11. OKTOBRA — ŠTEVILKA 39 — LETO XXVII — CENA 1 DIN SILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE ^ KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC rZ VSEBINE: aktualno: nič kolektivne odgovornosti — delavsko slavje ob jubileju cinkarne: govoril je stane dolanc — v celju: marksistični center — Šmarje: koliko tovarn bodo zgradili — izumiteljstvo: kaj je to — velenje je praznovalo: vrtec, telovadnica — velenjskega pre- moga ne bo za široko potrošnjo — rogaška slatina: hiša št. 29 obtožuje — s hitro cesto so tudi težave — nagradna križanka — veliko o gospodarstvu občine slovenske konjiče ob prazniku — o dinarju, nevesti za 25 govedi in še čem ODPOR (Celjski partijsici komite je pred dnem sprejel sklep, da psj jcomunisti neposredno in konkretno zadolženi za več- fngažiranje pri uresničitvi ustavnih dopolnil. In da na- ^jo proti odporom, tako da bodo dopolnila uresničena pino vsebinsko in pravočasno. V sklepu komiteja je med zapisano, da je nesprejemljiva kasnitev pri ustanav- ,pi temeljnih organizacij združenega dela, pri podpisova- ^moupravmh sporazumov in sprejemanju ostalih sploš- aktov. Med nosilci odporov v uresničevanju ustavnih finemb da sc celo nekateri člani Zveze komunistov. y pismu organizacijam združenega dela, ki so ga pod- lü sekretar komiteja, predsednik občinskega sindikalnega Is in predsednik občinske skupščine v Celju^ pa pravijo: linajajoč iz dejstva, da je zakonski rok natančno dolo- miti cm so tudi pravne nejasnosti, ki so se pojavljale po h zakona o konstituiranju OZD in njihovem vpisu v sod- register v glavnem razčiščene, smatramo, da so vzroki zakasnitev predvsem subjektivne narave in da so prisot- oipori, ki se kažejo predvsem v poizkusih formalnega 'i^ajanja zakonskim določilom ob ohranitvi obstoječega IJA J; delovni organizaciji v zapiranju razprav o uveljav- ili ustavnih dopolnil v ozke, predvsem strokovne kroge, iabem informiranju delavcev o bistvu ustavnih spre- BÖ in r premajhni angažiranosti družbenopolitičnih orga- td] v OZD na tem področju. Jako ugotavlja in opozarja koordinacijski odbor za mljanje uveljavljanja ustavnih dopolnil v organizacijah istnega deia v celjski občini. Uko ugotavlja in opozarja koordinacijski odbor za mljanje uveljavljanja ustavnih dopolnil v organizacijah lenega dela v celjski občini. 'ovemo naj še, da bo v začetku novembra v Celju sed- ix)njerenca celjskih komunistov. Tudi na njej bodo str- oceno dveletnih naporov pri uveljavitvi ustavnih do- Bi. Kaj bc pokazala politična bilanca, je sedaj še pre- ijeuo reči Ustavimo se ob odporih. Ob dejstvu, da »stvari« ne gre- iovolj dobro. Da so ponekod med pasivnimi mlačneži, InostZci odporov torej, tudi člani ZK. Da marsikje še.ni- tojeli revolucionarnega bistva utavnih sprememb. Da ne smiselne izpeljave novih odnosov v samoupravnem Viiumevanju delavcev v združenem delu. Da gre bolj za folen odnos do ustanovitve T OZD in da je s tem že vse Ijeno. I^se to zares govori v prid trditvam o odporih. Med za- k« ugovora sodi še neprepričljivo prepričanje^ češ da We spremembe delavce itak ne zanimajo. In zato so pr- nutki ali mlačnosti v delovni orangizaciji ostali skoraj hma v ožjih skupinah. Podmena o delavčevem nezani- ^ je vplivala na skromno širino pri snovanju novega itplošnih aktov. Zakaj tako? Ali sm^ res tako brezgla- *rjelt, da bo lahko delavec učeno in na splošno razprav- 0 ustavnih novinah? Ali ne vemo, kako malo smo via- iredstev v delavčevo znanje? Sedaj se pa posamezniki '/o, zakaj ni več sproščenih debat o ustanovitvi temelj- *Qmizacije. O načelih samoupravnega sporazuma in po- »0. čisto drugače bi stekla beseda, če bi delavca pov- kako bo z njegovim dohodkom v prihodnje. Kdo bo inn odločal? Kam bo »šel« ta dohodek? Kako je z od- *tostjo? Kako bo proizvodnja več dala? ^enda bo kar držalo, da je skrit največji odpor pri ^^anju ustavnih dopolnil prav v tem. ker mnogi spre- ^ to ustavno spreminjanje kot — politično nalogo. Kot ki jo morajo izpolniti. Manjka nam resnične zav- ^ V nas je preveč formalizma. Pa premalo ustvarjal- ^detosti. «orda je to tisti nezaznavni odpor, ki bi ga morali tudi poimenovati. J. Volfand Tovarna umetnih brusov in nekovin COMET v Zrečah nadaljuje tradicijo dobrega gospodarjenja, čeprav sama tovarna nima dolgoletne tradicije. Pred petnajstimi leti so začeli z deli v starem hlevu, kjer so delali velike plošče za kovačije. Zdaj že 15 let izredno dobro gospodarijo. S pospešeno naglico grade novo proizvodno halo, ki bo zaposlila okoli 100 novih delavcev. Stiska ljudi za stroji je resnično nepopisna in otežuje delo vseh, zlasti pa delavcev samih. Z zaslužki so delavci zadovoljni, v tovarni pa si prizadevajo, da bi se vrnilo čim več zdomcev, ki bodo dobili kruh v zreškem COMETU. Foto: DRAGO MEDVED SLOV KONJICE: PONOSNI! Delovni ljudje konjiške občine tudi letos upravičeno pra. znujemo občinski praznik zadovoljni in ponosni. Zadovoljni zato, ker občutimo nenehno rast in izboljšanje življenjskih pogojev, v katerih živimo. Ponosni pa smo lahko na velike dosežke svojega dela, rezultata enotnih političnih in gospo- darskih akcij, ki jih prepleta solidarnostni princip razreše- vanja naših skupnih problemov. Solidni gospodarski rezultati zlasti na področju industri- je in kmetijstva so posledica trezne usmerjenosti naših go- spodarskih organizacij, ki pa je vedno podrejena stabiliza- cijskim ciljem. Samo podatek, da smo v preteklem letu ob cca 4.600 zaposlenih ustvarili nad 60 milijonov sredstev za razširjeno reprodukcijo, nam zgornjo trditev zgovorno po- trjuje. Ob tem pa je potrebno poudariti, da so taki rezultati samorastniški, doseženi z lastnimi prizadevanji brez večjih zunanjih pomoči. V letošnjem letu so delovni ljudje naše občine ponovno izpričali svojo voljo in pripravljenost, da tudi z lastnimi sred- stvi in solidarno razrešujejo skupne probleme, kar vpliva na hitrejšo rast družbenega standarda občanov. Samoprispevek, za katerega so se z veliko večino izrekli na vseh voliščih, bo dajal -našemu mestu, trgom in vasem iz dneva v dan lepšo in bogatejšo podobo. Trdnejša materialna osnova gospodarstva nudi tudi boljše pogoje in možnosti za poglobljeno krajevno samou- pravo. Krajevne skupnosti postajajo vse bolj navezane in povezane z delovnimi organizacijami in tako poskušajo sku- pno in dogovorjeno razreševati materialne probleme krajev- nih skupnosti. Naj zaključim s spodbudno ugotovitvijo: na vseh pod- ročjih v naši občini se krepi materialna baza, ta pa daje garancijo za poglobljeno samoupravo na vseh ravneh. Nosi- lec vsega napredka in odločitev postaja delovni človek f združenem delu, ki gradi sebi in naši celotni samoupravni socialistični skupnosti lepši jutrišnji dan Vsem delovnim ljudem ob našem prazniku iskreno česti- tam, z željo, da bi naša skupna prizadevanja rodila nove in še večje delovne uspehe. Predsednik skupščine občine Slov. Konjice, dipl. ing. Franjo Tepej Z iicednikove mizcu Vse je pripravljeno za start. Prihodnji teden začnemo z našo nagradno igro NT, Gorenje in vi. Bodite pripravljeni. Kako boste v igri sodelovali, danes objavljamo drugič v rubriki Bralci pišejo, če pa ni morda kaj razumljivo, vprašajte, da med igro ne boste ostali brez nagrade. In kaj menite o tej akciji NT? Se to moram poveda- ti — igra je za vse. Za naročnike in nenaročnike, za zveste bralce in priložnostne prijatelje. Nobene diskriminacije. Na kulturni strani objavljam kratek zapis z razgovora na sve- tu sourednikov. Vse tiste sourednike, ki se za naše srečanje niso opravičili, prosim, naj mi javijo s kartico, ali nanje lahko še ra- čunam. Danes v NT pišemo o občinskem prazniku v Slovenskih Konji- cah in o drugih privlačnih dogodkih minulih dni s celjskega območ- ja. Konjiškim občanom iskrena čestitke za praznik. Vam pa dobro branje. V^S UREDNIK