15. Štev. v Murski Soboti, dne 26. junija 1921. Poštnina plačana v gotovini. II. leto. UREDNIŠTVO in UPRAVNIŠTVO v MURSKI SOBOTI, Aleksandrova cesta 67. OGLASI STANEJO ZA 1 mm VIŠINE IN 80 mm ŠIRINE K T— Izhaja vsako nedeljo. Posamezna številka velja 2 kroni. NAROČNINA: ZA CELO LETO — 80 K ZA POL LETA — — — — — 40 K ZA ČETRT LETA — — — — — 20 K ZA 1 MESEC — — — — — 7 K Tvoji nájvékši neprijáteli drági Prekmurec — so nej komunisti, nej liberálci, nej anarhisti pa nej vrazgé v pékli, nego Tvoji domáči lüdjé. Imé je njim: Madžaroni. Tisti, šteri Bogá od Vogrov (a magyarok istene) molijo. Šteri nazáj želijo gizdávo vogrsko ravnanje, ka bi Te po kancelárijaj Tvoji sodniki, Tvoji koruptni notáriuši, plemeniti Tvoji birovi brsali, Tebé za psa, za vonjéčega pávra držali. Po cejlom Prekmurji jih nájdeš. Murska Sobota pa Dolnja Lendava celou smrdi od njih. To so ti ništerni fiškáliši, bivši notáriuši, dojspotréti pisači, krčmárje, bogati kmeti, pa na žalost ništerni Tvoji düševni voditeli — popi. Tem gospodom nikak ne dišij jugoslovenstvo. Pečé jih demokrátski düh naše držáve. Bolij jih, ka so njim cügli z rok vzéti, pa so vöspadnoli z kol, štere kola so delavni Prekmurci vlekli. Ka je bič nazáj počo, ka grofovsko zemlo tálajo, ka je konec sleparije i brez skrbnomi živlenji, ka kmet lejko z gospodom gučíj, ka je páver tüdi človek, ka njim lejko v obráz počimo — hej, gospod, mi smo tüdi tü i valáti ščémo nekaj, ka spečémo krüh, liki ga sami pojejmo, ka smo nej zadovolni z skorjami, —vse to se ne vidi tem gospodom. Tej madžaroni so krivi, ka po noči žandárje klenckajo pri hiži nedužnoga človeka; ka je Prekmurje puno z žandárami pa špijonami, ka se nonč pisnoti nemremo ; ka pázijo na nás, kak na nevarnoga človeka ; ka glédajo kam idemo, s kim gučimo; ka so nás pod politično pa upravno tutorstvo postavili ; ka nemremo razmiti naše osloboditele-brate Slovence, oni pa nás nej; ka nemamo vüpanja do njih, oni pa v nás nej ; ka se nemremo zbližati, zglihati, ka neprijátela glédamo tam, gdé je naš nájbougši prijáteo ; ka njim ne vüpamo bratski rokou vtisnoti : Zdravo ! Slovenci smo! Razmimo se ! Prva naša dužnost je, boriti se proti tém kmičnim Luciferam. Ali nej z žegnjenov vodov, nej z križom, pa tüdi nej Bogá moliti za njih, nego jih ednostavno vöstrebiti iz Prekmurja. Ešče korenjé njim vöskopati ! Té parazite, gnjile rane na našem prekmurskom tejli z žerjávim železom vö-zažgati, pa či je njim tak drági i nepozábljivi vogrski Bog, njim tá pot pokázati, naj idejo ! Ár dokéč do tej gospodje gučali na nás, dokéč do puntali lüdstvo i nezadovoljstvo sejali med nami, dokéč do grozili nás z Vogrami, ka nazáj pridejo, pa de jaj tistomi, šteri je dober Slovenec, vöri nam drági Prekmurec, dokéč do med namí tej lüdjé, tečás nede mira, nede sporazumlenja. Videant consules ! . . . Vsebina: Tobák v Prekmurji. Iščejo se politiküši, — Gospod Klekl se odslobodo z vogrske voze. Mikloš ne čüje slovenski, itd. itd. Tájniški tečáj v M. Soboti. Učenci tajniškoga tečája so 18. junija izpit položili v navzočnosti g. Lipovšeka okr. glavarja, g. Svetine, pa predsedika višj. šolskega sveta, g. dr. Benka. Na té tečaj je hodilo 27 učencov, od tej je izpit svršilo 19. Dužnost tej tajnikov bo v tisti občinaj, na štere njihov delokrog séga, vse občinske posle spunjavati, lüdstvi v vsakši zadevaj na pomoč biti, slüžbene spise — tičoče se občine — rédno i točno rešávati, zvün toga pa cejlo občin-gospodárstvo v rédi pelati, pa sploj v narodnom, gospodarskom i kulturálnom poglédi paziti na hasek pojedini občin. 1. augusta tej tajniki prekvzemejo svojo slüžbeno mesto po sledéčoj kategoriji občin : Okraj Murska Sobota : (Prva občina od vsakše kategorije je mesto, gde de se držávao obč. tajnik, pa de pod svojo upravo meo tüdi one drüge občine.) 1. Bakovci : Krog, Satahovci. — 2. Bodonci : Novi Beznovci, Stári Beznovci, Puževci, Strükovci, Vadarci, Zenkovci. — 3. Cankova : Gornji Črnci, Domajinci, Korovci, Skakovci, Krašči, Topolovci. — 4. Velki Dolenci : Máli Dolenci, Budinci. 5. Dolič: Boreča,. Kuzdobljan, Matjašovci, Trdkova, Gor. Slaveči. — 6. Dolina : Bokreči, Krnci, Kukeč. 7. Domanjšovci : Somorovci, Središče. — 8. Fokovci : Andrejci, Ivanovci, Selo, Vučja Gomila. - 9. Hodoš : Krplivnik, Šalovci. — 10. Kančovci : Lončarovci, Ratkovci. — 11. Križevci : Košarovci, Pánovci, Peskovci. — 12. Gor. Lendava : Koprivnik, Kovačovci, Otovci, Radovci, Dolnji Slaveči, Vidonci. — 13. Mačkovci : Dankovci, Kuštanovci, Poznanovci, Prosečka vas. — 14. Martjanci : Lukačovci, Mlajtinci, Morávci, Noršinci, Sebeborci, Tešanovci. — 15. Neradnovci : Čepinci, Markovci, Ženavlja. — 16. Pertoča: Fukšinci, Gerlinci, Motovilci, Ropoča, Večeslavci. — 17. Pečarovci : Šalomonci, Moščanci. — 18. Gor. Petrovci : Adrijanci, Lucova, Stanjovci, Šülinci. — 19. Prosenjakovci : Berkovci, Čekečka vas, Ivanšovci, Pordašinci. — 20. Pucinci : Brezovci, Gorica, Lemerje, Markišovci, Polana, Predanovci, Vaneča. — 21. Rankovci : Borejci, Gederovci, Krajna, Kupšinci, Sodišinci, Vančaves. 22. Murska Sobota : Černelovci, Nemčovci, Rakičan, Veščica. — 23. Sotina : Budišina, Kramarovci, Nuskova, Ocinja. — 24. Sv. Jurij : Rogačovci, Serdica. 25. Tišina : Gradišče, Murski Črnci, Petanci, Mur. Petrovci, Tropovci Okraj Dolnja Lendava : 1. Beltinci: Gančani, Ižekovci, Melinci, Odranci. 2. Bogojina : Bukovnica, Filovci, Ivanci, Strehovci. — 3. Bratonci : Dokležovje, Lipovci,— 4. Čentiba. Petešovci, Pince. — 5. Črenšovci : Gornja Bistrica, Dol. Bistrica, Sred. Bistrica, Trnje, Žižki. — 6. Dobrovnik : Genterovci, Jošec, Kamavci, Radmožanci, Žitkovci. — 7. Gaberje : Hotiza, Kapca, Kot, Dol. Lakoš, Gor. Lakoš. — 8. Kobilje : Mrtvarjavci. — 9. Dolnja Lendava : Banuta, Dugavas, Zamoštje. — 10. Nedelica : Brezovica, Mála Polana, Velka, Polana. — 11. Turnišče : Gomilica, Lipa, Renkovci. NOVICE Premeščenje. Anton Kosi vládni koncipist, ie od Okrajnega glavárstva premeščen v Špljit. Žao je nam za toga finoga gospoda, šteroga ni eden od nás nemre pozábiti zaradi njegovega lübeznivoga-postopanja z Prekmurcimi. Vse dobro želejmo njemi na novom mesti. Vidov dén. V tork, dné 28. junija svétimo národni práznik — Vidov dén — dén oslobodjenja i ujedinenja Jugoslovánov. V M. Soboti se bo vršila slovesna sv. meša s popevanjem držávne himne. Priporočamo našim madžaronom, da že v predvečer toga práznika izobesijo zástave. Austrijska granica. Kak smo pozvedli se je odprla — či glih nej popolnoma — naša granica pri Austriji. Do 12 kilometrov v Austrijo, onim pa do 12 kilometrov se, je dopüščeno z ednostávnov legitimácijov hoditi. Dale, na priliko v Grác, trbej meti dozvolo od konzulátuša v Gráci. Do 50 kil vsakši lejko nesé tá, pa od tistec do 50 kil lejko prinesé sem kajštéč, brez da bi mogao pláčati vámo. Pri mesej, štero meso naši mesárji lifrajo v Austrijo so znižali vámo na 3 krone. Za župana v Ljubljani je izvolen kotriga národno socialistične stranke milijoner Anton Pesek. Interesantno je bilo pri toj volitvi, ka so se klerikalci pri glasovánji zdrüžili z komunistimi, socijalistimi pa z samostojnimi, tak je njim uspelo izvoliti tega »sirmáka«. Slovenec« piše, ka je v M. Soboti prav velko veseljé zaradi čupana Peska. Nevejmo što je informirao »Slovenca«, ali za nás Sobočance je nej merodajno či se mogoče toj volitvi veseli inž. Stern pa fiškáliš Vályi. Tej lüdjé so nej barometri za naše vesélje. Gospod Sever. V 24. numeri »Novin« pejva g. Sever sam sebi hválo. Tü pa valá stára naša poslovica : lastna hvála preveč smrdi. Či je g. Sever kak gerent za Dol. Lendavo kaj napravo, je bila to njegova Prokleta dužnost. Záto pa tüdi zahteva, da se občinske dokláde od 60 % vzdignejo na 230 % tak, ka de vsakši Lendavčan od 1 krone držávne porcije mogao pláčati 2 K. 30 fil. za občino, dok je prvle pláčao samo 60 filerov, pa mi mislimo, da se bodo Lendavčani za takše Severjeve dobrote lepo zahválili. V članki se tvrdi, da g. Sever od občine nikšo pláčo ne dobij. Kak Stran 2. PREKMURSKI GLASNIK 26. junija 1921. je pa le to, da se je izrazo ednomi čestniki, da má od občine vsakši mesec 1.600 kron pláče ? Svedoke vsakši čas lejko navedeno. Vsakši, što pozna razmere, se more smejáti, či se g. Sever hváli, da je preskrbo Dol. Lendavo s krühom, petrolejom, soli pa tobákom. Tej stvári so resan dosta meli za časa Severjevega paševanja bogati židovski trgovci, ali nej so jih dobili pa meli niti sirmáki, niti čestniki v kelko nej so mogii g. Severji koristiti. Končno ščé Sever biti národni mučenik, ár je za svoj národ že pod gaugami stao. Vej známo, kak je bilo, g. korporal Sever se je preobleko v uniformo vékšega oficira, pa je šteo z 20 lüdmi iti v Prekmurje. Či so ga pri tem zgrabili, má zahválni to svojoj norosti pa nepoučenosti bolševikov, da so ga záprli v jéčo. mesto da bi ga poslali v norišnico. Vsefelé lejpe stvári zná Sever od sébe povedati, samo toga je ešče nej razjasno, kak je prišlo do toga, ka je v Prekmurje prišo v raztrganom gvanti pa v komisni punčukaj, zdaj ga pa cenijo na nájmenje pol milijona. Kak je to pri njegovoj nesebičnosti mogoče, to ga nišče nemre razmeti. Kak nam g. Sever to popolnoma razjasni, bomo žnjim dale gučali, za zdaj, pa do tega časa nemamo njegovoj samohváli nikaj več pripomniti. Murska Sobota., Kak nam lüdjé právijo, preminoči keden je naš madžaron g. Cvetko od hiže do hiže odo z ednim árkušom, naj se lüdstvo podpiše za njega, ka je on ešče nej bio kaznovan, pa ka je dober Slovenec, pa bi te té árkuš v Belgrád poslao, naj vidijo tam, kelko morejo trpeti v Prekmurji dobri Slovenci. Nevejmo či ga rešijo podpisi njegovi prijátelov. Gvüšni smo samo, ka je to že preveč zádnje delo, či što tak skače okoli da bi se rejšo. Či pravico ma, zakaj se ne čüti zadosta močnim sam ? „Mursko Stražo“ je informirao nikši knjigotržec iz G. Radgone o krivici, štero je njemi včinila stanovánjska komisija v M. Soboti s tém, da nej je nakázala njemi lokála za knjigarno, celo da té lokál nakázala demokrátski partáji za pisarno. Temu gospodi povejmo, da se za privátne koristi sploj ne rekvirirajo lokáli, nego si more sam privatnik to preskrbeti, štero zatim stanovánjska komisija odobri. Stanovánjska komisija v Murski Soboti pa je njemi z dopisom št. 79. z dné 24. ӀӀӀ. 1921. tak daleč šla na rokou, da njemi v slučaju — či prinesé naselitveno dovolitev od občine M. Sobota — tüdi nakázala lokál. Kak se vidi iz vsega toga, trbelo de dotičnomi informátori kmali nakázati stanovánje na Studenci. Našim naročnikom. Prosimo tiste naročnike, šterim smo v preminočoj numeri poslali Položnico, naj tisto šumo, kak stári dug, na pošto dati izvolijo. Nadale jih prosimo, naj širijo naš list, naj sudelovajo v njemi, ár je naš list za vsakšega, što ščé kaj koristnoga povedati. Tüdi jih prosimo na to, da dogodke pa bole važne pripetnosti v svojoj občini nam naznániti se potrüdijo. G. župnik Klekl. Dné 16-toga junija se je vrno g. župnik Klekl iz vogrskega robstva v Belgrád, té dni pa je že prišo domo med svoje fárnike. Poldrügo leto je bio v škramblaj madžarski »kavalirov«, šteri so ga nekrivično pa nedužno dojzáprli. Naša vláda je že večkrát intervenirala zaradi njega pri budapeštinskoj vládi, no plemeniti vogrski tolvaji »Horthyevi oficiri«, so vsigdár pravli, ka ga nega, ka se je »zgübo«. Ka bi se zgübo ! V drüštvi najvékši komunistov pa zlačincov je zaprejti bio v barakaj, brezi krüha, brezi vodé pa brezi vsakšega glása od svoji fárnikov je trpo nedužno. Na ostro intervencijo našega konzuláta v Budapešti, so ga zádnjič odpüstili. V Belgrádi o škandalozni pa strašni razmeraj, štere vládajo na Madžarskem, je obširno referirao. Vörjemo njemi, ár známo kakši grofi ravnajo zdaj vogrski orság. Veseli pa nás, pa čestitamo njemi, ka se je nazáj vrno k nam, kak naš prekmurski slovenski mučenik. Slüžbeni dnévi pri prekmurskoj posojilnici pondelek, srejda pa sobota od 8—12 vöre. Iščejo se politikuši. V Murski Soboti jeste edna trgovina, gdé več modri politikušov vküp pride. Tej gospodje nikak nemrejo odločiti, gde bo naša granica proti Vogrski. Edni právijo, ka je cesta nikak nej za to dobra ; drügi pa, ka je potok tüj nej priličen za to, ár lejko cejlo granico odnesé ; trétji pálek trdi, ka je nej mogoče, ka bi mačkovski grmovje delali granico. Štrti pa právi ka bi nájbokša granica Mura bila. Pozovémo naše čedne politikuše, naj tém gospodom na pomoč pridejo z dobrimi tanáčami ; ali pa naj njih v Pariz na konferencijo pozovéjo, naj ednok že ustanovijo našo granico proti Madžarski. Nove porcije. Novi finančni zákon določi, da za prireditev veselic se pláča porcija. Izuzéta so ogengasilna drüštva. Porcijo na automobile so zdignoli od 600 na 1000 dinára letno. Za dvovprežne luksušne kočije se bo pláčalo 200, za enovprežne pa 100 dinárov luksurijozne porcije. Mislimo da je nanč nej vrejdno na automobilom se voziti, ali bojimo se da ednok na naše nogé tüdi porcijo vövržejo, či do preveč friško šle. Obč. urádom naznánje. Zádnje Klekl-nove »Novine« so objávile eden oglas na županske urade, naj pošlejo naš »Prekm. Glasnik« nazáj, nesmejo ga sprejéti, iz občinsge blagajne za njega pláčati, pa naj pázijo, ka do ga mogli iz svojega žepa pláčati. Nesramna je to láž ! Naj povejo samo eden slučajr gdé smo mi zahtevali od občinskega urada, ka naj pláčajo za »Prekm. Glásnik« ali iz obč. blagajne ali iz svojega žepa. Nigdár nej se je to zgodilo ! Mi pošlemo naše novine zatogavolo, da lüdstvo informiramo v vsej zadévaj, da ga pod-učimo, da pokážemo právo pot njemi, pa da njemi v vsakši priliki na pomoč bodemo. Glásno povejmo našim obč. urádom, naj li sprejmejo brez bojaznosti naš list, naj ga vsi čtejo pa širijo, gospodara pa okoli »Novin« priporočamo, naj bole z čednimi rečmi popunijo svoj list. Či pa nemajo kaj čednoga v tiste mále »Novinec pisati, naj pridejo k nam, mi njim dámo materijála. V zádnji »Novinaj« smo drügo nej vidli, kak bejle prázne prostore, glüposti pa laži, ali niti edno čedno besedo nej ! Sirmáki, jáko se nam milite! Nágla smrt v krčmi. Dné 19, junija je bila v M. Soboti v Benčecövoj oštariji lepo obiskana vrtná plésna veselica. Vsakši se je dobro i vesélo čüto, pa je nišče nej mislo na smrt, štera je vöni skoz okne glédala to vesélo drüštvo pa se je notritrücala v to vesélo drüštvo. Okoli 11. vöre v noči tam pri stoli, pri kupici vina naednok je samo vküper spadno naš vrli sobočánec, cestni majster Rituper. Jálna smrt mu je stisnola srcé. Dr. Brandieu, šteri je za pár minut tá prišo, je že drügo nej mogao napraviti, kak mrzlo smrt konštatirati. Naj bo njemi lejka zemla. Prekmurski tolvaj. V Radgoni so dojpoprijali Štefan Vrečiča iz Strükovec, šteri je v Beči ednoga dragulárja oropao za 100 jezero kron. Njegovoga továriša so tüj árestirali. Proščenje v Strehovci. 15-toga junija je bilo proščenje v Strehovci. Po meši je predgao, lüdstvi g. Sever pa Dr. Slavic iz Ljubljane. Čüli smo, da se je Sever v drüštvi domačinov prav vesélo zabavlao popoudne v krčmi. Pa zakaj ne ? Podpora siromákom. Deželna vláda za Slovenijo, oddelek za söcijálno skrb — je odločila právim prekmurskim siromákom, šteri so splošno poznáti, kak reveži, na pomoč priskočiti z denárnim prispevkom. Za to podporo trbej prošnjo vlažiti, v prošnji vse natančno navesti. Naj se zglásijo pri našoj stránki. LISTEK. Nedeljska šola. Moj sosed so Martin, poštenják od gláve do péte, pa njim je tüdi rávno kak meni, večkrát dugi čas. Da bi ga pokrajšala, iznajšla sva nedeljsko šolo, to je krajši ali dugši razgovor pod lipino senco. Najdugši so nedeljski popoldnévi, zato sva si izbrála rávno té čas za náš razgovor, zato je naša šola: nedeljska šola. — Mi smo nej Slávi, právijo moj Martin. Naš jezik, pa njuv to sta dvá jezika, nerazmimo se . . . — Dobro Martin, od toga va se gučala zdaj, na konci razgovora mi pa povejte što má prav. Tá lipa, pod štero sediva je nigda mála drejvica bila, morebiti 5—6 listkov je zibao na njej sprotoletni vöter. Časi so pa tekli, dén za dnévom, meseci in leta rávno tak, naša lipa je rásla, nove veje je püstila v mirišni zrák. Po otroški dobi te lipe so se začnoli mladeničnki dnevi, potem pa moška leta. Pogledajte jo le zdaj, krepko stoji v njéni senci vsi mladiči i stari naše občine bi lejko slüšali našo nedeljsko šolo. Martin, živlenje národa je rávno takše. Národ nastáne preživé svoja otroška in moška leta, pa bela zima, starost tüdi ne izostáne. Lipa, národ, človik, vsako stvorjenje se po istim zákonu ravna. Slovenski gučite, slovenska mati vas je rodila, to znáte sami tüdi, pa znam, da niti ne tajite da ste Sloven. Približno 80 jezer nas jeste na toj stráni Műre šteri se rávno tak za Slovene, Slo vence držimo. Slovensko je naše pokolenje. No, Martin, zdaj me pa dobro poslüšajte! Či res, samo mi smo Slovenci ovkraj Müre, te smo mi vküper, to je vsi ki se v Prekmurju za Slovene računamo, — máli Slovenski národ in naš národ tüdi more meti otroška, moška in stara leta. To je pitanje samo v šteri dobi se nahajamo zdaj, bole razumljivo povedano : naš národ v Prekmurju je dete, mož, ali sivi starec zdaj. Drági moj, na to pitanje nam odgovori tá knjiga, štero v roki držim. Odpriva jo. Glejte samo, na toj stráni stoji sledeče : »Vogrski Slovenci, Prekmurci so se okoli 1720. leta začnoli gibati, se zavedati da so tüdi národ. Popi njim pišejo prve knjige v lepem »Slovenskem jeziku« in med tejmi pisatelji Küzmič, tüdi pop, lepše piše slovenski kak vsi pisatelji šteri so na Kranjskem, Štajerskem tečas v slovenskem jeziku spravili na paper ka njim je srce želelo.« Tak je, Martin, do 1780 leta so bilij najlepši časi za nás Prekmurce. Naša reč se čüjla po našem kráji, naše pesmi so dičile Bogá in krščanski návuk je po našem jeziki še glaso po crkvaj. To je čas, da je naš ožji národ — vesélo kak dete štero se prebüdi — razgledao po sveti in tekli so dnévi prelepe sladke mladosti. Od leta 1782 — so se začnoli za svoje skrbeti naši takratni politični gospodarje — vogri. Do tega časa vogrin ali nej vogrin, malo se je brigalo za to. Po omenjenem času se začne izbiranje med vogri in nej vogri in deli se vse dobro brez konca le onim, ki če so nej toga pokolenja bár obvládajo njuv jezik. Držávni činovik, oficer pri soldákaj, celou občinski župan je samo té, šteri zná vogrski. Pritisk in hasek je to šterima se zahválili imamo zato, da je naša lepa cvetéča mladost brez nadaljevanja ostála. Brez moška leta je zastarel, zaspao bole povedano, naš prekmuski národ, zaseo, napredovao je pa ne. Pravo sam, da mláda lipa malo listja má. Rávno tak mládo dete, mládi národ tüdi malo reči nüca. Jezik in národ vküper rastéta rávno tak, kak lipa in njéno listje. Mi smo v ráni mladosti oveneli, novo listje nam nej bilo potrebno, ostao nam je jezik tüdi otroški. Naši brali Slovenci, šteri ovkráj Műre stanüjéjo so nej ostáli pri otroški dobi. Pri njih od 1780. leta naprej tüdi rasté národ, lipa njuvoga národnoga živlenja je dale rásla, novo listje je tüdi rodila. Njuv jezik je bogatejši, lepši kak naš. Martin, to je pa nikši greh, ár vi tüdi lepše obláčite starejšega sina, kak mláde ! Slávski jezik, kak ste ga ví zváli, je lepša obleka starejšega brata, naš jezik je prostejši ali z tistoga štofa. — Dobro gospod, vörjem vse, ali itak ga malo razmim. Zakaj ? — to mi pa povejte natančnejše. Povem vam, Mártin, drügo nedeljo. Peter Domačin. 26. junija 1921. PREKMURSKI GLASNIK Stran 3. Invalidi dobijo od 1. áprila naprej zvišano invalidsko podporo. Naj se zglásijo v našoj pisárni. Ka je z tobákom v Prekmurji ? V Prekmurji sploj bole fali tobák, kak v drügi krajinaj naše Jugoslávije, tomi je pa vzrok to, ka dozdaj ešče níšče takši nej meo trafiko v rokaj, šteri bi se nam za tobák resan kaj pobrigao. Prej kak je mejla to trafiko gospodárska zadruga, je nej bilo več mesecov tobáka, sledi je pa trafiko dobo Jugoslovánski kreditni závod, šteromi je tüdi fenanca trafiko vkraj vzéla, ár tüdi je nekaj nej bilo v vrédi. Tüdi lüdstvo je bilo preveč nezadovolno z tov trafikov ár v trafiki je dobo tobák samo takši, šteri je meo pri tisti lüdij protekcijo. Bilou je pa ápriliša 1-nega, ka je bila trafika razpisana, pa so za tisto prosili trije iz ‘ M. Sobote pa eden z Dolnje Lendave. Med temi je proso tüdi invalid Franc Čeh iz M. Sobote, šteri bi tüdi poleg zákona mogao vdobiti, zdaj smo pa zvedli, ka ščé dati finančna delagácija nezáj tistomi Jugoslovenskomi kreditnemi závodi, šteromi je že ednok vkraj vzéla. Ne razmimo zdaj to pravico, zakaj bi mogao zdaj té závod trafiko nezáj vdobiti, pa nej Franc Čeh, šteri bole zasluži to, šteri je delaven pa naroden človik, šteri bi se brigao za to, ka bi Prekmurje melo vsigdár zadosta tobáka. Mi nemremo vörvati, ka bi pri vládi ránč proti tistim postavam delali, štere so sami izdáli, pa záto zahtevamo, da se prema pravičnosti podpirajo naši invalidi, ne pa banke. Kloáka pri Benki. Ne folgamo že pisati od té mnoge sobočke grdostije, štero mi moremo viditi i predijávati. To je pa li škandal, ka je zobstanjska kakšakoli opomnost tém bogátcom, ka naj v dvori grabo skopajo, da gnojšnica nede tekla na cesto pa se cidila vdiljek po varaši. To bi lejko včinoli od sramote volo, da lüdstvo právi, ka tá gnošnica tečé od Benkoja, od Heubergerja i od drügi bogátcov, nej pa ešče nezdrávja volo. V Máloj ulici pred Benkovoj štali nevolni soldáki zobstom pucajo, pomečejo dnevno trikrát, devétkrát ali edendvajstikrát, či tam navöke gnošnica tečé, kak v potoki voda. Mislimo, či bi Benko — nej Benko bio ali kakši drügi kučar, bi njemi že na nojéte klüknoli. Licitácija. Dné 26. junija ob 10. vöri de se držála licitácija na gnoj od vojaški konj pri Osterer-jevem marofi. Komanda mesta. Ka se čüje — ka se piše? Iz Törnišča nam pišejo : 5. junija, v nedelo je prirédilo učiteljstvo iz Bogojine, pa jávni nameščenci Esterházy-evega Veleposestva národno igro Jurčič—-Česnik : D o m e n, štera igra je nad vsega pričakovánja sjajno uspela. Vsa čast igralcem, šteri niso se ustrašili nej trüda, nej duge poti, pa so pokázali Törniščanom, kak lejpe sádove prineséjo Prekmurcem v Kleklnovih »Novinaj« na telko šinfani učiteli. Li po tej poti naprej ! Obisk je bio jako dober, posébno so se izkazali Lendavčáni, no Murska Sobota je bila tüdi častno zastopana. Žao je samo, da je malo bilou domačinov. Kaplan Kos — šteri se ednok piše Kdsz, drügoč pa pravilno Kos — je zmes meo svoje prste. Pred večernicam je gučao dečkam pa deklinam, da so neumni, či do šli glédat to igro. Mi pa právimo g. kapláni, da se naj briga samo za cérkev pa za tarok karte pri stárem madžaronskom školniku nás pa náj püsti v méri. Edno pa povemo, od učjtelstva pričakujemo, da prirédi kmali pálek kakšo igro, pa te bo od stráni domačinov obisk vékši. Čisti dobiček v znesku 246 kron so poslali Jugoslovenski Matici. Od tisti diplom, štere je dao Sever napraviti v svojoj hvaležnosti za gosp. Kleklna pa g. Lipovšeka, smo ešče doznali, da nej samo vogrsko čütéči župani, nego tüdi slovenski župani nej so šteli podpisati. Samo na velko Severjovo prigovárjanje so se nakoncu událi, i so se podpisali za stvár, štera se njim zadela nezaslužena pa krivična. Lüdjé ne vejo nikaj o kakši zaslüženi diplomat. To je zraslo samo na glávi gospoda, šteromi se županski stolec potresav. * „Jutro“ je prineslo edno novico, da poslanci nesmijo sodelovati pri pejnezni zavodaj, ali pa morejo mandátum püstiti, odpovedati se. Dobro bi bilou znati, či je g. Klekl ešče pri črensovskoj posojilnici. * Iz Čerenšovec nam pišejo : v »Prekm. Glásniki« ste pisali, da jé nej püsto sobočki dekan orglati pri držávnoj himni na držávni práznik. Našoj črensovskoj dühovščini pa niti ni se je senjalo, da je 24. máj zapovedan držávni práznik z velkov sv. mešov. Meli so ob pol sedmih edno tiho mešo, kak običajne dni. Organist gosp. Lutár Štefan, vodja i nadučitelj dvorazrednice v Črenšovcih, od naše jugoslovánske držáve pláčan, je popevao vse mogoče svéte pesme pri meši, — a zapovedano držávno himno nismo čüli iz njegovi ust. Tak jé bilou tüdi pri vsej' držávni práznikaj lanjsko leto. Nigdár slovesne meše, nigdár pevanje národne himne. Slüžbe bože na 24. mája nej se je udeležilo tüdi učiteljstvo z šolskov decov. Zakaj ne?! Vidli smo samo nekoliko otrok dolnjebistričke šole. Opozárjamo politične oblásti na té protidržávne razmere ! Vüpamo, da se do 28. junija naprávi réd pri nás. Či pa bodo tej lüdjé ešče nadale kázali takšo sovráštvo napram našoj držávi in naši odrédbaj, pokážite njim pot v njihov »bláženi orság«, gdé njuva madžarska vuja ne bodo razžaljeni po našoj národnoj himni. * H krščanskoj vöri pristopi krátkom — tak právijo s celov svojov familijov naš sobočki židov dr. Vályi, pa ga de krsto v farni cerkvi presvétli ešpereš g. Slepec. Dr. Vályi se — kak se čüje — zdaj že pridno vči krščanski nauk i lepo napredüje. Podučuje ga g. ešpéreš sam, pa máta vsakši dén šolo v farofi ali pa gder indri ; po šoli pa ideta ešče malo špancérat, da učenček Sándor ešče po poti ponovi, ka so ga ešpereš tisti dén izpitavali. Záto se telkokrát vidi obá gospoda (právoverca pa krivoverca) vküper. Tak nam nikák piše. Mi pa právimo : Ali se morda ne včila obá gospoda ešče kakši drügi katekizmuš ? Slovenščine (t. j. prekmurščine) nemre trpeti naš Fiškáliš dr. Mikloš Pintér. Dné 12. ivánščeka je prirédilo morávsko samovolno ögengasilno drüštvo v oštariji Marije Kováč v Morávcih jávno veselico, na štero je pohitelo tüdi mnogo lüdi iz M. Sobote, med temi tüdi fiškáliš dr. Pintér. Kak je z svojov drüžbov k ednom stoli seo, se je prihito natakar, pa nove došle goste uljudno pitao: »Kaj izvolite, gospoda?« Dr. Pintér je čemerno Pogledno natakarja pa je pravo : »Nem „izvolite“ ! Ugy mondják, kérem szépen !« Fiškáliš dr. Pintér si naj zapomni, da ne bo dosta izzivao z svojov madžarščinov, ár mu bodo postála tla vroča. On, ki je med našimi ogrškimi fiškáliši sploj »korífeja«, naj zná, da bo iz Prekmurja prvle izgino, kak si misli, či nede priden i tih. Pazite se gospod Miklaož ! G. Sever je bio pred dvema kédnoma z nekoliko županov v Belgrádi, da bi se njemi pálik postavili noge njegovega polomljenega županskoga stolca. Pred ednim mesecom je že Sever tüdi po kolenaj odo v Belgrádi pred d e m o k r á t s k e m i ministri. Cejli keden je bio tam. Gda se dela za njegov žep, so dobri tomi brez karakternomi človeki lüdi demokrati, a nači pa hujska lüdstvo proti toj vládi ! — Kuče !— POLITIČNI PREGLÉD. JUGOSLAVIJA. Kak se čüje bo ustáva (alkotmány) do 23. zagotovljeno. Te se vrši glávno glasovanje. Zatim do se priprávlali na svečanosti, štere se bodo vršile na Kosovem poli — o priliki národnega práznika — Vidov dána — 28. junija. Kak listi pišejo preštejo cejlo ustavo na Kosovem poli pred lüdstvom. — V ustavotvornoj skupščini je sprejet predlog, da se cejla Jugoslávija razdeli na obláste, pa bi se tak pomali pokrajinske vláde likvidirale, to je, da vse njuve posle bi prevzéle oblásti. Jedna oblást bi mejla približno 900.000 stanovnika. GRČKO — TURŠKA BOJNA. Grki pa Turki v máloj Ážiji so v velkoj bojni. Grki na turke novo ofenzivo ščéjo začnoti. Turkom-kemalistom pomágajo tüdi ruski bolševiki, šteri so okoli 50.000 lüdi poslati tá. Grčki kralj Konštantin, ki je prvle na fronti bio je težko obolo. MADŽARSKA. Madžarska nikak nemre pri miri biti. Té mesec so namerávali ništerni oficiri napádnoti Čehoslovaško Héjjas je že meo v to svrho 20 kompanijov zbráno. — Antanta zdaj energično zahteva, naj vogrski orság vse izvrši, ka naprej piše trianonska pogodba. Náj obprvim more demobilizirati, pa more volitve izpisati. AUSTRIJA. Kak nemški listi pišejo, de obdržan 3. julija plebiscit na Štajerskem za prikapčenje Austriji k nemškomi orsági. Či se to zgodi, Jugoslávija tisti teritorij nezáj vzeme, štero je mogla po mirovni pogodbi prekpüstiti Austriji. NEMČIJA. Nemški orság je zdaj poslao v našo držávo, kak eden tao vojne odškodnine, štero more pláčati 2 železnici konjev. Edna z 200 konji je v Šabcu predána, drüga pa v Belgrádi. Šolstvo. Sprejemni izpiti na gimnáziji. Na drž. gimnáziji v Murski Soboti se bodo vršili sprejemni izpiti v prvi razred dne 30. junija, 1. in 2. julija, vsakokrát od osmih naprej. Sprejmejo se dečki in deklice, ki so dovršili 10. leto ali ga bodo v tekočem leti 1921. — Učenci in učenke, ki žele biti sprejeti, naj se zglásijo te dni v spremstvu svojih staršev pri gimnáziskem ravnateljstvu ter naj prineséjo s seboj krstni (krstni) list ter zádnje šolsko izpričevalo. Na meščanskoj šoli v Murski Soboti se vrši Vpisovanje dné 30. junija i 1., 2. pa 3. julija predpoldnévom od 9—12. vöre v pisárni mešč. šole. Sprejmejo se dečki pa deklice nad 10 let stari, šteri so dovršili z dobrim uspehom 4 razr. národne šole. Učenci naj pridejo v spremstvi starišov, pa naj prineséjo sebov zádnje šolsko naznanilo pa krstni list. Razstava risb (rajz) dijákov meščanske šole v Murski Soboti bo v nedelo od 9. do 5. vöre v prostoraj meščanske šole. Vstop 'sloboden. Trgovska poročila. Murska Sobota i okolica. Načelstvo gremija Trgovcev za Prekmurje obvešča vse trgovce v Prekmurji, da je določen ustavni zbor na dné 26. junija ob 2. vöri popoldné v prostori gosp. Flišára v Murski Soboti z sledéčim dnévnim rédom : 1. Dopolnitev pravil. 2. Dogovor glede odpiranja i zapiranja trgovin. 3. Slučajnosti. * Gremij Trgovcev za Prekmurje opozárja vse trgovce, da prijávijo bolniški blagajni svoje učence (inaše) i pomočnike (detiče) nájkesnej v trej dnévaj po ustopi v učenje, oziroma v slüžbo, ár bi nači kaštigani bili od obrtne oblásti, kak so ništerni trgovci že bili, šteri so prijávo zamüdili, Stran 4. PREKMURSKI GLASNIK 26. junija 1921. Načelstvo Gremije Trgovcev za Prekmurje odgovárja na notico »Radoveden« v zádnji numeri »Prekm. Glásnika«,. da načelstvo ne nosi nikše krivde, pač pa pristojne oblásti, štere nam stvár iz nam neznáni uzrokov tak dugo zavlačüjejo. Mogoče, bi lüdi to znao gorposvetiti g. dr. Bratina, zakaj tak »pomalem«. KMETIJSTVO. Kmetijska šola v Rakičani. Naše Prekmurje je skozizkoz kmečka pokrajina. Vse naše živlenje izhája iz zemlje. Industrije nemamo, deloma ár so naši prejšnji gospodári Madžári v vsakšem oziru zamerjávali pa zapostávlali samo da se mi ne bi gospodarsko preveč povspeli pa bi njim nej zrastli čez glávo. Pa tüdi nemamo potrebna komunikacijska sredstva, kak železnice, nadale nam falijo pogoji za industrijo kak vogelje itd. Ves naš Žitek je poledelstvo pa živinoreja, štera je pri nás že preci močno i lepo razvita. Naš človek je priden pa delaven i tüdi lejko povejmo zrel za vsakšo napredovanje v kmetijstvu, štero bi mu moglo zboljšati njegov težki kmečki položaj. Záto bi trnok potrebno bilo, da bi za naše Prekmurje edno kmetijsko šolo gorpostavili. Tam bi se naši dečki navčili, kak trbej ešče bole gospodáriti, da bi nam bilo živlenje bokše. V vsej orságaj, gde njim je na srci dobrobit kmeta, májo takše kméčke šole, pa uspehi se vidijo gnesdén. Zemla njim zaradi dobrega obdelovanja ešče ednok več nosi, kak pri nás, mára je lepša, bole Zdrava. Vse to májo tisti orsági zahváliti kmetijskim šolam. Kak smo že pravli, Madžári takše šole nam nej so šteli dati, ár so se bojali, ka bi mi preveč pametni grátali. Záto zdaj v našoj novoj držávi vüpamo, ka do té naše želje ispunjene. Čüli smo že, da bo takša kméčka šola v Rakičani. Vidli smo že dosta komisij, štere so tiste prostore za šolo poglednoli, naprávleni so že cejli piáni, da de prihodnjo zimo že šola odprta itd. zdaj pa je naenkrát vse záspalo. Prišli so do tiste točke, štera se právi eksproprijácija, to je, kak se zemlja preko držáve vkraj vzeme, ka so pa do té točke prišli so se gospodje pri vládi ustrašili, ár so čüli, da má posestnica Veleposestva v Rakičani v Ljubljani pa v Belgrádi velke protektore, šteri vsakšo njéno prošnjo poslüjnejo. Či je to istina, bi bilo to na kvár cejlomi našemi orsági. Mi skoron nemremo vörvali, da bi bila to istina, da bi se v Ljubljani pa v Beográdi tak spozábili, da bi njim bile lepe oči grofice več vrejdne, kak interesi cejloga našega orsága. Mi vüpamo, da bodo naše želje izpunjene, pa da bo naša kmetijska šola že to jesén v Rakičani gorodprejta. Dostakrát smo se že várali pa zdaj tüdi ? Ne jemlite nam zádnje vöre v pravici pa v resnici. Posláno.* Odprto pismo. Občinskemu uradu v Murski Soboti. Podpisani sem vložil ponudbo za glavno tobačno zalogo v Murski Soboti, dne 1. aprila t. 1. Finančno ravnateljstvo v Mariboru Vam je poslalo vprašanje glede mojega premoženjskega in nravstvenega stanja, dne 17. aprila t. l. Vi ste me poklicali, oziroma ste me zaslišali dne 31. maja, to je skoro poldrugi mesec pozneje. Takrat sem Vam oddal tudi garancijsko pismo glede načina plačila. Poročilo od Vas k finančnem ravnateljstvu v Maribor je dospelo že dne 14. junija 1921, je torej finančno ravnateljstvo od Vas zvedelo v hitrosti malo manj, kot dva meseca, kaj ste hoteli odgovoriti. Pozivljam dotičnega občinskega uradnika, ki je zakrivil, da se je rešitev tega, ki bi naj bilo gotovo v teku 8 dni rešeno, zakasnelo za dobo skoro dveh mesecev, naj se izjavi, gdo mu je dal povod do tega, ali kaj hoče on s tem doseči. Murska Sobota, dne 24. junija 1921. Franc Čeh. * Za vsebino tega spisa uredništvo toliko odgovorno, koliko to določa zakon. Uredništvo. POTPÉRAJMO PREKMURSKI GLASNIK! Pošta uredništva. Trgovec na Goričkom. Na pitanje, zakaj ne pišemo v naši novinaj, ka sobočki trgovci nemajo glihne cejne pri ništernom blági, na priliko pri kvási pa špicaj. Mi Vam na to krátki odgovor dámo : ništerni sobočki trgovci to blágo prek austrijske granice švércajo, brezi da bi vámo pláčali, záto ništerni falej odávajo kvás, špice itd. Ali oni s tém nikomi ne pomorejo, nej lüdstvi pa nej svojim delavcom, nego svojo kaso napunjávajo, ár s tém prek švércanim blágom májo priliko konkurirati s tistimi trgovci, šteri ne tiholáplejo blágo i človeško pláčajo svoje delavce, nego tej bogáti »tihotápci« májo obráz svojim detičom na mesec samo 200 (dvesto) koron pláče — pardon, »Taschengeld« — dati v zdajšnjem cajti. N. P. Dol. Lendava. Počákajte dokéč mi vse natančno poizvedimo, kak je to bilo. Či máte kaj važnoga, naznánite nam. R. J. Martjanci. Pitate, kak je to mogoče, da v sobočki oštarijaj je vse tak drágo. Mi bi to tüdi radi znali, ali samo telko známo, ka so vsi preveč bogáti grátali. Na priliko : živina je zdaj falejša grátala, no, pečénje ešče vsigdár stáro cejno má. Leder, kože in poplati. Küpüjem vsefelé kože, tüdi vzemem v delo vsefelé sirove kože, štere se izdelüjejo v fabriki I. Sinigoj, prvléj Steijer v Ljutomeri. V zálogi mam vsefelé ledra, poplate in tüdi vse šusterske potrebščine. Poglednite v zálogo. ALBIN SAGADIN trgovina z ledrom v B E L T I N C I, (Prekmurje). RAZGLAŠÜJE v „PREKM. GLASNIKI “! LICITÁCIJA. Dné 29. junija do se odávala na licitáciji pri trgovci Gomboc v Mačkovcih bükova drva v máloj i velkoj množini. Zvün toga stavbeni les za hrame. V árendo se dá „Pintna krčma“, trgovina z mešani blágom i trafika v Mačkovcih, Gomboc trg. pri kolodvori na križopotji. Ne zamüdite to priliko. IKVENO OLJE garantirano čisto, se dobi po nájnižjoj ceni pri A. Sagadin trgovci z ledrom v BELTINCI. Što nüca Šteinkol naj se glási pri Czipoth Viktor-i trgovina z lesom, drvámi in šteinkolom, Murska Sobota, Slovenska ulica 251. Tam se dobij vsaka množina fájni erjávi šteinkol za mlatidev in právi čaren šteinkol za drügeféle potrebčine, kak za cigeo žgati in za prosto Nisike cejne ! kürjávo. Hitro se dobij ! Na znánje dámo, ka seje 22. junija 1921. ODPRLA PREKMURSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z omejeno zavezo v MURSKI SOBOTI (GDÉ JE GLÁVNA TRAFIKA BILA) Cil novoga peneznoga zavoda je POMOČ vsem potrebnim. Za najmanjše interesiranje brezi drügih stroškov, kak intereši, šteri do dosta manjši, kak vsej drügih bankaj, de dávala kredit na menice in intabulácijo. Za notri dáne peneze de dávala nájvékše intereše. Slüžbeni dnévi: pondejlek, srejda i Sobota od 8—12. Odgovorni urednik: Rengjeo Iván. Tisk: »Prekmurska Tiskarna« v M. Soboti. Lastnik in izdajatelj : Konzorcij „Prekm. Glasnika.“