Poitnina pavSaliräna.
~	Pesäitissna štavtlka 1 Dih.
Sliv. 124.	M Uubliani, ¥ torek 26. junlia 102S.
Leto
ihimkü> nnmmjii mmmm
gduits vsak das zütfrai mzzmši Hesefna naročnina;
B®8 po poštS Pia It®—, fei&zei^tjfo öis tö»*
Uredniško: Woifova ulica it 1/1. — Telefon št 213 Breojavni naslov: «Wovostl4Jubfjat3art. Upravnlštvo: FJerijin trs št 8. Telefon št 44.
Oateä po tarifo. Sprejemajo « le «o O.	'
Pismenim vprašanjem naj se prHoži znamka za odgovor. Račun pil poštnem čak. uradu ä 13.236.
Narodna skupščina.
Invalidski mkm» — Dobra lekcifa klerlkakem. Sprejetje nadalfnlh kreditov.
Beogra’đ, 25, Junija. (Z) Današnjo sejo narodiie skupščine je otvoril predsednik Jovanovič ob 9. uri. Po prečitanju in sprejetju zapisnika zadnje seje in po opravljenih formalnostih je pred odhodom na dnevni red odgovoril minister za socijalno politiko dr. Perič na vprasnje poslanca Stanojeviča (srbska stranka) o sestavi komisije za izdelavo invalidskega zakona. Rekel je, da je pri izdelovanju tega zakonskega načrta sodeloval tudi delegat Invalidskega udruženja. Minister je potem vzel zakon sam v roke in zahteval od udruženja, naj mu stavi svoje predloge. Dobil je pripombe invalidov in ah bo upošteval. Poslanec Stanojevič je izjavil, da se zadovoljava z odgovorom ministrovim. — Minister pravde dr. Markovič je odgovoril na vpašanje poslanca dr. Kojiča (radikala) o lombar-diranju obveznic vojne odškodnine pri Narodni banki. Dejal je, da so sedaj vse obveznice izgotovljene in da bodo v najkrajšem času razdeljene. Po zakonu o izplačilu vojne odškodnine uživajo te obveznice iste privilegije kakor ostale državne obveznice in bodo kotirane na domačih borzah. Ker pa ni Narodna banka popolnoma državna institucija, ne more minister sedaj odgovoriti na stavljeno vprašanje, ali se bodo te obveznice lombardirale, ker je treba poprej počakati na vrednost kotacije in bo šele potem Narodna banka presodila možnost bombardiranja. Vsaka vlada bo prepričana o potrebi zaščite prave vrednosti obveznic. Poslanec dr. Kojič se je zadovoljil z odgovorom.
Zbornica je prešla nato na dnevni red: razpravo o zakonskem predlogu o naknadnih in izrednih kreditih, in sicer o poglavju, ki se nanaša na ministrstvo za poljedelstvo in vode. Minister Trifkovič je povzel besedo in dejal, da so po njegovem mnenju opazke opozicije preostre in neupravičene in da mora odkloniti očitek, da je ministr-
nje današnjega, •
Pölolai ¥ BeTigarikL
Sofija, 25. junija. (K) Nasproti vestem inozemskih listov o položaju v Bolgarski in o baje agresivnih namenih bolgarske vlade proti Jugoslaviji, opozarja bolgarska brzojavna agentura na to, da je minister za zunanje zadeve, ko je obrazložil zunanjo politiko nove vlade, naglašal njene miroljubne namene nasproti Jugoslaviji in dal zagotovilo, da se bo Bolgarska neuillyske mirovne pogodbe in pogodb, ki jih je sklenila s posebnimi državami, strogo držala Sofija, 25. junija., (Z) Včeraj je dospel semkaj bivši ministrski predsednik Itan, Gešov.
Caribrod, 25. junija. (Z) Z odlokom sofijske vlade so bili izpuščeni
-r*-
stvo za poljedelstvo birokratična ustava, od katere nima nihče dobička. Dejal je, da ni mogel sprejeti predloga Gospodarskega društva o izplačilu škode, nastale po toči. Izdelal je načrt, ki se naslanja na fakultativno osnovo. Potem je govornik reflektira! na opazke klerikalcev in rekel, da jim hoče navesti en slučaj, ako se tak» ogrevajo za avtonomijo. Slovenija ima univerzo s petimi profesorji za književnost, na beograski pa le en sam. (Posl. dr. Korošec: »Mi znamo organizirati!«) (Z državnim denarjem. Uredn.) — Nato se je odredilo glasovanje o tem poglavju z vstajanjem. Pri glasovanju je ostalo nekaj radikalov na svojih sedežih, vsled česar je nastalo v dvorani veliko razburjenje. Predsednik Jovano-vič je potem odredil glasovanje s pozivnicama Po izvršenem glasovanju je ugotovil, da je glasovalo 90 poslancev za predlog, 61 proti. S tem je sprejet kredit ministrstva za poljedelstvo in vode v znesku 15,497.931.01 D.
Na vrsto je prišlo poglavje ministrstva za šume in rude. Govorila sta klerikalec Kugovnik in demokrat Miloš Radoslavljevič, potem pa minister dr. Srskič, nakar je bilo odrejeno glasovanje in je bil kredit tega ministrstva spejet v večino v znesku 14,637.703 D.
Pri razpravi o ministrstvu za trgovino in industrijo je ponovno naglašal klerikalec Žebot, da zahteva njegova stranka avtonomijo. Povodom predsto-ječe sklenitve nove trgovinske pogodbe z Avstrijo zahteva govornik od vlade, naj se ozira na posebne razmere, v katerih žive vinogradniki, posebno na Štajerskem, Zato naj vlada izposluje cd Avstrije pri novi trgovinski pogodbi, da zniža uvoz na naše vino za 50 odstotkov.
Seja se je zaključila ob 13.15. Prihodnja seja jutri z dnevnim redom.: uadalieva-
vsi aretirani zemljoradjtiŠki poslanci, ki so po narodnosti Turki. To se utemeljuje s prejšnjimi zvezami bloka s Kerna! pašo. Minister Volkov je zahteval v svojem pozivu na Člane vojaške lige, naj bodo pripravljeni, da dovedejo domovino na ono pot, po kateri je tudi Kerna! paša dovedel svojo do zmage.
KOMUNISTIČNA DEMONSTRACIJA V PARIZU.
Pariz, 25. junija. (K) Komunisti so priredili predvčerajšnjim zvečer demonstracijo za amnestijo in proti roa-jalistom. Policija je množico razpršila in več oseb zaprla. Nekaj oseb je bilo ranjenih.
i»t it ispla?
Škodljivci države
in naroda,
SV povojni dobi je bila kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev podobna podjetniku, ki, namesto da bi z intenzivnim delom množil svoje dohodke, -poteg tega pa izpolnjeval s prebitki no-jitranii ustroj podjetja, dela samo dolgo-{y® in zanemarja organizcijo dela.
Tako gospodarstvo je našla homogena vlada, ko je prevzela oblast. Danes v6 vsakdo, da se izposojeni denar prav hitro zapravi, a težje vrača in da je zelo težko naučiti takega zapravljivca živeti od svojega lastnega dela. Spreobrniti zapravljivca v dobrega in Solidnega plačnika, dvigniti našo državo na ono višino, na kateri se po krivdi prejšnjih narodnih zastopnikov danes žal öe nahaja, delati z jasnim pogledom v preteklost in bodočnost za procvit v vseh ozirih, to težko in za enkrat vsled zaslepljenosti zapeljanega naroda nepopularno breme si je naložila Narodna radikalna stranka. Homogena vlada bi tudi danes lahko životarila* kakor vse poprejšnje. Megla bi še nadalje uničevati srednje in delavske sloje s pomnoževanjem indirektnih davščin in tiskom novih bankovcev. Lahko bi vladala na podoben način kakor Francija pred veliko revolucijo !. 1789 z geslom: »Ko nas ne bo več, naj pride karkoli, četudi vesoljni Potop.* Vesoljni potok ne bi prišel, prišel pa bi potop naše države. To je vedela homogena vlada in vsled tega je krenila s te tradicijonalne poti povojnih vlad v naši državi. Nastopila je trnjevo pot resnega dela, da bi omogočila razvoj in obstoj države. V to svrho je pre-dložila narodni skupščini nekaj predlo-katerih uzakonitev bi pomenila Viehfc napredek v državni konsolidaciji.
. lak Predlog je bil tudi uradniški za-ko-n. Zanimivo je, da je cela opozicija gjasovata -za uradniški zakon, za povečanje uradniških prejemkov. Da uradniški. zakon ne bi ostal samo na papirju m pa da. se povišanje plač ne bi izvedlo s pomočjo tiskanja novih bankovcev, kar bi povečalo draginjo, je predložila vlada tudi predlog za, zvišanje davkov. Predloženi davki niso takega zpačaja, da bi v večji meri tlačili ma-i«£a človeka. Obremenjujejo predvidoma le finančno močnejšega in se v tem oziru razlikujejo od davkov, M so jih V povojni dobi predpisovale takratne vlade. Omiliti bi se mogel le hišno-öajemai davek. Kdor ima 10 krat večje Posestvo kot mali kmet, bo plačal temu Primerno tudi 10krat večji davek, Malo kmetijo pa varuje itak § 471 srb. Civ, zal:,, ki odreja, da se posestvo izpod ® oralov zemlje ne more eksekutivntra potom razlastiniti v slučaju, ako je posestnik zaostal s plačevanjem davščin. Ravno tako je z industrijskimi pod-ieiü, trgovstvom in denarnimi zavodi-Kdor plačuje sedaj 100 D, bo plačeval 130 D, in. kdor plačuje 100.000 D, bo plačeval 130.000 D. Na ta način zvišani v5jnliiški davek bo prinesel državi oko-* 700 milijonov, kar je približno 12. del potrebnih državnih dohodkov, 11 krat toliko, kakor se bo plačevalo y obliki ^minskega davka, bo država morala dobiti od drugih, že obstoječih in mo-Soče novih davčnih virov, da se izogne-juG onemu zlu, ki je uničilo srednji sta-iež malodane po vsej srednji in vzhodni Evropi To zlo je tiskanje novih bankovcev ali inflacija. Vsa opozicija ie glasovala za _ izboljšanje uradniškega Pdtežaia. Zanimivo pa je dejstvo, da je vsa opozicija glasovala proti zvišanju davkov, čeravno se omogoča samo s š*>močjo davkov trajno zboljšanje uradniškega položaja. Tako so opozicijonai-
klubi jasno precizirali stališče opozl-'rije do države, «radništva, malega kmeta in delavca. Dve tako diametralno si nasprotujoči činjenici morata aneti. svojo utemeljitev, sicer bi se moralo smatrati, da so glasovanja izvršili norci ali pa deietisti. Zakaj so opozici-tonalne stranke glasovale za uradniški zakon in proti zvišanju davkov?
Za uradniški zakon so glasovale ppozksijonalne stranke zato, ker so se «radništva, . istočasno pa so bile 'overjene, da bo uradništvo mislilo, da ton je bilo z golim izglasovanjem zako-.s o povišanju uradniških plač brez počasnega davčnga zakona njegov po-tozaj že trajno izboljšan. Uradništvo V?l,.bi kratkomalo verjelo, da so opo-ZK^osmine stranke upoštevale njegovo
žalostno situacijo ter da sc imele najboljšo voljo mu pomagati. Opozicijo rsalne stranke so pokazale, da jim ne gre za okrepitev države, marveč le za boi proti proti homogeni vladi, kateri hočejo onemogočiti težavno delo kon-soBdiranja. Iz tega sledi, da je današnja opozicija Škodljivka države. Ta pomoč k bila fiktivna, ker ni opozicija privolite 'v povišanje davkov. Ali se naj denar za izplačilo uradniških prejemkov dobi s pomočjo onih strojev, ki so rušili dinar vse do prevzetja vlade s strani Narodne radikalne stranke. Opozicija vč to prav dobro in vendar zahteva s svojimi v protislovju si stoječimi glasovanji, da naj zopet tečejo stroij za izdelovanje bankovcev. Posledice so danes še nepredvidene. Prihranki obrtnikov in kmeta se bodo spremenili v ničvredni papir, ker izpodbija opozicija dosedanje koristne in modre ukrepe v svrho stabilizacije dinarja. Z občutnim padcem dinarja bi draginja narastla v taki meri, da bi imeli vsakih par tedinov mezdna gibanja uradnikov in delavstva. Tako škodujejo opozicijonaine stranke kmetu, obrt-niku in trgovcu, ker uničujejo njegove Prihranke na korist velekapitala. Opozicija tira aradništvo in delavstvo v večni mezdni boj. Ona škoduje produkciji, ker mora s padcem dinarja izginiti veselje do štedenja, torej do intenzivnega dela. Opozicija je škodljivka države in naroda.
Tisti cpozidjonalci, Id žive v naivni veri, da je mogoče zboljšati položaj
uredništva brez novih davkov in brez inflacije, samo z izvedbo ogromne redukcije uradništva (nekateri, sanjajo celo o 50 odstotni redukciji) so nedosledni v svojem zaključku. Nikakor ni logično, zahtevati srednje in visoke šole, poleg tega pa 50 odstotno redukcijo uradništva. Zahtevati bi morali 50 odstotno redukcijo vsega srednjega in vi-sokošolstva. Opozicijonald bi hoteli spraviti inteligenco s svojo zahtevo po hiperprodukciji tega staleža na eni strani, s zahtevo po zmanjšanjem povpraševanja inteligence na drugi strani v še brezupnejši in od delodajalci še od-visnejši položaj, kakor ga inteligenca danes žal itak že zavzema.
Danes grozita SLS in Španova skupina, da boste zapustili parlament, ako se sprejmejo zakoni, ki omogočajo državno konsolidacijo. Grožnja nas ne plaši. Naše kraljevine niso izvojevali ne pristaši SLS in ne pristaši Spahove muslimanske stranke v boju proti antanti, niti Spaho ali Korošec kot diplomata. Našo kraljevino sta izvojevala srbski vojak in Narodna, radikalna stranka s Pašičem na čelu. Ako obe stranki uresničita svoj namen, ne bo država s tem nič trpela. V kolikor so opozicijomalni poslanci vedoma škodljivci države ali nesposobni predstavniki naroda, ne vem. Klub pa, ki ne zna ali noče znati gospodarska) logično misliti, ne koristi niti volilcem, še manj pa državi. Ce hoče taka opozicija Beograd zapustiti, svobodno iti
Nova faza politične situacije. Radičevska megalomanija.
Prepoved Padičeve skupščine. — Padšč napoveduje
prelom z Beogradom.
Zagreb, 25. junija. (Z) Kakor znano, je vlada prepovedala veliko skupščino hrvatske republikanske seljačke stranke, ki jo je sklical Stjepan Radič za včeraj. Zaradi tega je bil določen sestanek volilcev njegove stranke v dvorani Bratskega Sokola po § 4. Nekaj minut pred 10. uro je prišel v dvorano policijski uradnik, ki je naznanil, da tudi ta sestanek ni dovoljen, ker so v dvorani navzoče tudi ženske in drugi nevolilci. Dr. Pernar se je skliceval na zakon, toda policijski funkcijonar se je odstranil z izjavo, da mora le izvršiti dani- mu nalog. Takoj potem so prišli v dvorano stražniki pod vodstvom nadzornika, ki so začeli izpraznjevati dvorano. Nastal je silen hrup, ker so zborovalci protestirali proti postopanju policije. Končno pa je redarjem le uspelo, da so razgnali razjarjene zborovalce. Policija je naredila s pomočjo vojaštva kordon in razpršila množico, ki je vzklikala vedno ostreje, tako da se je razburjenje končno prelevilo v demonstracijo. De-monstrantje so se strnili v sprevod, ki je krenil po Frankopanski ulici in Ilici, na Jelačičevem trgu pa ga je policija razpršila. Okrog poldneva je bil red popolnoma vzpostavljen. Pred Radičevo knjigarno je redarstvo zaprlo ulico.
Opoldne so se poslanci hrvatske republikanske seljačke stranke zbrali v stanovnju Stjepana Radiča, od koder so šli skupaj v restavracijo na banket, katerega so se udeležili tudi predsedniki strankinih organizacij, razni zastopniki, nadalje prejšnji zagrebški Župan dr. Srkulj, dr. Košutič, dr. Popratovič, ter muslimanski poslanec tiamzalija Ajanovič in Miljkovič. Vrsto govorov je otvori] Stjepan Radič.
Radič je uvodoma naglašal: Danes smo videli, kaj pomenja narodno edin-stvo: puške in kopita. Potem je nadaljeval: Beograd se boji avtonomije, ki pomenja zanj revolucijo, federacija pa še več; razsulo. Današnji dan pomenja popoln prelom z Beogradom. (Ploskanje.) Nam je sporazumevanje v Beogradu le škodilo. Svet je dobil utis, da pride polagoma Beograd k pameti in da bodo Hrvatje popustili. Ampak danes nočemo imeti nič skupnega z Beogradom, Beograd hoče imeti vojno, imel pa jo bo z onimi, ki se vojujejo z mirom. Evropa ne bo dovolila vojne proti nam. Govorimo hrvatskemu narodu in preko njega Evropi. Nočemo več razgovorov z beograjskimi gosposkimi politiki. Z današjnjim dnem je pokopano vsako sporazumevanje. Nadalje je dejal Radič, da se Evropa ni mogla nikdar izmiriti z Azijo. Potem je navajal nekaj primerov, da je večina držav nastala s svobodnim izbiranjem, nikjer pa ne z nasilnim postopanjem. Beograjska vlada ni bila nikoli tako osamljena kakor danes. Ves svet si želi miru, v Beogradu pa rožljajo s sabljo. Nam se očita, da smo Avstrijci. Avstrija je ustvarila kulturo, vodila pa je slabo politiko, in o politiko smo morali mučiti, ne pa njene kulture, V Beogradu dela vse Pribičevič, ki je 1. 1919 dokazoval, da ne bo več v desetih letih Hrvatov, ako se uvede centralizem. Beograd misli, da se mora zgoditi v Zagrebu to, kar
se je dogodilo v Sofiji. Eni mislijo, da bodo mogli ubiti Radiča, ne samo to, celo ves hrvatski seljački pokret mislijo uničiti. Toda hrvatski narod živi tisoč let, in sedaj ni le en Radič, katerega hočejo ubiti, ampak jih je štiri milijone Radičev. Švehla nam je svetoval naj gremo v Beograd. Ako bi to storili, bi to pomenilo dvigniti obresti, a zgubiti glavnico. Iti v Beograd pomenja priznati, đa ni hrvatske suverenosti.
Potem je govoril Karlo Kovačevič v imenu svobodno organiziranega hrvat-skega seljaštva in pozdravil hrvatsko inteligenco. Besedo so povzeli nato biv. ši zagrebški župan dr. Srkulj, dr. Kosu-tič in Predavec, potem pa zopet Radič, ki se je v svojih izvajanjih obrnil do klerikalcev. Naglašal je važnost matere in ženske sploh. Porabil je anekdoto o Lacku, ki je šel v mlin in vedno pozabil, kaj naj pove mlinarju. Lacko je Pašič. Nato je prešel Radič na dogodke v Sofiji in rekel: Po prevratu v bolgarski prestolici smo poslali v Beograd dva naša človeka, da povesta Pašiču, naj pozoveta Todorova 'Aleksandrova v Skoplje. Dajte Hrvatom, kar je njihovega. Napravimo federacijo, potem pa bomo vsi skupaj nagnali Koburga. Toda Beogradu ne koristi govoriti, ker hočejo imeti Veliko Srbijo. Hrvatje so kulturen narod in so asimilirali sosednjo deco, a z Beogradom ne more biti govora o kaki asimilaciji
Nastopilo je še nekaj govornikov, nakar je povzel Radič tretjič besedo In rekel, da hrvatska republikanska seljačka stranka ne zasleduje svoje stvari v temi. Ako bomo stalni in potrpežljivi, nas bodo vri podpirali.
Med banketom se je tudi prepevalo,
Beograd, 25. junija. (Z) Včerajšnji dogodki v Zagrebu se tukaj živahno komentirajo. »Politika« prinaša danes uvodnik s poročilom o nadomestilu za prepovedano Radičevo skupščino, ki se pa tudi ni moglo vršiti. List pravi, da se je vojna z Zagrebom že začela. Baš v trenutku, ko je Radič pripravljal svojo ofenzivo proti radikalom, so radikali začeli t svojo ofenzivo proti njemu. Ta boj bo slab za radikale i za državo, pa tudi za Radiča samega, ker pomenja njegov osebni ali vsaj idejni poraz, ali pa oboje. Radiča je rešilo doslej le ponovno izpreminjanje politike proti njemu. Ako se sedaj usmeri proti Radiču doslednja politika, bo gotovo doživel popoln poraz.
Beograd, 25. junija. (Ž) Politični položaj v Beogradu, posebno pa poslednji dogodki v Zagrebu so močno vplivali na razpoloženje v jugoslovenskem in muslimanskem klubu. Dr. Krasnica je odpotoval davi v Sarajevo, nocoj pa mu sledi dr. Spaho, da se sestane z glavnim odborom muslimanske organizacije in da se dogovori glede prihodnje seje delegatov muslimanske stranke, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju, ali ne bi kazalo zapustiti Beograda. V Ljubljano je odpotoval klerikalni poslanec Sušnik, da se posvetuje z glavnim odborom Slovenske ljudske stranke. Odpotovati bi imel tudi načelnik jugoslo-venskega kluba dr. Korošec, pe je ostal v Beogradu.
Zveze makedonstvujuščih s Hrvatsko.
Beograd, 25. junija. (Z) »Politika« objavlja poročilo iz Štipa, v katerem veli, da se je pri pregledovanju arhiva komitskega vodje Gargareva, ki so ga nedavno našli v neki vasi ob meji na planini Pljačkavici, našlo tudi nekaj dokumentov, iz katerih je razvidno, da je obstajala med makedonstvujuščimi in
nekaterimi hrvatskiml častniki in vojaki, ki so služili v onem kraju, gotova zveza glede skrivanja komitov in širjenja propagande za avtonomijo Makedonije. V zameno se je odbor make-donstvujuščih obvezal, da bo podpiral Hrvate pri njihovi akciji za avtonomije, Hrvatske.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 25. junija. Danes je bilo vreme v Avstriji večinoma jasno. Toplina je po večini precej višja kot včeraj. Na Dunaju je toplomer kazal opoldne 25 stopinj. Iz inozemstva manjkajo opoldanska poročila. Po poročilih, kar jih je došlo, pa bo zboljšanje bržkone kratek čas trajalo. Severna Nemčija je imela severozapadne vetrove in mrzlo deževno vreme, tako, da je za jutri ali pojutrinjem računati s poslabšanjem. Napoved: Nagla pooblačitev, dež z znižanjem topline, osvežujoč severo-zapa-
den veter. Napoved negotova, ker manjkajo inozemska poročila. Zelo ver-jetno, da se bo lepo vreme poslabšalo.
Današnje prireditveT
V Ljubljani:
V dvorani Filharmonične druikr: »III. javna produkcija gojencev konservatorij# Glasbene Matice.* Začetek ob 20. uri.
Kino Ideal: dz dnevnika čestite žene.«
Kino Tivoli: »Kaznjenik iz temnice Sing-Sing.«_________________________
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: Lekarna Trnkoczy na Mestnem trgu In Ramo: pri glavnem tek» dvoru.
v Stfan f.	-
Novi davki.
2 velikim trudom se je posrečilo finančnemu ministru dr. Stojadinoviču, 'da kolikor toliko uredi naše gospodarstvo. Toda treba ga je urediti popolnoma, in to se ne mote zgoditi drugače, kakor z uravnovesenjem proračuna, s prilagoditvijo državnih izdakov z državnimi dohodki.
Tega uravnovešen ja ni mogoče pametno izvesti na drug način, kakor s povišanjem' davkov. To je edino pravilno stališče; naš list je pisal o potrebi novih davkov že opetovano ter pov-darjal, da bo edinole pravilno povišanje in pravična razdelitev davkov uredila naše gospodarstvo, izboljšala naš dinar. Potom inflacije si država, ne sme pribavljati kritja za svoje izdatke; pogubnost te poti nam je prav dobro pokazala inflacijska politika nekaterih naših sosednjih držav. Dasiravno je na prvi pogled za davkoplačevalca ta pot ugodnejša, ker mu zaenakrat ni treba g'Oblje poseči v žep, je pa zanj v res-nici mnogo škpdljvejša. Obrezvredno-stenje denarja, ki ga povzroča inflacija, znači mnogo hujšo konfiskacijo premoženja, kakor pa še tako povišani davki. In koncu koncev, kadar je vrednost valute že pokopana, je država vendarle prisiljena, sorazmerno ali pa še malo preko mere, kolikor je izgubil denar svoje vrednosti, zvišati davke. Rezultat je končno še slabši, pot do njega malo daljša, začetkoma lepša, zato pa pozneje tem strašnejša.
Torej državi ne preostane druzega, kakor zvišati davke, če hoče uravnovesiti svoj proračun, in pa po možnosti znižati izdatke, uvesti štedenje na najširši podlagi. To ve ne samo vladna stranka, temveč o tem so popolnoma uverjeni tudi vsi opozicijonalci, pa naj si bo klerikalci ali demokrati ali zemljO'-radniki ali kdor hoče.
In vendar je zagnala opozicija krik in vik, ko je čula, da hoče vlada povišati davke, to kljub prepuščanju, da je to povišanje v interesu naše države neobhodno potrebno. Tega kričanja se prav pridno udeležujejo tudi naši demokrati in klerikalci ter igrajo na ta način oboji enako hinavsko dvojno igro. Vse ni nič drugega, kakor strankarski kapital, ki si ga hoče opozicija skovati pri volilcih na račun radikalne stranke.
Poslanska zbornica je sklicala 27. L m. k nadaljevanju pomladanskega zasedanja. Množijo se že glasovi, da se bo zasedanje najbrže omejilo na dve seji, tako da bi bilo že 1. julija končano. Glavni osnovi: socijalno zavarovanje in premoženjski davek bosta predani socijalno politični in finančni sekciji, ki bosta delovali preko počitnic. S početka je bilo sklenjeno, da bodo trajala zasedanja zbornice do 12. julija, kakor pa vse kaže, ni prišlo do popolnega sporazuma med koalicijskimi strankami.
Po glasovanju za obrambo republike je stranka čeških socijalistov vložila, pri volilnem sodišču predlog, da se poslancu Vrlenskemu in še trem drugim uničijo mandati. Kakor znano so ti poslanci glasovali proti sklepu stranke. Na poziv, naj odložijo svoje mandate, so izstopili kot disidenti ter ustanovili skupino socijalnega udruženja. Predlog za unčevanjem mandatov se opira v prvi vrsti na reverz, ki so ga omenjeni poslanci podpisali, zavezujoč se, da bodo vedno glasovali po inicijativi poslanskega kluba stranke. Navadno rušenje discipline, ki ga hoče stranka eksemplarično kaznovati. Omenjeni poslanci pa zatrjujejo, da je obveznost, ki so jo prevzeli s podpisom izjave, neveljavna, ker je nezakonita. Poleg tega se opirajo na po ustavi predvideno poslansko prisego, kjer je določeno, da morejo vršiti poslanci svoje delovanje in ne oziraje se na kakršenkoli pritisk. Vče-raj se je vršila razprava in volilno so-čišče je izreklo obsodbo. Poslanci izgubijo svoje mandate. Sodišče je vztrajalo na principu, da so kandidatne liste Vezane, mandati pa trajna last stranke m ne posameznih poslancev, katerim je stranka mandate samo poverila. Po zakonu morajo ti poslanci vrniti svoje mandate oni stranki, od katere so jih dobili. Obranava je vzbudila v parlamentarnih krogih veliko pozornost.
Občinske volitve na Češkem, kakor tudi na Slovaškem povzročajo vsestransko napetost. Že prve občinske
Organizacija üli.
Z ozirom na dejstvo, da širijo demokratski voditelji po svojih zaupnikih, 3a je radikalna stranka velesrbska, izjavljamo, da je ta trditev nesmiselna že s tem, da priznavajo radkali Srbi, radikale Slovence. To vedo prav dobro Posebno po sklepih in resolucija radi-fealnih deželnih konferenc L 1920 in 1921, vse nam sovražne stranke, ven-V.edoma razširjajo laž, ker ui-
Prejšnji finančni minister, demokrat dr. Kumanudi, je že napravil obširen načrt za povišanje davkov. Ni pa imel toliko poguma, da bi ta svoj načrt tudi uveljavil. Danes pa kričijo demokrati na ves glas proti novim davkom, dasiravno sami dobro vedo, da so neobhodno potrebni, če hočemo sanirati gospodarstvo. Ravno tako so klerikalci obljubljali pri volitvah uradništvu vse mogoče dobrote. Danes, ko je treba kriti povečane izdatke za uradništvo, pa ravno isti klerikalci razgrajajo in grozijo, da zapuste parlament. (Mimogrede povedano, škode bi ne bilo prav nobene, ne za državo, ne za slovenske volilce!) Vsak, kdor sam trezno premisli to vprašanje, mora uvideti, da je politika opozicije — sama hinavščina.
Še nekaj besed o davkih samih. Naša država je agrikulturna, večino pre-bivalstva tvori kmečki stan. Zato bi bilo tudi pričakovati, da ta stan plača večji del davkov, da so ti tako pravično razdeljeni. Toda dosedaj je plačeval kmet komaj šestino vseh davkov, dasiravno tvori osem desetin prebivalstva. Davki, ki so jih dosedaj plačevali kmetje, so bili naravnost smešno nizki. Pred vojno je moral kmet prodati nekaj mernikov žita, da je plačal davek, sedaj je pa nesla njegova ženica na trg par kokoši, in davek je bil plačan. Ali pa je napodil v gozd otroke, da so nabrali kostanja ali jagod — in davek je bil zopet plačan. Dohodki kmetijskega posestva so se po vojni neobičajno povečali (poglejte. samo dopoldne na trg!), dočim so davki ostali isti. To je očitna krivica, ki jo uvidi kmet sam, samo da jo največkrat noče priznati. Sicer pa vlada niti ni uvedla mirnodobne relacije, temveč se ji je samo delno približala, vsled česar je vsak ugovor neosnovan.
Z novimi davki so seveda obremenjeni tudi ostali stanovi, in še precej občutno. Ti se niti ne pritožujejo, ker vedo, da mora vsak nekaj prispevati k našemu gospodarskemu ozdravljenju. In prispevali bodo radevolje, ker vidijo, da je upoštevana davčna možnost vsega prebivalstva. Opozicijonalcem lo seveda ni všeč, ker jim bolje tako kaže. Vsakdo pa, ki misli s svojimi možgani mora uvideti, da je politika opozicije — hinavska.
Praga, 24. iunija.
volitve so precej uplivale na celokupno politiko, od sedanjih volitev se pričakuje še več, ker bo prvič volila tudi Slovaška. Na Slovaškem bodo to prve občinske volitve po osvobojenju, pravzaprav prve, ki se jih bo vsak občan brez razlike imetja lahko udeležO. Vsa pozornost je koncentrirana na Slovaško. Slovaška ljudska stranica je že pridno na delu in hoče pripraviti izvolitev nekak plebiscit za avtonomijo. Prikrojila si je geslo:	proč z državotvornimi
strankami. To geslo ni ravno posrečeno, ker je izdal Madžarski opozicijo-nalni blok svojim pristašem navodilo, naj gredo povsod skupaj z ljudsko stranko. Smernice madžarskega bloka bi morale iti za tem, da se v državotvornih strankah vzbudi dobra volja za poizkus, kako bi se našla baza za skupen nastop. Ni tudi brezpomembno, kako se bodo volitve vršile. Proti prvotnemu sklepu zahtevajo sedaj volitve enega in istega dne, da bi se tako čimbolj onemogočila prevelika agitacija. Avtonomsitična agitacija je silna. Skupen nastop vseh strank proti njej ji bo le škodoval, a ubiti je ne more. Ali slovaške volitve brez nasilja in ostre agitacije najbrže sploh niso mogoče. Spomini na volitve pod madžarskim režimom so še vse preveč jasni. Do sporazuma med državotvornimi strankami še po vsej verjetnosti ne bo prišlo, ker napada ravno v zadnjem času demokratska stranka prav vehe-metno ravnatelja železnic na Slovaškem, Schleydera, ker je pripadnik stranke čeških socijalistov. Na njegovo mesto bi rada spravila svojega moža, da bi tako pridobila čim več vpliva pri volitvah. Proti tej nakani se bori soci-jalistična stranka z vsemi močmi. Polemika je že tako ostra, da so ji že skonstruirale posebno obiležje:	»Škandal
Schleyder«. Kako daleč privedejo taki osebni napadi stranko, o tem lahko zapojete tam doli na jugu marsikatero pesmico,	—1— .
majo drugače nobenih sredstev na razpolago proti mogočni NRS. Trditve pa, da naša stranka v Sloveniji nima podlage, bodemo ovrgli tudi za demokrate s prijemljivim dokazom prihodnjih dni. — Glavno tajništvo NRS.
* JUTRANJE NOVOSTI.«
,Sp!3ge!!e€hferei‘.
(Na§ odgovor g. poslancu Schau-erju).
Kakor znano, smo priobčili v 116. št. našega lista polemičen članek pod zaglav-jem »Manjšinski problemi«. Enkrat za vselej smo hoteli odgovoriti na uvodna izvajanja v »Cillier Zeitung«, kjer je bil ekspo-zč g. Ninčiča, v kolikor zadeva koroške Slovence in pravice naših »slovenskih Nemcev«, tako popačen, da kot narodni organ na zavijanja celjskega lističa nismo mogli molčati.
Dolgo je molčala celjska tetka. Končno pa se je oglasil k besedi sam g. Schauer, narodni poslanec in potemtakem tudi legalni predstavnik čistokrvnih Nemcev in re-negatov na slovenskem ozemlju. Ton, v katerem je odgovoril g. poslanec, nikakor in pod nobenim pogojem ne bo rodil dobrega sadu. Ako mislijo naši Nemci in Nemškutarji obnoviti ono dobo, ko je r.emškutarska manjšina uživala v čitanju sadistično-naci-jonalnih polemik, katerim spričo elastičnosti nemškega jezika nikdar ni primanjkovalo dvoumnih in jedko-ostrih konic, se bridko motijo.
Toda vrnimo se k predmetu. G. Schauer pravi, da ni tako naiven, da bi istovetil slovenske radikalce okoli »Jutranjih Novosti« z onimi v Beogradu. To je nesramnost prve vrste in g. Schauer bo še imel prilike dovolj, zavedati se in spoznati, da med nami in Beogradom ni v pogledu na stranko kot tako absolutno nobene razlike. G. poslanec, Vi se varate, če mislite, da zadeva Vaša polemika proti »Jutranjim Novostim« samo »einen Artikelschreiber dieses Blattes«... Članek je bil napisan s princi-pi'elnega vidika, zato odrekamo g. Schau-erju pravico, soditi na tako nedostojen način, da-li ima opravka z enim člankarjem ali največjo državno stranko. G. Schauer naj si poleg tega ne dela nobenih skrbi radi naše »mladoletnosti« v radikalni stranki. Sicer pa potrjuje g. Schauer sam, da so »Jutranje Novosti« edini organ v Sloveniji, iz katerega črpajo v Beogradu informacije o slovenskih zadevah. To priznava s stavkom: Ich wäre also nicht darauf eingegangen, wenn die Sache nicht auffällig mit der Stimme eines anderen Blattes zusammenklänge, die weiter unten (hic »Samouprava!«) den entsprechenden Widerhall finden soll.«
Ne pada nam na um, da bi odgovarjali gospodu Schauerju na spretno stilizirana zavijanja. Ugotoviti pa moramo, da so zašli »slovenski Nemci« na čudna pota. Na pota, ki jih ne bodo peljala k zaželjenim ciljem. Mi nismo tudi povdarili, da prihodnjič Slovenija te sramote ne bo več trpela. — Brez volilne geometrije, ki je v tem slučaju popolnoma odveč,. bomo preprečili izvolitev poslanca, ki bi zopet mogel postati z nemškutarskimi glasovi predstavnik maloštevilne manjšine. Renegatski glasovi ne bodo več pripadali Nemcem, to je naše narodno pravo, od katerega ne odstopimo za nobeno ceno. Mi ločimo prav dobro naše potuhnjene renegate od mirnega, državotvornega nemškega elementa v Vojvodini. Tam žive Nemci kompaktno in imajo vsled svoje prirojene mirnosti ter spravljivega sožitja s Srbi in drugimi manjšinami naravno pravico do kulturnopolitičnega obstanka. Naši Nemci in nemškutarji pa še do danes niso pokazali dobre volje, ker jih še vedno preveva graški in dunajski duh, lasten samo sinovom bivšega »Herrenvolka«. G. Schauer mora priznati, da se nismo od prvega dne, ko je začel naš list izhajati, zadirali v tako zvano narodno manjšino v Sloveniji. Danes nas je »Cillier Zeitung« srečno pripravila tako daleč, da mi te narodne manjšine sploh ne bomo mogli več priznavati. Med Mariborom ali Marcnber-gom in Velikim Bečkerekom je bistvena razlika. Naš list bo odslej skrbel, da drevesa »slovenskih Nemcev« in »deutschfreundlich« razpoloženih Slovencev ne bodo rasla v nebesa, četudi bi zastavil ves nemški poslanski klub svoj upliv v Beogradu. Takrat se bo g. Schauer lahko prepričal, da med »mladoletnimi radikali« v Sloveniji fn med »polnoletnimi« tam doli ni nobenega nesoglasja v zadevah, ki se tičejo celokupnega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev.
¥pralarils odpora
Rubrsko vprašanje je danes na izraziti točki, o kateri se vodijo dolga medzavez-uiška pogajanja. Francija in Belgija zahtevate, predno se začnejo pogajanja katerekoli vrste z nemško vlado, da slednja preneha s svojim odporom, s pasivno rezistenco v ruhrskem ozemlju. Kakšno stališče zavzemajo napram tej zahtevi ostali zavezniki in Nemčija?
Britanska vlada se kaže do danes v svoji previdnosti še vedno zelo rezervirano. Mussolini je pred kakimi 14 dnevi imel v italijanskem senatu govor, v katerem je Nemčiji v čisto odkritih besedah svetoval, naj odneha z odporom. Nemčija pa pravi, da ne more v tej zadevi ničesar storiti, ker ni ona zapovedala rezistence, ampak so delavci v Poruhrju sami prenehali z delom.
Resnica je pa sledeča: Ne samo, da Nemčija že skozi tedne plačuje vse delavstvo, ki praznuje, temveč jih je navduševala k odporu, ga organizirala in zapovedala. V zanimivi študiji »Nemčija februarja 1923«, ki jo je priobčil g. Ch, Basti v Ver-meilovi »Bulletin de la presse allemande«, stoje sledeča izvajanja: »Odpor je bil insceniran v Berlinu. Povelje je prišlo iz ministrstva in se je moralo strogo izvajati. — Vsakemu odloku zavezniških okupacijskih oblasti sledi takoj nasprotni odlok nemške vlade.«
To se je vršilo v prvem času okupacije, članek je datiran od 16. marca. Sicer so pa potankosti tega nemškega odpora itak splošno znane. Nemci se s tem širokoiistijo po vsem časopisju.
To je pasivna rezistenca nemške države. K temu je pa treba še dodati rezistenco, ki ne Izhaja neposredno iz Berlina, pač pa jo Berlin podpira in hujska. Tako n. pr. dobivajo od Francozov izgnani železničarji in uradniki razen svojih plač še posebne doklade in če je njih rodbina ostala v zasedenem ozemlju, dobivajo vrhu tega še doklado tridesetih odstotkov vseh prejemkov. Država jim plača tudi selitev in vožnjo. Izgnanec ima predpravico pri stanovanjih, ki postanejo prosta.
Tretja vrsta odpora je rezistenca proletarijata, ki je prav posebne vrste. Ni namreč nikakor nacionalistična in se tudi ne zanima za odpor državnih uradnikov. To je strogo proletarsko gibanje, ki je naperjeno zoper kapitalizem, zoper nemškega, kakor tudi zoper francoskega. Rubrski proletarec pa nikakor noče poglobiti kon-
flikta med Nemčijo in Francijo, temveč ga opazuje v strahu, meneč, da bo moral proletarijat poginiti v katastrofi.
Zato tudi francoska in belgijska vlada ne moreta ničesar storiti v vprašanju rudarskega odpora .zahtevata pa, da preneha odpor javnih uslužbencev — državnih uradnikov, ki ga komandira Berlin.
—žn—
Preila^a fremosti.
V nedeljo se je praznovala po vsej Sloveniji po srbskem vzgledu proslava treznosti. — Ob pol 10. uri dop. se je vršilo v Ljubljani v univerzitetni dvorani »Treznost-no zborovanje«, katerega sklicatelji so bili za pokrajinsko upravo dr. Mirosiav Lukan, za zdravstveni odsek dr. Vlad. Katičič, šef zdravstva in za »Sveto vojsko« kan. Kaian. To zborovanje je bilo svojevrstno. Ni bila nabita dvorana kot pri običajnih zborovanjih in shodih, pač pa so bili zbrani zastopniki raznih oblastev, uradov in korporacij, ki vodijo za sabo številno armado, zbrano iz vseh slojev.
Zborovanje je otvoril šef zdravstva dr. Vlad. Katičič. Pozdravil je zborovalce tudi v imenu velikega župana, ki je bil uradno zadržan. Ugotovil je nujno potrebo treznostnega gibania, ki ga podpira v prvi vrsti tudi država. Zastopani so bili oddelek za socijalno^ skrbstvo, dr. Goršlč, _ obrtni oddelek dr. Pfeifer, viš. šol. svet, nadzornik Poljanec, županska zveza Kristan, mestni mag. ljubljanski dr. Fuchs, knezoškefijski ordinarijat kan. Stroj, društvi Sokol, dr. Fuchs in »Orel«, dr. Basal, Krš. soc. Zveza, dr. Puntar, Jugoslovenska strok, zveza, Žumer, Kartel prosvetnih društev Strnad, Teh. srednja šola inž. Štolfa in dr. Rožič, Društvo zdravnikov dr. Rus, Savez izvidnika (škavti) Zelenik, Kolo jugoslovanskih sester dr. Kraigherjeva, Krščanska ženska zveza gč. Petričeva, Splošno žensko društvo Vašičeva. Dalje so bili zastopani: »Zveza kulturnih društev«, »Naše srce, profesor Jeran, razna akademska društva. »Bratstvo«, g. Kozinc, Slov. kat. dii. Ömiadinä, Tomšič in jur. Šaver in zastopniki časopisov. Častno je bilo zastopano tudi naše vojaštvo.
Dr. Goršlč je povdarjal, da se je v tem vprašanju, ki postaja vedno bolj pereče in ki sega tako globoko v življenje posameznika in celih slojev sicer že precej in tudi uspešno delalo in to na raznih poljih, vendar pe se mora to delo oživiti, razplesti in poglobiti. Nato je podal govornik nekaj smernic, ki bi vodile na pot uspešnega boja. Priporočal je previdnost pri podeljevanju raznih koncesij, katerih sicer ne moremo ukiniti, ker so dedne, pač se lahko omeje na res le potrebno število. V tem oziru se je že dokaj storilo. Omejilo se je dajanje pijač, posebno pijancem in vlada energično zasleduje pijance in kalilce nočnega miru. Škandalozni so prizori za časa naborov po deželi in po mestih. Takrat je treba gostilne zapreti, v Ljubljani pa se bodo naborniki prestregli na kolodvorih in dohodih in se bodo za čas nabora mladeniči kaserniräli.
Važna je posebno tudi omejitev proste žganjekuhe. Zakon za pobijanje pijanstva je v načrtu že izgotovljen in predložen ministrstvu.
^es je, da nismo še godni za popolno odpoved, posebno splošno, pač pa so na mest-, na’dplekosežneje omejitve. Posebno pozornost obrnimo naši mladini in pustimo ji razmah do popolnosti. Zmernostnemu pokretu se ne bodo ljudje preveč odtegovali, le brezbrižni ne smemo biti. Pokrajinska vlada je m bo to gibanje vedno krepko podpirala.
Nadz. dr. Pirc je poudarjal, da imamo dva huda sovražnika in sicer jetiko in alkoholizem. Boriti se moramo proti bacilu jetike, upreti pa se moramo tudi najjačje pogubnemu alkoholizmu, vsaj toliko, da preprečimo čezmerno uživanje. Koliko zla, nesreč in pogube povzroča alkoholizem, nam kaže življenje v socijalnih in gospodarskih pojavih. V obrambi proti .razpase-nju alkohola so nas druge države že daleč prekosile. Tri največje moderne kuge, ki žanjejo pri nas, so alkoholizem, jetika in pa spolne bolezni. Za ta vprašanja vlada veliko, zanimanje, seveda tudi pri zdravnikih in ravno na nje pade velik kos dela. — Govornik priporoča poučna zdravstvena javna predavanja in sicer posebej za mladino in za odrasle. Pri mladini treba strogo prijeti, ker ta še nima železne srajce, odrasle pa dovesti vsaj do treznosti. V poštev pridejo tudi razne korporacije, ki uveljavljajo v svojih delavnih načrtih smisel za telesni kult. Potrebne bi bile posvetovalnice proti pijančevanju in sodelovati bi morala tudi vsa kulturna društva, vsako v svojem delokrogu v boju proti alkoholizmu. Delo bi bilo obsežno, toda hvaležno. Vse korporacije naj bi označile napram temu vprašanju svoje stališče in navedbo smernice svojega dela.
Kan. Kalan je uvodoma poudarjal, kako globoko sega to vprašanje v naše gospodarstvo, vzgojo, zdravstvo in sploh v celo življenje. Narodnih delavcev je dovolj, ogibljejo pa se odločilnega vprašanja. Koliko pa je teh, ki delajo danes resno za trez^ nost? Kakšni bi bili uspehi, če bi se res vsi oprijeli dela na tem hvaležnem polju.
Socijalnega vprašanja ne moremo danes rešiti brez rešitve alkoholnega. Ljudstvo se utaplja v pijači in propada vsestransko. Kam pride naše gospodarstvo, če se samo v Sloveniji čez 3 milijarde letno zapije. Oblasti bi morale gostilne omejiti, žga-njarne zapreti. To so ognjišča demoralizacije. Vraga je treba prijeti od vseh strani. Pomagati morajo v tem boju šola, veda in zdravstvo. Poleg sile pa je treba tudi pouka in odgoje.
Dosmrtnih abstinentov imamo pri nas malo in take organizacije bi bile za enkrat pri nas še prestroge. Treba pa je milejših uvedb, ki nas pripeljejo do popolnosti, treba je resno ščititi in gojiti treznost. Pijanost spremlja sirovost In razuzdanost in veliko bi koristil v splošnem tudi sistematični pouk o oliki in dostojnosti. Tu sta poklicana predvsem šola in cerkev. Cerkev mora gledati pred vsem na to, da razni prazniki, prireditve, birmanja, žegnanja in drugi obredi ne bodo povod za pijančevanje. Tudi vsa prosvetna društva lahko mnogo prispevajo. V teh društvih naj bi se uvedel sistematični pouk o oliki in dostojnosti. Končno je pozval govornik vse navedene činitelje k odločnemu delu po _ zasnovanih smernicah. Skupno naj bi sodečrvali zastopniki vseh javnih in zasebnih činiteljev, podpirale in vsestransko delovale naj bi razne oblasti, osobito socijalno skrbstvo, notranji višji oddelki, zdravstvo, obrtni oddelki, okrajna glavarstva, županstva, policija in rrožništvo, razna kulturna in prosvetna društva, telovadna društva, bralnice ta čitalnice, osobito pa šolstvo,, bodisi
štev. m.
ljudsko, srednje, višje, državno, deželno mestno in zasebno šolstvo. Vsak, ki stremi po dobri vzgoji, se mora pečati s tem perečim vprašanjem, kajti alkoholizem je nevarnost, na katero mora odgojitelj svojega gojenca pravočasno opozoriti, da mu ne pade nepripravljen v žrelo.
Govorili so nato še razni zastopniki. Zastopnik »Našega srca« je priporočal hvaležno delo v šolah. To delo pa se mora tudi nadzorovati. — Hiperprodukcija vina je pri nas izključena. Pristna vinska kaplja, zmerno užita, še ne škoduje toliko, dela pa se tudi pri nas že vino v kleteh in to je skrajno nevarno. Mladoletnim je treba gostilne zapreti. Najhujši kamen spodtike je liter. Osobito pa je treba odločno nastopiti proti zasmehovalcem in proti onim, ^ ki sramote in se norčujejo iz ljudi, ki hočejo biti pametni in trezni. V imenu knezoškof. ordinarijata je poročal zastopnik, da priporoča cerkev v svojih vzgojevalnih spisih, listih in govorih dosledno čednost in zmernost. V tem smislu hoče cerkev to delo tudi še poglobiti. Tudi izvidniki imajo v svojih pravilih tudi predpis, da mora biti izvidnik trezen in da ne puši.
V	imenu Narodne socijalne mladine je poudarjal g. Kozinc, da se tudi tam mnogo in uspešno dela v tem oziru. Ugotavlja se nevarnost pijančevanja in poziva in navaja mladino k treznosti. Treba pa je, da gredo takim stremljenjem pri društvih tudi oblasti na roko. Vlada naj bi na primer oprostila drž. davka vse prireditve, kjer se ne toč) alkohol.
Dr. Osvald je poudarjaj, da je glavni reprezentant v boju proti alkoholizmu mlada doba. Mladine se moramo držati, ta ideja mora prežeti našo vzgojo, ki mora stopiti zdravniku ob stran. Posebno važne in največkrat usodne so pri mladini takozvane vzgojne pavze. To je doba, ko mladenič ni ne doma, ne v šoli in ne v delavnici, V mladostni podjetnosti prvih korakov v življenje prepuščen je torej sam sebi in kakšne so posledice, če zvabijo takega mladeniča še zakotne gostilne.
Načelnik skavtske skupine je poudarjal, da je udruženje last celega naroda, vseh slojev. Pri tem delu rabimo pomoči. Kot že omenjeno, je tudi pri nas predviden boj proti alkoholizmu. Novih društev ni treba. Strnejo naj se vsa društva, ki nosijo ta boj že sedaj na svojih javnih praporih in pridružijo naj se jim vsa ostala društva in delo bo enotno in podrobno. Zastop. Orlovske zveze je opozarjal na kartel prosvetnih kulturnih organizacij. Napačno je, ako išče kulturno društvo sredstva na ta način, da vabi od ljudi denar od točenja alkoholnih pijač. Pri tem se živo spominjamo globoko pomembnih besed, ki jih je izgovoril naš kralj ob priliki prvega poseta Slovenije, da je Slovenija raj, samo preveč se pije.
V	imenu Jug. sok, saveza se je pridružil tem izvajanjem br. dr. Fuchs, ki je pov-darjal, da se je v sokolstvu dosledno delovalo proti alkoholizmu in tudi danes se ugotavlja v sokolskih vrstah, da naj se Sokol alkohola boji. Sokolstvo bo delovalo tudi naprej v tem smislu in želi splošen uspeh.
Sklicatelji so se zahvalili za izredno in nepričakovano številno zastopstvo, pozvali so zaključno vse činitelje k smotrenemu delu in povabili tudi na obisk Kina Matice, ki je priredil brezplačne kinematografske predstave s predavanjem. Igral se je pretresljiv francoski poučni film »Voznik smrti«. ki brezobzirno in kruto posega S pestjo
v življenje in razkriva strahovite posledice pijanstva, ko propadajo v živalske strasti in v smrt očetje, matere in deca. Tudi te predstave so bile jako dobro obiskane ta bodo gotovo dosegle svoj smoter.
Iz pFosoetnp življzaji.
— Errata eorrige. V prosvetni notici »Katoliška in nekatoliška znanost«, ki smo jo priobčili v nedeljski številki, se je vrinila zelo neljuba tiskovna in smiselna napaka. Stavek: Resnici na ljubo bodi povedano, da je g. dr. Hauptman prvi zavpil na ulico, toda stvar je razumljiva, ker je bil izzvan, bi se pravilno moralo glasiti »Resnici na ljubo bodi povedano, da ni g. dr. Hauptman prvi zavpil na ulico, toda njegov odgovor je bil razumljiv, ker je bil izzvan.«
— Spored Javne produkcije gojencev »Konservatorija Glasbene Matice« v Ljubljani v torek, dne 26. junija ob 8. uri zvečer v dvorani Filharm. družbe«. L Wagner: Iz gorja radost, poje Pugelj Mirko, III. kons. let., (šola ga. Wistinghausen). 2. a) Čajkowski: Pesem brez besed, b) Schubert: Čebela, gosli svira Rupelj Karel, I. kons. let. (šola Šlajs J.). 3 Schubert: Spev na vodi, poje Kranjc Štefanija, V. kons. let. (šola ga. Listinghausen). 4. Novak: Karnevalska noč, klavir igra Dobida Mina, V. kons. let. (šola Ravnik J.). 5. Donizetti: Cigančka, poje Smolenska Vera, V. kons. let. (šola ga. Wistinghausen). 6. Viotti: Koncert op. 22, gosli svira Sever Stanko, III. kons. let (šola Vedral Jos.). 4. a) Suk: Legenda; b) Suk: Pomladna idila, klavir igra Zarnik Zora, III. kons. let. (šola Ravnik J.), s. Marschney: Arija Ane iz opere »Hans Heiding«, poje Korenjak Olga, V. kons. let (šola Wistinghausen). 9. a) Sven-dsen: Romanca; b) De van Goens: Scher-co, gosli igra Jeraj Vida, V. kons. let (šola Slais Jan.) 10. Mozart: Arija Fldelije Iz »Titas», poje Sax Slavka, V kons. let (šola ga. Wistinghausen. 11. Chopin: Fantazija v f-moiu, klavir igra Ravnik Anton, V. kons. let. (šola Ravnik J.). 12. Beethoven: Tercet 'z.opere »Fideiio», pojo:	Sas Slavka,
Banovec Svetozar, Pugelj Mirko (šoia ga. Wistinghausen). 13. Liszt: Varijacije na Bachov tema »Weinen-Klagen«, klavir igra Poženel Jadviga, VI. kons. let. (šola Ravnik J.)
— Poljska akademija znanosti. Poljska akademija znanosti je te dni proslavila svojo petdesetletnico. Na. proslavi so pročitali tudi brzojavko, kf ;o je poslala beograjska univerza. Akademija znanosti je bila ustanovljena leta 1873. in je potomec krakovskega društva znanstvenikov, ki je bilo ustanovljeno leta 1816. Akademija ima knjižnico, ki šteje nad 50 tisoč knjig in 1000 rokopisov. Razen tega ima precej bogatih znanstvenih institutov.
— Inhalatorium v Auteuilu. Ustanovil ga je dr. Arnold zraven Pariza za bivše borce, t-i tipč na posledicah zastrupljanja s plini. Takih je še na stotisoče živih; zdra-vč jih, rezkužujoč jim sapila z antiseptičnim vdihavanjem pod pritiskom. Te dni se je sklenilo, da se bo takoj resno poskušalo, priboriti tem skrivnim ranjencem pokojnino kakor drugim vojnim pohabljencem. Uspehi auteuilskega vdihavališča po Arnoldovem načinu so razveseljivi
Zäfajfs 5 useli jasni Ma! i JÜTRA iJu KGVöSTi i
Pismo Iz Češkoslovaške.

Bi&mvm® novosti.
r _ = Moja poslednja reč. Tko su i ka-Eove su moralne vrednosti gospoda oko »Jutra« izneo sam u »Jutranjim Novostima« od prošlog utorka. Gospoda su učutala. Kad je O. O. Orjune osudio njihovo pitanje, u pomanjkanju stvarnih argumenata, služe se ponovno klevetama i prostim lažima, e da bi tako zavarali javnost i obrazložili svo-jje »logičke« zaključke. Sa takovom gospodom nije u opšte mOguč nikakov Stvarni i ozbiljni razgovor. To je moja Poslednja reč. — Ljubo D. .Turkovi č.
—- Odlikovanje. Podpredsednik deželnega sodišča v Ljubljani dvorni svetnik Fran Regally, je odlikovan z redom sv. Save III. razreda. Obenem je na lastno Prošnjo trajno upokojen.
Osebna vest. Gosp. minister n. r. ;«Ir. Niko Županie je včeraj odpotoval za »ekaj dni v Ptuj in okolico.
— Inženerskl izpit. Gosp. Ladislav Gu-z e i jiz Ljubljane in g. Matija Grgič iz Broda na Savi sta položila včeraj diplomski Izpit Iz tehnične kemije. To sta prva in-ženerja naše mlade tehnične fakultete. Ce-istitamo!
— Promocija na ljubljanski univerzi. V Sredo, dne 27. t. m. bodeta promovirana za doktorje prava gg: Lovro Lipič iz Do-brlevasi^ na Koroškem in Ivan Kavec iz Brega. Promocija se vrši ob pol 1. uri popoldne v bivši dež. zbornici.
— Promocije. Gospodje Anton Debeljak iz Loškega potoka, Klement Jug iz Solkana, Pavel Karlin iz Ljubljane, Rudolf Kolarič iz Hermancev pri Ptuju, Stanislav Leben iz Ljubljane, Ivo Rubić iz Supetra ha Braču, Mirko Rupel iz Trsta, Ernest Turk iz Ljubljane in Franjo Žgeč iz Dor-nove pri Ptuju bodo v sredo, dne 27. junija opoldne v veliki dvorani ljubljanske Univerze promovirani za doktorje filozofije.
— Parastos palim borcima za naše oslobođenje 1 ujedinjenje. Na Vidovdan, dana 28. o. g. u 9 časova odrzaće se parastos svima borcima za naše oslobođenje i ujedinjenje, ti ovdašnjoj pravoslavnoj vojnoj Kapeli na Taboru, Kasarna Vojvode Mišića.
— Bančni zavodi na Vidov dan dne 28. t tn. ne poslujejo.
— Trgovine na Vidovdan ostanejo odprte. Z ozirom nato, da obratujejo na Vidovdan vsa obrtniška podjetja in tudi vsa industrijska podjetja ter z ozirom na to, da sledi Vidovem dnevu' praznik, je Zveza trgoyskh gremijev sklenila, da se pridruži stališču obrtništva in industrije, ter da ostanejo trgovine na ta dan odprte, da se ustreže željam kupujočega občinstva.
~ Kongres nafoavljačkih zadruga državnih službenika v Ljubljani. Dnevni red prireditev: Dne 25. junija od 8. do 12. ure in 15. do 18. ure zadružni tečaj, od 20. ure dalje prijateljski sestanek v Hotelu »Balle-vue«. Dne 26. junija od 8. do 12. ure in 15. do 18. ure zadružni tečaj, od 20. ure dalje Prijateljski sestanek pod Rožnikom (Čad). Dne 27. junija od 8. do 12. in od 15. do 18. ure zadružni tečaj, od 20. ure dalje prijateljski sestanek v Hotelu »Tivoli«. Dne ““■ junija od 8. do 12. in od 15. do 17. ure ^adružni tečaj, ob 20. uri prijateljski sesta-d®7v,v »Zvezdi« s sodelovanjem pevskega nu o »Glasbene Matice«, Dne 29. junija ■r) y Uri glavna skupščina Saveza N, „Z. oh 30 X. dvorani »Mestnega doma«, VT, • uri zadružna večerja v veliki dvorani Zvezde (Kasino). Dne 30. junija ob 6. uri 47 minut izlet na Bled. Zadružni tečaj} se vršijo V velik dvorani Hotela »Tivoli«. Za slučaj slabega vremena izostanejo Prijateljski sestanki dne 25., 26. in 27. junija. Razen navedenega se vrši še: dne “7. junija seja nadzorovalnega Saveza N.
D- S. v Zvezdi (Kasino) in 28. junija ob >• uri seja Upravnega odbora Saveza N. Z. d- S. istoiam. Občinstvo se naproša k obil-r .udeležbi prijateljskih sestankov, da pokažemo iz cele države došlim delegatom našo gostoljubnost. — Pripravljalni odbor.
— Za izpopolnitev poročevalske službe v naši državL Trgovska In obrtniška zbornica je včeraj sklicala zastopnike časopisja ki druge interesente na posvetovanje, na katerem je referiral g. nadinžener Osana o možnosti izpopolnitve naše poročevalske b,rezz>čnega brzojava. Gosp. nadmzener je y kratkih besedah pojasnil, da
Poslopju poštnega ravnateljstva
s^tt?mn'0 postato> ki hi mogla sprejemati vesti s celega konfinpnfn Te
vesti bi izborno služile naš“ laSnisili gospodarskim krogom itd., kcTbi	'
hitrejši način informirale našo avnos o vseh najnovejših dogodkih. So pa 5e Vn tove težkoče radi katerih se te poročevalske službe še ne more uporabljati. Da se udstranijo te težkoče in da se pripravi te-Jen za takojšnjo in hitro funkcijoniranje Sfezžigne postaje, ki jo bodo zgradili v ituuižalah, je sklicala trgovska in obrtni-
zbornica na inicijativo gospoda nadin-^aeria Osane omenjeno zborovanje. Tako zc-ornica, kakor tudi gosp. inžener sam, P°sta skušala odstraniti vse težkoče, da Končno vendarle pridemo do zanesljive in «‘tre poročevalske službe, kakršna je uvećavah Že 'V ySel1 ^ličkaj naprednih drj-
(ai-oT ,%ntPeterski zvonovi. Šentpeterska "T.? hubljanska je imela v nedeljo svoj pra--niK. Dobila je štiri nove, lepe bronaste zvonove, ki jih je vi;ia naga domača tvrdka oamasa. Najmanjši zvon, ki tehta 341 kg, sta. darovala p0s. in trgovca Andrej Šalu,? in,j Pre,d°vič. — Zvonove so nalomili dopoldne v livarni na bogato okrašene pozove, odecoder so jih peljali v slovesnem prevodu po mestu do šentpeterske cerkve.
oU'bnlo 6 jezdecev v narodnih r,roaK Njun je sledilo 20 kolesarjev v belih Vrvrpfk’ železničarska godba, za katero sta godila dva jezdeca prvi šestvprežni voz z
Za zvonom so se peija]i botri in
spremljevalci v kmečkih vozovih. Za dru-
K™ Voz°m je bil zastopan občinski svet in
r f- župan z več obe. svetovalci Po blagoslovitvi so jih potegnili v stolp, na ifar so prvič zadoneli niihovi čisti glasovi. Za zvonove .so farani že dolgo časa nabirali azne prispevke, vendar pa Še niso popolnoma kriti, ker stanejo zvonovi, katere mora fara še plačati, preko 250.000 Din.
Tombola »Gosposvetskega Zvona«. v korist naših zasužnjenih bratov onstran *heie na Koroškem je priredil V nedeljo ^Gosposvetski Zvon« ljudsko tombolo, ki st vršila na Kongresnem trgu. Kljub lepe-jhu vremenu, ki je izvabilo nebroj izletni-
iz mesta, je bila prireditev izborno obijana in je dosegla tudi lep gmoten uspeh. t‘®ča je oblagodarila sledeče igralce:	I.
hibolo — pohištvo — je dobila ga. Ju-uua Lavrenčič, sopr. knjigovodje, Poljanšek česta,. II. tombolo — voziček —• z ži-
vili — Anton Skuk, Gosposka ul. 10. III. tombolo — kuhinjsko posodo — Mihael Bricelj. IV. tombolo — otroški voziček — Alojzij Štancer, zidar, Aleksandrova cesta. V. tombolo — perilo za ženina — kuharica Marija Somrak, Miklošičeva cesta. VI. tombolo — kompl. umivalna miza — kuharica Neža Rjave, Kongresni trg. VIJ. tombolo — blago za žensko obleko — žel. soproga Marija Pogorevčnik, Šiška. VIII. tombolo — moška obleka — učenka II. razr. mešč. šole Frida jMaguša in zadnjo tombolo — sodček pive — knjigovez Matija Pogačnik iz Florjanske ulice.
— Konec šolskega leta 1922/23 na konservatoriju Glasbene Matice v Ljubljani je v sredo, dne* 27. t. m. Ravnateljstvo prosi vse gojence, da vzamejo šolska naznanila v pisarni Glasbene Matice tekom uradnih ur, to je od 9. do 12. in 3. do 6. ure v sredo. Redni gojenci konservatorija naj prineso seboj kolek za 1 Din, ki je potreben za spričevalo. Brez koleka se šolsko naznanilo konservatoristom ne izdaja. — Ravnateljstvo.
—- Izlet umetniške šole »Probada«. Dne 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla priredi umetniška šola izlet na Vrhniko, Borovnico in Pekel pod vodstvom ravnatelja šole akad. slikarjem Franjom. Sterletom. Izleta se udeleži tudi celi profesorski zbor in pa predsednik društva »Probude« prof. Grebenc Oto. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom do Vrhnike, tam pregled izvora Ljubljanice in peš do graščine G ali e to ve, kjer je tudi ogled in dalje peš do Borovnice in Pekla. Zvečer odltod z vlakom iz Borovnice. Skupni sestanek je točno ob 7. uri zjutraj na južnem kolodvoru. Udeleženci dobe polovično vožnjo.
— Neprilike vsled slabega vremena. Glasom uradnih obvestil ministrstva za poljedelstvo in vode, pada v raznih krajih še vedno dež. Toča je padala le v nekaterih pokrajinah in je povzročila največ škode v u žičk e m okraju ter v Imotskem, v Dalmaciji. Škoda vsled toče znaša okoli pol milijona dinarjev. Tudi vihar je napravil precej škode. Posebno je trpel požeški okraj.
— Vojaški mlini. Ministrski svet je ministrstvu za vojno in mornarico dovolil potrebni kredit za zgradbo vojaških mlinov pri vojaških komandah za potrebe vojske, in sicer z namenom štedenja, tako da se ne bo dajalo več žito v mline privatnih lastnikov.
— Kongres poštnih uradnikov. V Beogradu se vrši v dneh od 12. do 13. julija t. 1. kongres udruženja poštnih uradnikov in nameščencev kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na kongresu se bo predvsem razpravljalo vprašanje stališča poštnih uradnikov napram novemu uradniškemu zakonu. Kongresa se bodo udeležili tudi zastopniki češkoslovaških poštnih organizacij.
— Komisije za revizijo invalidskih podpor. Minister za socijalno politiko je odredil potrebno število komisij za revizijo invalidskih podpor. Za vse rešitve, kjer bodo komisije spoznale, da so nepravilne, bo minister ustavil nadaljno izplačevanje podpore.
— Poštna vest. Popisni kraj Ostri vrh, občina Češnjica se izloči dne 1. julija t. 1.
iz okoliša pošte Selca nad Škofjo Loko in priklopi pošti v Železnikih, ter se uvrsti v okoliš selskega pismonoše, ki bo pri svojem obhodu ob torkih, četrtkih in sobotah dostavljal poštne pošiljke tudi prebivalcem tega kraja.
— Karte s privitim robom niso dopis-nice. Nekatere tvrdke in podjetja uporabljajo privatno izdelane dopisnice, katerih spodnji rob, na katerem je zapisan naslov, je zapognjen čez polovico sprednje strani dopisnice in nalepljen ali pa samo z znamkami pritrjen na dopisnico. Take karte ne odgovarjajo^ določilom I. dela pravilnika, člen .18, točka IV, zato je ministrstvo pošte in telegrafa z odlokom št. 31.245 od 22. maja t. 1. odredilo, da zaradi mogočih zlorab ministrstvo takih dopisnic ne pri-poznava za dopisnce in da jih morajo pošte smatrati za pisma.
.. , — Prošnje za službe pri mestni občini IjubijanSäki. Razni prosilci in prosilke vlagajo prošnje za najrazličnejša službe pri mestni občini ljubljanski. Mestni magistrat opozarja, da so vsa službena mesta na magistratu zasedena in da se vsako izpraznjeno službeno mesto javno razpiše v »Uradnem listu« in vseh ljubljanskh dnevnikih. Vlaganje prošenj za nerazpisane službe itd. je torej brezuspešno ter imajo prosilci le nepotrebna pota in stroške.
— Razpis službe. Rri uradu za pospeševanje obrta v Ljubljani se namesti potovalni učitelj za čevljarski obrt. Natančnejša pojasnila daje omenjeni urad. Pravilno opremljenje prošnje naj se pošljejo do 15. julija pri uradu za pospeševanje obrti.
— Žrtev bede in pomanjkanja. V ne-dejjo zjutraj so našli sprehajalci na železniškem prelazu pri Narodnem domu tam-kaJšnjega čuvaja nezavestnega na tleh.. Mož_se je onesvestil vsled oslabelosti. — otražnik je poklical telefonično namestnika, _ nezavestnega moža pa so odpeljali v bolnico. Zbralo se je več občinstva, ki se je suno zgražalo nad pojavom, ki kaže, v kaki bedi žive jiasi železniški uslužbenci.
.. ~ Ponesrečena prodajalka časopisov.
V cetnek popoldne je padla raz klopice pred glavnim kolodvorom prodajalka časopisov Ivana Majdič. Odpeljali so jo v bolnico, časopise in druge stvari pa je prevzela v varstvo njena hčerka.
— Nasilnež. Leop. Bačnik, rudar, sedaj delavec y Ljubljani, je vdrl pijan v Turkov konjski hlev, kjer je napadel brez povoda hlapca Leona Puča, ga udaril z neko stvarjo po glavi in ga precej težko ranil. Poškodovanca so odpeljali v bolnico.
— Prijeti tatovi. Dne 15. 5. je bilo ukradeno Emilu Pertihu v Zidanem mostu več dragocenosti v vrednosti preko 1000 Din. Žend. je izsledila kot tatu nekega Jakoba Perčiča, ki se je priklatil v okolico iz Le-obna. Dne 10. jun. pa je bilo vlomljeno v Ratečah pri Zidanem mostu pri pos._ Vincencu Moro. Tat je ukradel več obleke in tudi nekaj denarja. Žend. Raka je izsledila kot tatu Josipa Olifa, rudarja iz Trbovelj. Dne 11. 5. je bilo vlomljeno pri Sv. Petru Pri nekem posestniku, kateremu je bilo ukradeno tudi obleka in denar za več tisoč dinarjev. Tega lopova pa je zasledila in aretirala žend. v Horjulu in sicer brezposelnega postopača Jakoba Porleta.
, — Tatvine zlatnine in srebrnine. Skozi 0c?,°,..!e vlomil neznan tat v stanovanje učiteljice Justine Kramerjeve v Zastranjah m ji mrradel črno usnjato, denarnico, tula uro, zlato gladko zapestnico, par starinskih uhanov, brožo z zlatimi krogljicaml, dalje še tri zlate uhane, razne broše, več srebrnih kron in goldinarjev ter nekaj malenko-
sti v skupni vrednosti 7675 Din. O tatu, ki pa je moral domače razmere dobro poznati, nimajo še nobene sledi.
— V Metliki je bilo ukradeno čevljarju Ivanu Jerina 14 parov novih moških in ženskih čevljev, vredno 4500 Din.
— Smrtna kosa. V soboto, dne 23. t. m. je umrla Marjeta Sterle, stara 73. let v Dolenji vasi pri Cerknici, ki je mati našega znanega akad. slikarja in ravnatelja umetniške šole »Probuda« Franjo Sterleta. Pogreb rajnke je bil v ponedeljek dne 25. t. m. ob 8. uri zjutraj. N. v m. p,!
— Kranjske novosti. Kopalna sezona se je vsled hladnega vremena nekoliko zakasnela in se bo zato v juliju, .ko se začne leto starati, pač tembolj poživila. Glede kopanja smo v toliko v prijetnem položaju, da imamo vsaj vodo, s čemur se Ljubljančani ne morejo hvaliti, saj morajo prav tja do Ježce, Zaloga in Tomačevega, ako hočejo samo za trenutek okrepiti svoje meščansko telo, kajti pri vrnitvi jirn vročina in prah hipoma odvzameta vse pridobitve napornega izleta. Mi pa imamo dvoje rek na razpolago, toplejšo in hladnejšo, in edina neugodnost je pomanjkanje primernega kopališča, kajti mestno kopališko podjetje ni več posebno porabno. Sicer pa morda mestna občina namerava kaj ukreniti v tej stvari, ki bi ne bila nobena luksuzna, ampak važna občekoristna in dobičkanosna naprava, in ki bi omogočila v zaprtih kabinah kopanje tudi raznim sramežljivim osebnostim. Ali glavno je, da imamo vodo.
— Sprejem v državni zavod za gluhoneme. Na državnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se sprejmejo ob pričetku šolskega leta 1923/24 gluhonemi otroci na prošnjo roditeljev ali njih naifiestnikov. Prošnje ža sprejem naj se pošljejo zavodu do 31. julija 1923.
-- Celjske novosti. Vidov dan. Približuje se 28. maj — Vidov dan, kot spominski praznik, katerega dne se spominjamo padlih borcev za naše ujedinjenje. V nekaterih ljubljanskih listih smo čitali v nedeljo, da je gremij trgovcev v Ljubljani sklenil, imeti ta dan trgovine odprte. Resnično povedano, ta vest je nas Celjane neprijetno dirnüa. V minulih letih po našem ujedinjenju se je ta lep državni praznik praznoval po vsej državi z normo, kar je edino bilo taktno in lepo. Znano je, da je ta praznik poleg praznika ujedinjenja obligaten državni praznik. Če bi tudi ne bil, nam vendar veleva čut pietete do padlih borcev, da ga proslavimo kar najveličastneje. Čudimo se torej, kako more ljubljanski gremij trgovcev storiti tako neumesten sklep. Upamo, da bode celjski gremij za naše mesto, ter gremij za okolico vpošteval ta praznik drugače ter napravil ljubljanskemu gremiju nasprotni sklep in ta dan zaprl svoje trgovine ter s tem pokazal, da umeje drugače spoštovati spominski dan padlih bojevnikov za naše ujedinjenje. Trgovstvo s tem menda ne izgubi veliko, ker prebivalstvo se za take dni itak preje oskrbi z vsem potrebnim. Če praznujemo toliko nepotrebnih cerkvenih praznikov, bomo menda lahko praznovali tudi enega ali dva državna praznika. — Beraška nadloga je tudi v našem mestu ob petkih še precej velika. Je nekaj beračev, ki beračijo iz potrebe,_ jih je pa tudi, ki beračijo iz dclo-mržnosti in navade. Bi bilo umestno, take dni prirediti racijo ter prebivalstvo rešiti nepotrebne nadloge. Za res potrebne pa bi naj občina poskrbela, da jim ne bi bilo več^ treba	nadlegovati • ljudi. — Kresni
večer. V soboto zvečer smo po gričih okrog Celja opazili več kresov. Upamo, da jih bomo tudi dan pred Cirilom in Metodom videli vsaj toliko ali pa še več. — Francoski psihiater dr. Eugen cie Gyn je imel v soboto zvečer v dvorani hotela »Union« znanstveno predavanje. Kakor po drugih niestih naše države, koder je nastopil, talco je s svojimi izvajanji, združenimi z eksperimenti iz telepatije, sugestije, hipnoze itd., tudi v Celju dosegel lep uspeh.
— V Celju je ukradel neznan postopač, ki se je izdajal za Mihaela Kraucer iz Ljubljane, čevljarskemu mojstru Lorencu Som-merju dva para gornjih delov za čevlje iz boks usnja, vredna 250 Din.
— Mariborske novosti. Na tukajšnji državni ghnnaziji so se v soboto končali zrelostni izpiti, h katerim je bilo prijavljenih 29 kandidatov in 4 kandidatinje. Za zrele j'e bilo spoznanih 29, dva sta bila reprobirana za' dva meseca, dva pa na eno leto. — V nedeljo 24. t m. je u m r 1 v Grad-cu v 52. letu starosti tukajšnji proizvajalec kisa Feliks Schmidi. — Dne 1. julija t. 1. se konca prijavni rok za udeležbo na industrijsko- obrtni vzorčni izložbi, M se priredi v Mariboru «od 15. do 26. avgusta t. 1, — Iz magistrat n e službe je odpuščen tukajšnji magistralni uradnik Kocjan, lil je bil že dalje časa suspendiran. Proti raznim magistratnim uradnikom so uvedene disciplinarne preiskave zaradi notranjih nerednosti, katere so obdolženi. — Preiskava zaradi bombne eksplozije v pisarni odvetnika dr. Orosla se nadaljuje. Kolikor je doslej dognano, je povzročil eksplozijo tempiran italijanski šrap-nel, ki je bil vnovič napolnjen z močno eksplozivno snovjo. Z ene strani se domne-va, da je bil šrapnel položen pod pisalno imzo, ki je bila tudi v resnici po eksploziji razdrobljena. Glede na časopisne vesti, da je imel dr. Orosel v svoij pisarni eksplozivne _ snovi, oziroma granatni užigalnik, ki naj bi se bil vnel, je objavil dr. Orosel v današnji »Marburger Zeitung« dopis, v katerem zanika, da bi bil imel v svoji pisarni kakšne granatne užigalnike ali pa kaiće razstrelivne snovi. — Za eksperimentalni večer francoskega učenjaka profesorja dr. Evgena de Gyna vlada velilco zanimanje, ki je upravičeno zlasti zaradi-tega, ker je imel Maribor doslej že toliko eksperimentatorjev, ki so si brez vsake znanstvene podlage le kot ruttinerji polnili svoje žepe z denarjem našega občinstva. — Ravnatelj mariborske drame g. Bratina pripravlja za gledališke počitnice več turnej po Sloveniji, na katerih se bosta vprizarjali Braccova veseloigra »Prava ljubezen« in Schönherrjeva drama »Ono«. Prva gostovanja bodo v Slovenski Bistrici v četrtek 28. t. m. in v petek 29. t. m., na to pa v Ptuju v soboto 30. t m. in v nedeljo 1. julija. — V Mariboru se je sprožila m j s e 1, da bi se glede na to, da pričakuje naše mesto obisk jugoslovenskih novinarjev, obisk udruženja jugoslovenskih šumarjev in dalje kongres naših rojakov iz zasednega ozemlja in skupščino Ciril-Metodove družbe, tudi zunanje lice mesta nekoliko očedilo. Ne le, da je Maribor najbolj zaspano mesto v Jugoslaviji, kar se tiče stavbene delavnosti, se tudi v drugih «ozirih bolj in bolj zanemarja. Zidovje hiš je povečini tako nesnažno, da dela neprijeten vtis na domačine kakor še bolj na tujca,^ Zato bi bilo zelo priporočljivo, če se prične misliti na olepšavo mesta, da številni gostje ne bodo odhajali od nas z neugodnimi vtisi
POPOLEN PORAZ OPOZICIJE PROTI DELAVSKEMU GERENTU V TRBOVLJAH.
Trbovlje, 25. junija. Pretelcli teden so posebno demokratje in njihovi zvesti zavezniki socijal-demokrati prav pridno sklicevali protestna zborovanja. Toda njihovi računi so se slabo obnesli, kajti delavstvo ni šlo na lim številnim pismenim in ustmenim vabilom, da se naj udeleži protesta proti novemu gerentu Mihi Korenu. Delavska masa je pokazala, da je do grla sita bankokracije z njenimi praznimi obljubami. Nič niso pomagale intrige združenih delavskih pijavk, da bi zavedle strokovno organizacijo Zvezo Rudarskih Delavcev, ki se je postavila na stališče, da je strogo strokovna ter da se ne bo udejstvovala politično, v sovražno gibanje proti novemu gerent-stvu. Nasprotno, NSS so v zadnjem trenutku spregledali nečedno igro ter so se priključili NRS. Svečano predanje poslov se je izvršilo v pondeljek, 25. t. m ob 10. dopoldne. Novi gerent je obljubil, da bo deloval po točno določenem komunalnem programu, katerega bomo objavili v najkrajšem času. Tudi bo deloval v tem smislu, da se bodo čimpreje razpisale občinske volitve. Dodatno čujemo, da se zelo boje novega gerentstva zlasti socijal-dernokrati, ki imajo veliko masla na glavi, kajti v, svojo doigrano vlogo so se silno težko vživeli.
Sgppsd sedSiila.
POLENA OB ŽELEZNICI.
Ker so si prilastili drva, ki so baje popadala s tovornega vlaka pred njihovo hišo, so bili pobiralci obsejeni eden na 50 Din, trije pa vsak na 25 Din globe. Drva. so zaplenili in jih vrnili železnici.
!z društvenega življenja.
— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V torek, dne 26. t. m. po 8. uri zvečer družabni sestanek vseh pevk in pevcev v hotelu Tivoli (Švicarija). Vabljeni so tudi vsi prijatelji naših pevcev. Na Vidov dan, dne 28. t. m. sodelujemo pri prireditvi Saveza nabavljačkih zadruga na vrtu restavracije »Z«vezda«. Zbirališče točno ob 8. uri zvečer v pevski dvorani. Nastop je za vse članice in člane. obvezen. V ponedeljek, dne 25. t. m., v torek in sredo, vsaki dan ob 6. uri 15 minut, pevska vaja za moški zbor. Vsi in točno! — Odbor.
— XL in zadnji sestanek znanstvenega odseka Slovenskega zdravniškega društva se vrši v sredo, 27. t. m. ob 17. uri v predavalnici bolnice za ženske bolezni s sledečim sporedom: Prof. dr. Zalokar: Vnetje urachusa z demonstracijami; dr. Kern: Zdravniške razmere v Ameriki — Odbor,
— Društvo bivše »Bolniške blagajne« in »Društvo avtonomnih socijalnih zavodov« v Ljubljani je imelo v nedeljo v ma-gistratni dvorani izreden in jako živahen občni zbor z dnevnim redom »Volitev od« bora«. Po dolgih debatah, pri čemer je šlo posebno zato, da pristopita oba zavoda, ki sta bila že preje včlenjena pri strokovni komisiji v Ljubljani, zopet k tej komisiji. Vršile so se tudi volitve po paritetnem razmerju obeh zavodov vsak po 5 članov razun predsednika. Ker kljub obojestran-skih.^prizadevanj zadeva še ni popolnoma razčiščena, poročamo o nadaljnem poteku kasneje.
Šah.
klub vabi vse kakor prijate-
.— Ljubljanski šahovski
cenj. dame, redne članice, ___________ _______
Hice šaha na prijateljski sestanek, ki se vrši v sredo dne 27. t. m. ob pol 8. uri zvečer v klubovi sobi (Narodna kavarna, vhod tudi zadaj). Še posebej se vabijo zlasti one cenjene dame, katere gojij«o simpatije do šahovske igre, pa še ne znajo prav nič igrati, ker se bode na tem sestanku razpravljalo oziroma pričelo z osnovno razlago in z začetnim poukom o šahovski igri. Pod vodstvom strokovnih učiteljev in voditeljev najboljših članov, katere ima klub na razpolago, se bodo cenj. dame lahko v najkrajšem času seznanile s čari, katere nudi črno«-bela šahovska deščica in še v kratkem času naučile te lepe kraljevske igre, katera jim , bo nudila v življenju toliko lepega. užitka v najrazličnejših variantah, bujne fantazije, polne zadovoljstva. Šahovska igra daje mislim širše obzorje in plemeni razvoj duha in duše, slcratka v šahu se zrcalijo najrazličnejši čuti človeške duše. Vsled tega naj nobena izmed cenjenih dam ne zamudi te prilike in naj jo ne plaši dejstvo, da je v šahovskem svetu nepoznana, da ji bi bilo mučno vsled tega, ker nima še nobenega znanstva v klubu itd. Vse dame se bodo prav kmalu znašle v medsebojnem spoznanju. Cenjene dame naj se zglase pri voditelju sestanka, kateri jih bode potem seznanil z ostalimi članicami. Clane kluba pa istočasno opozarjamo, da je na ta dan igralni večer in se naprošajo, da se ga polnoštevilno udeleže. Dame in gospodje iz Šiške in Viča dobrodošli. Šahovnice so za ta večer brezplačno na razpolago. — Odbor.
— Prvorazredni stroj »STOEWER«, Šelenburgova ul. 6-1.
moderni brzopisalni
zastopstvo Ljubljana,
— Gliha vkup štriha. Dne 9. rženega cveta t. I. se je vršila v Richardmeuilu blizu Nancyja nenavadna poroka. Oba zakonca vkup štejeta 143 let: ženin, Marie-Joseph Reches, jih ima 72; njegova bodoča pa je 71 letna gospodična.
Spori in turisfika.
GOSTOVANJE GRAŠKEGA STURMA r LJUBLJANI.
Sturm : Primorje 7:3 (6:1) in 5 :1 ((3 :1).
Vsled nenadnega 1 prihoda Gradčanov, so se kljub odpovedi vršile tekme v soboto in nedeljo. Objavljen program se je spremenil v toliko, da je oba dni igralo samo Primorje. Sturm je prišel v Ljubljano s 4 rezervami, ki so nadomestile vratarja Diet-richa, branilca Ferka, krilca Skaze in _ napadalca Sinkoviča, ki so igrali v nedeljo v štajerski reprezentanci, ki_ je nastopila y Celovcu proti reprezentanci Koroške.
Sturm je prišel v Ljubljano v času svoje najboljše forme, kar dovolj jasno dokazujejo njegove zadnje zmage nad prvor razrednimi dunajskimi klubi Admiro, W. A. C., neodločna igra proti Herthi i. dr. Gostje so nam s svojo izborno igro dokazali, da je renome, ki ga vživajo v nogometnem sportu popolnoma upravičen. Celotno moštvo napravi najboljši vtis, stoji tehnično zelo visoko ter se posebno odlikuje s svojo izvanredno fairneso. Celokupno moštvo je povsem izbalansirano, ima izvrsten sto-ping in igra z glavo ter je zelo urno in gibčno. Vsekakor najboljši del tega izbornega moštva je notranji, ki je s svojo igro naravnost briljiral.
Kot so nas gostje očarali, tako nas !e Primorje razočaralo. Bila je to najslabša tekma, ki jo je sploh kdaj igralo. Izrazito se je videlo pomanjkanje skupnega treninga, kajti igralo se je raztrgano, brez vsake skupnosti s primanjkljajem vsake taktike in tehnike o kakem startu, stooingu in pravilnem oddajanju žoge ni bilo skoro niti sledu ne. Tem že itak katastrofalnim nedostatkom se je pridružil še ta, da sta glava in duša moštva popolnoma odpovedala. Moštvo osobito napad ni našel v srednjem krilcu nobene opore, ki je s svojo igro jio-vzročl često v moštvu pravcato zmedo. To mesto bo treba vsekakor spopolniti s novo močjo. Ravno tako ni obramba imela nobene zaslombe v vratarju, ki je topot izven forme.
Primorje je prvega dne nastopilo v postavi, ki je bila na nekaterih mestih popolnoma nemogoča. Gostje so bili v prvem polčasu v absolutni premoči ter dosegli v tem času kar 6 golov med njimi enega_ iz »11 m«, a eden je padel z očitne ofi-side pozicije. V drugem pokašu se je Primorje šele povzpelo ter doseglo dva gola.
Naslednjega dne so sicer nastopili domačini v boljši postavi vendar vsled navedenih nedostatkov niso bili enakovreden nasprotnik gostom. Dva gola za goste re-zultirata z 11 m.
Obe tekmi sta bili interesantni, polni napetih momentov in situacij, igrani zelo živahno ter skoz v zelo ostrem tempu.
V soboto je bil poset občinstva mal, medtem ko je bil v nedeljo zadovoljiv. Sodnik g. Hus, ki je sodil oba dni, ni bil na višini.	M. K.
— Čakovački Š. K.: S. K. Jadra«, Ljubljana 5:2. V nedelo je gostoval ljubljanski S. K. Jadran v Čakovcu in podlegel močnejšemu C. Š. K.
Zagreb. 25. junija. (Z) Dunajski nogometni klub »Hakoah« je imel v soboto in nedeljo v Zagrebu dve tekmi, ki je obe dobil. V soboto je igral s »Concardio« s 3 : 1, včeraj pa s »Haškom« z 1 : 0.
B&rxna poročiSa.
Beograd, 25. junija. Devize. London 408—408.20, Pariz 548-550, New York 88—88.50, Ženeva 1592.50—1595, Milan 398 —400, Praga 267.20—267.50, Berlin 0.079— 0.08, Dunaj 0.1245—0.125, Bukarešta 44.50— 45, Sofija 0—94, Budimpešta 1.01—1.02.
Zagreb, 25. junija. Devize. Dunaj 0.1245—0.1255, Berlin 0.08—0.0875, Budimpešta 1.02—1.06, Bukarešta 45.75—46.25, Italija, izplačilo 399—400, London, izplačilo 408—411, New York, ček 88—88.50. Pariz 545—552, Praga 267—268, Sofija 0—95, Švica 1592.50—1595. — Valute. Dolarji 87— 87.50, češkoslovaške krone 263—264, napo-leondori 320—0, lire 394—0.
Zagreb, 25. junija. (Priv.) Devize. New York 88—8ač0, Pariz 445—552, Švica 15.925—15.955, London 40S—411, Amsterdam 34.50—35, Dunaj 12.45—12.55, Praga 2.67—2.68, Budimpešta 102—106, Italija 399 —400, Berlin 8—8.75. — Valute. Dolarji 87—87.50, češke krone 263—264, italijanske lire 39&—397.50.
C u r i h,	25. junija. Otvoritev.
Berlin 51, Holandija 218.85, New York 558.562, London 25.77, Pariz 34.57, Milan 25.07, Praga 16.72, Budimpešta 6.50, Zagreb 6.35, Bukarešta 2.85, Varšava 55, Dunaj 78.75, avstrijske krone 78.50.
Praga, 25. junija. Dunaj 4.455, Berlin 2.90, Rini 149.25, avstrijske krone 4.475, lire 151.50, Budimpešta 36.25, Pariz 206.25, London 1531125, New York 33.25, Curih 593.75, Beograd 37.50.
Dunaj, 25. junija. Devize. Beograd 804—806, Berlin 0.615—0.655, Budimpešta 7.25—7.35. Bukarešta 346—348. London 326.900—327.500, Milan 3056—3064, New York 0, Pariz 4354—4366, Praga 2125— 2131, Sofija 759—761, Curih 12.695—12.725. — Valute. Dolarji 70.650—70.950, levi 738—742, nemške marke 0.605—0.685, angleški funti 325.200—326.200, francoski franki 4295-4325, lire 3122.50—3137.50, jugo-slovenski dinarji 793—797, leji 356—358, švicarski franki 12-600—12.660, češkoslovaške krone 2108—2118, madžarske krone 5.40—5.60.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: IVJiha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v LjubljanL
Vremensko poročilo.
„Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 25 junija 1923.

	Kraj	Čas	Zračni tlak	Zračna temper.	Veter	Oblačno 0—10	Padavine j mm j
	Ljubljana		7	763-4	14-1	jug. vzh.	a megla	i
	Ljubljana		14	759-8	26-8	»»	pol obl.		!
	Ljubljana . 			21	760-0	19-3	jug	obl.	
	Zagreb		7	762-4	18-0	brezv.	jasno	1-0
	Beograd 		~7	762-6	n-o	„		9-0 j
	Dunaj . 			7	761-6	16-0	.r		l-o j
	Praga			7	760-5	16-0	zap.		
	Inomost		7	761-6	16-0	brezv.	več. obl.	
Barometar; nižji
Temneratura: visoka.

Stran 3.
Gospodarstva
Beseda obrtnikom.
O prfilki »IndBstriSsko-obrtno vzorčne izložbe« v Maribora.
Posledice svetovnega preobrate leta i918 čutimo danes boli kakor povsod drn-Šod, aa gospodarskem polju. PrejSnie gospodarske celote so razpadle ter nastale popolnoma različne skupine. Prej te razlike nismo čutili, ker smo to» kar nam is manjkalo tn, dobili iz drugega kraja in narobe.. Danes to ni več mogoče» ker so vmes državne in carinske meje. in tako smo se znašli v popolnoma dragem položaju. Stare trgovske zveze so prekinjene in treba je iskati novih doma v lastni državi To pa ni tako lahko, ker drag drugega premalo ali pa sploh be poznamo. Nastalo je vprašanje kako temu odpomoči? Kakor je veleindustrija 'segla po velesejmih, tako je tudi obrtništvo prisiljeno, da si pomaga z enakim sredstvom in to so obrtne razstave.
Kakšen namen ima razstava? Glavni aaffien vsake obrtne razstave je, da pokažejo obrtniki občinstvu svoje izdelke, da pokažejo kaj znajo, da spozna občinstvo na ta način, kaj pridelujejo doma, česar nam ni treba Več uvažati iz Inozemstva, iz tujih držav, na drugi strani pa, da dobi obrtnik odjemalca, naročila za delo in zaslužek.
Iz- tega Je torej razvidno, da razstave koristijo vsem: obrtniku, ki razstavi in občinstvu, ki si razstavo ogleda. Ni pa tako lahko prirejati razstavo. Vse to je- združeno z velikim delom in tudi stroški. Ne gre za to, da razstavimo bogve toliko vagonov blaga, ampak pred vsem za to, da vsi razstavimo, da s tem pokažemo, da nas je
dovolj, da krijemo s svojimi izdelkj vse domače potrebe in. še eVentue'fio za izvoz v inozemstvo. — Kajt* čim več torno pridelali doma, tem lažje in boljše bomo izhajali.
Iz vseh navedenih vzrokov bi bilo 2e-- leti, da se obrtniki iz cele države polnoštevilno udeleže »Industrtjsko-obrtno vzorčne izložbe«, ki se vrši letos v času od 15. do 26. avgusta v Maribora. Prijavni rok je I samo še do L julija 1923. Ce kateri obrtnik še ni sprejel prijavnice, naj torej sporoči svoj naslov razstavnemu odbora, Aleksandrova cesta 22. Razstave se lahke udeleži vsak obrtnik, 'M Ima sVoj sedež r naši dr« žari,
Kaj naj razstavimo? Na to vprašanje, M si ga stavi marsikdo, je lahko odgovoriti: razstavi to, kar znaš. sam s svojimi rokami in s svojo glavo napraviti Ne delajmo za razstavo bogzna kakih velikih naprav, ampak sanao eden, dva predmeta,, a ta dva dobro, fino in lepo. Priporočati bi bilo, da bi vsak obrtnik v svoji stroki skušal napraviti kaj novega, ne po starih šablonah, ampak kaj tacega, kar je sam iznašel, izboljšal, kar se mu zdi za današnje čase najprimernejši. Na lanski razstavi v Mariboru je bito videti zlasti V mizarski stroki precej takih predmetov, n. pr, omara, ki je imela tri oddelke in je služila za dve Itd. Glavno načelo bodi, malo a to dobro.
Kako se udeležim razstave Vsak obrtnik, ki se želi udeležiti razstave, naj si natančno prečita razstavni red in izpolni priloženo prijavnico. (Če jo še kdo ni' dobil, naj nemudoma zahteva od uprave razstave!) Blago, ki je namenjeno za razstavo, naj se pravočasno, to je tako odpošlje, da bo najkasneje do 10. avgusta dospelo v Maribor. Na vseh železnicah v naši državi le dovoljen 50% popast za prevozno ceno.
»JUTRANJE NOVOSTI.-.
če se izkažejo z legitimacijo, ki stane 20 dinarjev inkl- vstopnino za ves čas razstave.
Posebno važno za vsakega obrtnika je tudi to, da se bodo najboljša dela odlikovala. kar je vsakemu obrtniku, ki si pridobi tako odlikovanje vedno v ponos in trap no priporočilo.
Zato pa: vsi obrtniki na razstavo! nobeden naj ne ostane doma! Kdor sedi za zapečkom, ne vidi nič, ne zna nič in ostane redno starokopiten. Obrtniki pa moramo stremiti vedno za napredkom!
P©s@jli@ Društva mmüQV Avstriji.
'Veliko mednarodno posojilo, ki ga pro-, ži Društvo narodov Avstriji, se ne Izdaja samo v Ameriki, Angliji, Franciji, Holandski, Belgiji, Švici, Italiji in ČeškoslaTaštd, temveč sedaj tudi' v Avstriji sami,
V svetu Društva narodov zastopane države so se pod vodstvom Anglije, rtancije, 'Italije in Češkoslovaške zavezale, da garantirajo mednarodno Posojilo Društva narodov Avstriji v skupnem znesku 650 milijonov zlatih kron ali 150 milijonov dolarjev, med tem ko se je Avstrija Zavezala, da pod kontrolo Društva narodov in s podporo inozemskega kredita v teku dveh let sanira svoje lastne finance, to je, da spravi z restringiranjem izdatkov in s povečanjem dohodkov v ravnotežje svoj proračun,-dalje da s produktivnimi investicijami ugodno vpliva na trgovsko bilanco, poviša produkcijo v državi,- reducira preobilni uradniški aparat itd.
Dočim je Avstrija v teku zadnjih, osmih mescev izvedla to sanacijsko akcijo s tem, da je reducirala peti del «radništva, re-stringirala izdatke, ustavila z 16. novem-
brom 1922 Izdajanje bankovcev te s 1. januarjem 1923 ustanovila avstrijsko narodno banko, ki je kot nov avstrijski notni zavod krila obtok bankovcev z eno tretjno kritja v zlatu in devizah, so sedaj v svetu Društva narodov zastopane države prevzele garancijo za veliko posojilo Avstriji in so ga ponudile v podpisovanje. Od izpočetka sanacijske akcije- sem so se razmere v Avstriji hipoma izboljšale. . ..
Značilno je, da so se po skoraj petletni rezervi tudi Zedinjene države severcame-riške odločile prevzeti okroglo peti del avstrijskega posojila. Bančni - zavod Morgan je prevzel 25 milijonov dolarjev, angleški finančni krogi 32 milijonov dolarjev, Francija 150 milijonov frankov, Švica 45 milijonov švicarskih frankov, Avstrija 13 milijonov dolarjev, drage države pa preostanek..
Dočim je torej velikemu dela Evrope in Zedinjenih držav severoaroerišldh dana možnost podpisat? posojilo Društva narodov Avstriji v. lastni državi,- imajo Jugosla-.. -ttija» Nemčija» Romunija». Poljska» Madžarska itd. priliko udeležiti se avstrijskega deleža tega posojila. Ta avstrijski delež posojila je pravzaprav že pUciran, ker garantira konzorcij, ki ga je ponudi,i v podpisovanje, državi podpisanih 13 milijonov dolarjev, tako da je vsak neuspeh izključen. ..Kdor podpiše avstrijsko, transo (avstrijski delež posojila), uživa iste usodnosti, kakor podpisovale! drugih Inozemskih izdaj posojila. Obrestovani? znaša 7%, emisijski tečaj . 95, tako da rezultira efektivno obrestova-.nje 7 in tri četrt odšteti Posojilni titri se glasijo na severoameriške dpkfje te so torej izstavljeni v valuti absolutne stalne vrednosti. Za obrestovani? so zastavljeni dohodki • avstrijskega tobačnega monopola in carin, ra zven tega pa. so pri švicarski narodni banki v Bernu ‘ založeni takoime-
Stev. m
novam kolateralnl boni, to je od vseh garantu jočih držav izstavljena dolžna pisma v višini vloženega kapitala in obrestovanla. Ako bi torej obrestovanje iz kateregakoli vzroka ne bilo krito iz dohodkov avstrijskega tobačnega monopola in avstrijskih carin, je zasigurano z omenjenimi _kolate-ralnimi boni garantujočih držav. Vplačilo se vrši V gotovini te sicer v severoameri-ških dolarjih ali v avstrijskih kronah po preračunjevalnem kurzu 70-000 kron za I dolar. Vplača se lahko v četrtinskih obrokih podpisanega zneska, od katerih poteče pni obrok meseca junija drugi 16. julija, tretji 16. avgusta in četrti IS. septem-bra 1923. Z vsakim obrokom je plačati te* koce obresti do dne vplačila. >
Zapadle obligacije in kuponi se morejo brezpogojno izplačati tudi v slučaju vojtie I in brez ozira na državljanstvo posestnika,, \ Temu nasproti pa se je avstrijska vlada zar ! vezala, da obligacij v nobenem slučaju m I stavi pod zaporo, ne sekvestrira, ali sicer kako zadržuje.
Za inozemske podpisovale? je -važna okolnost, da notira posojilo društva narodov na newyorški borzi te sicer ne le v iuojemstvu izdelani deleži temveč tudi avstrijska trauča, a čemur so te obligacije postale visokovredna mednarodna vrednota. S kotiranjem avstrijske tranče na dunajski torzi pa je vsak čas dana možnost prodaje. Razen tega je avstrijska narodna banka posojilu priznala pravico lombarda.
Pod psovanj e na avstrjski delež posojila . traja do konca junija. Potrebne informacije daje -v Ljubljani avstrijski konzulat» ki je tudi popolnomočen prevzemati podpisovanja. Le-ta so posebno enostavna, ako ima podpihovalec tekoč račun ali dobro metje pri kakem avstrijskem kreditnem Zavodu.
vselovod Slmapovič Garšin s
&adeMa MkMafewn^*
Roman
; -	'	Nadaljevanje,
XVI,
Lopatinovi zapiski
ffelfreich je hitel po zdravnika, ki je stanoval s nama na istih stopnicah; prinesel sem vode in kmalu je histeričen napad prenehal. Nadežda Niko-IfcjeVna je sedla v kot na divan, kamor sva jo pre-.sesia s Helfreichcm in je le včasih tiho zaihtela. Bal sem se, da je he vznemirim in sem zato odšel y drugo sobo,
Semjon Ivanovič je prišel nazaj, ns da bi pri-psäjal zdravnika in jo je našel že pomirjeno.
Pripravljala se je, da pojde domov, in neureich je izrazil željo,, da jo spremi Stisnila mi je roko 5n mi gledala s svojimi zasolzenimi očnu na- ' ravnost v obraz in 'ide! sem na njenem obličju (aeko bojazljivo hvaležnost.
Minil je teden, dva. minii je mesec. Najine seanse so'se nadaljevale. Da govorim resnico: trudil sem se, da bi jih zavlačeval Ne vem, ali je razumela,. da delam to namenoma, vendar često me je prigbvšrlala k liitrejšemu delu. Postala je mirna to vSasi, res đa le redko, je bila celo vesela:
, Povedala mi je vso svojo historijo. Dolgo sem se bavil z vprašanjem, ali naj napišem to historijo ■v svoje zapiske ali ne? Odločil sem se, da jo zamolčim. Kde ve, v čigave roke bo priromal ta zve-. zek? Tudi če bi vedel gotovo, da bosta čitala te zapiske samo Sonja in Heifreich, ne bi govoril o preteklosti Nadežde Nikolajevne: oba poznata dobro to preteklost. Kakor preje, nisem tudi sedaj ničesar prikrival svoji sestrični in ji takoj v svojih pismih priobčil vso dolgo in trpko povest Nadežde Nikolajevne. Helfreich je vedel vse od nje same.. Potemtakem njena povest v mojih zapiskih ni potrebna. Dragi pa... nečem, da bi jo sodili drugi Spoznal sem vse njeno življenje, bil njen sodnik in ji oprostil vse, kar po mnenju ljudi potrebuje opro-ščenja. Poslušal sem njeno težko izpoved in povest o njenem trpljenju, tem velikem trpljenju, ki ga more pretrpeti le ženska, in ni se mi dvignila v duši obtožba, ampak le stid in ponižujoče čustvo človeka, ki se smatra krivega v slu, ki mu govore o njem. 2adnja epizoda njene povesti me je napolnila z grozo in žalostjo: njene besede onega večera, ko jo je privedel Heifreich in je dobila napad, niso bile puhle besede. V resnici je nevede ubila človeka. Hotel jo je rešiti, a je ni mogel Njegove slabotne roke je niso mogle zadržati na robu prepada, a ko ni mogel tega, se je sam vrgel vanj. Ustrelil se je. Brez solza, z nekako mrzlo odločnostjo Ml je pri-
povedovala to strašno historijo in-dolgo sem razmišljal o njej. More li ozdraviti njeno razbito srce in se K morejo zaceliti tako strašne rane?
No rane so se menda celile. Postajala je vedno bolj in boli mirna in tudi smehljaj se ni več tako redko pojavljal na njenem obličju. Prihajala je k meni vsak dan in ostala tudi pri obedu. Potem smo vsi trije presedeli dolgo skupaj in o čem vsem nisva govorila v teh tihih trenotkih s Helfreichom.
. Nadežda Nikolajema je le redko posegala v pogovor.
Enega izmed teh pogovorov se dobro spominjam. Heifreich, ki še vedno ni zavrgel svojih mačk, se je začel pridno baviti s slikaniem študij. Nekoč je priznal, da dela marljivo le radi tega, ker
je zamislil sliko, ki jo naslika »mogoče čez pet, g mogoče tudi šele čez deset let«.
— Cernu tako dolgo, Senička? sem vprašal $ prisiljenim nasmehom, videč važnost, s kakršno je, razlagal svojo namero.
— Zato, ker je to resna stvar. Živi jensko delo je, Andrej. Po tvojih mislih morejo zamišljati restie stvari edino ljudje visokega stasa in ravnega hrbta? O, vi oholi »velikani«! Veruj mi, — je nadaljeval z Isto važnostjo, —- da so lahko med temi grbami skrita velika čustva, a v tej dolgi skrinji (potrkal si je na čelo) se porajajo velike misli .
— Ali je ta velika misel — tajnost? vpraša Nadežda Nikolajema.
Dalje prihodnjič.
VeiSfca zaloga klobukov in slamnikov se debi pri
Frane Cerar
dJ-Cf?!E S O- *»
Mm f Mi pil MMi
Prerzanjejo ee tuđi stari kio-bufei ia slamniki v popravilo pri K o vaš e vić i Trša n v Ljubljani, Prešsrnova ni. 5.
SpFefeieassje v sreda,
Za}S8S ÄU£iolp&lkE
Sentjanški premog
■ VS£k vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo
Seotjanii insonnili OHO. lElb, 88MEL3, Batajsta
Prodajni urad v Mubijani, Krekov trg 10.
mm oglasi
s
Cen« ©siaseas a© 20 besed Dia S’—; vsafce rsadaBaa beseda 2$ para, , * oavščlae »redi.
Milili 11 .
pridao dekle z debrtini sprS3a-vaB, dobi takoj pri dobri pla5i 1 Mariboru dobro stalno službo. Stroški sa potovanje s» povrnejo, — Ponudb® pod, »Dobra Jdužba«, na upravo lista.
Sil m nie
Twisi i
hljebovi 1 do 1'60 kg -■ kg Din 20'— poštom od 6 kg gore Šalje Ml jekama Sanja,
ii
trinadstropna v sredin? siesta Ljubljane se takoj proda. Poizve se; Križevniška si. it, 7/11.
Sit. lin
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica
vs$h vrst blazin ta 25m® ja inor-t leoita vrtom ta prostim sta-fske trave, modrece na peresa aovanjem v Ljubljani se ugodno S Specijetaa tvrdka sa izdelovanje
kluhgarnta». —■ Najniži# cane!
prod?.. Vprašati pri društvu hišnih, posestnikov, Dunajska c. 17 od. 4,—6, ure si! pismeno.
in lil
iišete £a prihodnje šolsko leto snažno sobo f. dobro oskrbo. Ponudb* na upravo Usta pod „Primorca:'	____
— Nfi'soHdnejši teđslkii — 2a-tteva.te eferte ta cenik# f
Ih
20 vagonov po ceni 5£<0' — K za 100 kg, Sranco Siadojevei, proda G juro Jsliž, Siadojevei. p. Siatina,
lli
s VCEičkotn Rudge Multi s 3 prestavami 'prosti tek, vosiiek, Torpedo s steldom, vse slwraj .novo, prodam zja ŽO.OOO Dim Moravec,, Maribor, Slovenska 6.
lišili mi
ss dobi po ugodnih cenah vsako množino. Prodajni urad šent-janškega premogobopa, Ljub-ijana, Krekov trg ÜX_
mm
i m
tovarni kol
ÄHd, Siki!, In čevljev d. d, prodajalna Ljubljana, Poljanska e. 13.
1
Hteke cene SeMneKsge
§ g Bogato skladišče moških, ženskih in otro ff skih čevljev iz telečjega boksa v vseli 8 ® barvah; govedjega boksa in rjave krsvine.
4 aobe, 2 kuhinja, jad. shramba klet ta delavnic®, .velik vrt, Is T.& sidavo aa prometnem kraju za vsako obrt s® proda. Kupcu čes roeseo dni stanovanj® na ^ razpolago. Zadnja c®na 173,0001 Din. Poizve s® pri redarju na
V vedi nakladi
Vi Ju št 133.
(ali sobo) primem za ževijar-sko obrt išSem sa takoj- Cena postranska stvar. Ponudbe pod »Podjetnik« na upravo lista,
11
inkasants, shige »ä kaj m®ra®ga iščem. Zmožen
pri-sem
6 jezikov v govor« ia pisari. Ponudb« prosim pod „Nujna . pomoč“ na upravo lista.
rdečo deteljico, semensko ajdo, lipovo cvetje,. suho gobe itd.
‘	‘ Ce.
Zguna za Ljubljano, Ceijs Ma ribo* išče domača zavarovalna [ plačuje najbolje Sevw & družba. Visoka provizija, event; Ljubljana, Volfov« ul. 12. stalna plača. Prijave na upravo : asta pod »Agitei akviziterji«,
liljl
šali V avKJO ženitve mlad trgovec s gospodično ali mlado vdovo * premoženjem. Ponudbe, če mogoča s sliko, katera se pozneje vrne pod »št SO«. ra upravo lista.
lisi
JiSa službe nadmlSsatja, pod-mlinari* Ml kot prvi mlinar na kakem večjem rr.Hnu. Grem tudi ®a samostojnega na kak eanisi mlin, ali pa vzamem primernega V aajem. ■	- - -
Mi
bBanoist, z večletno prakso la&s službe. Cenj, ponudbe pod „P*r-fekten" na upntvo list*._________
M mm
ena prva, ena druga, äzestapri-rp.ernegs mesta za takojšen nastop Kavcija na razpolago. Ponudb® pod „Sobaric*'1 na upravo tista.__
Pi1
išče mesta z vso oskjbo. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »PletUlca«
jsoučuj® klavir mlajše začetnice jjaslov v upravi lista.
iz dobre . rodbine ta ume ■ e dobrimi šolskimi spričevali, kateri bi etanova! pri stariših ali sorodnikih «e spiejme takoj ali koncem šolskega leta pri tvrdki R Srsrmecki, Celje. ________________
MII!
osebni, Nesseledorfer, zelo dober, lepa karoserija 15/46 H-P, 0 sedežev, se po ugodni ceni proda, Chvatal, Ljubljana. Martinova oestft 80.
ifi ilii pilil!
išče moefcs kakega sluge ali kaj sličnega pri kakem podjetju. Zmožen je slovenskega, hrvaškega ta nemškega Jezika v pisavi ta govora. Cenj, ponudbe prosi pod »Sluga« m upravo hya.
Hsžličrt® kopam© perli© m đ#.m@
In ipsppde!
Ä, & i. SKÄBERNi	Ir s prStegami lildej©
■rsrn ar^LL Jutrante Novosti“
Riidnib Trbovlje	w
lic« dobro izvežbano in izobraženo strojno-
lil
in delavci s® sprejmejo 25, akordna dela v Zagreb;*, Kuhinja sa razpolago, stanovanj® brezplačno. Ponudbe na upravo '.tata.
iehnieno itoC s prakso pri" delavnicah in |V tfe| IttlliM Wllk Ušpih. jOtertitR«
tvornicah, veseo organizacije dejavnie, kakor gg pfOSlJO WpCISlütl S¥©|S tudi dela v tehnični pisarni in tovarniškem	«».*»	=	^
računovodstvu za službo tehničnega pod-	ü^rÖCliä öö £mi* I#
uradnika pri obratnem vodstvu delavnic,
Reflektant! z dobrimi spričevali naj se oglasijo pismeno pri
Rudniškem ravnateljstvu Yr^owile.
si in
Jyava.
(privatna) paviljona ca Ljubljanskem velesejmu se prcdasta. Pojasnila v veSesojmsk! pisarni.
im Mm.
moderno — štirih perketiranih sob, kopalnice.in drugih pritiklin dobi kupec hiše v Stožicah št. 63, pol ure pašhoda od Ljubljane. Pri hiši je lep, ograjen vrt, ter še na zahtevo dobi skoro novo gospodarsko poslopje pripravno za vsako Obrt ali trgovino. Cena ugodna. Več pri Ir Frelihu istotam.
fiP* & 24 35 HP #%w	6 sedežev, z modem©
karoserijo, karbid, luči, zešo dobro
ohranjen se poceni prodi.
Prijazne ponudbe ne
Zvezo industrlicev, Ljubljana,
Ravnotem se dobe pojasnila,
11!
Pristopam kot eten k Narodni Radikalni Stranki pro t vžčmojoi pravice in dolžnosti nje programa m statutovt
Datum:
Kraj, naslov:
Zashsoročm-fodfis (čitljivo):
Pokiic;
Izpolnita, IzrelMe in poSüite na Gl.iajmštts N RS v Llubijan!, Woifova ulica št 1/1.
bdajt äs «Uk» «Oraesa Sbfaua» to teüsunz* y ttotototo.