi ozdravila je marsikoga. Posebno moč je imela v sebi. Res. res! Mene. Dostavim, je že ozdravila. Hudo vročino sem imela — glava in križ sta me bolela in še premakniti se nisem mogla. Pa je prišla Alenka k meni in mi položila roko na čelo, da bi videla, če imam kaj vročine. Takoj me je bolečina popustila; zvečer sem mirno zaspala — zjutraj pa sem že lahko vstala in nisem čutila nobene boleč ne več.” Možje okrog mize so se lahno nasmehnili in se neverjetno spogledali. Fantje za vrati pa so se skoraj na glas zasmejali.
“No ja... čudežev ni delala — tega mi ne boš pravila, Franca!” se je že kar ujezila Grošeljka, ki se ji je zdela Šlo-saričina trditev močno pretirana in škodljiva Alenkinemu ugledu. “Ne pridevaj ji nekaj, česar si še sama ni nikoli umiš-ljala! Žalostna bi bila, če bi te zdaj slišala! če je že koga ozdravila, ga je tista čudežna voda, ki jo je prinesla iz Lurda — pa njena molitev. To pa je vse nekaj drugega!...”
Šlosarica je zmignila z rameni in se presedla bliže k mrtvaškemu odru pa začela peti tisto staro pesem, ki jo je Alenka pela pri mrličih, hvaleč dobre
NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
Ob zaključku dvanajstdnevnega obiska predsednika dr. Frondizija ZDA, so listi napravili bilanco njegovih uspešnih razgovorov z ameriškimi gospodarstveniki, finančniki ter industrialci za naložitev severnoameriškega kapitala v Argentini za obnovitev in ustalitev argentinskega gospodarskega življenja ter za položitev temeljev za nemoteni bodoči gospodarski in industrijski razvoj te države.
Da so v Severni Ameriki pokazali popolno razumevanje za argentinske težnje, dokazujejo naslednja dejstva o bodoči naložbi severnoameriškega kapitala v Argentini:
1.	Mednarodna banka za obnovo in razvoj bo financirala hidroelektrični načrt argentinske vlade, zlasti bo pomagala zgraditi ogromni elektrarni El Chocon in Salto Grande.
2.	ZDA bo dala nove kredite za za-ključitev del v veliki argentinski jeklarni San Nicolas za njen popolni obrat.
3.	Edios Co iz New Jersey namerava vložiti v Argentini 300 milijonov dolarjev v mešana podjetja z argentinskim kapitalom.
4.	60 predstavnikov raznih severnoameriških industrijskih podjetij je na o-bisku pri dr. Frondiziju 23. jan. t. 1. pokazalo zanimanje in željo, da nalože svoj kapital v Argentini.
5.	Argentina je bila sprejeta v Mednarodno finančno korporacijo. Ta je odvisna od Svetovne banke ter daje kredite za industrijski razvoj.
6.	40 predstavnikov raznih industrij-skich podjetji ponuja ustanovitev podružnic svojih industrijskih obratov v Argentini za izdelovanje raznih industrijskih delov za prodajo v inozemstvu.
7.	Ford Motor Co namerava v Argentini zgraditi tovarno za izdelovanje traktorjev in tovornih avtomobilov. V začetku namerava vložiti 15 milijonov dolarjev. Pozneje bo Ford izdeloval v Argentini tudi osebne avtomobile.
8.International Packers bo povsem obnovil vse strojne naprave v argentinski mesni industriji.
9. Kaiser je napovedal, da bo vložil novih 2.500.000 dolarjev v nov obrat v Cordobi, ki bo začel delovati meseca aprila; 15 milijonov za zgraditev tovarne za aluminij in 8 milijonov za zgraditev tovarne za izdelovanje cementa. Objavil je tudi, da je v razgovorih z družbo C APS A (Capitales ArgentinosŠ.A.) za ustanovitev mešane industrijske druž-
V e r n I ca
lastnosti pokojnega. A rezki šlosaričin glas, ki je bil naravnost zoprn v primeri z mehkim Alenkinim glasom, ni našel odmeva pri beden 'cih. Le nekaj žensk ji je nekam prisiljeno odpevalo. šlosa-rici pa je kmalu zmanjkalo besedila in je v zadregi utihnila. Zato pa je poprijel stari “Marijin pevec”, Grošeljnov Marko, s starodavno ljudsko pesmijo: Marija je krancelj spletala, ga je deklicam šenkala. .
Markov mehko zveneči tenor je kljub že precejšnji starosti pevca izdajal dobro šolo v cerkvenem zboru pod veščim vodstvom povovodje Vavkna. Za njim so pritegnili vsi, moški in ženske; celo stari Gostač je pritisnil s svojim globokim basom, da se je še petje zazdelo, kot da okenska stekla pozvanjajo med izsušenimi okvirji. Za to pesmijo so se vrstile potem še druge, same Marijine pesmi, na priliko, legenda o Mariji in ubogi deklici, ki jo Mati božja sreča na pšeničnem polju. Deklica ji podari šopek nabranih poljskih rož, Marija pa utrga pšenični klas, ga zmane v svoji sveti roki, iz izluščenih zrnov pa zrase bela hostija, bolj blesteča nego sonce... Pesem, ki jo je tolikrat pela Alenka: Na zelenem ravnem polju všeničica zlata zori...
Otroci, ki smo sedeli na klopi ob peči, smo s spoštljivim strahom pogle-
‘be za zgraditev nove jeklarne. Razen tega se Kaiser zanima za zgraditev osnovnih industrij v Patagoniji.
10.	General Motors Co bo preuredila svojo sedanjo tovarno v Argentini za montiranje avtomotorjev v tovarno za izdelovanje avtomobilov.
11.	John Deere bo vložil sedaj v Argentino začetni kapital 15 milijonov dolarjev za zgraditev tovarne traktorjev v mestu Rosario.
12.	Chrysler Motor Co bo v Argentini zgradila veliko tovarno za izdelovanje osebnih avtomobilov in tovornih avtomobilov.
13.	International Harvester Co bo v
Argentini izdelovala traktorje in poljedeljske stroje.
PO ŠPORTNEM SVETU
Na V., tekmovanju športnih jadrnic iz Buenos Airesa v Rio de Janeiro je zmagala argentinska jadrnica “Tango”, ki ima 12 ton. V Rio pa je po času prva prišla ameriška jadrnica “Argyll”.
Sovjetska reprezentanca ni nastopila v košarki proti Kitajski. Tako ima sedaj Brazil, ki je premagal ZDA, skoraj odprto pot do naslova svetovnega prvaka, v zadnji tekmi mora premagati Čile. To je precej verjetno, čeprav se tekmuje v Santiagu v Čilu.
V	finalni tekmi med Crveno zvezdo in Veležem (4:0) za Titov pokal je zadnjikrat nastopil za Crveno zvezdo znani Rajko Mitič. Nogometna zveza mu je za njegovo dolgoletno nastopanje v državni reprezentanci podarila televizijski aparat. Mitič je izjavil, da se ne bo posvetil trenerskemu poslu, ampak bolj tehničnemu sodelovanju pri nogometu.
V	Ljubljani na Rožniku so na “francoskih okopih” zgradili 700 m dolgo sankaško progo. Vse gozdne poti, ki so križale te okope, so tako speljali, da ne bodo motile sankačev pri spuščanju. Polet piše, da bo ta objekt služil predvsem šolam. Boji se pa, da bo pomanjkanje sank oviralo telesnovzgojnega učitelja. Zavzema se tudi, da bi progo razsvetlili Tako bi jo lahko uporabljali do 20 ali celo 22 ure.
Polet prinaša kratko zgodovino nogometa v Jugoslaviji. Prinašamo nekaj zanimivosti: Rojstno leto nogometa na ozemlju Jugoslavije je 1893. V Zagreb ga je prinesel Franjo Bučar, ki je študiral na gimnastičnem zavodu v Stockholmu. Pokazal je znancem v “Sokolu”, kako se udarja žogo in že je nova igra dobila mnogo pristašev. V Beogradu so se zapodili za žogo študentje, ki so
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público
Uruguay 387
T. E. 40 - 1605	Buenos Aires
Želim vložiti do 125.000 pesov v zanesljivo podjetje.
Pogoj: Osebno sodelovanje. Pismene ponudbe na upravo Svobodne Slovenije pod značko 125.
dovali v bledi Alenkin obraz in po rahlem, blaženem nasmehu njenih sivih u-stnic in velih lic domnevali, da Alenka prisluškuje petju bedenjcev. Zdelo se nam je, da ni mrtva, temveč le rahlo spi...
Nehote so nam uhajale misli v pretekle dni in leta, ko smo tolikokrat v njeni bajti čepeli na nizkih klopeh in stolcih krog nje in verno poslušali čudovite storje in legende, ki nam jih je pripovedovala, pletoč slamnate kite. In kakor so rasle te kite med njenimi gibkimi prsti, tako so se spletale iz njenih besed prečudne zgodbe iz davnih dni, da smo popolnoma pozabili na vse in z duhovnimi očmi gledali pred seboj junaške in bajne osebe in dogodke, o ! katerih je pripovedovala.
Pesem, ki je polnila po rožah in ro-ženkravtu dehtečo izbo, nam je razgibala domišljijo, obujala spomine, in nenadoma nismo več gledali pred seboj mrtvaškega odra z mrtvo Alenko med razkošjem rož in gorečih sveč, niti nismo slišali pojočih bedenjcev, temveč je zažival pred nami vse lepši in prijetnejši prizor iz neke jesenske noči..
Bilo je toplega jesenskega večera — že čez polnoč je bilo — ko smo po pospravljenem Pogačarjevem nasadu1) večerjali okrog prav tele javorjeve mize, k'er zdaj sede možje, in pridno zajemali iz velike glinaste sklede najbolj slastno otroško jed — z ocvrtimi jajci posuto mlečno kašo. Otroci z “mrho” vred
študirali v Švici, pa so žogo prine li s seboj.
Začetki nogometa na Slovenskom so manj znani. Prvi klubi na slovenskem o-zemlju pa so bili nemški ali italijanski. L. 1908 je bilo že nekaj Slovenski^ klubov, ki niso bili točno organizirani in nekaj dijaških klubov. L. 1910. pa se je nekaj klubov združilo in osnovalo res prvi organiziran klub Hermes. £e istega leta so dobili igrišče. Prva tekma, ki jo je igral Hermes, je bila s tržaškim Študentom 7. maja 1911. z rezultatom 2:2. Ilirijo, ki je poleg Primorja bila eden vodilnih klubov v Sloveniji, pa so ustanovili 1. 1911.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Društvo Slovencev v Buenos Airesu
ponovno objavlja razpis za leto 1950 leposlovne spominske nagrade v spomin padlih protikomunističnih žrtev, v skupnem znesku 5.000.— argentinskih pesov za oderska dela (drama, spevoigra, ali podobno), ki naj bo primerno za izvajanje na letni spominski proslavi. Izvedba dela mora trajati vsaj eno uro.
Nagradi sta dve in sicer 3.000.— in 2.000.— argentinskih pesov.
Poslana dela morajo biti izvirna, ki še niso bila objavljena ali izvajana.
Rokopisi v dveh izvodih, pisanih na stroj, morajo biti do 1. 4. 1959 poslani na naslov: Društvo Slovencev, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina. Rokopisi morajo biti opremljeni s šifro. Pravo ime je treba poslati v rokopisu priloženi kuverti, ki nosi isto oznako, kot rokopis. Kuverte se odpro na dan razglasitve nagrad t. j. na dan spominske proslave. Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev. Ostali rokopisi ostanejo na uporabo piscem. Uprava Društva pa lahko v dogovoru z avtorjem uprizori tudi nenagrajeno delo.
Razsodišče sestavljajo gg. Ruda Jur-čec, dr. Jože Krivec, dr. Branko Rozman, Marijan Willempart in kulturni referent društva. Glasovanje razsodišča je tajno.
Nagrade so izplačljive v Bs. Airesu.
Uprava Društva Slovencev ima pravico proglasiti kakšno nagrado za nedoseženo, če razsodišče smatra, da predložena dela ne ustrezajo potrebnemu merilu kakovosti. Prav tako si pridržuje pravico združiti obe nagradi in ju razdeliti.	Društvo Slovencev
smo večerjali v hiši2), porasli pa v veži Kakor po vseh nasadih, je tudi zdaj Alenka večerjala z nami. Vselej nam je povedala kako novo storijo in zato smo jo tudi nocoj prosili, naj nam kaj lepega pove.
Alenka je tiho prikimala, še nekajkrat zajela, potem pa počasi odložila leseno žlico in se sanjavo zazrla nekam v temni kot hiše. Venec vedečnih3) otroških oči se je v napetem pričakovanju sklenil ob modrih Alenkinih očeh. Ostre gube na njenem čelu so se dvignile in se ji še ostreje zarisale vanj. Videti je bilo, da išče po svojem spominu kaj novega, česar nam doslej še ni nikoli pripovedovala.
Pa ni bilo treba predolgo čakati. V očeh se ji je nenadoma utrnil droben plamenček in kakor električna iskra v hipu preletel ves žarki venec otroških oči. V drobnih kotih njenih ustnic je zaigral lahen nasmeh in se ji razlil po bledih licih.
V hiši je postalo tako tiho, da je mala dekla, ki nam je stregla, začudeno odprla vrata in pogledala, kaj se je neki zgodilo, da smo kar na lepem utihnili. Komaj da smo jo opazili, ker je vso našo pozornost Alenka pritegnila nase. Pri držali smo žlice in napeto pričakovali njene besede.
!) Nasad: Ko požanjejo proso, ga v debelih snopih zvozi'o na skedenj in postavijo snope tesno drugega k drugemu, z latjem navzgor. Temu pravijo nasad.
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires-Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N1? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? S824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 571282	
OBVESTILA
Izšla je pesniška zbirka K. VI. Truhlarja NOVA ZEMLJA. Opozarjamo naročnike, da je zbirka izšla kot izredno izdanje Slovenske kulturne akcije in da si jo morejo omisliti samo z nakupom v pisarni SKA na Alvarado 350, Ramos Mejia ali v pisarni na Ramon Falcon 4158. Cena izvodu (v Argentini) 30.— pesov.
Občni zbor Slovenske fantovske zveze bo 1. nedeljo v marcu po mladinski maši. Odbor
Pustna prireditev. Na pustno nedeljo ob 18. uri se bomo Lanuščani spet zbrali v našem DOMU na prijetno družabno prireditev. Vljudno vabimo tudi prijatelje in znance od drugod. Na sporedu je domača zabava, krofi, izvrstna pijača in jedila ter petje. Vsi vljudno vabljeni.
Vse starše iz San Justa, Tablade, Ramos Mejia in okolice, ki se zanimajo za vpis mladine od 10 do 14 leta v skavtsko organizacijo, vabimo na sestanek dne 14. februarja t. 1. ob 18. uri v prostorih Našega doma, Hipolito Irigoyen 2756, San Justo. Na sporedu je razgovor, skioptične slike s pregledom skavtskega življenja v Argentini in v domovini. Vabljena tudi mladina!
Naš dom v San Justo
Izlet Družabne pravde bo v nedeljo 22. februarja na otok Hiawatha v Ti-grah. Zbiranje ob 10. v pristanišču v Tigrah. Če bo dovolj izletnikov, bomo imeli svojo motorko. Poskrbeli bomo tudi za sv. maše na otoku, že danes vabimo na izlet vse rojake.
Družabna pravda
Po njem vodijo v krogu par volov (ali enega), da z nogami omanejo latje. To ponove še enkrat, in ko v drugič v nekakem zavitku postavljajo nasad, pod prve najvišje snope polože culo sadja. Ko proso omanejo, ostane ta skupina snopov najvišja (podobna malemu gričku) in temu pravi'o “baba”. Zvečer pridejo sosed e z otroki, da nasad otresejo. Otroci razvezujejo snopje in vlačijo prosenico v kot, kjer jo najmočnejši izmed otrok — “mrha” — jemlje s kupa in jo mrši na vile prvemu otresalcu. Ta jo enkrat, dvakrat z vilami vrže kvišku in nato na vile sosedn'emu otresalcu, ki jo na enak način stresa in podaja cTalje. Ostresalcev je polna vrsta do vrat. Zadnji vrže streseno prosenico na kup pred vrata. Tu jo drugi sproti nakladajo na voz in odvažajo h kozolcu, kjer jo skla-dalci zlagajo v kozolec. Delo gre po nekakem tekočem traku in je nasad V e-nem večeru — tja do polnoči — otresen in pospravljen. Nato gospodinja povabi vse delavce k večerji — že med nasadom prineso malico na skedenj — kruh, žganje in sadje. Ko otroci pri razvezovanju snopov pridejo do “babe”, jo urno razvlečejo, da poiščejo pod njo pripravljeno sadje zanje. To je za otroke izredno vesel dogodek. — Odrasli večerjajo posebej in posebej, otroci. Pri tej večerji hoče vsaka gospodinja pokazati vso svojo kuharsko umetnost. Najmanj deset jedi roma na vsako mizo in kot zadnja je navadno z maslom in ocvrtimi jajci zabeljena mlečna nekoliko popečena kaša, ali medeni štrukl i (navadno pa pripravijo oboje). Pri tej dolgi in obilni večerji si pripovedujejo kake vese1^ ali strašljive zgodbe — zato vedno povabijo nanjo kakega znanega pripovedovalca.
a.) Hiša: pomeni tu družinsko izbo.
3.) Vedečen: radoveden; veden: kdor mnogo ve.
Društvo Slovencev v Argentini
VAS VABI NA
PUSTNO ZABAVO
ki bo v nedeljo9 dne 8. februarja 1959
SPORED: PLES, MAŠKARADA IN ZAKURILI BOMO PUSTA.
Za pristno vino in dobre jestvine je poskrbljeno.
Začetek ob 3. uri.
V slučaju dežja, bo veselica na pustni ponedeljek dne 9. t. m. Društvo pričakuje Vašo udeležbo, posebno še, ker je ves dobiček namenjen pomoči potrebnim.
NASVIDENJE!
3
NAŠ DOM IZ SAN JUSTA
vabi na
PUSTNO ZABAVO
r nedeljo 8. februarja 1959 ob 19. uri
Na razpolage domači krofi, jedila in mrzla pijača.
Nove plošče, harmonika.
Prireditev ob vsakem vremenu.
HIPOLITO IRIGOYEN 257G	SAN JUSTO
D A Y D A M S.B.U.
sporoča rojakom, vlagateljem in prijateljem, da sta po pogodbi, podpisani 30. januarja t. L, od omenjenega dne dalje edina družabnika našega podjetja gdč. Milena Jerebič in g. Stanko' Jerebič.
Ob tej priliki, ki nakazuje novo etapo našega dela, se zahvaljujemo vsem našim sodelavcem, vlagateljem in javnemu mnenju za razumevanje in blagohotnost v prepričanju, da bomo tudi za naprej v vsa; takšni ali večji meri deležni zaupanja naših rojakov.
Stanko Jerebič
poslovodja