OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI. — LETO XXXI. Komuni! CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 29, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 126 vodstvo Jugoslavije pod kritiko Kominforme Domače vesti Prvorojenka Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Andrew Ber-gant na 19706 Cherokee Ave. in pustile v spcftnin zalo hčerkico - prvorojenko. Mati, katere dekliško ime je bilo Violet Shaefer, in dete se nahajata v Booth Memorial bolnišnici. S tem sta zopet postala Mr. in Mrs. John Bergant iz istega naslova stari oče in stara mati-Čestitamo! Prispevki za "Svobodni tisk" V našem uradu smo prejeli prispevke za svobodni tisk od sledečih; Jean in John Doljack, 902 Wheelock Rd., $5. v spomin pokojnega J. Zavrl; Mrs. F. Sirca, 14702 St. Clair Ave., $2; J. Barbo, 14805 Hale Ave., $2; John Ilovar, $1. Najlepša hvala vsem prispe-vateljem! Graduant V začetku junija meseca je graduiral iz Swarthmore kolegija v Penni, Henry A. Gorjanc, sin poznane družine Andy in Theresa Gorjanc, 16118 Hunt-mere Ave. Henry se je udej-stvoval vsa leta v nogometni igri. Preteklo leto je bil tudi predsednik Fraternity Home. SOVJtn UKINILI ZA NEMCE PREPOVED GLEDE POTOVANJA Zopet lahko potujejo med zonami, toda železniške zveze z Berlinom še vedno ni BERLIN, 29. junija—Sovjeti so danes ukinili svojo prepoved glede potovanja Nemcev med posameznimi okupacijskimi zonami, toda naznanili so tudi, da za enkrat ne bo mogoče obnoviti železniških zvez z blokiranim Berlinom. Nemška časnikarska agencija* ' —-— ADN, ki se nahaja pod sovjetsko kontrolo, je sporočila, da bo vzelo precej časa, dokler bo popravljena železniška linija Helmstedt-Berlin. To železniško zvezo so Sovjeti pred osmimi dnevi ukinili zaradi "tehničnih vzrokov." Vojak Gusik priča V Columbusu-se je včeraj na federalnem sodišču začela obravnava v zadevi clevelandske-ga vojaka Thomasa Gusika, ki je bil v Italiji obsojen v dosmrtno ječo, ker je ubil dva Italijana, ki sta se pečala s črno borzo. Gusik je nAvzlic protestom od strani zveznega pravdnika začel pričati pod kakšnimi okoliščinami je bil obsojen, toda nadaljno zaslišanje je bilo odgodeno, ker prosekucija ni bila zadostno pripravljena. Pasji dnevi V nedeljo in včeraj je Cleveland zajela huda vročina in dobili smo pravcate pasje dneve. Toplomer je včeraj priplezal do 92. stopinje. Za jutri nam vremenski prerok obeta nekoliko utehe. Sporna ordinanca položena na polico Mestna zbornica je snoči od-glasovala, da se ordinanca, glasom katere bi bila mestna vlada obvezana nastopiti proti diskriminacijam pri uposlevanju radi plemenskih razlik, vrne odseku v svrho nadaljnega proučevanja. Ker država Ohio nima take postave, obstoja dvom, da bi bila mestna vlada v stanju ordi-nanco vsiljevati. Glasovanje glede predloga, da se vprašanje proučuje, je izpadlo 17 proti 16. Nov grob MARY LABINJAN Preminila je Mary Labinjan, stanujoča na 1388 E. 41 St. Doma je bila iz Monte Beletič v Istriji, odkoder je prišla v Ameriko pred 28 leti. Stara je bila 52 let. Tukaj zapušča sina Johna in hčer Mary. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9 uri iz Golubovega pogrebnega zavoda na Superior Ave. in E 47 St. v cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary. Časnikarska agencija pristavlja, da je obnova železniških zvez med zapadnimi zonami in Berlinom naletela na daljne težave zaradi uvedbe novega denarja v zapadnih sektorjih Berlina. To valutno reformo agencija označa za poskus, da se "uniči ekonomijo sovjetske okupacijske zone in Berlina." Ukinitev prepovedi glede potovanja med zonami se verjetno iiunaSii*samo na potovanja z avtom in peš. Uradno sovjetsko naznanilo pravi, da se bo vstop v sovjetsko okupacijsko zono dovolil le Nemcem, ki imajo veljavna dovoljenja. Armadni podtajnik Draper dospel v Berlin Snoči sta dospela v Berlin armadni podtajnik William H. Draper in lieut gen. A. C. Wede-meyer, ki bosta imela konferenco z ameriškim vojaškim komandantom v Nemčiji gen. Lucius D. Clayom. Na konferenci se bo govorilo o tekoči berlinski krizi. Včeraj sta Amerika in Anglija poskušali potom letal spraviti v Berlin hrano za 2,500,000 Nemcev. Neki angleški predstavnik je izjavil, da se bo mogoče moralo hrano metati s padobrani, ako bi angleška in ameriška letališča ne mogla sprejeti zadostnega števila letal. V Londonu pa so se medtem sestali Američani in Angleži, ki so razmotrivali glede mer, da se zlomi sovjetsko blokado Berlina in prepriča Sovjete, da za-padne sile nimajo namenov, da bi zapustile Berlin. V zvezi z berlinsko krizo se je feldmaršal Montgomery sestal s premierjem Attleejem, kar se na splošno tolmači kot znak vznemirjenosti angleške vlade v zvezi z mučnim položajem v Berlinu. * Predvideva se akcijo Varnostnega sveta Z. N. LAKE SUCCESS, N. Y., 28. junija — Iz obveščenih krogov sporočajo, da glavni tajnik Združenih narodov Trygve Lie namerava celo vprašanje berlinskega položaja predložiti Varnostnemu svetu na diskusije. Japonsko je zadela potresna katastrofa 70 odstotkov mesta na otoku Honšu uničenega; koliko ljudi je bilo ubitih, še ni dognano TOKIO, 29. junija. — Ameriška vojaška vlada poroča, da je mesto Fukui in okolico na zapadnem delu otoka Honšu včeraj zadel silen potres, v katerem je bilo 70 odstotkov do-tičnega mesta razdejanega. Ostali deli mesta, ki je bilo skoro razdejano, ko je bilo leta 1945 tarča napadov od strani amerišk^račne sile, so "delno uničeni", pravi isto poročilo. Koliko ljudi je bilo ubitih v potresni katastrofi, še ni nobenih točnih številk, pač pa kažejo vsa znamenja, da bo število mrtvih zelo visoko. Glede Amerikancev, ki se nahajajo v mestu Fukui, se javlja, da so varni. Potresni sunki so se ponavljali skozi 12 ur Potres, Čigar najdaljši sunek je trajal eno minuto, je stresel pokrajino v širini 10 milj in dolgosti 20 milj 200 milj zapadno od Tokija ob obali Japonskega morja. Prvi sunki so se pojavili ob 5:14 popoldne po japonskem času. Poročilo ameriške vojaške vlade v Maizuru javlja, da so bile v ognju, ki je sledil potresu, uničene vse vojaške instalacije Zedinjenih držav v Fukui razen štirih hiš za ženske in otroke. Potresni sunki so se ponavljali skozi 12 ur. Dva ameriška letalca, ki sta se vrnila s poleta nad udarjenim mestom, poročata, da sta videla dva prevrnjena vlaka, in da so razdejani vsi železniški in drugi mostovi v mestu in okolici. ANGLIJA IMA SPORAZUM S FAŠISTIČNO ŠPANIJO LONDON, 27 junija.—Španski vršilec poslov v Angliji vojvoda San Lucara je danes izjavil, da Španija upa, da bo podvojila svoj izvoz v Anglijo na podlagi novega trgovinskega sporazuma med Anglijo in Španijo. Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" GRŠKO-BOIX*ARSKI POGOVORI PROPADLI WASHINGTON, 27. junija. Bolgarski minister dr. Nis-sim Mevorah je danes razkril, da sta Bolgarija in Grčija poskušali upostaviti normalne di-plomatične odnose, da pa so vsi napori v tem smislu propadli. MLADENKA. KI SE JE "UPRLA ŠKOFU/' DOBILA "KRONO" KOT LEPOTICA WHEELING, W. Va., 28 junija. — Nocoj je bila tu izvoljena za "kraljico lepote" IS-letna Mariruth Ford, kateri je pred par dnevi katoliški škof John J. Swint zagrozil z izobčenjem iz cerkve, ako se ne umakne iz kontesta. Mladenka^ ki je bila izvoljena Za najlepše dekle v mestu, ima za seboj oporo staršev, ki vodijo grocerij-sko trgovino v tem mestu. Dve drugi katoliški mla-lenki sta se vsled škofove grožnje umaknili iz kontesta. Miss Ford bo sedaj tekmovala z lepoticami iz ostalih west-virginskih mest. Dekle, ki bo izbrano v tem kontestu, se bo v avgustu podalo v Atlantic City, kjer bo izmed lepotic izvoljena "Miss America", to je najlepše dekle v deželi. Ko je Miss Ford nocoj dobila "krono" kot najlepše dekle tega mesta, je rekla, da se iz kontesta ne bo umaknila, njen oče in mati pa sta pripomnila, da gre pač za slučaj, v katerem se s škofovim stališčem ne strinjata. Izbrana lepotica je spomladi graduirala iz katoliške akademije sv. Alojzija v Pennsylvaniji. Je pet čevljev in tri palce visoka in tehta 108 funtov. Škof Svvint je prošli teden vse take konteste označil za "totalno pagansice" in "absolutno nemoralne." Jugoslovansko vodstvo obtoženo, da se umika od marksizma-ieninizma, da sledi nacionalizmu, zavrača internacionalizem Pod kritiko so maršal Tito, Edvard Kardelj, Milovan Djilas in Rankovic SOVJETSKI TISK O SKLEPIH V VARŠAVI MOSKVA, 27. junija —Moskovska dnevnika "Pravda" in "Izvestije" sta v uredniških člankih pozdravila sklepe konference vzhodno-evropskih zunanjih ministrov, ki se je vršila v Varšavi. Moskovski tisk pravi, da so ti sklepi zgodovinskega pomena in da predstavljajo edino možni program za mirovno pogodbo z Nemčijo." "Pravda" pravi, da je že čas, da bi zapadne sile razumele, da je "poljsko-nemška meja na Odri in zapadni Neissi nepremakljiva meja—meja miru." BRUTALEN NAPAD NA ŽENSKO V NEW YORKU NEW YORK, 27. junija. — Danes zgodaj zjutraj je tolpa 11 fantov, starih od 15 do 20 let, napadla neko dvojico, ki se je sprehajala ob East River-ju. Moškega, ki je star 49 let, so zvezali, potem pa njegovo spremljevalko, staro 36 let, po vrsti v njegoV; navzočnosti posilili. Brutalni napad je bil izvršen okrog 3:30 zjutraj. Kriki ženske so vzbudili pozornost kapitana nekega malega parnika na reki, ki je poklical policijo, ki je zajela 11 osumljencev. v zadnje slovo Člani društva "Dosluženci" so prošeni, da se nocoj ob osmih zberejo v Zakrajškovem pogrebnem zavodu, d a izkazejo zadnjo čast umrlemu članu Frank Peček. PRAGA, 28. junija—Kominforma (Komunistični informacijski urad) je na svojem sestanku, ki.se je vršil v Romuniji brez sodelovanja jugoslovanske komunistične stranke, sprejel resolucijo, s katero se obsoja komunistično vodstvo Jugoslavije zaradi ideoloških oddaljitev od mark-sizma-leninizma. Baje je med ostalim Komin-forma kritizirala jugoslovanske komunistične voditelje, da sledijo politiki, ki je sovražna in obrekljiva napram Soyjetski zvezi in da kažejo simpatije za "zapadne metode." Resolucija pravi, da je jugoslovansko komunistično vod-vodstvo začelo istovetiti sovjetsko zunanjo politiko s "politiko imperialističnih sil," in obravnavati Rusijo "na isti način kot obravnava buržuazne (kapitalistične) države." V sami Jugoslaviji pa da se komunistični voditelji "umikajo od stališča delavskega razre-! da in marksistične teorije razredne vojne," pravi dalje reso- j lucija. I Akoravno so jugoslovanski { komunisti soustanovitelji Ko-! minforme, ki ima svoj sedež v j Beogradu, pa vseeno niso bili prisotni na sestanku, ki se je vršil nekje v Romuniji in na katerem je bila sprejeta dolga resolucija, katere tarča so mar-' šal Tito, Edvard Kardelj, Milovan Djilas in geu. Aleksander Rankovic. Sama resolucija pa je bila objavljena v Pragi. Vodstvo pozvano, da se vrne k resničnemu marksizmu Maršala Tita in ostale voditelje se obtožuje, da so oddaljili o3 marksizma-leninizma in podvze-li ''popolnoma zgrešene smernice glede glavnih vprašanj zunanje in mednarodne politike." Resolucija pozi vi je na vrnitev k marksizmu ali pa spremembo komunističnega vodstva v Jugoslaviji. Del resolucije pravi: "Cilj teh zdravih elementov (v poročilu so imena 'teh zdravih elementov' izpuščena) jugoslovanske komunistične stranke je, da prisilijo svoje sedanje vodilne faktorje, da odprto in pošteno priznajo svoje napake in da jih popravijo; da se ločijo od nacionalizma; da se vrnejo internacionalizmu in da na vsak način utrdijo enotno socialistično fronto proti imperializmu. "Ali pa, če bodo sedanji voditelji komunistične stranke Jugoslavije dokazali, da niso kos tej nalogi, da jih zamenjajo in da z dna dvignejo novo interna-cionalistično vodstvo komunistične stranke Jugoslavije. Informacijski urad (Komnforma) ne dvomi, da komunistična stranka ne more izpolniti te naloge." Izjavo Kominforme je podpisal tudi A. 2danov V izjavi so posamezno kritizirani maršal Tito, podpremier Edvard Kardelj (ki je soustanovitelj Kominf orma), minister Črne gore Milovan Djilas in šef policije (OZNE) leut. gen. Aleksander Rankovic. Sestanku v Romuniji je prisostvoval kot sovjetski delegat A. Ždanov, ki je član sovjetskega političnega biro-a. Na izjavi se nahaja tudi njegov podpis. N&jbolj nejasno pojasnilo v resoluciji se nanaša na obtožbe, da so komunistični voditelji v Jugoslaviji "ustvarili sovražno politiko v odnosu na Sovjetskb zvezo in vse-komunistično zvezo boljševikov." Resolucija je bila priobčena v glasilu češkoslovaške komunistične stranke "Rude Pravo." Sovjetski "privatni veščaki" pod nadzorstvom v Belgradu Resolucija dalje pravi, da se je "dovolilo poniževalno politiko podcenjevanja sovjetskih vojaških veščakov" in da so bili "diskreditirani člani Rdeče armade." Sovjetske "privatne ve-ščake" v Jugoslaviji se je baje postavljalo pod nadzor "organov državne varnosti in istota-ko se je nahajal pod nadzorom tudi sovjetski delegat pri Ko-minlormi v Beogradu. Kominforma je tudi ugotovila, da se je proti Sovjetski zvezi vodilo obrekovalno propagando, "izposojeno iz arzenala kontra-revolucionarnega trockizma." Ta propaganda je predstavljala Rusijo za degenerirano. "Vsa ta dejstva dokazujejo, da so vodilne osebe v komunistični stranki Jugoslavije zavzele stališče, ki ni dostojno komunistov. "Kominforma veruje, da sedanje vodstvo jugoslovanske komunistične stranke vrši revizijo marksistično - leninistične teorije o komunistični stranki. Dočim ta teorija pravi, da je komunistična stranka v neki državi vodilna in čuječa sila, v Jugoslaviji se Ljudsko fronto, ne pa komunistično stranko, smatra za glavno silo." Jugoslovanski delegati se niso hoteli zagovarjati Izjava pravi, da jugoslovanski delegati niso hoteli zagovarjati svojih akcij pred Kominfor-nr.o in poslušati kritike in očitke ostalih komunističnih strank. "To se lahko smatra za kršitev enakopravnosti med komunističnimi strankami in zahtevo za privilegirano stališče jugoslovanske komunistične stranke v Kominformi." Neki visok jugoslovanski uradnik v Rimu, je izjavil, da MARŠAL TITO se "Tito še vedno nahaja na oblasti v Jugoslaviji." V Jugoslaviji še niso priobčili izjave Kominforme, akoravno je bila objavljena v komunističnem tisku izven Jugoslavije. V Parizu so francoski komunisti izjavilj, da bodo voditelji jujfofiloiy^sl^ k o rxni r i s t i č stranke^pbzvani, da na komuni-čnem kongresu v Beogradu, ki se bo vršil 21. julija, pojasnijo svoje stališče v zvezi z marksistično linijo. Pristavili so, da se je pričakovalo izobčenje jugoslovanske stranke iz Kominforme, ker da je njeno oddaljenje od marksizma postalo predmet govoric znotraj ostalih evropskih komunističnih strank. ❖ Jugoslovani so presenečeni BEOGRAD, 28. junija — Obsodba jugoslovanske komunistične stranke na sestanku Kominforme je presenetila vladne in politične kroge, čeprav so se pojavila nepotrjena poročila, da znotraj stranke obstojajo že več mesecev nesoglasja. ITALIJANSKI SOCIALIST ZA SODELOVANJE S KOMUNISTI GENOVA, 27. junija. — Upokojeni tajnik italijanske socialistične stranke Lelio Bassi je danes na 27. kongresu stranke apeliral na 600 delegatov, naj nadaljujejo s tesnim sodelovanjem z italijansko komunistično stranko. Iskanje pogrešanega dečka je brezplodno Sedem let stari Terry Maisel, ki je v soboto odšel z'doma, do snoči še vedno ni bil najden, niti se ni še ničesar dognalo, kar bi dalo kako sled o njegovi usodi. Policija in starši se boje, da je deček na kak način prišel do jezera in tam morda utonil, kajti plavati sploh ni znal. Tekom včerajšnjega dneva je za kratek čas izgledalo, da se je skrivnost izginulega otroka pojasnila, ko je bil v Euclid Beach parku najden neki deček, na-daljna preiskava pa je odkrila, da je bil to neki fantič iz Par-madale sirotišnice, ki je že drugič pobegnil iz omenjenega zavoda. ' I STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 20. junija 1948. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGCSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto) -:- For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) -- For Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) - -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Mattf;r April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. BEGUNCI V ZAROTI ZA VOJNO PROTI SOVJETSKI ZVEZI (Piše George Pirinsky, izvršni tajnik Ameriškega slovanskega kongresa) Dan predno je predsednik Truman govoril v Chicagu, je bilo v New York Timesu priobčeno zelo zanimivo poročilo z Dunaja. Dopisnik "Times-a" John MacCormack je brzojavil časopisu sledeče: "Skupina vzhodno evropskih begunskih politikov je predložila svojim zapadnim kolegam, da se ustanovi 'osvobodilno vojsko' od okrog pol milijona ruskih beguncev, ki bi tvorili del zedinjene ameriško-zapadno evropske sile, kot to pravi neki avstrijski urednik, ki je za časa vojne bil nemški armadni veščak za Rusijo." Tu je prava slika večine teh 800,000 beguncev, ki jih pressednik Truman nazivi je "heroji demokracije"; 500,-000 njih so pripravljeni, da služijo kot najetniki v anglo-ameriški vojni proti Sovjetski zvezi. Tako deluje demokracija v ameriški in angleški okupacijski zoni v Avstriji. Avstrijski urednik, ki je za časa vojne bil nemški veščak za Rusijo, sedaj pridiga anglo-ameriško vojno proti našemu zavezniku Sovjetski zvezi. Bivši Hitlerjev veščak dr. H. A. Kraus je sedaj urednik "Berichte und Informationen," salzburškega glasila avstrijskega urada za politično in ekonomsko raziskovanje. In kakšno raziskovanje! To vrsto "raziskovanja" tega instituta pojasnuje dopisnik "New York Times-a" kot sledi: "Po poudarjanju, da se Zedinjene države nahajajo soočene z vprašanjem, dali da poskušajo braniti zapadno Evropo ali |)a^da jo pustijo njeni usodi in položijo nade v Z!<.ičhd H^pade, da porazijo Rusijo, dr. Kraus pripominja, da bi z ozirom na sedanje javno mnenje bilo nemogoče za Washington, da pošlje dovolj čet v Evropo, ki bi se mogle zoperstaviti sovjetski armadi. Toda s pomočjo beguncev pred komunizmom, ki morajo v vsakem primeru biti podpirani kot razmeščene osebe, bi se po njegovem mnenju to moglo izvršiti." Bivši Hitlerjev agent, ki ga, kot pojasnuje dopisnik, "ameriške in avstrijske oblasti smatrajo za veščaka glede vprašanj, o katerih govori," je res poln vedostojnosti: "Glavna naloga te 'narodno osvobodilne armade,' " piše dalje dr. Kraus, "bi bila, da udari na Sovjetsko zvezo na njeni najbolj šibki točki—to pomeni organiziranje odpora proti sovjetskemu vplivu v zaledju Rusije, da se spremeni možno imperialistično vojno v vojno za svobodo in da se po komunističnem vzgledu začne z neko zvezo politične inicijative in vojnega razvoja." Mora se res ceniti navdušenje predsednika Trumana za te "heroje demokracije." Oni bodo pomagali Ameriki, da se kamuflira imperialistično vojno proti Sovjetski zvezi in novim demokracijam vzhodne Evrope, čes da je to borba za svobodo. To je velika ponudba. Toda verodostojnost "veščaka o zadevah, o katerih govori," se ne konča s ponujanjem armade 500,000 najetnikov. Dr. Kraus ima tudi druge ideje, ki so politične narave: "Dr. Kraus vztraja, da 'vzhodni načrt' begunskih politikov predvideva tudi ustanovitev begunskih vlad za vse vzhodno evropske države in čvrste pogodbe z zvezo zapadne Evrope in Zedinjenimi državami, s pogojem, da bi se za časa vojne ne ponovile neumnosti, ki jih je storil Hitler v Rusiji in ki jih danes zavezniki delajo v Nemčiji. "Obstoj takšnih pogodb, upostavitev begunskih vlad in predvsem ustvaritev osvobodilnih armad, bi strahovito učinkovalo na ljudstva sovjetske imperije, piše dr. Kraus." Ne, neumnostim Hitlerja ni ne konca ne kraja. Nje so prevzeli ameriški in angleški diplomatični in vojaški pustolovci. 2e samo dejstvo, da je gornje bilo pisano v anglo-ameriški okupacijski zoni Avstrije, dokazuje, kako demokracija deluje in kako malo so se naši politiki naučili od skušenj Hitlerja z ljudstvi vzhodne Evrope. Niti eden predsednik Zedinjenih držav ni tako malomarno in neodgovorno govoril kot pa predsednik Truman, ko je izjavil, da so begunci, 800,000 po številu, ki se sedaj nahajajo v Nemčiji, Avstriji in Itrdiji "heroji demokracije." Mnogi Trumanovi "heroji demokracije" so bili Hitlerjevi najetniki nacizma. IZJAVA ODBORA DRUŽBE SV. MOHORJA V CELJU Na svoji seji dne 8. maja 1. 1948, ki se je vršila v Ljubljani, je odbor Mohorjeve družbe v Celju soglasno sklenil priobčiti naslednjo izjavo: Odbor celjske Mohorjeve družbe je v svojem javnem opozorilu, objavljenem v "Slovenskem poročevalcu" dne 4. januarja 1948, štev. 3 ugotovil, da je prizadevanje g. Podgorca in njegovih somišljenikov; ustanoviti v Celovcu posebno Mohorjevo družbo, škodljivo nacionalnim in socialnim interesom Slovencev na Koroškem, ker hoče izrabljajoč ime Mohorjeve družbe razbiti enotnost v slovenskih vrstah n a Koroškem ter zabrisati in zamegliti v srcih koroških Slovencev zavest njih pripadnosti k skupni slovenski družini in jugoslovanski domovini. Celjske Mohorjeva družba z zadoščenjem ugotavlja, da so koroški Mohorjani pravilno razumeli njen poziv in da jim je postala jasna protislovenska vloga sedanje celovške Mohorjeve družbe, zato so tudi več ko enkrat na glas ugovarjali izrabljanju imena in tradicij Družbe sv. Mohorja v protislovenske namene. Kdor pozna zgodovino ustanovitve Mohorjeve družbe in njen zgodovinski razvoj zlasti v letih od 1919 do danes in gospodu Podgorcu to ne more biti neznano, za t^ga je pribito, kar je zapisal leta 1920 y Mohorjevem koledarju družbeni tajnik, prof. Janez Hutter, namreč: "... da je s prenosom tiskarne in uprave Mohorjeve družbe v letu 1919 na Preval je sedež dosedanje celovške matične Mohorjeve družbe na Preval j ah ter da je odslej država SHS njena domovina". Ugovor, da se cerkvena družba, kakršna je Mohorjeva druž ba, ne more prenesti v drugo škofijo, iz Celovca v Celje, ter da je iz tega razloga ostala prvotna Slomškova Mohorjeva družba v Celovcu, za Celje pa se je ustanovila nova Mohorjeva družba, je neiskreno podan v eni izmed celovških informativnih okrožnic in je zavijanje znanih dejstev. Res je, kakor je ugotovljeno že v naši zadnji izjavi, da se je osnoval po preselitvi Mohorjeve družbe v Celje, v Celovcu nekak odbor Mohorjeve družbe, a v resnici je bilo to le, svojevrstno poverje-ništvo za člane prvotne Mohorjeve družbe, ki jim je matična Mohorjeva družba iz Celja pošiljala svoje vsakoletne publikacije. Ko se je v letu 1934 tudi cerkveno-pravno uredilo raz-m.erje med Celjem i n Celovcem, je takratni celovški škof mons. dr. Adam Hefter dejal celjskim odbornikom: "Saj razumem, da bi ob danih razmerah Mohorjeva družba v Celovcu ne mogla izvajati svojega namena ter z izdaj:.njem knjig, pisanih v narodnem duhu, za vse Slovence, ohraniti in dvigniti njih versko življenje." Ta Mohorjeva družba, k vrši svojo nalogo za vse Skr/ence, ni druga, kakor celjska Mohorjeva družba. Če pa je ostal vsled dogovora 1934 naslov; Mohorjeva družba v Celovcu, se j s to zgodilo, da se omogoči celovškim odbornikom izposlov iti od koroške politične oblasti tudi za Celovec tiskarniško dovoljenje Mohorjeve družbe. Vse drugo je že objasnjeno v naši zadnji izjavi. Koroški Slovenci poznajo zgodovino Mohorjeve družbe in potek dogodkov od leta 1919 naprej, zato niti najmanj ne dvomijo, da je že od leta 1852 za Slovence samo ena Mohorjeva družba in to tista, ki jo je ustanovil Slomšek, ki se nahaja sedaj v Celju. Le ta je nosilka in čuvarka tradicij Slomškove Mohorjeve družbe. Celjski odbor Mohorjeve druž- be zato z veseljem ugotavlja, da so koroški Mohorjani v taki pravilni zavesti hvaležno sprejeli letošnji knjižni dar celjske Mohorjeve družbe, ki se je navzlic znanim oviram mogel razdeliti koroškim Mohorjanom. Celjski odbor Mohorjeve družbe se zaveda svoje dolžnosti do koroških Slovencev in jim bo kakor letos tudi v prihodnje omogočil sprejemanje in čita-nje knjižnih zbirk matične Mohorjeve družbe. Sedanji odbor celovške Mohorjeve družbe pod vodstvom g. Podgorca ni v ničemer upošteval izjave in opozorila celjske Mohorjeve družbe, pa tudi ni uvaževal nasvetov in želja koroških Mohorjanov, temveč izvedel v mesecu marcu 1948 izvolitev novega odbora za Celovec na način, da je po informativnih okrožnicah, ki niso točno poučile koroških poverjenikov o dejanskem razmerju med celjsko in takozvano celovško Mohorjevo družbo, predložil poverjenikom kandidatno listo novega celovškega odbora. Na prvem mestu je predlagan v izvolitev g. Podgorc, za njim dva dosedanja odbornika, podpredsednik in tajnik, potem sledijo imena drugih kandidatov, med njimi imena znanih in odličnih koroških Slovencev, ki so in hočejo ostati udje prave Mohorjeve družbe. Značilno je, da se Leh zadnjih ni niti vprašalo, ali sprejmejo kandidaturo ali ne. Nekateri od teh so pismeno odklonili kandidaturo, ko so zaznali, da se nahajajo med kandidati novega odbora. Do 31. marca t. L, ki je bil zadnji dan glasovanja, se ni niti polovica koroških poverjenikov udeležila volit.ev. S tem je večina od njih dokazala, da se s protislovensko usmerjenim delovanjem prejšnjega in sedanjega odbora v Celovcu ne strinja, da ga krat-komalo odklanja. Zaradi pritiska, ki se je izvajal ob razdelitvi letošnjega knjižnega daru Mohorjeve družbe v Celju na duhoviiike-poverjenike, ti niso mogli dati močnejšega izraza svojemu odporu proti ta-kozvanim celovškim odbornikom. Odbor Mohorjeve družbe v Celju smatra za svojo dolžnost, da na to ponovno opozori javnost in predvsem koroške Slovence. Ponovno izjavlja, da je stari celovški odbor z g. Podgorcem na čelu izrabljal i m e Mohorjeve družbe z namenom, da pretrga kulturne zveze koroških Slovencev z matično Mohorjevo družbo in s skupno slovensko družino in razbije njih potrebno edinost. Kakšno bi bilo delo novega odbora, ki bi ga vodil g. Podgorc in njegovi somišljeniki, ni težko uganiti. Nikdar ne bo v skladu s tradicijami sjcupne Mohorjeve družbe, zasužnjeno bo nakanam nasprotnikov slovenskega naroda, ki hočejo koroške Slovence raz-naroditi. Zato matična Mohorjeva družba, stoječa na stališču enotne Mohorjeve družbe za vse Slovence s sedežem v Celju, ne priznava na teh ne kakih drugih volitev poBebnega odbora za Koroško. Celjski odbor Mohorjeve družbe z zadoščenjem in z veseljem priznava, da so koroški Slovenci spregledali pravi namen ustanovitve posebne Mohorjeve družbe v Celovcu in jih poziva, da ohranijo tudi v naprej svojo zvestobo matični Mohorjevi družbi v Celju. Istočasno je odbor celjske Mohorjeve družbe sklenil in postavil poverjeniški odbor za koroške Slovence z nalogo razpe-čavati mohorjeve knjižne zbirke in opravljati za odbor celjske družbe potrebne posle na Koroškem. Ljubljana, 8. maja 1948. Dr. Franc Cukala 1. r., F. S. Finžgar 1. r., dr. France Stele 1. r., dr. Franc Kotnik 1. r., dr. Stanko Cajnkar 1. r., Munda Matija 1. r., Beno Kotnik I. r., dr. Marijan Brecelj 1. r., France Bevk 1. r., dr. Anton Trste-njak 1. r. in Lovro Kuhar 1. r. Odbor celjske Mohorjeve družbe je postavil svoje poverjenike za Koroško Na svoji seji dne 8. maja 1948 je odbor Družbe sv. Mohorja v Celju sklenil, da se postavi poverjeniški odbor Mohorjeve družbe za koroške Slovence in imenoval v ta odbor naslednje koroške rojake: dr. Luka Sienč-nik, Jaka Reichman, Janez Weiss in Blaž Singer. Gornji sklep so podpisali predsednik Mohorjeve družbe v Celju dr. Franc Cukala, tajnik F. S. Finžgar in ostali člani odbora. L. čermelj : Lov za petrolejem Amerika, ki razpolaga z največjimi znanimi naravnimi zalogami nafte (čeprav ne na lastnem ozemlju) in ki ne samo absolutno, temveč tudi relativno uporablja največ bencina in drugih naftinih derivatov, je razburjena zaradi nevarnosti, ki ji preti z izčrpanjem sedaj aktivnih vrelcev. Da taka nevarnost res obstoja, izhaja iz sledečih podatkov. Za leto 1947 se je cenila potrošnja tekočega goriva na 353 milijonov ton (od teh 217 milijonov v Združenih državah Amerike, 33 v ostalih ameriških državah, 39 v Sovjetski zvezi, 34 v ostalih evropskih državah, 13 v Aziji, 9 v Afriki in 8 milijonov v Oceaniji). Čez deset let bo letna potrošnja najmanj za 50 odstotkov večja. Znana ležišča se cenijo v Sovjetski zvezi na 7 milijard ton, v Združenih državah Amerike na 6 milijard in v Srednji Aziji na 8.5 milijarde ton. Medtem ko so Američani še pred drugo svetovno vojno po zanje tako značilne^ ^eslu "business" izkoriščali v prvi vrsti ležišča, ki niso zahtevala prevelikih obratnih stroškov, so v zadnjih letih bili prisiljeni, upoštevali tudi manj dobička-nosna ležišča. V ta namen so jim izbornc rabile najnovejše raziskovalne tehniške metode, električne, gravimetrične in seizmične. Največ pa je k temu pomogel razvoj vrtalne tehnike. Medtem ko so še pred dvanajstimi leti poznali samo kakih dvanajst navrtov do globine 3000 metrov, so danes globine do 5000 metrov in preko nekaj čisto običajnega. Poleg tega pa so izkoriščevalne metode tako napredovale, da danes praktično "stiskajo" iz ležišča zadnjo kapljo nafte. Vse te izboljšave se nanašajo v glavnem na izdatnejše izkoriščanje že znanih ležišč. Ker pa naravno tekoče gorivo nikakor ne more več zadoščati potrebam, so našli delno rešitev v proizvodnji umetnega tekočega goriva iz črnega pcemoga. Toda zaradi tega nikakor niso opustili iskanja novih ležišč tega danes tako potrebnega goriva. Ta namen jo tudi imela lanska velikanska ekspedicija v Antarkido. Uspehi teh raziskovanj so še zaviti v najgostejšo tančico. Pač pa so medtem prodrle v javnost konkretnejše vesti o raziskavah, ki so se pričele že med drugo svetovno vojno na daljnem severu, v tistem ozemlju, ki je pred pol stoletjem s tragičnim "tekom za zlatom" razburjal skoraj ves svet, namreč v Alaski. To navidezno od boga zapuščeno ozemlje, ki je domala vse leto pokrito z ledom in snegom in ki ga je carlstična Rusija za nekaj bornih milijonov dolarjev nekoč odstopila Združenim dižavam Amerike, je narava bogato obdarila z zlatom in ' še žlahtnejšim tekočim go" vom. Toda klimatske razmere so take, da mora človek priti do teh zakladov samo z največ jim trudom. že od nekdaj so tam bivajoči Eskimi poznali plinske in pe-trolejske vrelce. Že pred leti so se zanje zanimali geologi in tudi industrije! so že obračali nanje svojo pozornost, saj je že za časa predsednika Hardinga nastal glede tega velik škandal. Toda šele med , ' svetovno vojno je ame omarica začela s sisteir. i prouče- vanjem teh lež, do danes so v tem pogled eliko storili Od skrajnega rnega konca Alaske že ons ^ n sedemdesetega vzporedni: , t. j. od Barrowega rta se raztezajo naf-tina ležišča proti jugu, a kakor vse kaže, tudi proti zahodu pod dnom Severnega ledenega morja in se verjetno nadaljujejo v prav tako bogati meri na ruskem ozemlju v skrajni severovzhodni Sibiriji. N a ameriškem ozemlju j e glavno področje pri Barrowem rtu, drugi dve sta jugovzhodno od tega kraja. Najtežji je problem, kako priti v te kraje, ki so, kakor smo že omenili, večji del leta pokriti z ledom in snegom in kjer ni prav nobene ceste. Edino prometno sredstvo so letala. Res je sicer, da tudi ladjo lahko pridejo'do obale, toda to samo s pomočjo letal, ki jim kažejo pot, da lahko plavajo med ledenimi gorami. Za prenos težkih strojev in drugega materi-j a 1 a pa s o potrebni izredno močni traktorji na gosenicah, ki so pripravne za tak teren. Čitatelji so se gotovo začudili, da smo gori omenili naftina ležišča pod morskim dnom. To ni danes nič novega. Saj izkorišča Sovjetska zveza že več let ležišča nafte v Kaspiškem morju v okolici Bakuja in tudi v Venezueli črpajo nafto v Mara-kaibski laguni še kakih dvajset metrov pod morsko gladino. Lani je znano petrolejsko. društvo Standard Oil Company iz New Jerseya poslalo veliko ekspedi-cijo strokovnjakov, da proučujejo dno obsežnega dela Atlantskega oceana severozahodno od Bahamskih otokov glede morebitnih naftinih ležišč. Pa ne samo nafto, temveč tudi druge rude že črpajo iz morskega dna. V Alaski kopljejo zlato v samem morju v globinah do deset metrov in na Sumatri izkoriščajo ležišča kositra še 1300 metrov od obale v globini sedemnajstih metrov. VESTI IZ KOROŠKE ' 9. junija 1948 Odrsko prikazovanje Partizan-stva — kaznjivo dejanje 29. maja t. 1. so se morali zagovarjati pred vojaškim sodiščem v Velikovcu štirje mladi prosvetaši iz Kaple ob Dravi. Vojaški tožilec je bil mnenja, da so se pregrešili zoper odredbe britanske vojaške vlade štev. 207, ker so uporabljali pri uprizoritvi partizanske igre "Zelena vrvica". 2. maja t. 1. v Železni Kapli dve majhni slovenski zastavici. Obsojeni so bili Lizika Krebs na globo 250 šilingov ali 1 mesec zapora, Lojzka Kofer na globo 200 šilingov ali tri tedne zapor2 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. yogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST junija 1948. MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON DRUGA KNJIGA (Nadaljevanje ) — Vzemimo sodobno vojsko. To je eden izmed najlepših vzorcev organizacije. A ta organizacija je dobra samo zato, ker je gibčna, hkrati pa zna milijonom ljudi vliti eno samo voljo. Danes sedijo ti milijoni po svojih domovih v raznih krajih dežele. Jutri je razglašena mobilizacija — in zberejo se na predpisanih zbirališčih. Danes ležijo po strelskih jarkih, ležijo včasih po cele mesece. Jutri gredo v drugačnem redu v naskok. Danes delajo čudeže, ko se krijejo pred kroglami in iz strelki. Jutri delajo čudeže v odprtem boju. Danes njihovi prednji oddelki polagajo mine pod zemljo. Jutri se premak nejo za desetine vrst po navo dilih letalcev po zemlji. Temu namreč pravimo organizacija, kadar za en namen, podžgani od ene volje, milijoni ljudi spremenijo obliko svojega razmerja jn svojega ravnanja, spreminjajo kraj in načine delavnosti, spreminjajo orodje in orožje so_ visno s preminjajočimi se okoliščinami in zahtevami boja. Vse to velja tudi za boj delavskega razreda zoper buržuazijo. Danes še ni revolucionarne situacije . . . — Kaj pa je "situacija"? — je vprašal vmes Čubov. Bunčuk se je stresel, kakor da se je ravnokar prebudil iz spanja; poskušal je doumeti vprašanje in se pri tem s palcem drgnil po razoranem čelu. — Vprašal sem, kaj pomeni beseda*"situacija" ? — Razumeti . . . razumem že, ampak razložiti pametno ne znam . . . Bunčuk se je jasno, preprosto, otroško nasmehnil; čudno je bilo videti ta smeh na velikem, mrkem obrazu, kakor bi po jesenskem, žalostno deževnem polju stekel svetlosiv mlad zajček, se prekopicnil in poigral. — Situacija je položaj, stanje, ka-li — nekaj takega. Ali imam prav? Listnickij je nedoločljivo zmignil z glavo. — Beri dalje. . . . Danes še ni revolucionarne situacije, ni pogojev za vret-je v množicah, za povečanje njihove aktivnosti, danes ti dajo v roke volivni listek — vzemi ga, znaj se pripraviti, da boš z njim potolkel svoje sovražnike, ne pa, da bi spravil v parlament, na tople stolčke ljudi, ki se iz strahu pred ječo oklepajo svojih sedežev. Jutri ti bodo vzeli volivni listek iz rok, dali ti bodo v roke puško in či zapovrstjo je prekartal). Bunčuk je pobrskal po svojem vojaškem telečnjaku, ki mu je ostal še iz prejšnjih časov, sežgal pri vratih pest papirjev, vtaknil v hlačne žepe dve kon-zervni škatli in nekaj prgišč samokresnih nabojev in odšel. Skozi vrata, za trenutek odprta, je planil veter, razpihal sivi pepel, ki je ostal od papirja, sežganega pred pragom, i n ugasnil kadečo se leščerbo. P o Bunčukovem odhodu j e Listnickij kakih pet minut molče hodil, pntem pa stopil k mizi. Merkulov je s po strani nagnjeno glavo risal. Tanko prio-stren svinčnik je puščal rahle sence za seboj. Z belega lista papirja ga je gledal Bunčukov obraz, razvlečen v neznaten, zanj značilen, skoraj prisiljen nasmešek — Vehk gobec, — je dejal Merkulov, odmaknil roko z risbo in se ozrl v Listnickega. — No, kaj praviš? — je vprašal ta. — Vrag vedi! — je odvrnil čudovito, po zadnjih dognanjih strojne tehnike zgrajeno brzo- Merkulov, ki je uganil bistvo strelko — vzemi ti orodje smrti in rušenja, ne poslušaj senti- vprašahja. — Čuden fant, zdaj se je razodel in marsikaj se je mentalnih sitnežev, ki se boji-1 razjasnilo, poprej pa nisem ve jo vojske, kajti na svetu je še' del, kam naj ga vtaknem. Veš zelo veliko takega, kar je treba uničiti z ognjem in mečem za osvoboditev delavskega razreda, in če v množicah narašča jeza in obup, če se bliža revolucionarna situacija — se pripravljaj, da boš oblikoval nove organizacije in uporabil tako koristno orodje smrti in rušenja zoper svojo vlado in svojo buržoazijo . . . Bunčuk je še bral, ko je potrkal in v podzemnico stopil narednik pete stotnije. — Vaše blagorodje, — se je obrnil h Kalmikovu, — sel iz polkovnega poveljništva. Kalmikov in Čubov sta se oblekla in odšla. Merkulov je sedel in žvižgijaje risal. Listnickij je še zmeraj hodil po jazbini, si pulil brčice in nekaj premišljeval. Kmalu se je tudi Bunčuk poslovil in odšel. Pre-ril se je po zveznem hodniku, zalitem z blatom, držal z levico ovratnik, z desnico pa stiskal poli plašča. Veter je ostro pihal po ozkem rovu hodnika; oprijemal se je sestopov, žvižgal in se vrtinčil. Bunčuk se je nečemu mračno nasmehnil, ko je koračil v temi. Prišel je v svojo jazbino spet ves prepojen od deževne vlage in od vonja gnijo-čega jelževega listja. Načelnik strojničnega oddelka je spal. Na temnem obrazu s črnimi br-kami so mu sinjeli kolobarji, znamenje neprespanosti (tri no- pri kozakih vendar uživa veliko naklonjenost, posebno pri strojničarjih. Ali nisi še tega opazil ? — Sem, — je nekako nedoločljivo odgovoril Listnickij. — Strojničarji so vsi od kra ja boljševiki. Znal jih je pridobiti. Začudil sem se, ko je da nes pokazal svoje karte. Zakaj? Navkljub nam je govoril, za Boga! Ve, da ne more nihče izmed nas sprejeti teh nazorov, a čemu se je potem odkrival. Saj vendar ni kak gorečnež. Nevaren dečko. Merkulov je med preudarja-njem' o čudnem Bunčukovem ravnanju odložil risbo in se začel slačiti. Premočene nogavice je obesil zraven pečice, navil uro, dokadil cigareto in legel Hitro je zaspal. Listnickij je sedel na stolček, na katerem je pred četrt ure sedel Merkulov, in na drugo plat risbe s svojo veliko pisavo napisal, lomeč pri tem ostro zašiljeno konico svinčnika: Vaše veleblagorodje! Domneve, ki sem Vam jih bil zadnjič izrekel, so se danes do kraja potrdile. Praporščak Bunčuk je v današnjem pomenku s častniki našega polka (prisotni so bili razen mene še iz pete stotnije stotnik Kalmikov i n poročnik Čubov, iz tretje stotnije nadporočnik Merkulov) z namenom, ki mi, priznam, ni * let's explore OHIi k In a corner of a tiny room in a small cottage on the banks of the beautiful Ohio is a plain wooden cradle. In this cradle one of America's men of destiny slept. Ulysses S. Grant, twice President of the United States and commanding general of the Northern Armies during the Civil War, was born in the riverside village of Mt. Pleasant on Route 52, east of Cincinnati. The cottage in which he was born on April 27, 1822, is today a museum filled with the objects used by Grant during his lifetime. Here are the chairs in which he sat, the table at which he ate. A motorist visiting the Museum will be in the very rooms in which this great man spent his childhood. Grant was originally christened Hiram Ulysses, but when he reported at the United States Military Academy at West Pomt for admission, he signed his name Ulysses Hiram Grant and in some way the official record was erroneously changed to Ulysses Simpson Grant. As an army officer, he served m the war with Mexico and resigned in 1854 to become a farmer in St. I.x)uis. Later he clerked in his father's hardware store in Galena, Illinois and at the outbreak of the Civil War was commissioned colonel of the 21st Illinois Regiment. He was elected 18th President in 1868, after his fame in the C>vil War and re-elected in 1872, defeating Horace Greeley ULYSSES S.GRANT , m Second Ohio President povsem razumljiv, razkril nalo-loge, ki jih opravlja v skladu s svojim političnim prepričanjem in, verjetno, po navodilih strankinega vodstva. Pri sebi je imel sveženj prepovedanih papirjev. Tako je na primer bral odlomke iz svojega strankinega glasila "Social-demokrata", ki izhaja v Ženevi. Praporščak Bunčuk nedvomno podtalno deluje v našem polku (domnevamo, da je tudi samo zato radovoljno vstopil v ta polk), strojničarji so bili neposredna tarča njegove agitacije. Okuženi so. Njegov škodljiv vpliv se kaže na morali polka — imeli smo primere, da so nekateri odklonili izvedbo bojnih nalog, o čemer sem bil svoj čas obvestil divizijsko poveljstvo, in tako dalje. Praporščak Bunčuk se je te dni vrnil z dopustu (bil je v Pe-trogradu) obilno preskibljen z razdiralno literaturo; zdaj bo intenzivneje poskusil razviti delovanje. Če povzamem vse povedano, pridem do sklepov: a) krivda praporščaka Bunčuka jfe ugotovljena (gospodje častniki, ki so bili navzoči pri pogovoru z njim, lahko s prisego potrdijo moja obvestila); b) zdaj je že skrajni čas, preprečiti mu revolucionarno delavnost, ga prijeti in izročiti vojnemu sodišču; c) čimprej je treba prerešetati strojnični oddelek, odstraniti posebno nevarne, druge pa ali premestiti v zaledje ali razkropiti po polkih. Prosim, da ne pozabite na mojo odkrito prizadevanje, da bi služil v korist domovine in Vladarja. Prepis tega pisma pošiljam tajnemu korpusu. Stotnik Jevgenij Listnickij. 20. oktobra 1916. Področje št. 7. Zarana je Listnickij poslal po slu sporočilo v divizijsko po-veljništvo; pozajtrkoval je in odšel iz podzemnice. Za žlema-stim hrbtom prsobrana se je dvigala nad barjem megla, njene zasetave) so visele kakor pritrjene na drogove živčnih ovir. Na dnu strelskih jarkov je stalo za dober prst na debelo tekoče blato. Iz streljnic so curili rjavkasti potočki. Kozaki so v mokrih umazanih plaščih na ščitih kuhali v kotličih čaj, kadili in čepeli ob puškah, prislo-njenih na steno. — Kolikokrat je bilo že rečeno, da na ščitih ne smete kuriti ognja! Sodrga, kaj ne razumete ? — je jezno zavpil Listnickij, ko je prišel do prve skupine kozakov sedečih, okrog ka-dečega se ognja. Dva sta nehote vstala, drugi so obsedeli, pridrževali konce plaščev in kadili. Zamolkel bradat kozak s srebrnim uhanom, ki mu je bingljal v grbančastem uhlju, je vtaknil pod kotlič pest drobnega dračja in odgovoril: — Na vso moč radi bi opravili brez ščitov, vaše blagorodje, ali kako naj drugače zakurimo? Kar pČglejte, kako je tu mokro! Skoraj za ped na visoko. — Pri priči odstrani ščit! — Ali se to pravi, da bomo morali ostati lačni?! Ka-a-a-aj . . . — je dejal kozav kozak in se namrgodil. — Ti bom že dal . . . Odstrani ščit! — Listnickij je s konico škornja brcnil izpod kotliča goreče netivo. Bradati kozak z uhanom se je v zadregi in zlovoljno nasmehnil, pljusnil iz kotliča vročo vodo in zašepetal: — Čaj smo popili, dečki . . . Kozaki so mdlče spremljali z očmi stotnika, odhajajočega po rovu. V vlažnem pogledu bradača so se utrinjale ognjene iskre. — Krivičen je, pes! — E-e-e-eh! ... — je zateg-njeno vzdihnil nekdo in si popravil jermen puške na ramo. Na območju Četrtega voda je Listnickega dohitel Merkulov. Šel je naglo, sopel, nova usnjena bluza mu je cvrkala, od njega je ostro zaudarjal smrad po slabem tobaku. Poklical je Listnickega vstran in hlastno zašepetal: — Si slišal novico? Bunčuk je nocoj dezertiral. — Bunčuk? Ka-a-a-aj? — Pobegnil . . . Razumeš? Ignatjič, načelnik strojničnega' oddelka — veš, v isti podzem-nici je z Bunčukom — pravi, da ga ni bilo od nas. To se pravi, kakor hitro je odšel od nas, jo je popihal ... To je tisto. Listnickij je dolgo brisal šči palnik in mežikal. — Nekaj razburjen si, ka-li? Proda se pohištvo za 3 sobe. Vse v najboljšem stanju. Kdor želi naj si pride ogledat. Cena je nizka. 1016 E. 76 ST., zgoraj. DVE SOBI ZA DVA FANTA SE ODDA V NAJEM ZGORAJ. Vpraša se na 1157 E. 71 St. KUHINJSKA PEČ White Star izdelka, in tri-koma-dni set za družabno sobo se proda. Vprašajte na 1095 E. 72 ST. IŠČE SE MIZARJE stalno delo pozimi in poleti. Dobra plača. Vprašajte na 960 E. 185 ST. — Merkulov ga je vprašujoče pogledal. — Jaz? Kaj pa misliš? Zakaj neki naj bi ne bil razburjen? Pošteno si me presenetil s svojo novico. 2 Drugi dan zjutraj je narednik v zadregi stopil v podzemnico Listnickega; obotavljaje se je naznanil: — Davi zarana so kozaki, vaše blagorodje, našli na okopih tele listke. Neprijetna reč . . . Zato sem vam tudi prišel povedat. Utegnemo doživeti kaj zoprnega . . . — Kakšne listke? — je vprašal Listnickij in se dvignil z ležišča. Narednik mu je izročil v pest zmečkane papirje. Na četrtinki slabega papirja so mu zamrgo-lele pred očmi jasne besede, razmnožene s pisalnim strojem. Listnickij jih je preletel z očmi: Proletarci vseh dežel, združite se! k Tovariši vojaki! Že dve leti se vleče ta pre kleta vojska, že dve leti ginete v strelskih jarkih za obrambo vam tujih koristi, že dve leti se preliva kri delavcev in kmetov JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd.. IV 4221 Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino. JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio VAŠI ČEVLJI BODO ZGLED ALI KOT NOVL ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 ST. CLAIR AVE. A. Malnar Cementna dela 1001 E. 74. St. EN 4371 PRODA SE GOSTILNO z D 2 licenco. Nahaja se na zelo prometnem prostoru. Proda se radi bolezni. Za nadaljna pojasnila pokličite AC 2471 ali BO 0911 Plastering & Repair Work PROSTI PRORAČUNI Izvršimo prvovrstno delo ometa in popravil. Pokličite LO 4167 PRIJAZNA HIŠA ZA ENO DRUŽINO Zelo lep dom v prvovrstnem stanju: ognjišče v družabni sobi. 3 spalnice in kopalnica zgoraj; podstrešje; nov moderen fornez na plin, zamrežen porč; veliko drevje za senco; lota 47x140. Cvetlice in zelenjava, vrt, velika garaža za cn avto. Hiter prevzem. $12,600. LAKESHORE REALTY 565 East 185th St., KE 1055 F O R N E Z I Novi fornezi na premog, olje, plm, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko vseh narodov. Stotisoči padlih in pohabljenih, sto tisoči sirot in vdov — to je posledica tega vojskovanja. Za kaj se vojskujete? čigave koristi branite ? Carska vlada je poslala v ogenj milijone vojakov, da bi zasegla nove dežele in podjarmila prebivalce teh dežel tako, kakor je podjarmila zasedeno Poljsko in druge narode. Svetovna trgovina ne bo razdelila trgov, ki bi mogli zmanjšati proizvodnjo njihovih tovarn in industrij; ne bo razdelila dobička — razdelitev je mogoče doseči z oboroženo silo — in vi, nevedni ljudje greste v boju za njihove koristi v smrt, pobijate ravno take neutrudne delavce, kakor ste sami. (Dalje prihodnjič) V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! RABLJENA LEDENICA IN PEČ SE PRODA po ZMERNI CENI Vpraša se na 67051/2 BONNA AVE. — EX 0930 NAPRODAJ ^ Proda se en aker zemlje na Richmond Rd. (nad Euclid Ave.) 32 sadnih dreves in drugih rastlin. Vse v prvovrstnem stanju. Za podrobnosti pokličite HE 7961 HIŠA S 4 SOBAMI in vsemi udobnostmi se proda. Okrog dva akra vrta in sadnega drevja. Tudi 10 akrov dobro obdelane zemlje. Obe parceli se nahajati na Dock Rd., Madison, Ohio. Za podrobnosti se zglasite pri H. O. FELL, DOCK ROAD, MADISON. OHIO LEPA PRILIKA ZA MLAD SLOVENSKI PAR Radi bolezni se proda prodajalno s pivom in vinom. Dobi se tudi hišo za eno družino, 5 sob in vsa oprava. Vprašajte na 4727 PAYNE AVE. CHRISTIANA LODGE AND COTTAGES Edwardsburg. Michigan The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shoW®^ and toilet. Central dining rooiM with American-European cookio^- All sports: golf, dancing, tennis and , shuffleboard, outdoor games-Cater to overnight guests. Located in Christiana Lake in ® grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE Dominic Krasovec, Prop. Phone 9126F5 P. O. Edwardsburg. Mich. HIŠA NAPRODAJ NAHAJA SE NA 3287 Richmond Rd., MED EUCLID IN CHARDON California Stucco hiša s 6 sobami: en aker zemlje, 80 sadnih dreves. 4 garaže, cementiran dozov, tovarniško izdelana zimska okna, forneZ na olje, prednji porč z "awninf. zadnji porč je zgrajen po California Stucco. Vse je lepo urejeno. Če katerega veseli, naj pride hišo pogledat zvečer ali čez dan v nedeljo. SMITH FIELD AAOUMT PLEASANT COUKTCSV-THi SIMPAtO Oil CO. (OHIO) His term of office was marked by efforts to reduce the public debt. A memorial on the banks of the Hudson River in New York City, which can be seen (ar up and down the river, marks the resting place of this Ohio President and great soldier The Grant museum at Mt. Pleasant is not the only place of interest in this portion of the state. Route 52 IS in itself one of the most beautiful roads in the country It follows the winding, historic Ohio. Across the broad river are the blue hills of Kentucky. Further east on the route is Ripley, the town in which Eliza, famed heroine of "Uncle Tom's Cabin," found refuge after her perilous flight across the ice-choked river Rich m tradition and history, the Ohio valley is an objective to which many motorists point for one day on vacation trips. • • • (Aitother story In thtj itmn o* Ohio Prestdenu unit appear in an early xuue. Watch for it.) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 East 61st St. HE 2730 CLEVELAND JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI! V Clevolandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski lisi ENAKOPRAVNOST ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov svela. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio